CENA 1500 din - Leto XLII - št. 6
Kranj, torek, 24. januarja 1989
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
8. STRAN
Rušitev sistema ali blatenje Tita?
Tudi rejenci ju kličejo mami in ati
Konj ni maček v žaklju
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Strank
Tehnični normativ ni politika
Standardi in drugi tehnični normativi so vendar stvar stroke. Ce jih ne poznaš in ne spoštuješ, si v sodobnem svetu izločen iz poslovne igre. Na prvi pogled je to jasno tudi pri nas, toda le na prvi pogled, kajti že se prikrade misel, ki roji po glavi mnogim našim politikom in uradnikom, da je vsakršno sodelovanje z Evropo politika. Kot argument jim služi naša neuvrščenost, ki je seveda slab argument, saj je res predvsem politika in premalo posel in se ji prav zaradi tega vse bolj osipa cvet. Ameri-kanec bi zdajle reltel, na biznisu vendar svet stoji. Toda, čemu bi ga spraševali, saj imamo dober, star pregovor, ki pravi, da je denar sveta vladar.
Ločnico med politiko in denarjem pa je seveda lažje potegniti, če politika nima premoči nad gospodarstvom. Pri nas seveda ni tako, gospodarska reforma ter kasneje politična in partijska naj bi jo naposled le potegnila in napravila red. Dokler pa temu ni tako, je seveda moč vsakršno oziranje v razvito Evropo tolmačiti kot prozahodno politično usmerjenost in s tem seveda zagledanost v kapitalizem in večstrankarski sistem. Takšna nevarnost grozi
Sloveniji, ki prav zdaj jasno in glasno zastavlja vprašanja, da v naši državi še ni bila izdelana strategija odnosov z evropskimi skupnostmi, čas pa seveda neusmiljeno beži in vse bolj približuje Evropo 92. Obtožbe bodo verjetno blažje, kot bi bile v preteklih desetletjih, ko smo še lahko premlevali, se bomo bolj vključili v razvito Evropo ali pa bomo še naprej pestovali svoje (balkanske) posebnosti. Zdaj namreč ne gre več za vprašanje, bomo ali ne bomo, temveč za vprašanje biti ali ne biti, s tem spoznanjem so nas vzhodnoevropske dežele že prehitele. Dosti bolj' smelo vlečejo poteze, pri nas pa, navkljub boljšemu startu, še vedno poslušamo pleteničenja o politični pripravljenosti, ki da bi jo morala pokazati tudi evropska gospodarska skupnost. Kakor, da bi pri 187 dokumentih, ki jih je zaradi poenotenja s tehničnimi predpisi držav članic EGS že prejel naš zvezni zavod za standardizacijo, šlo za politično pripravljenost. Ta "politika" pa je, kot vse kaže, uradnikom v zveznem zavodu za standardizacijo tako odvratna, da so dokumente le prefotokopirali in jih poslali sitnim Slovencem, kakor da bi bila to vsa umetnost prilagajanja novim tehničnim predpisom.
M. Volčjak
Počitnice gredo že v drugi teden, trenutno so na počitnicah otroci iz vse Slovenije, snega pa od nikoder. V nekaterih zimskih centrih so ga sicer umetno nametali, da ga je za najbolj vnete smučarje, toda sanke v dolini še vedno škripljejo po suhem, (dd) -Foto: G. Šinik
Centralni komite ZKS o političnem pluralizmu^_
Noben monopol ni dober
Ljubljana, 23. januarja - Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je na včerajšnji seji razpravljal o aktualnih idejnopoliti-čr»ih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji, še posebej o stališčih predsedstva centralnega komiteja do političnega pluralizma. Predsedstvo ugotavlja, da vsak monopol oblasti onemogoča ustvarjalno vključevanje ljudi v politično odločanje in da je tak monopol tudi zvezo komunistov potisnil v položaj, ko je postajala vse bolj osamljena. Razvoj demokratičnih političnih odnosov je z nastankom novih zvez pod okriljem Socialistične zveze in s pobudami za ustanavljanje še novih dobil nove razsežnosti. Težnje, da se nove politične organizacije oblikujejo kot samostojne politične organizacije ali celo k°t stranke, pa postavljajo pred zvezo komunistov nalogo, da se v razpravo o političnem pluralizmu vključi z bolj jasnimi in enotnimi stališči. Predsedstvo očita tradicionalnemu večstrankarskemu siste-mu predvsem to, da povzroča globalne politično programske delitve m omogoča prerazdelitev družbene moči in kapitala mimo delovnih rezultatov in ekonomskih meril, obenem pa ugotavlja, da bi bilo trena od njega prevzeti tiste prednosti, ki se kažejo v delovanju demokratičnih mehanizmov nadzora, v konkurenci programov, v uveljavljanju politične odgovornosti, v boljšem kadrovanju... Predsedstvo centralnega komiteja tudi ocenjuje, da bojeviti protikomunizem v nekaterih javnih nastopih ni skladen z že doseženo ravnijo demokratične politične kulture in da prav politični pluralizem zahteva razvito kulturo in na njej zgrajen pravni red. (Več v petkovi stevil-
