Pnfttirina ptafam v juta ilnl Leto LXTV., št. 26 Ljubljana, torek j. februarja loji Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a- Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNMTVO LJUBLJANA, KnjfcflJeva ulica štev. A. Telefon Štev. 3122, 3123, 8124, 3125 in 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska C., tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Nova ofenziva narodnih socialistov proti Briiningovi vladi Pred debato o zunanji politiki dr. Curtiusa — Predlog, naj Nemčija izstopi iz Društva narodov, v zunanjepolitičnem odboru parlamenta odklonjen Berlin, 3. februarja. AA. Uvod k pred-stoječi veliki razpravi v parlamentu o zunanji pofctiki je tvorila sejo zunanjega odbora, ki se je sestal včeraj. Zunanji minister dr. Gurtius je predloži] poročilo o zasedanje Sveta Dr. narodov v Ženevi. Ker so po ustavi te seje tajne, je bilo izdano samo poročilo o seji kot taki. Ker pa je razprava trajala dolgo, sklepajo, da je potekel razgovor dokaj živahno. Vendar je večina odbora odobrili stališče nemške delegacije v Ženevi. Razen tega je odbor izrekel dr. Cnrtiusu zahvalo. Odbor je odbil vse predloge opozicije. Nacijonalni socijalisti so predlagali, naj Nemčija izstopi iz Društva narodov. Parlament bo razpravljal o zuna- j nji politiku" po vsej priliki že prihodnji teden. Sodijo, da bo pri tej priliki parlament ponovno izrekel zaupnico državni vladi In zunanjemu ministru dr. Curtusu. V kratkem bo v parlamentu otvorjena proračunska razprava. Po ustavi mora b'ri proračun sprejet do konca marca. Ker ni izključeno, da se bodo zaradi sestave parlamenta pojavile težkoce, so nekateri predlagali, nag bi se izoremenil poslovnik par- lamenta. Med zastopniki strank in vlado se že vrše pogajanja. Vlada bo skušala najti pota, da bo nov proračun pravočasno sprejet in da ga ne treba uveljaviti z zasilnimi odredbami. Berlin, 3. februarja, AA. Kakor je bilo pričakovati, je zunanjepolitični odbor državnega zbora odklonil narodno-socijali-stični predlog, naj Nemčija izstopi iz Društva narodov. Dasi nima ta odločitev nobenega praktičnega pomena, jo vendar smatrajo za ugoden znak za sedanjo nemško vlado. Časopisje napoveduje, da bo proračunska debata v državnem zboru, ki se sestane .v torek, zelo resna. Vlada bo imela zelo težavno stališče zaradi napadov opozicije z ene strani, z druge pa zaradi nesoglasij, ki %o nastala v vladnem taboru samem. Kljub temu povdarja vladno časopisje, da so državni kancelar in ministri pokazali, da so dorasli svoji nalogi in da da so možje velike energije, ter izraža upanje, da bo Bruningova vlada zmagovito prestala največjo in nairesnejšo poskusu jo. odkar je pred 10 meseci stopila na krmilo. Katoliški list »Germania« ki je s kanc- lerjem v tesnih stikih, pravi, da bo finančni minister Dietrich v proračunski debati jasno povedal, da je vlada trdno odločena uveljaviti proračun v neipremenjeni obliki in da je proti vsakemu pogajanju glede iz-prememb. List nadaljuje, da mora parlament prestati novo in najbrže svojo naj resnejšo preizkušnjo. Državni zbor za ravnovesje državnih financ in za konsolidacijo republikanskega režima. V primeru, da bo parlament odpovedal, bo vlada v tej resni uri opravila brez njega in posegla po odredbah, ki naj zagotove njeno avtoriteto. Berlin, 3. februarja. AA V zadnjem času se ponavljajo spopadi med političnimi nasprotniki, Id pogostokrat niso nedolžnega značaja. Skoro vsaik dan navajajo poročila, da so pri teh spopadih bile mnoge osebe ubite ali ranjene. Zato proučujejo v notranjem ministrstvu, kako naj bi temu odpomogli. Ker redarstvo nima pravnih pripomočkov, da prepreči podivjanost in preostra nasprotstva«, bo odšel j ukrenilo vse potrebno proti restavracijam in prostorom, kjer se zbirajo ekstremni elementi in odkoder izhajajo večinoma izgredi na ulici. Pred volitvami v španski parlament Akcija za bojkot parlamentamnih volitev se vedno bolj širi Revizija vojnih dolgov Ameriki Zanimive ugotovitve vplivnega francoskega finančnika — Visoka plačila Evrope povečujejo gospodarsko krizo Amerike Pariz, 3. februarja, častni guverner pol-državnega kreditnega zavoda Credit Fon-cier de France Lucier Petit je imel v nedeljo na visoki Soli za politiko francoskega zavoda predavanje o ureditvi vojnih dolgov napram Ameriki. Njegova izvajanja so bila naravnost senzacij on al na. Predavatelj je med drugim izjavil, da je iz gospodarskih vidikov nemogoče, da bi ostale pogodbe o dolgovih in reparacij ah do L 1987 ned'zpremenjene. Zato jih je treba brezpogojno revidirati. Francija je doslej skrivala ali hotela skriti vzroke, zaradi katerih je Amerika vstopila v svetovno vojno. Amerika je takrat mnogo bolj sdedila treznemu razmotri van ju kot idealnim nagibom. Nemška vojna 8 podmornicami je nevarno ogražala nezaslišane vojne dobičke ameriške industrije. Amerika je zaveznikom posodila toliko denarja za vojskovanje, da je morala brezpogojno vztrajati na tem, da dolžniki zmagajo, ker bi sd le tako lahko zagotovila povrnitev denarja. Ker je Amerika vstopila v vojno v glavnem zaradi svojega ma-mona, je naravno, da je po končani vojni ▼iztrajala na tem, da se dolgovi povrnejo brez ostankov. Desetletna težavna pogajanja so končno privedla do washington-ske pogodbe o dolgovih med Ameriko In ostalimi zavezniki, ki pa mora tndi veljati bolj kot prekani a. Nemčija, ki se je doslej borila proti zaveznikom zaradi re-paracijskega vprašanja, rma sedaj po priznanju Toungovega načrta mnogo Interesa, da bi se z evropskimi zavezniki zdru-lila proti Ameriki. V Ameriki polagoma spoznavajo, da bodo visoka plačila Evrope samo lahko povečala tamkajšnjo gospodarsko krizo. Zal, bo trajalo v Ameriki se dolgo, dokler bo veliko množica Američanov, ki je zelo ponosna na to, da je Evropa do vratu zadolžena pri njih, razumela, da zahteva politična in gospodarska blaginja vsega sveta končno veljavno revizijo vseh vojnih dolgov. Pariz, 3. februarja. AA. Sooči so objavili v Parizu in v Londonu vsebino di* plomatskih not izmenjanih med francosko m angleško vlado o položaju angleških imej i tel j ev francoskega vojnega posojila. Angleška nota zahteva, naj Francija z vso pozornost prouči položaj angleških posestnikov francoskega vojnega posojila in naglasa škodo, Ir so jo pretrpeli angle* ški imejitelji zaradi padca francoskega rranka. Nota zahteva nadalje, naj se« a&r gkškhn imej i tel jem priznajo v odskodn* no večje obresti ter pravi, da je Angina pripravljena predložiti vprašanje odškod* nine razsodišču. Francoska vlada je odgovorila, da j*j položaj angleških posestnikov francoskega vojnega posojila enak položaju francoskih •mejiteljev. Francoska vlada obžaluje, da ne more ugoditi angleškim zahtevam m izrazi upanje, da bo angleško javno mnenje ra* zumelo razloge odklonitve ang!e5km za« h te v. ki ne izvira iz egoističnih nagibov, temveč iz upravičenega stališča Francije, ki noče škoditi nikomur in ker nr nobenih razlogov, da bi revidirala ukrepe ki so za« goto vili finančno ravnotežje. Krvavi izgredi v Kolumbiji Bogota, 3. februarja. V Bogpti je prišlo včeraj dopoldne do krvavih izgredov pre* bivalstva zaradi pričet k a parlamentarnih volitev. Demonstranti so skusili zavzeti javna poslopja ki so pri tem napadli ruda policijo, ki je streljala v množice. Na raz* ni h krajih mesta so se vrši H težki poulični boji, tekom katerih je bilo osem oseb ubi* tih, okoli 15 pa ranjenih. Nad 100 oseb je bilo aretiranih. Ponesrečen poizkus dr. Lyona z raketo Dunaj, 3. februarja. AA. List »Stunde« poroča, da se je ponesrečil poskus z ra« keto ameriškega učenjaka dr. Lyona na gori Redarti, da se dožene do višine 150 kr* gostost zraka. Raketa je predčasno eksplodirala. Zato je dvomljivo, ali bo nv žen nov poizkus in če se *yo dala na* stala škoda popraviti. Vstala v Braziliji London, 3. februarja. »Timeaov« do* aisnik v New Torku poroča, da je odpor proti začasni vladi v Braziliji, ki je v ne« katerih severnih državah pereč že od pad* ca predsednika Luisa v oktorj preteklega leta izzval v državi Piauhav javen upor. Italijansko prodiranje v Libiji London, 3. februarja. AA. List »Sunday Times« poudarja v posebnem članku pomen italijanske okupacije oaze Kufra in smatra, da so italijanski vojaški oddelki opravili težko delo za konsolidacijo italijanske oblasti v LibiR Zmaga ni bila dosežena samo nad Senusi, temveč tudi nad puščavo. Katastrofa italijanskih alpfncev Milan, 3. februarja. Da se dobi na tam* čen pregled obsega katastrofe, ki je doletela zaradi snežnih plazov italijanske alpince ob francoski meji in da se najdejo trupla ponesrečenih, je italijanska vlada odredila, naj iščejo ponesrečence letala. Na temelju opazovanj letalcev so našli že več trupel ponesrečenih. Napad na francoski brzovlak Fariz, 3. februarja. AA. V bližini Ao» gouiema so neznanci streljali a« brzovlak Pariz « Bordeaux. K sreči ni bilo človeških žitev. Ker se taki napadi v zadnjem času pogosto ponavljajo, je javnost mnenja* d« gre za organizirano akcijo mednarodnih Leronstov. Potres v Novi Zelandiji Wdney, 3. februarja. Potresna opazovalnica je zabeležila močan potres, ki se je pripetil v Novi Zelandiji. Kakor poročajo te WelMngtona, je bilo središče potresa v obmorskem mestu Napieru, kjer Je povzročil ogromno škodo. Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe. Mnogo oseb je bUo pri nesreči ubitih. V Napier so odprale vojne ladje, da nudijo prizadetem« prebivalstvu Ciklon na Madagaskarju Pariz, 3. februarja. Iz komunikeja kolo* nijalnega ministrstva je razvidno, da je divjal v zadnjem tednu januarja na Mada* gaskarju silen ciklon, ki je opustošil vso pokrajino Joemas. Vihar je razdejal ste* vilna naselja domačinov. Vse telefonske zveze sp pretrgane. Zaradi poplav so zelo poškodovane kulture, mnogo mostov in je* zov je odneslo. Zaradi viharja ob obali se je potopilo mnogo ladij. Izpopolnitev francoskega letalstva Pariz, 3. februarja. AA. Včeraj je ime* lo francosko letalsko društvo veliko zbo* rovanje. Sprejeta je bila resolucija, ki za« hteva, naj Francija izpopolni svoje letal* stvo, da ne bo zaostala na tem polju za drugimi državami. Otvoritev vatikanske radio postaje Vatikan, 3. februarja. AA. Sv. oče si je včerađ ogledal novo radio - postajo. Dosedanji poskusi so se najlepše obnesli. Postaja je mogla govoriti z Ameriko. Gradnjo in poizkuse je nadziral Marconi. Papež se je podrobno zanimal za vsestransko dovršene naprave. Sevečana otvoritev postaje bo po vsej priliki 12. februarja na dan obletnice papeževega kronanja. Potrjene obsodbe turskih reakdjooarjev Ankara, 3. februarja. AA. Parlament je odobril smrtno kazen za 28 revolnctjo-narjev, obsojencih od sodišča v Menemenu. V Menemenu so včeraj postavili na rasnih trgih 28 veš al. Letalo »Tradewtnd« izsledeno Lizbona, 3. februarja. Ameriški parni k >Youngtown Je našel 300 milj zapadno od Horta krilo ponesrečenega ameriškega vodnega letala »TradewinSLO VENSKI NAROD,« dne 3. februarja 1931 * Stev. 2 Zborovanje naših ribičev Občni zbor rfbarskega društva je pokazal, da društvo pod novim odborom lepo napreduje Ljubljana, 3. februarja. V soboto uvečer so zborovali naši šports i*i ribiči v hotelu Miklič, k i ma v pod* pritličju za taka zborovanja prav prostor? no in pripravno dvorano. Kdor je bi I' pri zadnjem občnem /boru ; bi še dalje delati škodo. Društvo ac bo pa potrudilo, da dobi tudi pri oblastih vpliv pri izdajanju ribarskih knjižic, da se bodo pri tem vpoštevati le društveni oiant, kar bi tudi pomnožilo število društvenih članov. Blagajnik g. iog. Tavčar je po s*xjlas* v aprilu, bi tega društva ne spoznal več. j no odobrenem odborovem poročilu prečiš Tedaj nemar, razburjenje, prepir, "sedaj pa ! tal prav izčrpno blagajniško poročilo, ki iz mir, odobravanje in splošna zadovoljnost. Zborovanje je btk> v primeri z drugimi dru* štva tudi prav dobro obiskano, saj je prišla od 130 član/rv dofora tretjina in prav /nas ne obraze smo videli med njimi kot n. pr. hotelirja kendo z Bleda, direktorja dr. Lo* karja, ing. Tavčarja in polno drugih zna« nih obrazov. Mnogo bolj mirni so ribiči kot lovci in tudi zaradi male zamude niso prav nič nestrpni, so pač od1 svojega športa vas jeni čakanja in miru. Na prejšnjih občnih zborih je bilo seveda drugače, a to je tako pozabljeno, da se čitanje zapisniška in od« borovega poročila zdi vsem le še kot zgo* dovina, ki nikogar več ne razburja. In koli* ko si imajo pred pričetkpm tovariši pove? dati. Prijatelj Vladimir pripoveduje o gro* /ajnskem sulcu. ki je imel vamp kakor pre* «č„ sploh, neznansko uairta mrha — ali pa tistih sedem suAcev, ki jih >e po vrsti pre* magal v okrutnih dvobojih. Okrog vseh miz plavajo lipančki in se vale sulci kakor »švelarji«, dokler predsednik g. ravnatelj Rasto Pustošiemšek vseh miz ne strne v eno samo prijateljsko družbo dobrih tovas rišev. Nenavadno, res, občni zbor društva pa taka sloga, da ti sade lepo skupaj pri eni mizi, kakor na ohceti ali banketu. Od* bor imajo ribiči nov od tod menda taka za s dovoljnost in sloga. Nič se ne muzajte, saj so lovci šc cel*> plesati skupaj, jeziki pa gobezdjajo o neslogi in razkolu ... Predsednik g. ravnatelj Kasto /Pusto? slemsek pozdravi člane z željo, da bi b:li med seboj vsi tovariši in razsodniki prave športne ide\je, ki naj pridobe za društvo še vse one nečlane, ki se bavijo z lepim in plemenitim ribarskim športom. Ko se pred; sednnk spomfaija pokojnega Skrema, f>o--časte vsi njegov hJpomhi stoje s trikratnim »Slava!*... Z navdušenjem je bila po* zdravljena brzojavka kralju in pozdravna predsedniku vlade. — S pozivom k uspeš: nemu in plodonosnemu delu. obenem pa tudi h kratkemu, resnemu in stvarnemu razpravljanju ter k soglasju je predsednik dal besedo tajniku g. Bogdanu Malenšku. ki je najprej prečital apeloma prav zanimiv in tudi poučen zapisnik občnega /bora z dne 2. aprila 1930. Zapisnik je po kratkem pojasnilu občni zbor soglasno odobril. Od borovo poročilo, ki ga je vzorno se= stavil in prečita! predsednik, je pa rudi za javnpst tako interesantno, da smo ga skies nili objaviti v daljšem i^lečku. Ne da bi odkrivati mogoče kake pikantne tajnosti, ki pb v tem društvu ni več. temveč dja bi najrazličnejšim organizacijam pokarali, kakšne uspehe je mogoče doseči s premic ljenim in smotrenim delom tudi v najkraj* sem času. Zborovale i so se predsedniku in odboru zahvalili z aplavzom in pdobrava* njem ter kar vrstili so se govorniki, ki so svoje priznanje ki zadovoljnost izražali tudi z najlaskavejšimi pohvalami. Pri razpravi o odborovem poročHu, je g. Pristov priporočil, naj odbor vpliva na lastnika in zakupnike ribolovov, u/a naj do? vol jenja za lov dajejo le športnikom in čl a; noro društva, predsednik je pa pojasnil, da je odbor o tem že razpravljal, kar je v in* teresu samih lastnikov, če ima;jo ribolove v zakupu pravi športniki, ka ne izropajo voda. temveč ribe goje, prav tako kakor je v korist zakupnikov, če po njihovih vo* dah love idealni športniki, ne pa materi; jafetL Sedaj proti pregreham nešportnikov lastnik* in zakupniki nimajo nobenih sred? stev, če bi bili pa to člani, bi jih društvo lahko izključilo m jim tak*) preprečilo, da Zopet zlata poroka Da so se tudi nekdaj možaln iti ženili predpustom, se riđi tudi po tem, da imamo v nekaj tednih že tretjo zlato poroko. Jubilanti pa niso morda bogataši, temveč so se vsi trije pari do svoje starosti morali boriti z življenjem in so svoje otroke rredrli z najskromnejsimi sredstva, še več, vsi trije ženini so tudi kolegi, zakaj Go-stič je bil paznik na ljubljanskem gradu, Oastere v prisitmi delavnici, pa tudi včerajšnji slavljenec je bil nekaj časa paznik v mariborski kaznilnici. Ne da bi bili morda trdi. neusmiljeni ljudje, vsi trrje so veseli starčki in prave dobričine zlatega »rca. Na KarJovski cesti 26 »ta torej včeraj s svojo družino praznovala 5v letnico svoje poroke g. France Tanko in njegov« gospa Kar Una. Ko mi Je priala odpret smehljajoča se mama, sem jo vprašal, če bi labko govoril e staro gospo, pa se mi je glasno z smejala, češ da že govorim s pravo. Presneto aem jo debelo pogleda], ker bi bil pri njej prej mislil na srebrno kakor na zlato poroko, pa tudi njen mož Francelj je še ves poskočen m aves, čeprav jih ima že 6ez 75. čakati sem ga moral v nedeljo, ker je bil pri maši, ampak je dolgo trajala ta maša. ker se je pri-s moj al domu šele proti eni. Saj veste, človek ima tndri ob nedeljah po masi opravke, malo k hčeri je treba pogledat in tudi kozarček vina se priletnem Človeku prileze pred kosilom. Oba sta pristni ljubljanski srajci in France je bil rojen l. 1856. na Dunajski cesti, potem se je pa najraje učrl harmoniko, ki jo še sedaj igra kot pravi mojster. Prav na svojega sodo dan 1. 1875. je pa France sol k IS. lovskemu bataljonu, ki je bil tedaj t LJubljani. Tako je bil zal kodrasti podoficir v svoji vedno zlikani ekstra moodnrL da ss »a vse puto- kazu je 11000 Din dohodkov in 16000 Din izdatkov, obenem pa tuOi vsestransko ute* meljen proračun, ki mu je glavni namen spraviti društvene finance v ravnovesje, kar po mnenju blagajnika ni težko doseg* ljivo, če se pomnoži vsaj število članov, ki jih je sedaj le 130, zmanjšati je pa treba tudi izdatke za naročnine raznih listov, po* tem bo pa mogoče cek> znižati članarino. Predsednik g. Pustoslemšek opozarja, da jc po desetih letih društvenega obstanka to leto prvič izostala tudi podpora vlade, a upa na njeno zopetno naklonjenost. Clanpv je pač ma4o. ker društvo pod prejšnjim od« borom ni prav za prav ničesar nudilo čla« nom, sedaj bo pa društvo skušalo dobiti vodo v zakup, kjer bodo člani imeli naj; večje prednosti proti primerni pristojbini, ki se bo stekala v fond za nakup mladic, da bo revir vedno poln. Sedanja banska uprava se tudi /avedia, da je društvo njen najvažnejši pomožni organ, ki ga je treba podpirati G. direktor Pc čanka misli, da je defia cit le zaradi previsoke naročnine na »Lov* ca«, ki je ppzrla vso članarino, z »Lovcem« bo pa iz društva izginil deficit. G. tajnik Mestne hranilnice hvali bla* gajniško poročilo« zlasti pa proračun, ki ga člani niso videli nikdar prej. izjavlja se pa tud: proti »Lovcu«, zato naj pa odbor po« išče drugo gl '.silo. Po kratki debati o »Lovcu«, zvezah s SLD m o honorarjih za članke v »Lovcu«, ki so se je udeležili gg. Bar, Pustoslemšek, ing. Tavčar, Kapus in Pristov, je bilo pre* čitano poročilo preglednikov, nakar je od* bor sprejel soglasen ;ibsolutorij m zahvalo. Po predsednikovih pojasnilih pravil v volitvah so bili za dve leti izvoljeni z vzkli« kom v odbor vsi dosedanji odborniki in po novih pravilih še nekaj novih tako. da so v novem odboru predsednik g. ravnatelj Kasto Pustoslemšek. podpreds. Ivan Boga* taj, blagajnik ing. Fr. Tavčar, tajnik Bog. Malenšek, njegov namestnik Janko Vičič, gospodar Al. Šulgaj, knjižničar Filip Pri: stov. odborniki gg. Pr. Rak. dr. Janko Lo; kar, Fr. Dolenc st. (§k. Loka), namestniki Franc Bukovec (Velika Loka), preglednika pa gg\ Franc Majcen in Evg. Tujec, takoj sta bila pa v odoor kooptirana še gg. VI. Kapus in Bar Novi odbor je bil sprejet s prav prisrčnimi ovacijami. Po daljši debati, kjer so povedali mar* sika j tehtnega gg. Pečanka. dr Lokar, preds. Pustoslemšek, Majcen, Pristov. Ka* pus, Lazar in ing. Tavčar, sta bila sprejeta soglasno tudi oba odbprova predloga, naj članarina ostane letno 80 Din in je odbor pooblščen neobvezno se pogajati z »Ribar* skim Listom« v Sarajevu, ker je predsednik SLD g. dr. Lovrenčič odločno in kategoričs no