List 7.
Pregled lanskih pridelkov v našem cesarstvih
V spodnjem Estrajhu so pretečeno leto o zimi ne kakor tudi j ari ne ne samo obilo temuc tudi prav dobre pridelali. Opresnina ali okopovina, to je, krompir, korenje, zelje, repa in pesa se jim zavolj prehude vročine poleti ni po željah obnesla; miši so jo sem ter tje tudi desetinile, vendar se zamore reci, kar je je menj, je dobra. Seno, otavo in deteljo je suša zlo zaterla, zato so pa tudi v teh krajih klaje le srednjo mero ali pa celo malo nakosili, in po tem takem so mogli precej živine poprodati. Vina so dosti in prav dobrega pridelali; tudi sadje se jim je obneslo bolj kakor marsiktero drugo leto.
V Salcburškem se je lansko leto ožim i ne menj pridelalo kakor predlanskem; jarine so pa obilo in prav dobre naželi. Tudi opresnina se jim je precej dobro obnesla; ravno tako so tudi klaje obilo nakosili, da jim ni treba živine prodajati. Tudi sadja imajo, kar ga za svoje potrebe potrebujejo.
Na Tiroljskem je bila ožim i na sploh dobra, v Vorarlberškem in pa v spodnji Inski dolini večji del pa prav dobra. Jarina se ni tako bogato obnesla, vendar le je, kakor provijo, tudi dobra. Opresnine so Tiroljci in Vor-arlberščani povsod obilo pridelali, posebno veseli so pa, da ni bilo v teh krajih krompirjeve bolezni. Mer ve so nakosili po vsi deželi le srednjo mero, uzrok temu so bili pa stanovitni spomladanski mrazi in večkratne slane, poleti pa predolga in huda vročina. Vina so tudi še precej pridelali. Jagoda je bila na Tiroljskem tako dobra in sladka, da ni bilo boljše želeti. Cesar so pa Tiroljci nar bolj veseli, je to, da tertna bolezen precej pojema, in če se bo prihodnjič tako zmanjševala, bo tiroljsko deželo kmali zapustila. Sadja je bilo v nekterih krajih na kupe, v nekterih pa le srednjo mero. —
v
Na Štajerskem je bila letina večidel na vseh pridelkih slaba. Le ozimina, razun pšenice, se je v enih krajih Brukške okolice dobro obnesla. Jarine so pa okoli Gradca in Marburga le srednjo mero pridelali. Samo okoli Bruka je bila veliko boljša kakor drugod. Opresnine niso letos Štajerci dosii pridelali, krompir jim pa vendar ni tako gnjil kakor poprejšne leta. Sena, posebno pa o ta ve in druge piče so nakosili sploh prav malo, zato so pa tudi mogli veliko živine poprodati. Vina so pa prav obilo in pri tem tudi prav dobrega pridelali. Tudi sadje se je  na Štajerskem obneslo,   da so ga zadovoljni.
Na Koroškem je bila pretečeno leto slaba letina; oz i mine in jarine žita so bile borne, opresnine srednje; sena, o ta ve, detelje, z eno besedo klaje za živino so prav malo nakosili; zato so bili primorani živino, ktere niso mogli čez zimo prerediti, tudi po niski ceni prodajati.
Na Kraj nskem je bila letina sploh ta le: Ozimina, razun pšenice, s ktero so se po celi deželi jako hvalili, se zamore komaj dobra imenovati; jarine žita so bile pa skorej slabe imenovati; opresnine pa še skorej slabeje. Krajnci so sena in detelje malo nakosili, otave pa skorej nič, zato morajo veliko živine poprodati, kar je čez
zimo prekermiti ne morejo.    Vina  pa  in sadja so precej pridelali. Lansko vino je posebno dobra kapljica.