C. Z.
Dražja vožnja po avtocesti
Več od bencina za ceste
Kranj - Konec tedna smo lahko slišali poziv sindikata iz dve republik, da bi se v prihodnje »odrekli« dvigovanju cen; in to od proizvajalcev naprej do samega vrha. Na kako resno plodna tla bo padel ta poziv, naj bi se kmalu pokazalo. Vsekakor pa ni bil naslovljen na skupščino Skupnosti za ceste Slovenije in na tiste, ki so odločali o višini podražitve bencina. Prišel je namreč prepozno.
Skupščina Skupnosti za ceste Slovenije se je za podražitev vožnje na avtocestah v Sloveniji odločila v začetku minulega tedna. Od 1. februarja naprej bo vožnja po avtocesti Ljubljana-Ftazdrto veljala 12.000 dinarjev, na štajerski avtocesti Hoče-Arja vas 8.000 in na gorenjski avtocesti Ljubljana-Naklo 6.000 dinarjev. Te cene bodo veljale za tujce, vozniki vozil z jugoslovansko registracijo pa bodo plačali za polovico manjši znesek, kar je veljalo tudi že doslej.
Podražitev naftnih derivatov oziroma goriva 19. januarja pa je nekaj več denarja prinesla tudi cestarjem. Od drobnoprodaj-ne cene navadnega bencina bodo zdaj pri vsakem litru dobili
72,400 dinarja, od 98-oktanskega 80,001 dinarja. Pri vseh ostalih tekočih gorivih pa nadomestila za ceste ne bomo plačali le pri nakupu kurilnega olja.
A. Ž.
"Črno" drsališče v reteški gramoznici
Kaj bo, če poči led?!
^ofJ^Loka. 23. januarja - Z zajezitvijo Save pred vodno elektrarno v Mavčičah je narasla podtalnica pod Sorskim poljem, ki je privrela na. d,an.,tud! v gramoznici v Retečah pri Skofji Loki. Poleti je voda privlačila okoliške kopalce, zdaj, pozimi, ko je mraz naredil na njej ledeno ploskev, pa na "jezercu" odmeva vrišč drsalcev.
Popkovina med državo (politiko) in gospodarstvom ostaja
Poljče, 20. januarja - Ker samo zakon o podjetjih ne predstavlja gospodarstvu zadostne podlage za reformo in za prilagoditev tržni usmeritvi, ampak bo treba počakati vsaj se na nekatere zakone in opredelitve (o delovnih razmerjih, dobičku, porabi...), je dr. Janez Šinkovec na petkovem sestanku v Polj-čah svetoval kadrovskim in poslovodnim delavcem (iz radovljiške in jeseniške občine), naj pri spreminjanju organizacij hitijo počasi. Pri tem naj upoštevajo svetovne izkušnje in se zanesejo na analize, ki naj bi jih napravili, preden bi se odločili za reorganizacijo. Samo nekritično podiranje tozdovskin meja, kar se pospešeno dogaja v zadnjem času, ničesar ne prispeva k tržni naravnanosti, če tak korak ni izjemno premišljen in če formalne spremembe ne spremljajo tudi reorganizacije" delovne sile, kapitala, odločanja...
Čeprav v državi prisegamo na'tržno gospodarstvo in na to, da se država in politika ne smeta vtikati v gospodarstvo, ampak da je treba odločitve prepustiti tistim, ki "nosijo" tveganje (tveganje je v tržnih razmerah temeljna značilnost vsakega podjetja),
pa v praksi bržčas ne bo povsem tako. Slovenija je namreč predlagala, da bi iz zakona črtali tisto določbo, ki dovoljuje federaciji poseg v delitev dohodka, iz zvezne ustave pa določila, ki omogočajo federaciji intervencije na številnih področjih in ob-
činski politiki prosto presojo pri uvajanju ukrepov družbenega varstva, vendar njeni predlogi niso bili sprejeti. Uspela je le v tem, da je omejila "kadrovsko kulinariko občin" v razpisni komisiji za imenovanje direktorja.
Novi zakon o podjetjih pa je še v nečem precej staromoden. Medtem ko sodobna ekonomska teorija (in praksa) zagovarja pri gospodarski organiziranosti načela gibljivosti, prožnosti, odprtosti in decentralizacije, pa jim zakon ni sledil in je po stari jugoslovanski navadi reagiral na nesprejemljivo samostojnost tozdov z dosti visoko centralizacijo podjetij.