odklonil možnost znižanja članarine na »Lovca«, »Ribarski List«, ki je vas posve* čen ribarstvu, jc pa sarajevska rib. organi* zaci j a ponudila društvu za polovično ceno »Lovca« in obljubila tudi pri obe cvati slo* venske članke ter v ta namen nastaviti celo slovenskega korektorja. Po slučajnostih, kjer je g. Doiak spro* -žil vprašanje pravne pomoči in mu je preds sodnik svetoval, naj se člani v vseh primes rm obračajo z vlogami na društvo, da bo moglo intervenirati, je predsedjnak g. rav* natelj Pustoslemšek ob pol polnoči z iz jas vo zaupanja v bodočnost in z zahvalo za obisk zaključil res stvarni občni z>hor, ki bo gotovo lepemu športu v korist. ljanske dekleta imenovala le »ta lepa kadet«. Ko sva ogledovala obledelo fotografijo iz fantovskih let, je tudi mama pobegla po njerj, pa jo ji ni dal, češ, se bo še kaka druga zaljubila, če jo ji pošljem. Po srečnih vojaških letih je .»lepi kadete vstopil pri glavarstvo h glavarju Wwi-bacbu, potem je šel pa v Maribor. Huda služba je bala tam in ko je nekoč nadao-roval kaznjence pri košnji, ga je neki zlo činec hotel predreti z vilami, da b: btl lahko pobegnil, prav prijetna je bila pa služba pri sodišču v Brežicah, kjer je Nri polnih 10 let. V Senozočan so bili pa Tankovi pravi graščaki. V gradu so Imeli grofovsko stanovanje s kapelico in velikanski vrt s čespljaini, debelimi kakor bi bile bosanske, in orehov je bilo toH-teo. da jra otroci niso mogli potolči vse teto. župnrkn Lenasfldju rz čeut Petra, ki je grad opravljal, se Tankovi še redno hvaležna, ker jim je tako sod na roko. Iz Senošeč so se pa preselili v Kamnik, kjer je btt ata 1. majnikm L 1914. upokojen, vendar je pa še potem služboval v Ljubljani pri finančni delegaciji do 1922. 1. Tesna je a 700 D ni pokojnine, ampak hčere so dobre. >L*epa kadet« je toHko časa bodtt \*o Kravji dolini in t asova 1 v žarovčovi hiši, da je zmotil lepo Seianovo Karlinco. Vzela sta se, kakopak, in pred 50. leti na erečnico ob 4. popodne ju je v šentjakobski cerkvi poročil rajnki župnsk Rozman Otrok je bilo pravzaprav 16, ampak večji del so pomrli še majhni, da jih je sedaj le še pet. Najstarejši Karel je sotrn-dnik znane firme I. C. Maver, njegova soproga Ima pa tudi trgovino v svoji rojstni KBi, ki je obenem Valvasorjeva rojstna hiša Gospa je namreč Petkosigova s Starega trga. Tudi Pavel je hišni posestnik in trgovec, obenem pa oče dveh vnukov zlato-poročencev. France je pri železnici, Albina je soproga Bogdana Malenska, uradnika v Strojnih tovarnah. K njima bodi sta postov at dva mala nagajivčka. Zakaj pa tudi ne, saj nima dmgega dela. otroke ima pa tako strašno rad. Pri starših je edino še Faaika, ki je uradnica pri policijski direkciji, drugače pa mami pomaga pri gospodinjstvu in posluša a to ve storije in Spase. Veliko ve živahni starček, no, starček seveda le po letih, drugače pa se skoraj nima gube na vedno gladko obritem obraau, tisto, kako so v Brežicah grajski gospodje oskrbniki in pejomtarji pobijali medveda, pa morajo zvedeti tudi naši naročniki, veste, saj je tntti gospod Tanko vedno naš naročnik. Torej v Brežicah so grajski uradniki in gozdarji kupili od ciganov medveda, privlekM ga na veliko grajsko dvorišče, zaprli vrata in ga spustili, sami so se pa pogumno skrili v I. nadstropje na hodnik. Odtod so kavalir j i streljali zaprtega medveda, da si je pulil dlako in z njo mašil rano. Po pravih salvah in brezsrčnem mučenju so se gospodje lovci upali šele iz varnega zavetja, ko je uboga žival že nepremično ležala. Sam gospod oskrbnik mu je od blizu korajžno dal milostni« strel. Taki so bili nekdaj lovci! Srečnemu paru še mnogo zdravih zadovoljnih let! Gostovanje Borisa Popova Boris Popov je ostal občinstvu v sporni« nu kot bariton izredno prijetnega in mo= gočnega glasu ter elegantno ležerne igre. Prav žal nam je bilo zanj, ko je tako kma« lu odšel v tujmo. Zato je bilo te dni, ko je gosp. Popov nastopil v »Onjeginu« in »Tosci«. precej polno gledališče prav po? sebno zadovoljne publike, ki je nekdanje; mu priljubljenemu pevcu izražala svoje simpatije s posebno toploto. Popov je pel Onjegina v ruskem ieziku; spočetka je uveljavljal v svojem basov* skem baritonu le basovsko glasovno lego in se izogibal višin, ki si jih je prihranil za zadnje slike. Zopet je imponiral s svojo simo, a vedno toplo glasovno prodornostjo, krasno vokali-zacijo in fino igro. Njegov pastozni materijal, čuvstveno podajanje lir* skih in mogočno iznašanje dramatskih mest. premišljena igra in ne v zadnji vrsti prijetna zunanjost so žen" največji uspeh. Zelo ljubo nas je presenetil s »Scarpio«, ki ga je pel po tolikih letih v slovenščini, izgovarjal je tekst tako razločno in večino* ma povsem pravilno, da smo razumeli mar* sikak stavek, ki nam je doslej pri drugih baritonih popolnoma ušel. Tem čudneje na« je dirniio. da domač, fiksno angažirani tenor poje partijo Cavaradossija še zrne* rom v hrvaščini. Popov Scanpija je na zunaj vseskoz kavalir in čim manj zver: partijo igra eno; stavno in izpušča običajne detajle. Partnes riea je imela v 2. dejanju zato v svoji igri mestoma težko stališče, ki ga jc pa ven« darle imenitno obvladala. Glasovno jc zo* pet mogčno učinkoval ter koncem 1. deja* nja zmagoval celo hrupni finale, ki navadno zatre vsak glas. Zlasti se je seveda od« likoval v 2. dejanju in se je moral, dasi za« boden, na viharno ploskanje odzvati pu= bliki ter priti opetovano pred zastor. Obe predstavi sta bili prav dobri ter sta se poleg gosta odlikovali zlasti ga. ThierrvsKavčnikova kot izvrstna Tosca in gdč. Majdičeva kot pevski jako prijetna Tatjana. Fr. G. 9s otroška maškarada Atene — „Uaiott" pustna nedelja popoldne Torek, S. februarja. 17.30: Radio orkester; 18.30: Prof. Franc Pengov: Vpliv vrtenja na obliko zemlje: 19: Mladinska ura (Lovše živko: Kako si uredim kemični laboratorij); 19.30: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 20: Koncert Radio kvarteta gg-. Jeraj, Feršnfk, Bravničar, Krzen). Prenos iz Kina Dvor. Violina solo. šaljivi prizori: g. Simončič; 22: Poročila in časovna napoved; 22.15: Hawai jazz; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 4. februarja. 12.15: Plošče (valčkova ura in z borovo petje); 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Radio orkester; 18.30: Ing. dr. M. Kasal: Gradbene nesreče in njih vzroki; 19: Dr. Nikola Preobraženskv: Ruščina; 19.30: Literarna ura; 20: Ravnatelj Grm: Razvoj govora m govorne rabe; 20.30: Dr. St. Vurnik: Slovenska narodna pesem in njen slog; 21: Sonny-boy jazz; 22: Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan. Važno vprašanje rešeno Po inicijativi požrtvovalnega uiriv. prof. dr. Kasala bo otvorjcu strokovni tečaj za železobeton Ljubljana, 3. februarja. Naša doba nam stavi v vseb smereh življenja nove naloge, zanteve m vprašanja, kajti naše življenje se vedno bolj iz-p-reminja in komplicira, zato s*- moramo tako rekoč iapremanjati z njim tudi mi. Večkrat se omenia, da je naša doba doba doba tehnike — po pravici ali ne — z gotovostjo se pa lahko reče, da doba tehnike zmagovito nastopa. S tem pa obenem nastopajo tudi nova vprašanja, ki morajo biti vsaj Drimitirvno rešena Našimi čitateljem je še srotovo v spominu zadnje predavanje univ. prof. in^r. dr. Kasala o vzrokih stavbnih katastrof, v katerem je predavatelj povdaril, da, ako hočemo graditi železobetonske zgradbe ter preprečiti stavbne katastrofe, moramo imeti za to predvsem izvožbane delavce — konstrnkterje, delovodje itd. Razvoj železobeton a pa je tudi mogoč le tedaj, ako se bodo z nJim graditelji dobro seznanili. V LJubljani se je začel lani železobeton zWo uveljavljati — in ker je železobeton še mlađ, iona tudi veliko bodočnost — sole, ki bi poučevale naše praktike o železo-betonu, pa še nimamo. Ker je pri omenjenem predavanju predavatelj sprožil tudi to vprašanje ter pokazal umevanje in resno voljo, da se temu odpomore, smo se obrnili nanj za tozadevne natančnejše informacije. V zadnjem predavanju ste g. profesor omenili potrebo ustanovitve posebne šole za polirje. Zakaj mislite, da je taka šola potrebna? Kaj bi se naj na nji poučevalo, katera korporacija naj bi jo ustanovila? Pri presoji železobetona pri nas v primeri z drugimi državami se naglasa, da nimamo dovolj izvežbanega osobja, ali da ga sploh nimamo, ki bi nam nudilo garancijo pravilne in strokovne izvedbe železo-betonskih zgradb. To naziranje pa je le deloma pravilno; iz lastnih izkušenj vem, da tudi v drugih državah ni mnogo boljše v tem pogledu, če imajo i', pr. v Nemčiji mnogo več izvežbanega osobja. pa grade tudi neprimerno već " žel. bet. zgradb kot mi. Kijub temu pa moramo storiti vse, kar se da, da se naše otrobje, zlasti polir-ski kader, v železobetonu nekoliko izobrazi. Kajti naši polirji so večinoma le boljši zidarji, ki se rekrutirajo iz vrst zi-uarjev brez vsake strokovne izobrazbe. Kot praktikom bi jim pa bilo lahko dopovedati, kaj jim je potrebno znati povrh prakse, potrebna teorija jim bo lažje dostopna. Neznanje železobetona pri polirju je lahko usodnega pomena za zgradbo, ker polir vodi izvedbo vseh konstrukcij in del sploh na stavbi, največkrat brez inženjer-ja odnosno strokovnjaka. Od strokovno iz-vftžbanega polirja bi ®e pa tudi mnogo naučili delavci ter bi postali zanesljivejši. Popolnoma zgrešeaio bi bilo na tej šoli poučevati polirje preti vsem teorijo železobetona ter jih morebiti hoteti usposoblja-ta, da bi znali sam: konstruirati enostavnejše konstrukcije. Predvsem je le potrebno, da zna dober polh* črtati načrte in po njtin voditi gradnjo. Pognati mora princi-pielui pojm železobetona, n. pr. da zna, kje se mora polagati železo v konstrukoi-ajh, da se preprečijo grobe napake, ki so tako pogoste pri gradnjah, kot sam