Na Primorskem. V Goriški okolici je bila letina kar ozimino zadeva, prav bogata; žita se je obilo in prav dobrega naželo, posebno pšenica je bila tako plenjata, da že dolgo ondašnji prebivavci take ne pomnijo. J ar i no je pa, kakor po več krajih, tudi okoli Gorice presilna suša vzela. Turšica se je bila večidel na peščenih njivah posušila, in še na dobrih in ilovnatih njivah so je komaj tretjino pridelali. Aj d e se je srednjo mero naželo, in skorej bi djal tudi tretji del od drugih boljših let. Raj ž a so pa obilo pridelali. Krompirja so Goričani dokaj pridelali, in ga imajo tem več, ker ga je gnjiloba popolnoma popustila. Ohrovta, žela in repe je bilo srednjo reč. Sena in druge klaje za živino so precej nakosili razun otave, ktere okoli Gorice nimajo. Po tem takem kmetovavcom v teh krajih živinske klaje ne primanjkuje, da bi mogli zastran tega govedino in druge baze živino prodajati. Le vina so v tej okolici malo malo pridelali. Tertna bolezen se je bila letos po nogradih po širokem in dolgem razširila in je goriškim vinogradnikom in bližnjim sosedom terto močno po-smodila, da so tudi menj vina pridelali kakor leta 1856, in še to, kar ga je, ni prav dobro. Oljka se je pa veliko boljše obnesla.   Tudi sadja ni premalo bilo.
(Konec sledi.)
List 8.
Pregled lanskih pridelkov v našem cesarstvu.
(Konec.) Na Marskem so preteklo leto prav veliko lepe ozi-mine naželi. Zerna je prav plenjatega in tanke lupine, močnata pa tako, da so je prav zadovoljni. Jaro žito se jim pa ni tako obneslo, se celo slama ni veliko vredna. Tudi krompirja   so  na kupe nakopali,   posebno  hribovci.
Nimajo ga samo obilo, ampak tudi dober je, da ga pre-hvaliti ne morejo. Gnjil je le malo. Žela in repe je bilo pa le srednjo mero. Sena in druge živinske klaje so v ti deželi tudi malo nakosili; zato so Moravčani primorani svoja živino kakor v več drugih krajih, tudi zmanjševati in po niski ceni prodajati. Letina za vino in sadje je bila pa tako bogata, da že dolgo take ne; vino je nek tako iz-verstno, da ga k letom od 1811, 1822 in 1834 prištevajo. Na Ceskem je bila letina oziminega žita tudi dobra, posebno rež se jim je dobro obnesla. Jarinega pa niso toliko pridelali. Kar pa krompir in enake podzemeljske sadeže zadeva, so ž njimi tudi zadovoljni. Gnji-loba ga je le po malem napadala. Žela in repe so tudi obilo pridelali. Sena in druge klaje niso Cehi veliko dobili; deteljo je suša skorej vso zadušila. Sadja in vina so precej in prav dobrega pridelali.
V  Sle zii je bila letina za žito razun mnogoverstne klaje prav dobra. Oziminega žita so polne žituice na-suli; jarinega pa, posebno ječmena in ovsa, kakor tudi krompirja in drugih podzemeljskih sadežev, ki jih v ti deželi za človeški živež špogajo, so veliko več pridelali, kakor jih za svoj živež potrebujejo. P i če imajo pa tudi po malemr toraj morajo tudi živino prodajati.
V  zahodni Galicii se je ozimina dobro skazala, posebno pa pšenica; sena in druge živinske klaje so toliko nakosili, da jim ni treba živine prodajati. Jarinega žita, posebno pa ječmena, razun tistih krajev, kjer jim ga je toča poklestila, kakor v Vodoviški okolici, so obilo pridelali in ž njim žitnice do verha napolnili. Nakosili so klaje pa le srednjo mero. Krompir se jim tudi ni tako obnesel kakor pred to leto; toda je prav dober, bolezni ni bilo nikjer na njem zapaziti. Žele in drugo zelenjavo so pa gosence močno postrigle, in so je le srednjo reč pridelali. Ravno tako po malem so tudi sena in druge kerme dobili, o ta ve imajo pa bolj obilo kakor po drugih krajih.   Sadja so natresli tudi na kupe.