C. Zaplotnik
Z gramoznico upravlja lastnik SGP Tehnik iz Škofje Loke, ki bi v primeru kakršnekoli nezgode katerega od drsalcev nosil odgovornost. Gramoznica ni dr-
sališče, pravijo gradbinci in kličejo k pameti starše, češ nikar ne pustite otrokom, da bi tvegali na ledeni ploskvi. Kaj bo, če led poči?!
"Spregledane" črne gradnje
Škofja Loka, 23. januarja - Črne gradnje so v škofjeloški občini predvsem zaradi neurejene urbanistične dokumentacije, ko se ljudje naveličajo čakati na potrebna dovoljenja, precej pogoste in v večini primerov tudi naknadno legalizirane. Prav ta neurejenost in pogostnost pa je že načela motiti ljudi v nekaterih krajih. V krajevni skupnosti Re-teče-Gorenja vas, denimo, so zahtevali javni odgovor na vprašanje, "zakaj inšpekcijske službo kljub nekajkratnim pisnim opozorilom sveta krajevne skupnosti
ničesar ne ukrenejo oo urnih gradnjah v njihovi krajevni skupnosti".
V urbanističnem inšpektoratu uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko pravijo, da so sicer nameravali opraviti popis vseh nedovoljenih posegov v prostoru tudi v reteški krajevni skupnosti, vendar so uspeli le delno. Inšpektor je posredoval predvsem V primerih, ko je dobil prijavo. Dolg ostaja, namerava pa ga opraviti v sodelovanju s krajevno skupnostjo in delavci Zavoda za družbeni razvoj v Škofji Loki.
H. J.
Solidarnostna pomoč otrokom z rakom tudi na Gorenjskem
Kranj, 20. januarja - Konec lanskega decembra je bil ustanovljen solidarnostni sklad za pomoč otrokom z rakom pri Hematološko onkološki pediatrični kliniki v Ljubljani. Vanj se stekajo prostovoljni prispevki posameznikov in organizacij (prvi je v sklad prispeval Ivan Kramberger), s katerimi bi radi v Pediatrični kliniki do kraja opremili oddelek za otroke z rakom in jim zagotovili nemoteno zdravljenje, ki pa je sila drago.
Na pobudo Slavka Erzarja in Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, se bo Gorenjska dodatno odzvala tej solidarnostni akciji. Banka se obrača na svoje članice, na gorenjsko združeno delo in na ljudi, naj prispevajo sredstva za zdravljenje otrok z rakom, ki se zbirajo na posebnem žiro računu. Koliko denarja je že zbranega in kako ga na kliniki obračajo v prid malih bolnikov, bomo občasno objavljali tudi v gorenjskih javnih občilih. Izdelan bo plakat (avtor bo Jože Trobec), ki bo pozival k solidarnostnemu zbiranju denarja v ta namen, pobudniki pa bodo priredili tudi dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo šel Pediatrični kliniki za pomoč otrokom z rakom.
Za bralce, ki bi radi prispevali v solidarnostni sklad, objavljamo številko žiro računa: 50103-603-45816 (za solidarnostno pomoč otrokom z rakom).
Več o akciji, začeti decembra lani, na strani 2.
D. Ž.
V Tehniku so sicer zaposlili čuvaja, ki preganja nezaželene drsalce, vendar ugotavljajo, da
je precej nemočen, saj drsalci med katerimi so poleg otrok tudi odrasli, njegovih opozoril ne jemljejo dovolj resno. Nameščenih tabel, na katerih piše, da je v gramoznici prepovedano drsanje (in kopanje) pa očitno tudi nihče noče videti.
Trkamo torej na razum. Res so počitnice, res ni snega in je zato zastonj drsališče v reteški gramoznici kot nalašč za mladež, vendar vse veselje ni vredno tveganja nesreče.
H. Jelovčan
-J P
O £
_ o h-
C/D
co
"O LU
LU >0
O £ O o
GLAS   2. STRAN
/ NOVICE Pf DOGODIO
Torek, 24. januarja 1989
Vlak bratstva bo peljal
Celje, januarja - Kljub razprtijam, nacionalizmu in šovinizmu, kar nam Slovencem nekateri na velika usta pritikajo, bo letošnji vlak bratstva in enotnosti vseeno peljal. Z Jesenic in iz Maribora bo odpeljal 12. oktobra.
Nobena politika vlaka bratstva ne more ustaviti, so si bili enotni člani Medobčinskega koordinacijskega odbora vlaka bratstva in enotnosti Slovenije na svoji seji 19. januarja v Celju. Ta vlak je simbol ohranjanja revolucionarnih izročil NOB, to je vlak prijateljstva, ki se z medvojnih prenaša na mlade rodove. Tisti Slovenci, ki so med vojno našli svoj drugi dom med bratskimi Srbi in vsi ti srbski ljudje širokih src in odprtih rok, vedo, da Slovenci nismo niti nacionalisti niti šovinisti. Vlak, ki je v potrditev tega prijateljstva pričel voziti leta 1961 in vse do danes ni prenehal, je ustvaril vrsto novih, trdnih prijateljstev med obema narodoma. Tudi med organizatorji v Kraljevu je bila izražena enaka misel, da vlak ne sme obstati, naj ostaja ena najtrdnejših vezi, ki so se stkale v najtežjih dneh naše domovine.