opažam. Razen t^ga bd morali dobro poznati kakovost materijala za beton, ali je cement siab ali dober, kakšen mora biti gramoz, kako vpliva množdaia vode na beton itd. Vse to bi se moralo poučevati v šoU, na kar ne da praksa odgovora. V tem smislu bi moral biti sestavljen učni program. Inicijativa, da se otvori ta šola, je bila takoj simpatično sprejeta. Že v četrtek 5. t m. bo seja v odseku za železobeton, td mu predsedujem, v Udmžneju tog. in ara., ki bo obravnavala to zadevo. Na to sejo so povabljeni zastopniki vseh zam-tereenranm korporacio, Urada za pospeševanje obrti, Tehniške srednje šole, udru-jšenja stavbnikov, inženjerske zbornice itd. Za ustanovitev šole pride v poštev v prvi vrsti Urad za pospeševanje obrti. Informiran sem, da lahko z gotovostjo trdim, da bo se šola otvorila pod okriljem tega urada, lahko bi jo pa tudi .ustanovila inženjerska zbornica ali Tehniška srednja šola. TJverJen sem, da se bo že na omenjenem sestanku sklenilo, da se šola takoj odpre ter se bo v 14 dneh že pričel pouk. če bi pa šote vseeno ne otvoriia katera izmed naštetih korporaciji, bom šolo otvori! sam. Kdo naj poučuje, da bo čim več uspehov? Smatram, da je potrebno, da poučujejo izključno moči, ki predmet teoretično in praktično popolnoma obvladajo. Najbrž bo ostalo vse breme na meni, ker sem se že izjavil, da sem pripravljen prevzeti predavanja. Vendar pa upam, da se bo našel še kak kolega, ki bi bii pripravljen sodelovati. Kako to, da Vi kot univerzitetni profesor forsirate tako šolo ter se hočete celo žrtvovati za predavanja na nji, ki niso v nobeni zvezi s predavanji na vseučilišču? Res je, da moram kot profesor za železobeton na tenniski fakulteti univerze v prvi vrsti delovati znanstveno ter čimbolj forsirati znanstvena predavanja o tem predmeta »a slušatelje univerze, za naše bodoče inženjerje. Obenem pa je potrebno, vsaj po mojem mnenju, in je dolžnost univ. profesorja delovati za razvoj stroke, v kateri se udejetvuje, v vseh smereh, če smatra to za potrebno. Razvoj železobetona pa je brez dobrih delovodij praktično nemogoč. Zato upam, da bom za razvoj železobeto na mnogo storil, če posvetim prosti čas za to delo. Naglasiti je treba, da zasluži ;>ožr: o vaJaost prof. dr. Kazala vse priznanje Ve deti moramo namreč, da simpatičen in s-redno agilen profesor ne zasleduj« pri tem delu nobenih osebnih interesov, preda.il bo popolnoma brezplačno le v korist !nte-resentov ter javnosti. Podimo je se trt ba ta čin pozdravljati dandanes, ko se nihče ne ogreva za nesebečno delo t k-je opažat: vsepovsod v našem javnem z:-, ljenju od dne d8t >• zlasti pozab^a na splošna, socialna vpra šaaija. Mimogrede cmnnjaino, da Je prof. :.nz dr. Kasa! prvi in edini predavatelj na na ši tehniki za železobeton tor da V sploh pr* nas piojiir te stroke ter učitelj ikoruj vseh t »vrstnih naših strokovnjakov. KOLEDAR Danes; Torek, 3. februarja 19M1; katoličani: Blaž, pravoslavni: 21. januarja, Bojmir. DANAŠNJE PRIREDIT \ 'K. Drama in opera zaprti Kino Matica: Lažni feldmaršaJ. Kino Ljubljanski Dvor: zaprto. Kino Ideal: Dunaj v temi. • DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinec. Rimska costa, Len-stek, Resljeva cesta, dr. Kmet, Dunajska cesta. Nebo v februarju Solnce sc v februarju hitreje vrača pro* ti nebesnemu ekvatorju, s tem pa narašča tudi dan, ki naraste v februarju za poldrugo uro. Luna je v začetku februarja nad ekvatorjem, ki se mu približuje in ga prekora* či 6. februarja. Najnižjo lego pod njim doseže 13. februarja, potem se pa vrača, pre* koraci ekvator 20. februarja m doseže najvišjo lego nad njim 27. februarja. Lunine faze: šcip je bil danes pb 1.36. zadnji kra# jec bo 9. februarja ob 17.10, mlaj 17. febru: arja ob 14.11. prvi krajec pa 25. februarja ob 17.52. Planeti: Merkur je v februarju v ne« ugodrii le^i za opa^cvanjc. Venera se kskcfo na jutranjem neim na jugovzhodu. Včeraj je dosegla največjo od* dalicnost od svinca. V februarju preide i sozvezoje Strelca. Mars je v sorve/dju Raka UsJteče it '.a večernem m Uličnem nebu. Spo/naroo jja lahko !>o rdečkasti barvi, s katerp sc ra/,. likuje -ni desno stoječega Jupitra. Mara se zdaj po opoziciji polagoma oddaljuje od nas. Mali planet Eros, ki se suče okrog *oln» ca med Marsom in Jupitrom, bo 17. febru» arja v opoziciji. Videl se bo kpt zvezdica 7. velikosti, z daljnogledom ga bomo torej lahko dobro videli. Za luno je Ero« zemlji najbližje nebesno telo. Eros bo oddaljen od nas 27 milijpnov kilometrov'. To je raz# meroma majhno nebesno telo, kajti njegov premer ne znaša niti 100 km. Eros kaže močne svetlobne izpremembe. ponavhajoće <*e perijodično. Vzrok je najbrž neprajviln« oblika njegovega telesa, ki obrača pri ro* taci j i k nam zo\aj en. zdaj drotfi del svoje površine. Jupiter je v Bpmtajdju Dvojčkov naj* svetlejše nebesno telo na večernem nebu. Tuda z manjšim daljnogledom ga lahko prav dobro v Klimo. * Saturn je v sozvezdju Strelca in se prikaže iz solnčnih žarkov proti koncu me* seča. 25. februarja zjutraj nastane konjuTrk* cija Saturna / Venero, kar se bo dalo opa* zovati tudi s prostim pčesom. Uran je v sozvezdju Rib in zahaja zgo* daj zvečer. Neptun je v sozve^djru Leva in bo 24. februarja v opoziciji s somoem. Vkli se kot stalnica 8. velikosti. Lega zvezdnega firmamenta v začel k u meseca ob 22. sredi meseca ob 21 in koncem meseca ob 20. Na severovzhodu vzhaja Boote*., na vzhodu Devica, na jugpvzhodu stoji Hy-dra. nad njo Lev m Rak, visoko v zenitu pa Veliki Voz, na jugu blizu obzorja stoji Veliki Pes, nad njim Mali Pes in Dvojčki, na jugozapadu stoie Bik, Orion ;n Ko-čija/, na zapadu se tisce obzorja Pcgaz, AiKiromeda in Skopec, nad njimi sta pa Perzeus in Kassiopea. Iz gledališke pisarne DRAMA. Tapahova komedija »Glavni dobitek« se igra v sredo dne 4. t. m. v ljubljanski drami v običajni zasedbi za abonente reda D. Glavni dobitek spada med najbolj5*» izvirne komedije in je v lanski in letošnji sezoni bil zelo toplo sprejet od občinstva. Nušičeva komedija »Gospa ministrica« se bo ponovno vprizorila v ljubljanski drami v četrtek 5. t. m. v običajni zasedbi In režiji g. Lipaha. Predstava je za abonma reda B. OPERA. Jutri se ponovi po daljšem presledku opera >La Bohemec, ki se odlikuje po lepi melodijozni glasbi ter živi vsebini. Partije veselih bohemov po jo gg. Goatič, Primožič. Rumpel in Janko, idealno Mirni gdč. Majdičeva, razposajeno Musetto — ga. Poličeva, dobrodušnega hišnega gospodarja - g. Zupan, starega zaljubljenca — g. Drenovec itd. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava se vrši za red A. Millbckerja »Dijak prosjak« se vpri-zori koncem tedna. Klasična opereta je bila na našem odru že vprizorjena. Odlikuje jo prvovrstna glasba ter zelo posrečena interesantna vsebina. Delo študirata gg. dirigent Neffat in režiser Povhe. Nastopijo ge. Poličeva, Ribičeva, Kogojeva, gg. Goatič, Drenovec, Zupan, Peček in drugi. >SLOVENSK I NABOD.< dne 3. februarja 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Netočna veat o prihodu kraljeviče v na Bled. Današnje >Jutro< poroča, da so prispela na Bled prestolonaslednik Peter ter kraljeviča Tomislav in Andrej. Ta vest pa ni točna. — Iz zdravniške službe. V imenik /,dravs mške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana sekundarij Bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr Bartol Keržan in zasebni zdravnik v De\. Mariji v Polju dr. Roman Vidmar. — Iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila pa izbrisana mestni zdravnik v pok. v Mari* boru dr. Julij Dežc, ki se je preselil v Za* greb, in vpokojeni prdmarij bolnice v Brc* žicah dr. Ivan Holler, ki je umrl. — II. kongres slovanskih zdravnikov v Pragi. V prvi polovici junija bo v Prag; II. kongres slovanskih zdravnikov. Prvi kongres je bil v Poznanju, kjer so slovanski zdravniki sklenili prirediti II. kongres ▼ Pragi. Organizacija kongresa je bila po* verjena češkoslovaškim zdravnikom. Pri* prave so žc v polnem razmahu i-n pri prav I i al ni odbor /c dobiva prijave iz Jugosla« vije, Bolgarije in Poljske. Kongresa se ude; leži okrog 500 zdravnikov. — Slovanska sadna razstava v Pragi. Znani poljski pomolog prof. dr. Jankowski iz Varšave je sprožil idejo slovanske sad« ne razstave v Pragi. Namen razstave naj bi bil orijentacija o pridelovanju sadja v slovanskih državah. Za dekoracijski ma: terijal bi prišla v poštev Jugoslavija. ki fma ugodne pridelovalne in klrmatiene razs mere. — Razpisane zdravniške službe. Oboina Celje okolica razpisuje kot samostojna zdravstvena občina mesto občinskega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 15. febr. Higijenski zavod v Sarajevu razpisuje natečaj za bakterijologa in šolskega zdrav* nika pri Domu narodnega zdravja v Va'ie-vn. Prošnje je treba vložiti do 15. t. m. — Razpust društev. Društvi »Podruž; »lica krščanske šole v Cankovi« in »Podruž* niča krščanske šole v Ctrkovcah« sta raz* puščeni. ker nimata pogojev za pravni ob* «toj. — Generalni direktor m šume — industrijsko podjetje Dobrljin - Drvar d. d. humsko - industrijsko podjetje Dobrljin-Prvar d. d. potrebuje generalnega direktorja, zarad; česar se razpisuje ta natečaj ;n pozivajo interesenti, da vlože ponudbe Po-soji za natečaj so: fakultetna izobrazba, jugosiovensko državljanstvo, sposobnost za komercijalno službo i« znanje enega Uije-ga jezika (francoski, nemški ali angleški). Kandidati naj vlože pismeno ponudbo s svojimi pogoji o sprejemu in dokumenti o fakultetni izobrazbi, znanju in strokovni sposobnosti za komercijalno službo ter curricuiuin vitae. Po izvršeni izbiri .jo upravni odbor sklenil pogodbo in reguliral vse ostale pogoje. Rek za ponudbe do vštetega februarja 1931. Ponudbe je poslati na naslov humsko - Industrijskog pre-duzeća Pohrlim - Drvar A. D., Centralna uprava v Sarajevu, pošt. pred. štev. 95. — Simultanka dr. Vidmarja prot; sarajevskim šahistom. V veliki dvorani Ju-soslor en skesa kluba v Sarajevu je odiral v soboto šahovski mojster dr. Vidmar s. mnltanko proti 25 sarajevskim šahistom Zmagal je v 19 partijah, dve je izgubil, 4 so pa končale remis. — Sprejem inženjerjev-oficirjev v mornarico. Mornarica potrebuje 9 inženjerjev ■trojne, 1 kemične, 1 ladjedelniške in 1 jH-adbene stroke, ki bodo po izpitu predlagani zd inženjerje-poroenike. Prošnje je treba po&lati komandi mornarice v Zermi-Bii do 31. marca. — Bivši hrvatski ban Čuvaj umrl. Na Dunaju je umrl v soboto po dolgi težk«! bolezni bivši poverjenik za Hrvatsko, Sla-voDijo in Dalmacijo Slavko baron Čuvaj. Rojen je brl 1. 