V  izhodni Galicii je bila dobra letina, posebno krompir je obrodil, da je bilo kaj.
Na Ogerskem. V budimski okolici je bila sploh lanska letina razun vina, boljša kakor predlanska. Ozimina seje večidel dobro obnesla, le sem ter tje, kjer jo je suša pritisnila, je bila slabeja. Jarina je bila pa komaj srednja. Seno in drugo klajo je pa tudi v ti okolici suša zaterla; zato so ga komaj srednjo reč nakosili. Vinu je slana, ki je bila, preden so grojzdje brali, nastopila, močno škodovala, dobili so ga manj in tudi slabejega kakor pred to leto.   S a d j e se jim tudi ni po željah obneslo.
V  Serbskem Banatu je bila letina srednja; oziminega žita so v teh krajih precej pridelali, jarinega pa, zvunej turšice, ktero je suša vzela, so srednjo reč naželi, o presni ne je po malem, ravno tako tudi živinske klaje, o ta ve pa skoraj nič. Vino se tudi ni v teh krajih lansko leto obneslo; sadju, posebno češpljam, je spomladanski mraz zlo škodoval; zato pa tudi niso toliko slivovica napravili kakor druge leta.
Na Horvaškem in v Slavonii je bila letina še slabeja kot srednja;  vsega tega je  bila posebno  huda suša
-----   58   -----
Icriva. Klaje so prav malo dobili, zato morajo rep za repom / prodajati.'   Od  vseh   drugih   pridelkov   se  jim je  pa  vino najbolje splačalo.
V  Dalmacii so sploh z lansko letino zadovoljni, v nekterih krajih so pa vsega več pridelali, kakor za dom potrebujejo. O zim i ne, to je, pšenice, ječmena in reži so Dalmatini na kupe pridelali; tudi z j a rini m žitom so jako zadovoljni, prosa, turšice, sirka in zmesi i. t. d., potem krompirja, repe, sočivja in raznega sadja imajo tudi več kot srednjo mero. Tudi vina so precej pridelali, tertna bolezen ga ni tako popalila kakor druge leta. Samo okoli Ko-tara se jim ni terta tako skazala kakor druge leta. Oljka je bila polna in po tem takem so tudi obilo olja in prav dobrega dobili. Nakosili so tudi toliko sena, da jim ni treba živine prodajati. Za svilorejo je bila letina tako dobra, da Dalmatini si boljše želeti ne morejo.
V  Lom bar d i i se je lanska letina tako-le obnesla: Pšenica je povsod rodila, posebno pa v nekterih deželah. Jarino žito je močno suša zaterla, razun milanske in va-reške okolice, kjer imajo umetno napeljano vodo na njive in travnike, da jih silne suše obvarujejo. Turšice je bilo malo. Sena in druge klaje so o pervi košnji veliko veliko napravili, o drugi jim ga je pa suša vzela. Opresnine so v nekterih krajih na kupe pridelali; v nekterih pa skoraj nič. Vina so več pridelali kakor v letu 1856; posebno okoli Kremone so imeli kaj dobro terganje, in vino je tudi prav dobro.
V  Istriški okolici je bila oz i min a sploh dobra, j ar in a pa le v posamnih kantonih, v naj več krajih pa le srednja. T ur si c o je skoraj povsod suša zadušila. Opresnine so Istrijani le srednjo mero pridelali. Sena in druge živinske klaje skoraj ravno toliko. Tudi vina so več pridelali kakor pred to leto. V okolici t e r ž a š k i ste se o zimi na in j ar i na srednjo mero obnesle. Opresnine so toliko pridelali, da so je zadovoljni. Živinske klaje pa le toliko, da bodo komaj ž njo izhajali. Vina so dobili srednjo mero, sadja dovelj.