Letošnji vlak bratstva bo odpeljal iz Maribora in z Jesenic v Kraljevo in v Titove Užice v četrtek, 12. oktobra, zvečer, od tam pa se bo vračal 15. oktobra popoldne. Udeleženci naj bi prijave sporočili svojim občinskim konferencam socialistične zveze najkasneje do 31. marca. Po vseh občinah naj bi učenci sedmih in osmih razredov pisali spise na temo vlaka bratstva, najboljši pa bodo nagrajeni. Glede na naše slabo gospodarsko stanje bodo organizatorji skušali akcijo vlaka speljati s kar najnižjimi izdatki, verjetno se bodo odločili le za priponko, poiskali pa bodo tudi pokrovitelje, ki naj bi jim finančno pomagali.
D. Dolenc
Odgovor na delegatsko vprašanje
Kdaj asfalt do Javor
Škofja Loka, 23. januarja - Na zadnji občinski skupščini je delegat iz krajevne skupnosti Javorje vprašal, kdaj bo asfaltiran zadnji odsek, dolg 1300 metrov, do vasi in kdaj bosta popravljena zemeljska usada na odseku Krajci -Polenškovo brdo.
V občinski cestni komunalni skupnosti odgovarjajo, da je cesta Poljane-Javorje-Luša poleg Kidričeve ceste najbolj pomembna lokalna cesta v škofjeloški občini, zato je imela že v tem petletnem obdobju prednost pri obnovi. V minulih treh letih je bila obnovljena na odsekih Luša-spodnja postaja žičnice-Rovt, Zaprevalj-Gre-bljica-Murave in Volča-Krajci-Polenškovo brdo, kar je več kot so sprva upali. Zadnji odsek je zaradi zahtevne geološke sestave tal izjemno problematičen in bo potrebno pred posegom pridobiti dodatne raziskave in študije. Obnova tega odseka je načrtovana v začetku naslednje petletke.
Za obnovo zemeljskih usadov na odseku Krajci-Polenškovo brdo je odgovorna skupnost za ceste Slovenije. Lani je bilo denarja le za pridobitev sanacijske sanacije, medtem ko bo delo predvidoma opravljeno v drugi polovici tega leta.
H. Jelovčan
Aktualna kulturna vprašanja
Škofja Loka - V okviru seminarja so organizatorji kulturnih dejavnosti povabili Milana Bratca, izvršnega sekretarja CK ZKS, da bo v četrtek, 26. januarja, ob 11.45 predaval v veliki predavalnici šolskega centra Boris Ziherl v Škofji Loki. Naslov predavanja je Aktualna kulturna vprašanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Predavanje je namenjeno vsem, ki jih zanima tovrstna problematika.
Predavanje Staneta Tavčarja
Kranj, 24. januarja - Društvo upokojencev Kranj vabi v petek, 27. januarja, ob 18. uri na predavanje Staneta Tavčarja pod naslovom Z mopedom na Sinaj. Z 11.300 kilometrov dolgega potovanja bo predstavil številna kulturno-zgodovinska mesta in pokrajine Grčije, Cipra, Izraela in Sinaja, skratka zanimivo predavanje z območij, o katerih se zadnje čase veliko sliši in piše.
Zasedanje kranjske skupščine
Kranj, januarja - V sredo, 25. januarja, ob 15. uri se bodo sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Delegati bodo obravnavali program družbenoekonomskega razvoja kranjske občine v letošnjem letu in program ukrepov za reševanje problematike kadrovskih presežkov
v obcmi. Sprejeli naj bi odlok poslovnem času v dejavnostih posebnega pomena, dva odloka pa se nanašata na spremembe območij katastrskih občin. Delegati bodo obravnavali še poročilo o delu skupščine in delegatov v slovenski skupščini v lanskem letu ter sprejemali letošnji program dela.
5E2GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31909 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Stanarine bi se morale povišati kar za 248 odstotkov
Jesenice, 23. januarja - Medtem ko so se stanarine povišale za 66 odstotkov, pri jeseniški samoupravni stanovanjski skupnosti menijo, da bi se realno morale povečati kar za 248 odstotkov.
V jeseniški občini so sindikati že pred časom podprli povišanje stanarin za 66 odstotkov z zadržkom oziroma so poudarili, da bodo ekonomsko stanarino v celoti podprli tedaj, ko bo postala enakovreden element pri določanju kategorije najnižjega osebnega dohodka, na osnovi katerega bo zagotovljena vsaj enostavna reprodukcija.