1851 v Bjelovaru. "Leta l^OS je postal vrhovni načelnik Zagreba, leto pozneje podban, leta 1912 pa ban in potem komisar v kraljevini Hrvatski, Slavoniji in DaJmacijd. Pod njim je prišlo do burnib deanonsfcracij rn manifestacij v vseh hrratskai deželah. Čuvaj je bil zelo osovražen, ker so videli Hrvati v njem poosebljeno tujo nadvlado, student Jukic* ga je bo tel ubiti, pa je zadel njegovega tajnika. Pod pritiskom splošuega ogorčenja je moral Čuvaj leta 1913 odstopiti. Po prevratu je zaprosil za dovoljenje, da bi se smel vmiti. toda Narodno Vjeće je njegovo prošnjo odklonilo. — Udeležba kraljevine Jugoslavije na velesejmu v Milanu. Po prizadevanju generalnega konzula kraljevine Jugoslavije v Milanu g. dr. M. Predića bo zgradila naša država letos na milanskem velesejmu krasen stalen paviljon. Načrte za paviljon je 'zdelal arhitekt Brašovan. Poleg države, ki bo razstavila v pavttjonu vse, kur more pokazati v pravi luči gospodarski položaj naše države, bu v paviljonu dovolj prostora tudi za zasebne interesente, trgovce in industrijce. katerim bo s tem dana najugodnejša prilika za propagando izvoza in razpečavania našega blaga v Italiji. — konkurzi m prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od ZL do vštetega 31. januarja 1931 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretepenega leta): Otvorjeui konkurzi: v dravski na novim 2 (2). v savski banovim' — {?). v vrbavski banovini — (—K v primorski banovini — (—). v drinski banovini 1 (2), v zetski banovini 1 (—). v dunavski banovini 1 (3), v moravski banovini 3 (4), v vardarski banovini 2 (5), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (3). — Otvor jene prisifcie poravnave izven konkurza: v dravska banovini 7 v savski banovini 6, v vrbaski banovini —, v primorski banovini —, v drinski banovini 1. v zetski banovini —, v dunavski banovin« 8. v moravski banovini —. v vardarski banovini —, Beograd, Zemun, Pančevo —. — Odpravljeni konkursi: v dravski banovini 4 (—), v savski ba- novini 3 (1). v vrbaski banovini — (—), v primorski banovini — (l), v drinski banovini 2 (4). v zetski banovini — (l), v dunavski banovini 1 (1), v moravski banovini 3 (3). v vardarski banovini 2 (—), Beograd. Zemun. Pančevo 1 (1). - Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3. v savski banovini —. v vrbaski banovini —. v primorski banovini —. v drinsk" banovini —. v zetski banovini —. v dunavski banovini 1. v moravski banovini —. v vardarski banovini —, Beograd, Zemun. Pančevo —. — Samomor Slovenca na zagrebški kliniki. V nedeljo zvečer se je odigrala a a zagrebški kliniki pretresljiva tragedija-Sluga KudoJf Zadnik. star 27 let in doma iz Čateža, se je že del j časa lečil na kliniki. V trenutku duševne depresije je pa pograbil nož in si ga zasadil naravnost v src; tako, da je bil takoj mrtev. Bolnik Ivan Hrga. ki je ležal v isti sobi. pripoveduje, da je Zadnik nekaj minut pred 10. uro vstal ter stopiJ k pisalni mizi, rja kar se je z^čul obupen krik. Hrga je planil iz postelje in prižgal luč. Na tleh je zagledal Zadnika v mlaki krvi. V prsih, tik pod srcem mu je tičal žepni nož. Hrga mu je hotel priskočiti na pomoč, toda vdde! je •takoj, da je vse zaman. Poklical je službujočega zdravnika dr. Bulica, ki je ugotovil, da je Zadnik že mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Mirogoj, kjer bo obduoirano. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca januarja 1931. sledeče prispevke: L Podružnice: Sv. Barbara v Slov. gor. 225 Din; Frani 120.50 Din: Kranj 1000 Din; Tržič 595 Din; Cerknica (Begunje) 230 Din; Ormož m. 459 Din: Svećina 220 Dan; Domžale 885 Din: Šiška ž. 784 Dnu. Ljubljana, mestna ž- 4819.36 Din: Ljubljana, šentp. m. 303 Din; Ljubljana, šenjak. trn. ž. 305.85 Din: skupaj 0.633.70 Din. II. Nabiralniki: Dr. J. Hrašovec. Celic 3o Din: Iv. Hlebec. Sv. Križ 53.25 Din; m. In ž. pod. Šiška 120 Din: ckopaj 20335. HI. Razni prispevki; Dr. Iv. Sfcet. Sv. Lenart iz kaz. poravnave 100 Din; M. rvOzman, Ljubljana 100 Din: neimenovani 1000 Din; neimenovana 500 Din: šolska mladina, Strojna 14 Din; rodbina dr. Sla-vikova, Bizelj-sko 100 Din: skupej 1814 Din. Vsota vseh prispevkov 11.650.95 Din. — Vreme. Vremenska napoved prava, da bo deloma oblačno, v splošnem pa novitnejse vreme. Včeraj je bilo ao vseh krajih naše države oblačno. Najvišja tema peratura je znašala v Splitu 11, v Zagrebu 5, v Beogradu 4.9. v Ljubljani 4.6, v Skapiju 4, v Mariboru 3.6, v Sarajevu 3 stopinje. Davj je ka^al barometer v Ljub* ljani 701.b mm. temperatura je znašala 1.6. — Težka nesreča otroka. V Dolskem pri Ljubljani se je včeraj popoldne pripetila težka nesreća. Peter Zupančič, t> letni posestnikov sinček, je lezei po iest\fi na sosedov po«i. vrh lestve ie pa izgubil ravnotežje in strmoglavi! z nje. Partel je kakih 8 m globoko in nezavesten obležal Pretresel si je možgane. Nesrečnega otro ka so prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegovo stanj«* je zelo resno. — Osveta ločenega moža. V Novem Sivcu se je te dni odigrala krvava zakonska tragedija. 50 letni posestnik Josip Ga-jer je bil že deij ćasa ločen oti svoie žene. Te dni je zvedel, da se žena zabgva na plesu m hitel je tja. Prosdl je ženo, nai zapleše z njiim valček, žena je pristala, med plesom ji je pa mož brizgnil solno kislino v obraz, jo večkrat sunil z n->žem v prsa in popil ostanek solne kisline. Oba so prepeljali v bolnico, kjer se borita 9 smrtjo. — Pretresljiva rodbinska tragedija. V GospodjdticUa v Vojvodini se je te dni odigrala pretresljiva rodbinska tragedija 18 letni Branko Maiešev je v prepiru n silobranu ubil svojega očeta, posestnika Miloša Maleševa. Posestniku je pred te tom umrla žena in čeprav je star že tiu let, se je hotel drugič poročati. Otroci so bili seveda hudi, zlasti zato. ker je bo4e! vzet; vdovo, ki je imela že več otrok. M a lesev je zače! popivati in v pijanosti je pretepal otroke. Razmere pri Maleš^vin so postale neznosne. Ko se je pred meseci poročila Maleševa starejša hčerka, je bo-tel oče njeno možitev preprečiti, toda otroci so ga neusmiljeno pretepli. S te^i so postale razmere v hiši še neznosaejše, večina otrok je odšla z doma. Doma sta ostala samo 18 letni Branko ki 19 letni Joca. V petek je hotel Branko v hlev. da bi pomolzel krave. Xa dvorišču ga je are-čal oče in ga uabrulil. češ, da ga ne pnstri 'z lučjo v hlev. Bil je pijan in vihtel je v roki lopato, s katero je hotel sina u 1 ar:ti. Ta se je pa spretno izognil udarcu, se naglo okrenil in udaril očeta na .vso moč z golido po glavi. Malešev se je težko ranjen zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer >e pa poškodbam podlegel Siu *e je sam javni orožnikom. N06 AVia z ilGOM Šičku! K današnjemu srebrnemu jubileju kličemo o a mnoga leta! FKANCELČEK — CKICA — ANDREJA. Iz Ljubljane —lj Slovo poslafitka dr. Fliederja. će- škoelovaski poslanik dr. Flieder. ki se W v soboto dopoldne udeležil §£asary&ove promocije na ljubljanski onlverci, se je v nedeljo dopoldne vrnil v Beograd. Odpotoval je z vlakom ob 9.15 v sprejLst.u svoje soproge. Na kolotlvo* so ga spremili in se pošlovIH od njoea tukajšnji konzul inž. Sevčik s pod konzulom g. CiheLko ter predstavniki češkoslovaške kolonije v Ljubljani. —lj Beograjska Politika« o proslavi Krapeževega jubileja. Beograjska ^Politika-«, prinaša v včerajšnji številki sliko in daljši članek o proslavi 40 letnice delovanja priljubljenega ljubljanskega kavaniar-ja in restavraterja g. Krapeža. ki je t svoji radodarnostj in plemenitosti porabil to priliko, da je pogostil in oblekel 04 siromašnih šolarčkov. —lj Dva velika pogreba, ki se ju je udeležita skoraj vsa Ljubljana, smo imeli včeraj. Ob J415. se je namreč izpred PoJU-kove hiše razvil veličasten sprevod ge. Franje Pollak ove, 73 letne soproge veie-iadustrn-jca Karla Pollaka, ob 14. so pa peljali z Rimske ceste k Sv. Križu go. .Marijo Marčanovo, soprogo uglednega mesarja in posestnika. Gospa Pollakov a je bila Peterceva od Sv. Krištofa in se je šele 17 let stara poročila z mladim Karlom Pollakom. Tedaj pa sedanji veletrgovec še ni bil veleindustrijec*. temveč preprost strojarski pomočnik, ki je prehodil peš po! Evrope in prišel celo v Pari«. Pričela sta končevati s kožami in s svojo pridnostjo in podjetnostjo sta svojo trgovino kmalu povečala. Gospa Pollakova je vodila pisarniške posle, večkrat je pa tudi sama morala po kupcijskih opravkih po svetu i« je tako prišla celo v London. Tovarna je rasla za tovarno in danes je Pollakova firma največje podjetje usnjarske stroke v banovini. Dobra gospodinja je bila pa tudi vzorna mati 11 otrok, ki jih živi le se 6, bila je pa prava mat! tudi vsem revežem i o botra neštetim siromašnim birmankam. Pred krsto je najprej šla šolska mladina, za njo pa delavc: iu uradniki Pollakovih tovarn, ki so n-usili 20 vencev, za krsto pa družina in ugledno sorodstvo ter velika množica občinstva z vse straui dežele. Prav tako je tudi go-sne Marčauovi izkazala zadajo čast tako velika množica in seveda tudi vsi mesarji iz mesta in z dežele. —I] Kanalizacijska dela na Bi«I reisovi cesti so k'onćana. Cestno nadzorstvo dela Jetos vso zimo. kanalizira ceste in trHce, ki še doslej niso imele kanalizacije in kamor se kanalizaoijiske cevi dado izpeljati >d bližnje obstoječe kanalizacije Delo naglo napreduje. NTa Beleiweisvovi cesti so polo-ići'i približno 7D. v gostilni g. Lrsru*erja (cMokole'J v Kopitarjevi ulici prijateljski sestanek. —lj Tihi neprijatelje — kulturni zvočni film 0 Olibway Indijancih. Jutri v sre do 4. t. m. t>o predvajala ZKD v prostorih kđia :»Ljobljaoski Dvor« premiero velikega zvočnega filma »Tihi neprijatelj«. £i aam predočuje življenje, šege in ljudske ooićaje Onbway Indijancev. Pilm je izdelan kot ivočni film ter je impozantno delo vel »kesa ameriškega r Umskega podjetja družbe P»ramouot. Krasne slike, posnetki ameriških step, pragozdov, rannih eksotičnih živaAi, bivola? itd. Vsi ti posnetki so veieeanimr^vi in bodo zadavili slenernega gledalca. Predstave v kran < >Dvorc ob >n uri zvečer. —G Shajališče gospodinjskih pomočnic, v Prečni ulici št. 2, zbira od božiča dalje vsafce nedelje m praznik popoldne od p 1 16. do pol 19. ure naša dekleta. Počutijo se v teh prostorih prav dobro, kakor domi.. Prvotna plahost je minula, sedaj si v isri, petje, poučnih in z-bavaoih pomenkflt kratijo čas. Shajališče se vodi v dubu, slož-nosti is skaldnosti med gospodinje in so-spodnvjcke pomočnice. Masa dekleta naj pre-žkve svoje proste nrice tako. da koristijo svojemu duševnemu ki telesnemu zdravju, skrbe naj za to, da se dvigne ugled in spoštovanje njih stanu. Vzljubijo naj svoj poklic, ki Hm da eksistenčno motnost, da se ne čutijo večne trpinke, ki služIjo le za to, đa drugim življenje zbof?sujeto in olajšujejo Gospodinjska pomočnica nai dosori do spo- znatna in razumevanja, da .se mora pripraviti in očiti za svoj poklec, če hoče, da ga dobro vrši. Potem ji bo odprta pot, da -e povzpne mdi v svojem stanu do višje stopnje- M. K. . f>4-n —1| O vrtnem orodja bo jutri /večer Jb 19. predavai v dvoran1 mineraloškega instituta na univerzi znani vrtnarski strokovnjak g. nadzornik Humek. Ker ljubitelje r>o ogromni večini obdelujejo vrtove z najpr-rrritivnejŠim orodjem, naj ne zamude teg:^ poučnega predavanja podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, da spoznalo najprakdčnejše moderno vrtno orodje. Kakor vsa predavanja nodriržnicc. je seveJa tudi feo za člane in nečlane brezplačno. RADI KONCA SEZIJE RAZPRODA JAMO damske in otroške plašče za zimo in zgodnjo pomlad po globoko znižanih cenah! F. I. GORICAH, LJUBUANA, Sv. Petra cesta štev. 29. Oglejte si nizke cene in blago v izložbah? —lj Mit na policiji. Oba praznika je bilo v Ljubljani mirno. Y mestu se je vr* šilo okrojj 7 večjih in nebroj manjših predpustnih zabav in maškarad. kljub te* mu pa policija ni imela priHke, da bi na* stopila, l/gredov ni^ bilo. pretepov tudi ne. Prijavljene so bile samo tri tatvine Go* stilničar Josip ćasar je bil tako neprevi« den. da je pustil okno svoje spalnice na .Stari poti odprto: to priliko je izkoristil podjeten tat in mu odnesel JLKiO Din vre* den gramofon z 19 ploščami znamke -Tnal 06«. — Šivilji Ivanki Capodrovi v Koh>* dvorski ulici II je nekdo z dvorišča odpe* ljal zeleno pleskan voziček. vreden 4**> Din. — šofer Josip Pire je 30. januarj;« zapustil -»iužbo pri avtobusnem podjetiu Pečnikar, pustil je pa v pisarni shraniti zavoj obleke in črno suknjo. Ko je čez ! nekaj dni prišel po zavoj in ga prenesel v ; novo stanovanje, je ugotovil, da ran ie j nekdo ukradel 1300 Din vredno suknjo. ] Za tatom poiz\ ?duje policija. Praznovanje, godovanje, godrnjanje Najvažnejši dogodek obeh praznikov je bik) potovanje dveh filmskih igralcev skozi Ljubljano Ljubljana, 3. februarja. Kot navadno — prišla je zopet nedelja. Morda je prišla tudi nekoliko dTugače, kar pa stvari ne izipremeni, prišla je in praznovati se je zopet moralo. In o vsem tem, pa Še o tem, kar je s tem v zvezi, je treba izpregovoriti. ker je pač to nekakšen dogodek, pomislite nedelja! — in še svečnica! — pri vseh dogodkih govori. Končno ni treba po se govori, navada je pač tako. da se ne vprašamo nikdar, zakaj je kaj tako in ne drugače, m če se govori o čemorkoli. se govori ker sc pač govori io zato 5»e tudi mora govoriti, četudi ni pogrebno. Najprej pa si moramo biti na j;isncjii, kakšen dogodek je prav za prav prazno* vam je. ali kaj se sploh godi ob tekih slo= vesnth dnevih, kot so nedelje in prazniki. Toda, to je baš tisto, da se ob nedeljah — nič ne godi. v mestu, prav za prav v naši Dolgi vasi, še najbrž manj. ko na de* želi. Na kmetih ob nedeljah vsaj ljudje hodijo na posete, kramljajo o vremenu, piemenski živini, prašičih in gnoju. ogle= dujejo polja in brskajo po hlevih, po go= strmah pa razdirajo korajžne ter kažejo svoje junaštvo m 50 sevc tudi vedno pri* pravljeni se »tepsti za svojo čast in za resnico. V Ljubljani pa >e v tem pogledu povsem drugače. kot rečeno, nc godi wn /godi se nič, toda je treba baš o tein ne* kaj reči in se tudi lahko mnogo pove. Torej, v Li-ubljani se pra-znuje tako, kot so včasih* praznovali židje, vsaj tako se lahko reče. Kajti ob nedcljuh in praz* nikib v Ljubljani niti psi ne migajo z repi, še čudež, da vozi tramvaj. Sc pravi, vse mesto otrpne kot Lotova žena. le zvo novi prav milo pojo. godrnjajo ali bun* kajo — kdove kako bi se naj reklo temu razgrajanju — menda zaradi pogrebov ker ie pogrebee in pijanu; je videti ob prazni kib in nedeljah na ljubljanskih cestah. Že mora biti tako. smisel praznika je pač mir. spanje, zastoj vsega, konec, samo usta sc odpirajo nekolfko bolj naglo in požrešno, namreč tistim, ki bi sicer bili popolnoma uegibni kot okamenela Želva. In prišla je predvčerajšnjim zopet takšna nedelja, včeraj pa je bila svečnica kot pravi pratika. Prazniki in praznovat nja pa niso prav za prav nič takega, tako obupnega, da bi morali vzdihovati zaradi njih, kaj še, se pravi, da so praznovanja tudi radovanja, sicer bi ne bilo vredno pornočtti peresa — n. pr. zaradi pogrebov. Kajti končno je pametneje govoriti o ne* umnostih nego o pogrebih m podobnih neživlj en jskih zadevah. Vsak pač raje neumno živi kot pametno umre In gotovo je bik) v nedeljo vseeno kaj veselega. Zato pa kar začnimo! Najprej seveda — vreme. Veselo sicer ni biio, vsaj za smučarje najbrž ne, toda smučarji naj le prav ponižno molče, saj ni vreme zaradi njih, nego so oni zaradi vremena. Namreč se je zadnje čase razpaslo ne* kakšno neznosno godrnjanje zoper vreme, kot da res ne smemo ali ne moremo go* dmjari čez nič drugega. Včasih bi rekli, da se pravi godrnjati zoper vreme — i zo* per božjo previdnost, zdaj je res svet strahovito vsestransko pokvarjen, najbrž zaradi tega, da se vsaka reč pokvari, če je stara, tudi vino po kanigalilejskem zgledu. Tole pero, se pa drzne reči, da vreme ni pokvarjeno, niti grdo, niti slabo, nego smo pokvarjeni mi, odnosno naše ce= ste ali čevlji. V nedeljo je bilo blato, brozga. luže itd., toda vse to nima nič opraviti z vremenom, ker blato producira* mo sami in sploh ni vredno besede, da bi si kvarili sladko praznično razpoloženje. Reči je treba le, da je vse lepo, dobro in prav, kar nam nameni božja previdnost w vsi bomo zadovoljni. Smestia je naša ža» lost, jeza ki sploh vee naše brige m pro* bieroi niso vredni pfškavega oreha, življe* nje je veselo in lepo, nespametni so le ljudje, ki si ga greoe s takimi malenkost? mi kot je n. pr. vreme, brozge in odpove* dane športne prireditve. Predpust imamo, kot se govori, toda povedati je treba, da je precej žalostnega kljub temu. Žalostna je namreč naša mladina, odnosno roditelji. Žalostne šolske počitnice ima namreč; počitnice sicer niso nikdar žalostne za mladino in za učitelje tudi najbrž ne, četudi so vsak mesec štirikrat, toda tokrat so vseeno. Mladina je dobila izpričevala ali »hricaae o šolskem napredku«, ki, saj veste, kako je — kri* vičnont profesorjev m vsak dan se več zahteva«, profesorji pa pravijo, da je mla^ dma »vedno bolj zabita«. Nekateri očetje so ime!? v nedeljo prelep izgovor: — Žalosten sem bil, pa sem se nap«! — Točk takšna žalost je tudi sicer običajna prve* ga- In mnogi so mnenja, da ta mesec ni treba tako varčevati, ker je — krajši, ima namreč le 3S dni Vidite, to so razveseljive zadevščine. In sploh, kot rečeno, predpust je tu m potem še varčevati ni treba ... Po uh* cah se klatijo te dni takšni in takšni ih se namreč ljudje, dovolj jc, če povemo, da jih je vedno vedati, zakaj več s krvavo obrobijerrrrai očmi. Speciaf*> stj za očesne bolezni najbrž dobro služijo, če se je očesno vnetje res tako ra** paslo. Pa naj bo tako ali tako — nič čudnega bi ne bilo, če bi ljudje v teh težkih časih prebedeli noči, ko je vendar danda« ne« toliko problemov, ki čakajo rešitve In baš mi smo poklicani, da jih reškno. Gotovo jih rešujejo ti ljudje z vo'cvskimi očmi in rešili so jih tudi, kajti niti sledu brige ni opaziti na njih. ko v ekstazi tava* jo domov. Molčite torej vsi o gospodarski krizi in o drugih neprilikah človeštva, sladko je živeti m življenje ima vendar toliko smislov, z-ktsti v pred pustu ki prvoga v mesecu! In ni res. da se v Ljubljani ob nedeljah nič ne zgodi. Kajti predvčerajšnjim je bila Ljubljana priča riczaslišano velikejja dogodka. Temu dogodku se lahko reče tudi senzacija. Samo pomislite, v nedeljo zvečer je bilo na kolodvoru toliko ljudi kot ob prihodu predsednika vlade, gotovo vsaj dvakrat več kot ob sprejemu roja* kovani dar je v. Temu se pa ni čuditi, kako tudi. Saj vsi verno, kako napredna je Ljubljana, sc pravi navdušena za same višje, idcalnejše stvari tako rekoč, za umetniške. Kajti to jc vendar vsakemu paglavcu znano — mi smo kulturni. N'ai» bolj pa seve mladina s šolskimi »izkazi* vred. Praviti pa najbrž niti ni treba, zakaj gre, saj j« tudi to vsakemu paglavcu znanu, da sta se v nedeljo zvečer peljala skozi Ljubljano dva filmska kometa in da zaradi tega še zdaj naš ženski naraščaj ne more 00 =«ape. Mora se pa priznat:, da je rudi nekatere moške prav občutno prijelo, ker se jim naj ne šteje toliko v zlo, ker je pač predpust. O navdušenju, ovacijah itd. pa tako ni, da bi govorili. Vse to je naravnost nepopisno in s tem je tudi vse povedano. Da je bila včeraj svečnica in da se je praznovalo kot navadno, je menda tudi znano. K večjemu, če bi se še pripomnilo, da je svečnica praznik, ki sicer ni praz« nik, vendar pa sc praznuje, drugače pa da >e ne loči z ničemer od drugrh praznikov in nedelj in da so včeraj naše Micke go* dovale in se vezovale kot se pravi — v svojo radost, seve. S tem pa ni rečeno, da jim zavidamo, temveč, da jim čestitamo — na mnoga leta itd. Pozabiti rudi ne smemo, da na svečnico blagoslavljajo po cerkvah sveče, v nedeljo pa so jih proda* jali pred frančiškani, pa tudi po irgovina!] Kot se je opažalo, so sveče kupovale naj* več ženske, so že bolj pobožne kot moški, kako bi si pa naj drugače to razlagali. Končno pa je treba končati o vsem tem, ker sicer bi še nazadnje res kaj po* vedali, česar pa ne smemo — kot rečeno, govoriti smo morali o praznovanju — o stvareh ki se ne gode. Iz Celja c— Drevi vsi v gledališče. Danes ob uprizori ljubljansko NTarodno gledališče v Mestnem gledišču v Celju znano dramo Some rseta Maughania * Sveti plamen . Opozarjamo vso gledališko publiko iz CeHa io okoHce na to predstavo, ki ie prva v seriji gostovanj Miihlianskega Narodnega gledališča v Celju. —c Okoliška občina in policija. Občina Čelne-v kolica bo prispe\a!a za vzdrževanje mestne pofterie 50.000 Dmi oziroma 100.rn*i T>in, če bi odpadel prispevek države sa policijo. Celotni stroški za mestno policijo znašajo 709.000 Din. —c Požar pri Celju. V noči od t. no 2. t. m- ie začelo goreti v hiši trgovca u gc-sttJničana g. Zadela v Levcu pri Celju. Qa-šUci iz Levca in Celja so se pri požatu zelo uveljavili. Zgorela je strelu n nek »1 pohištva. Skoda ie znatna, —c Glede pešpoti ob državni cesti v Gaber ju bo mtervenuvar okoliški župan župan g. MihelČiČ pri tehničnem oddelku s reškega načelstva iu bo skušal doseč .)snaženje m posipanje te zanemarjene pot:. Filozofija. — To so vam časi! Davi je bila ir.o.ia steklenica prazna in moj žep poln, l-oldut je bil žep prazeu in steklenica polna, zd'*? je pa oboje prazno, jaz sem !>a pora. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD,! dne 3. februarja 1931 tev 26 C o, 44 Vroča &%i Komati Stala je, kakor jo je v nekdanjih časih tako pogosto videla v sanjah, toda brez listkov »Odda se v najem« na oknih ki s tujimi, preseljenimi sardinami. Drugače je pa bilo vse kakor nekoč. Ne, še ena izprememba: Na shojenih stopnicah — na onih treh nizkih lesenih stopnicah, ki so vodile k veznim vratom z železno kljuko — je ležala večerna izdaja nekega lista, ki jo je bil vrgel raznašalec na stopnice. Zelda se je počasi izprehajala pred hišo in razmišljala, kaj neki bi dejala in storila, če bi se vrata nenadoma odprla, če bi se prikazal dobrodušni Mihael in bi skočil kar čez vse tri stopnice k nji, kakor je storil vedno, kadar ga je čakala pred hišo. In ko je tako razmišljala, so se vrata res na stežaj odprla in uposli, j n starec, sivolas starec z zavojčkom pod pazduho je prišel iz hiše, pobral je novine in jih spravil v žep svoje suknje. Zelda je stala kakor vkopana in zrla za starcem, dokler ni izginil za bližnjim vogalom. Potem je pa krenila naprej in njeni pogledi so begali po znanih ulicah in črtali znana imena, stare napise nad trgovinami mimo katerih je hodila še kot deklica: — Drogerija Val Schmidta, Bibo-sova mesarija, Kitajska pralnica itd. Stala je ki izgovarjala ta imena otožno pred se, potem je pa krenila dalje, se ustavila končno pred Val Schirridtom in vstopila. Še vedno je stal za pultom isti prodajalec srebrnih las in v belem plašču, zavijaj je kakor nekoč svojo robo in stekleničice v svetlo zelen svileni papir in zavezoval zavojčke z rožnimi trakovi. Glas se ji je močno tresel, ko je vprašala, če še stanuje v bližini učiteljica klavirja gospa Kirkova. — Kirkova, Kirkova? Gotovo, spominjam se, — je odgovoril starec in si pogladi] brado. — Stanovala je na Sa-cramento Streetu tam preko. Ah, nje že več let nisem videl. Nimam pojma, kje je sedaj. — In hišica, v kateri je stanovala, je še njena? — Tega vam ne morem povedati. Tu stanuje zdaj gospod Gustav Knutzen, arhitekt, ki dela krasne načrte za pohištvo. Pred vrati z dobro znanim zvoncem, ki je zvonil pri vsakem odpiranju in zapiranju, je še ne kaj časa oklevala m hotela vprašati še nekaj, kar se je nanašalo na Caleba Burgessa in njegovo ženo, to pa si je premislia, zamnnrala je nekaj v zahvalo m krenila v mraku nazaj proti hotelu. In tu, v svoji nepospravljeni sobi, v kateri so bile obleke razmetane po kotih, v kateri je bil zrak gost od tobačnega dima, je našla Georga; sedel je glo- boko zamišljen za pisalno mizo in beležil nekaj v svoj črni notez. Nekega dne si je bila umila glavo, sedela je doma tn si česala lase, ki so ji zakrivali obraz liki zastor. Zopet je mislila na prejšnje čase, nenadoma je pa vstala, pritisnila na zvonec in velela slugi, naj ji prinese telefonski imenik. Cim ga je prinesel, je začela iskati v njem ime, ki jo je tisti hip najbolj zanimalo. Boston - Bowles - Boyw - Bovle -Bovbton! Tu je bilo črno na belem: Dr. Ralph B----, Hotel St. Dunstan. Torej nič več v FuHerjevi hiši m nič več v Califomia-Hotelu. Zabeležila si je telefonsko številko na košček papirja. Cez eno uro je poklicala dotično Številko m stala je vsa iz sebe v telefonski celici v napetem pri. čakovanju, kdaj zasliši dobro znani glas. Sapo ji je zaprlo, ko se je oglasil dr. Bovlston; zdelo si je, da je slišala njegov glas šele včeraj. — Kdo tam? — Zelda. — Kdo? — Zelda, Zelda Marsh; saj me vendar še poznaš, mar ne? Pri teh besedah se je mak) nasmehnila. Vse tiho. — Nekaj tednov ostanem tu, — je nadaljevala. — Hotela sem ti vsaj enkrat želeti dober dan... Zdaj sem namreč omožena. Še vedno nobenega odgovora. Zopet kašljanje v zadregi. — Kaj si. kako si dejala? — Omožena sem; z možem sem tu. To naj bi dobro razumel. Zopet pav- za. V temni celici se je smehljala nad njegovo zadrego. — Kje pa si? — je vprašal končno. — Ali bi ti mogel čez nekaj minut telefonirati? Ta hip sem namreč zelo zaposlen. Povej mi številko svojega telefona, takoj ti telefoniram. To mu je bilo tako zelo podobno! Seveda, najprej je moral priti k sebi; morda je bil tudi kdo pri njem. Povedala mu je številko in pripomnila z zadovoljstvom: — Gospa Selby sem zdaj, doktore, S-e-l-b-y. Imela je baš toliko časa, da je površno prečrtala kratek članek v noviuah, potem je pa že zopet stala pri telefonu. Njegov glas je zvenel zdaj toplo in prisrčno. Zelda v mestu! To je bilo docela nepričakovano veselje! Kako neki se ji godi? In omožena? Saj to je bilo famozno! Bil je zelo vesel, da se ji godi dobro; in dejal je, da jo mora na vsak način videti. Potem pa: — Jaz sem namreč tudi poročen, Zelda. — Kaj si? Ko se je gtedada Zelda drugo jutro v ogledalu, se je smehljala od zadovoljstva, tako skrbno je bila uredila svojo toaleto. Še nikoli ni bila oblečena tako učinkovito, Še nikoli ni bila tako lepa. Bila je V novi, tesno oprijemajoča se čami obleki, na glavi je imela črn žametast klobuk z velikim nojevim peresom. Umetnost, originali in mistiSikacije Blamaže strokovnjakov v umetnostnih strokah Umetnina katerekoli vrste bi se morala presojati in ocenjati le z objektivnega umetniškega, estetskega stališča, ne glede na to, kdo jo je ustvaril, kdaj in kje je bila ustvarjena. Toda v istini odločajo često le klike, prijateljstva ali sovraštva, moda in sebična spekulacija. Zgodi se, da izkopljejo ali najdejo kip antične oblike. Strokovnjaki izjavijo, da je kip umotvor Pmksitelov ali kakega drugega starega klasika. Kip dobi mahoma ogromno ceno, postavijo ga v najbogatejši muzej, kiparji vsega sveta romajo tja in vsi umetniški kritiki zgovorno dokazujejo, da je kip ogromna umetnina neprecenljive vrednosti. Ali zgodi se, da vstane drug strokovnjak in dokaže, da kip ni klasičen, nego delo novejšega kiparja. Takoj izgubi pravkar še slavni in dragoceni kip svoj ugled in ceno, morda ga celo odstranijo v ropotarnico. Kip se ni čisto nič izpremenil, a dasi so ga dolga desetletja občudovali strokovnjaki in seveda tudi lajiki, nima naenkrat skoraj nobene cene več. Zgodi pa se včasih, da strokovnjaki ponovno dokažejo, da je tisti kip vendarle Pra-ksitelov. Takoj ga vzamejo zopet iz ropotarnice in kip ima zopet svojo ogromno ceno in slavo. Taki dogodki dokazujejo, da so pri umetninah često merodajni le nazori nekaternikov, osebnost umetnika, čas nastanka, utrjeni ugled, ne pa objektivno dognana lepota ali dobrota umetnine same. Nedavno se je vnel med najuglednejšimi strokovnjaki boj zaradi 33 slik; nekateri so dokazovali, da so Van Goghovi originali, drugi pa, da so le potvorbe. Za teh 33 slik se je izplačala velikanska vsota, ki se je zdela primerna, dokler ni vstal dvom o pristnosti. Zdaj pa se sodnim potom zahteva vsota nazaj, češ, sleparske slike niso vredne niti petine denarja. Boj še ni zaključen, kajti mnogi strokovnjaki še dokazujejo, da so slike originali in vredne plačane cene, drugi pa da so slike ponarejeni Van Goghi in skoraj brez vrednosti. Pameten lajik takega boja ne razume. Slike morajo biti vendar dragocene, ako so prav take, kakor Goghovi originali. Profesor slikar Hans Blum v Mo-nakovem, kjer še živi, je 1. 