Razumljivo pa je, da povišanje stanarin pozdravlja samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice, ki prehod na ekonomsko stanarino tudi utemeljuje. Ugotavlja, da naj bi
prešli na ekonomsko stanarino do konca letošnjega leta, ob tem, da je nujno vrednotenje stanovanjskega sklada. Ob koncu leta naj bi bilo realno povečanje vrednosti za 414 odstotkov, revalorizirana vrednost stanovanjskega sklada pa zdaj znaša 522 milijard dinarjev. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti ugotavljajo, da bi se morale stanarine s 1. januarjem letošnjega leta povišati za 248 odstotkov, če sploh hočejo doseči ekonomsko stanarino ali zadržati realno vrednost stanovanjskega sklada.
Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve sicer predlaga dve varianti v predlogu za oblikovanje stanarin v letošnjem letu, vendar menijo, da zaradi enomesečnih zamikov v jeseniški občini ne morejo še v povišanje s 1. januarjem, temveč s 1. februarjem, kar povečuje razkorak med republiškim povprečjem in občino Jesenice. Pravijo, da to ne bo spodbudno vplivalo na že tako ali tako okrnjena sredstva za vzdrževanje in velika popravila - in vztrajajo na 66 odstotkih povišanja stanarin.
Pri samoupravni stanovanjski skupnosti tudi menijo, da vprašanje postopnega prehoda na ekonomske stanarine ni social-
no vprašanje, saj v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarnost-nih pravic znaša znosna stanarina za, denimo, tričlansko gospodinjstvo 5 odstotkov družbenega dohodka in za štiričlansko gospodinjstvo 4,5 odstotka družbenega dohodka. Zaradi vedno večjih razlik pri bivalnem standardu, ki je posledica neekonomičnega gospodarjenja in neekonomskih stanarin, pa bo poleg ekonomskega kmalu postala tudi socialno vprašanje. Rešitev socialnih vprašanj na področju stanovanjskega gospodarstva torej ni v omejevanju stanarin, temveč v učinkovitem reševanju stanovanjskih vprašanj in bivalnih pogojev. D. Sedej
Solidarnostna pomoč Pediatrični kliniki v Ljubljani
Proti umiranju otrok za rakom
Pred dvema letoma so ob Pediatrični kliniki UKC v Ljubljani zgradili prizidek, v katerem se je naselil hematološko onkološki oddelek. V njem zdravijo otroke, obolele za rakom. Nov oddelek in zahteve sodobnega zdravljenja te hude bolezni pa terjajo tudi veliko opreme, ki je z rednimi finančnimi viri najbrž ne bi mogli priskrbeti. Tako se je rodila zamisel o solidarnostnem skladu, v katerega bi delovne organizacije in posamezniki nakazovali denar za ta namen.
Ob ustanovitvi solidarnostnega sklada 22. decembra so predstavili tudi dejavnost Klinike za hematologijo in onkologijo pri Pediatrični kliniki, kjer poleg različnih bolezni krvi (največ je hemofilije) zdravijo predvsem otroke z rakom (levkemijo in različnimi vrstami tumorjev). Rak je sicer pri otrocih redka bolezen, vendar v Sloveniji za to kruto boleznijo zboli vsako leto kakih 50 otrok. Zdravljenje, ki zajema kemoterapijo (zdravljenje z zdravili citostatiki), obsevanje, pogosto pa tudi kirurški poseg, je izjemno zahtevno, zelo intenzivno in malega bolnika zelo obremenjuje, zato mora zdravljenje spremljati tudi skrbna nega in dodatno podporno zdravljenje (transfuzije krvi, umetna prehrana in podobno).
S takim zdravljenjem je mogoče pozdraviti veliko otrok, danes že kar polovico, pri mnogih oblikah raka pa celo več, kar je velik uspeh glede na dejstvo, da je bil rak še pred poldrugim desetletjem neizogibno smrten. Tudi v ljubljanski kliniki imajo uspehe pri zdravljenju rakovih bolnikov: 225 jih štejejo za verjetno ozdravljene, med njimi jih je skoraj polovica, ki so bili zdravljeni pred več kot desetletjem, deset je takih, ki imajo zdaj že sami otroke.
Pogoj za uspešno zdravljenje je posebej za to vrsto bolezni urejen sodoben oddelek, ki so ga na ljubljanski pediatrični kliniki dobili pred dvema letoma in ga ob pomoči delovnih organizacij, posameznikov in društev tudi opremili. Zdravljenje raka pri otrocih pa zahteva več kot le nujno opremo, prav zato so osnovali sklad za solidarnostno pomoč, v katerem se bo zbiral dodaten denar za nakup nujnih aparatur in ostalih pripomočkov za izboljšanje kakovosti življenja otrok z rakom. Prvi je v sklad prispeval znani dobrotnik Ivan Kram-berger, in s tem denarjem so kupili intravenozno črpalko, ki stane poltretjo milijardo starih dinarjev, potrebujejo pa jo za merjenje količine zdravila, ki jo bolnik dobi na uro.