1880. naslikal portre bavarskega častnika. Leta 1924. je Blum sliko ponujal za 1000 mark, a nihče mu jih ni maral plačati. Tako jo je moral prodati za 800 mark. Nedolgo nato se je ista slika pojavila v Rimu; Blumov podpis pa so odstranili in podpisali slikarja W. Leibla, čegar slike cenijo kot izredne umetnine. S potvorjenim Leiblovim podpisom so prodali Blumov portrć sa — 110000 mark! Zdaj se je Blum oglasil s tožbo in toži tudi nesrečni kupec, ki je plačal za 1000 mark vredno sliko kar 109-krat »preveč«! Slika se ni zato niti izboljšala, niti poslabšala. Rimski kipar Alceo Dossena je tak umetnik, da je dolga leta ustvarjal kipe, ki so jih najboljši strokovnjaki proglašali za originale Donatella. Sim Martina, Mine da Fiesola in Giov Pisana. Eno samo svojo umetnino, nagrobnik 1. 1430 umrle nune«, je Dossena prodal muzeju v Bostonu za 100 tisoč dolarjev Za enake vsote je prodajal tudi ostala svoja dela. Ves svet je zakričal, ko je Leo Planiscig z dunajskega kult. histor. muzeja razkrinkal Dossenove potvorbe: >Kakšno škodo je nakopal sleparski Italijan različnim muzejem in bogatašem !< Škode pa ni nobene in tudi slepar-stvo je dvomljivo, saj so umetnine svobodno ustvarjene in niso kopije, a proglašali so jih prvi svetovni umetniški strokovnjaki za prav tako velike in resnične umetnine, kakršne so ustvarjali zgoraj imenovani renesančni kiparji. Lajik bi rekel: gre za kipe, njih lepoto, izraznost, notranjo vsebino, ne pa za ime kiparja, za čas in kraj, kjer so kipi nastali. Ako zna Dossena prav toliko ali morda še več, kakor so znali renesančni kiparji, zato vendar niso njegove umetnine manj, nego prav toliko ali še več vredne! Mistifikacija je seveda očitna, toda krivični svet jih sam izživlja. Zakaj takih mistifikacij je bilo vedno dovolj in skoraj vsak muzej ima umetnine, ki jih strokovnjaki nekaj časa proglašajo za pristne originale, nato pa za potvorbe, a včasih zopet za pristne. Lajik, ki mora danes delo kot veliko umetnino občudovati, a ga jutri kot nesramno po tvorbo zaničevati, se naposled strokovnjakom le smeje in si ustvarja lastno sodbo. Kar mu je všeč, tisto ljubi, ne glede na avtorja, podpis, kraj in čas rojstva dotične umetnine. Vsiljevanja tujega okusa ali spekulacije pameten Človek odklanja, ker ve, da igrajo klike, sorodstva, moda, kupčije, snobstvo in razni skriti motivi pri reklami prvo ulogo. Niso zmerom resnični umetniki in resnične največje umetnine, ki so najbolj hvalisa-ne. Mnogo oper, simfonij in drugih skladb je propadlo zaradi sovraštva klik. Po letih so postale dotične opere in skladbe slavne in so žive še dandanes, dočim so sovražni klikovci popolnoma izginili iz spomina človeštva. Marsikatero literarno delo je klikov-stvo odklonilo, ki pa je preživelo stoletja in ga ljudje z ljubeznijo čitajo še danes. Duhoviti literarni mistifikaciji v Parizu in v Pragi dokazujeta, da so tudi najboljši strokovnjaki hudo zmotljivi in da je objektivnosti prav malo na tem svetu Zato je najbolje: — smejati se modi in hoditi svojo pot. Razkol v ruski pravoslavni cerkvi V ruski pravoslavni cerkvi je nastal razkol. Vsi znaki kažejo, da bo izven Rusije bivajoča ruska pravoslavna cerkev odpovedala pokorščino patrijarho-vemu namestniku metropolitu Sergiju Nižefforodskemu. vrhovnemu poglavarju pravoslavne cerkve s sedežem v Moskvi. Ko so morali predstavniki cerkva v sovjetski Rusiji odgovoriti na lansko kampanjo proti preganjanju vere s strani komunistov z izjavo, da vere v sovjetski Rusiji nihče ne preganja, je vzbudila izjava metropolita Sergija veliko ogorčenje v ruski pravoslavni cerkvi v inozemstvu, kajti ruski emigranti so bili prepričani, da je bila metropoli-tova izjava izsiljena. Metropolit je pa odgovoril na opetovane izjave metropolita Jevlogija glede preganjanja vere v Rusiji s tem, da ga je suspendiral kot poglavarja tako zvane zapadnoevropske eparhije v Parizu. Jevlogij se pa ni uklonil, temveč je sklical cerkveno zborovanje nove eparhije, ki je sklenilo prositi ga, naj vztraja na svojem mestu, ker ni storil nobenega cerkvenega pre-greška in ker se niti on, niti podrejena mu dohovščona nista obvezala biti lojalna napram sovjetski vladi, na drugi strani pa škof Vladimir, ki mu je patrijarhov namestnik poveril vodstvo za-padno-evropske eparhije, ni hotel prevzeti tega mesta. Med cerkvenima dostojanstvenikoma je nastal tako spor, ki so ga hoteli poravnati, pa ni slo. Te dni je dobil metropolit Jevlogij iz Moskve nov odlok, v katerem je rečeno, da je sv. synod potrdil Sergijev odlok m da bo moral Jevlogij pred cerkveno sodišče. Toda Jevlogij je zopet izjavil, da mu še na misel ne pride ukloniti se diktatu iz Moskve. V Pariz je skhcal škofovsko konferenco svoje eparhije, ki se bo najbrž izrekla zanj, na kar ga bo metropolit Segij kot vršilec dolžnosti patrijarha ruske pravoslavne cerkve izobčil in s tem bo cerkveni razkol dovršen. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-vea grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, Materinščina. — Zakaj pravimo svojemu jeziku materinščina ? — Ker govori doma samo mati. Cenjeno občinstvo opozarjani na mojo sprejemnico za barvanje In kemično snaženje damskih in moških oblači! pri krojaču A. PREZELJ za tvrdko A. Vagner VOŠNJAKOVA ULICA 4 (prej Cesta na gorenjski kolodvor). Na željo se v krojačnici popravljajo vse barvane ali snažene moške obleke in damski plašči. St. VI 3466/31-1 Razpis. Načelatvo mesta Ljubljane razpisuje oddalo ključavničarskih del za napravo nove Železne ograje ob novo projektirani pešpoti na Grad« Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Bolski drevored 2/TE, med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 9. februarja 1931 do 11. mre isto- Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 30. januarja 1931. ZA STAVBE gaa les, ladijska tla, eno oddaja — FRAN SUsTAR, De-tenjska a—ta, LJubljana. — Telefon 2424. 13/L Ako hočete delati, da s lahko domačo obrtjo zasluzita na lastnem domu po ? Din na uro. pristopite naši zadrugi. Pouk brezplačen. — Vpisnina Din 10.—. Obširna pojasnila radevoljno. ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga Jugoalavenakib pletača. Osijek. . 7/L Pohištvo na ohrohe Spalnice hrastove poUtirane Din 5506.— Spalnice pleakane a 2800.— Omare » 550— Postelje » 269— Kuhinjske oprave a 1100— Kuhinjske kredence a 590—* Vae drago pohištvo dobite najceneje — sprejemam vsakovrstna naročila ha popravila MIZARSTVO aSAVAc LJUBLJANA, Kolodvorska 18. 14/L > mM al i of??ciSf< MI KUPIMO ZA VAS snopič Kari May: Winnetou 2240-a IsreSite ta i rise rat, napišite svoj naslov čitljivo in s tem dobite v katerikoli knjigarni brezplačno poisknani snopi 6„Winnetou". (Knjige „finnetou" bodo obsegale 12 iveskov, ki is-hajajo mesečno po 160 strani skupno torej 1800-2000 strani in bodo ▼ vsakem svesku imele več slik). Po pošti pošljite isresani oglas kot tiskovino (snamka 36 par) na naslov: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, na kar dobite snopič po pošti. V snopiču pročitajte ugodnosti ia naročnike I Ime in priineks kraj (ulioa) _ pošta _ Hm ftOFTRANJE s sigurnostjo, da napravite ispit sa poklicnega ali samo-vozača, podučujem v dnevnih in večernih urah. — Vprašati takoj v Slomškovi ulici St. 27. 688 AVGUST KOBILCA, tapetnih in dekorater LJubljana. Dunajska cesta 21 vhod 12 Dvotakove St S, Ivo risce. se priporoča sa specialna tapetniška dela. 12/L HHNE ŠTEVILKE sa občine Izdeluje specijalni crkoslikaraki atelje LUD. ŠTRUKELJ, LJUBLJANA, subičeva ulica 3 (nasproti muzeja) 729 Premog, drva. koks prodaja »ILIRIJA« d. s o. z., Ljubljana, Dunajska c 4« — telet. 2820 Miklošičeva c. 6 — telet. 2595 KINO-STROJ .FOTOGRAFSKEGA POMOČNIKA le prvovrstno moč sprejmem takoj. — Ponudbe s prepisi spri->Monarch I«, kompleten, mar- če val dosedanjih služb in sliko mornate plošče, ampermeter, na naslov: Atelje Kunsek, Ce-motor ventilator, sireno, trans- ^ 730 formator, azbestno zagrinjalo, - električni klavir z notami itd. TABLICE ZA VOZOVE ugodno prodam zasadi opustit- P° predpisu izvršuje specijalni ve podjetja. Pojasnila daje dro- j stelje za črkoslikarstvo gerija »Sanitas« v Trbovljah. ŠTRUKELJ, 703 LJUBLJANA, Subičeva ulica S (nasproti muzeja) --728 MANJŠI OBRTNI LOKAL sredini mesta ugodno oddam. 'Tastov v upravi »Slovenskega zaroda«. 734 mso z gospodarskimi poslopji in njivami oddam v najem na Verdu pri Vrhniki. — Posestvo je ob glavni cesti, primerno tudi za obrt. Pojasnila daje I. Furlan, lesni trgovce, Dolnji Logatec št. 42. 731 SOBARICO z znanjem nemščine staro 25 do 35 let, ki zna tudi dobro kuhati, z letnimi spričevali iščem za takoj. Ponudbe s točnimi podatki na naslov: Zagreb. Post Box 23. 704 IZGUBIL SE JE PES volčje pasme in sliši na ime »Lumpc. Komur je znano, kam se je zatekel, naj se zglasi: Cesta na Loko št. 37, Ljubljana (Ivan Savs). 735 \fffn\ftff **" '>>>—'SN—/'»■—i>>3>—toZ&ii'^s~i'nv-, . Premog, drva, koks prodaja »ilirija« d. z o. z. Dunajska cesta, telef. št. 2820 Miklošičeva cesta, tel. št. 2595 Tribuna dvoholo s ..Sachs" motoriem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran z dvojno predstavo in spojko, 1 H K. S. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. NEVESTINE OPREME najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže Matek & M kes, Lfubliana poleg hotela Štrukelj Entlanje meter 25 par; »Breda« robci komad Din 2.—. L. Mikus Lfnbllanat Mestni trg iS priporoča svojo zalogo 1oXv"'kov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo -: točno in solidno OVO i sivaim stroji oglejte; si ZAlogo PRI tvkdki ISidcfo. Soro|o, Isjaaftliorto ŠFLKHRUROOVA ULICA 6. TELEFON 29-80 Ursjuje Josip Zupančič, — Za »Narodno Fran Jesersek. — Sa upravo m toseratni det Usta: Oton Cnrftof. — Vsi v Ljubljani.