V mesecu dni se je solidarnostni akciji nedvomno odzvalo že veliko ljudi. Da bi se jih še več tudi na Gorenjskem, se je v akcijo vključila Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske (o čemer pišemo na prvi strani), ki bo tu spodbujala k dodatnemu zbiranju denarja za ta humani namen.
D. Z. Žlebir
Po stavki v Kibernetiki
Ne le plača, tudi usoda tovarne skrbi delavce
Kranj, 20. januarja - »Poglavitni povod stavke v Kibernetiki je bilo predolgo odlašanje vodstva tovarne, ki je delavce prav do 26. decembra pustilo čakati na odločitev, kako se bodo gibali osebni dohodki. To je zlasti nedopustno zato, ker smo že od septembra pozivali vse kolektive, naj izdelajo strategijo delitve plač,« je oceno sindikalnega predsedstva o decembrski stavki v Kibernetiki povzel njegov predsednik Jože Antolin.
Olje na ogenj so bile tudi neuresničene zahteve septembrskega izrednega zbora, pa tudi nenehno padanje življenjske ravni delavcev ob rastočih stroških, kajti veliko število delavcev v nižjih plačilnih razredih se mora iz meseca v mesec otepati z revščino. »Kljub negativnemu prizvoku, ki se drži stavke v Kibernetiki, je predsedstvo presodilo, da so bile zahteve tamkajšnjega stavkovnega odbora utemeljene,« je dodal Jože Antolin. »Te pa niso zadevale zgolj plače, čeravno je bila v ospredju zahteva po 50-odstotnem povečanju OD. Izražena je bila tudi skrb, kaj bo z nadaljnjo usodo tovarne, kakšen bo razvojni program, do kdaj bodo še izdelovali števce, ki očitno ne prinašajo dovolj dohodka, kje so nadomestni programi, če bo treba to proizvodnjo ustaviti. Delavce je zanimalo tudi, kaj se je zgodilo z naložbo v dva programa. Že septembra so zahtevali, da se spremeni tudi politika delitve OD, saj jim ni prav, da vlada popolna solidarnost med tozdi, namesto da bi šlo boljšemu gospodarju med njimi več dohodka. Tudi takratna zahteva po prevrednotenju najnižje vrednotenih del je ostala neuresničena, se pravi, da se tudi tu, ne le pri sanacijskem programu, vodstvo preveč obotavlja. Odločna je bila tudi zahteva po razbremenitvi osebnega dohodka, ki je zdaj obremenjen že kar 44,6 odstotka in zlasti tistim v niže vrednotenih razredih ostaja bolj miloščina kot plača.
Naše predsedstvo je pozitivno ocenilo zahteve stavkovnega odbora v Kibernetiki, katerih moto je bil v hitrejšem uresničenju sanacijskega programa in drugih težav, ki jih je nakazala stavka. Pritrdilo je tudi hitremu odzivu sindikata in pravobranilca, medtem ko je bilo nenaklonjeno docela nepotrebnemu pohodu pred občinsko skupščino in dejstvu, da se v Kibernetiki tri dni ni delalo. Ugotavljalo pa je tudi, da se bo tudi pravil stavkanja treba še naučiti, sicer pa bo kaj več o teh gibanjih rečeno na eni prihodnjih sej, ta se je dotaknila ta čas končane stavke v Kibernetiki.«
D. Z. Žlebir
Nejasnosti okrog čipkarskega dne?
Kakšen je bil izkupiček od prodanih čipk
Železniki, 22. januarja - Lanskega avgusta so v Železnikih pripravili 26. čipkarski dan. Le malo je manjkalo, pa bi tradicionalne in naokrog dobro znane turistično-narodopisne prireditve, ki jo je pred četrt stoletja osnovalo tedanje delavno turistično društvo, ne bilo. Sedanje društvo je po besedah Toneta Sedeja v razsulu, brez predsednika in članov, ki bi jih znal voditi in z društvom narediti kaj več kot običajno prodajno razstavo čipk.
»Zbodel me je članek v časopisu, da čipkarskega dne ne bo,« se vrača v lansko poletje Tone Sedej, sicer tajnik škofjeloškega počitniškega društva. »Ko smo prireditev osnovali, sem bil tajnik turističnega društva v Železnikih. Morda me zato še toliko bolj boli, ker so v sedanjem društvu vsega tri ženske, ki jih najbolj zanima prodaja čipk. Samo to, prodajna razstava, je v bistvu čipkarski dan že desetletje nazaj tudi bil.«
Tonetu Sedej u je bilo zatorej žal, da bi lepo zamišljena turistično- narodopisna prireditev povsem ugasnila. Vsega štirinajst dni pred običajnim avgustovskim datumom je pridobil gasilce, ki so lani praznovali 90 let društva in bili pripravljeni prevzeti gostinski del prireditve, ter kulturnike, ki so oživili nekatere stare običaje, značilne za Železnike. Pri organizaciji prireditve je sodelovalo okrog sto ljudi, tudi mladih. Nihče ni odklonil. To-
rej vendarle znak, da hočejo imeti čipkarski dan!
»Osnovali smo prireditveni odbor, v katerem smo bili predstavniki počitniškega društva Škofja Loka kot prireditelja, gasilskega društva in turističnega društva Železniki. Dogovorili smo se, da delamo zastonj in po prireditvi položimo odprte karte
na mizo, koliko je kdo imel stroškov, koliko dohodka, koliko dobička. V počitniškem in gasilskem društvu smo se dogovora držali, medtem ko ženske iz turističnega društva kljub opozorilom še do danes niso dale obračuna. Plačale so sicer svoj del počitniškemu društvu za stroške organizacije, o dobičku pa niti črke. Človek si ob tem marsikaj misli...«
Kajpak je poslovanje turističnega društva predvsem stvar tega društva. Če je društvo oziroma kar je od njega ostalo res zgolj še neformalna skupina, ki pod  zaščito  društvenega žiga
preprodaja čipke (kot obtožuje Tone Sedej), se najbrž ne bi kazalo ustavljati le pri tem, ali bo "društvo" položilo pošten obračun s čipkarskega dne ali ne.
V organiziranost in delo turističnega društva mora poseči krajevna skupnost oziroma socialistična zveza. Društvo rabi predsednika, rabi delavno članstvo, rabi moč, da bo letošnjega avgusta pripravilo čipkarski dan kot turistično-narodopisno prireditev in ne le prodajno razstavo čipk, da bo obiskovalcem Železnikov in okolice znalo ponuditi tudi še kaj drugega...
H. Jelovčan
Nove cene komunalnih storitev
Jesenice, 19. januarja - Na
minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so se odločili za nove cene nekaterih komunalnih storitev v občini.
Stanarine so se tako ali tako po vsej Sloveniji, tudi ob pristanku republiških sindikatov, povečale za 66 odstotkov, za prav toliko odstotkov tudi najemnine. Med komunalnimi sto-
ritvami so povišali vodarino za 60 odstotkov, tako za gospodinjstva kot za vse ostale porabnike. Odvoz odpadkov v jeseniški občini je za gospodinjstva poslej dražji za 33 odstotkov, za ostale pa odstotkov. iMiaKo se je podražila kanalščina: za gospodinjstva za 27 odstotkov in ostale do 28 odstotkov. Nove stroške prinaša tudi nova čistilna naprava na Javorniku. Tako bo čiščenje
odplak za gospodinjstva dražje za 28 odstotkov in za ostale do 27 odstotkov.
Na cene, ki so bile uveljavljene s 1. novembrom lanskega leta, bo dražje ogrevanje s toplotno energijo za 62 odstotkov. Mestni promet, plačilo z gotovino, se je podražil za 42 odstotkov, plačilo z žetonom pa za 21 odstotkov. r% o j • D. Sedej
Letošnje investicije v kranjski občini
Investicije vse bolj pičle in počasne
Kranj, januarja - Vse lansko leto smo jadikovali, kako upada uspešnost kranjskega gospodarstva, kar je bilo seveda res, kako zelo je bilo to povzročeno s splošnimi gospodarskimi razmerami, pa na začetku letošnjega leta pove podatek, da ostaja kranjska občina po družbenem proizvodu na prebivalca na petem mestu med slovenskimi občinami. Vsepovsod nam torej gre slabše, zategadelj so tudi investicije vse bolj pičle in počasne, kakor lahko označimo investicije, ki jih je napovedala kranjska industrija v letošnjem letu. Ker smo dandanes veseli vsake drobnarije, ki jo še lahko postavimo ali zgradimo, si bomo ogledali še napovedane investicije na drugih področjih.
V industriji predvsem posodobitve
V industriji bo letos investicijska dejavnost počasnejša, kakor je predvideval srednjeročni načrt, kar je zaradi pomanjkanja sredstev seveda razumljivo. Marsikje so investicije razdelili na več zaporednih faz, usmerjene pa so predvsem v prestrukturiranje gospodarstva.
Tako nekaj investicijskih projektov predstavlja modernizacijo v smislu povečevanja tehnološke intenzivnosti, kar naj bi zaustavilo zaostajanje za" razvitimi evropskimi deželami.
V kranjski Savi bodo v Tovarni avtop-
nevmatike letos zaključili investicijo Opti-ma II v vrednosti 88,4 milijard dinarjev, proizvodnjo nameravajo modernizirati v Velopnevmatiki, kar naj bi veljalo 15,3 milijard dinarjev, z modernizacijo proizvodnje pa bodo nadaljevali tudi v Klinastih jermenih, kjer bo investicija znašala 5 milijard dinarjev, posodobitev pa bo končana prihodnje leto.
V Iskri Kibernetiki nameravajo v Števcih letos modernizirati obstoječo proizvodnjo tarifnih merilnih naprav, kar jih bo veljalo 13,1 milijard dinarjev.
V Iskri Telematiki pa naj bi uresničili investicijski projekt Digitalni telefonski sistemi po licenci Siemensovega EWSD digitalnega sistema v vrednosti 60,4 milijard dinarjev in projekt Terminali v vrednosti 24,3 milijard dinarjev.
Iskra ERO pa namerava letos začeti z modernizacijo in povečanjem proizvodnje, investicija bo vredna 36 milijard dinarjev, končali pa naj bi jo v začetku prihodnjega leta.
Izboljšanje kakovosti izvoznih izdelkov
Ponekod pa bodo investicije namenjene izboljšanju kakovosti izdelkov za izvoz in za proizvodnjo izdelkov, ki bodo nadomestili uvoz.
Tako bodo v Ibiju nadaljevali z modernizacijo tkalnice v vrednosti 60 milijard dinarjev, zamenjava opreme pa bo omogočila
Iskra pomaga Armeniji
proizvodnjo tkanin, kakršne zahteva svetovni trg.
V Gorenjskem tisku računajo na nadaljnja vlaganja v tiskarno, v vrednosti 2 milijona nemških mark, kar bo omogočilo hitrejšo in prožnejšo pripravo proizvodnje.
V Savi bodo v Gumenotehničnih izdelkih uvedli proizvodnjo tekalnih plasti, kar bo zahtevalo 5 milijard dinarjev, za proizvodnjo protektiranih plaščev in proizvodnjo poliuretanskih valjev, v vrednosti 2 milijardi dinarjev. V Umetnem usnju pa bodo uvedli proizvodnjo malih serij umetnega usnja, investicija bo veljala 1,5 milijarde dinarjev.
V Gorenjskih oblačilih bodo uvozili opremo za posodobitev strojnega parka v vrednosti 100 tisoč nemških mark, v Tekstilin-dusu pa načrtujejo posodobitev proizvodnje z uvajanjem širokih tkalskih strojev, kar je pogoj za povečanje izvoza.
Nekaj investicij namenjenih tudi varovanju okolja in raziskovalni dejavnosti
Varovanju okolja bo namenjena rekonstrukcija livarne aluminija v vrednosti 4,5 milijard dinarjev in gradnja nove deponije odpadkov v vrednosti 300 milijonov dinarjev v Exotermu. Takšen značaj bo imela tudi Savina investicija v modernizacijo in ekološko sanacijo proizvodnje v Umetnem usnju v vrednosti 3 milijarde dinarjev, Sava pa namerava zgraditi tudi odlagališče za trdne odpadke, kar bo zahtevalo 2 milijardi dinarjev.
Iskra Kibernetika pa načrtuje štiri investicijske projekte, ki predstavljajo razvojno raziskovalno investicijo, zato računajo na državni tehnološki dinar. To so projekti: Inteligentni merilni sistemi, Robotika, Bar koda in Supraprevodnost. Predvidoma bodo končani leta 1991.
Še nekaj drobnih naložb v industriji
V Alpetourovi Creini nameravajo kupiti računalniško opremo v vrednosti 100 milijonov dinarjev. V Exotermu bodo zgradili poslovno stavbo in interni plinovod, kar jih bo veljalo 2,5 milijard dinarjev, nadaljevati pa nameravjo z urejanjem zemljišč. Sava na-
merava zgraditi blagovna centra v Kranju in v Splitu, kar jih bo veljalo 2 milijardi dinarjev, v Gumenotehničnih izdelkih pa preurediti valjamo, kar jih bo veljalo 5 milijard dinarjev. Zitova Pekarna bo dokončala trgovino na Planini, povečati pa namerava prostor za hlajenje kruha. V Triglav konfekciji nameravjo preurediti prostore. V okviru Mercator KŽK pa namerava Oljarica zgraditi vodno elektrarno na Kokri v vrednosti 2,6 milijard dinarjev, Agromehanika pa uvesti elektroniko v škropilni tehniki, kar jih bo veljalo 2,5 milijard dinarjev.
V kmetijstvu ne bo veliko novega
KŽK namerava urediti avtomatsko doziranje v mešalnici na Trati pri Škofji Loki, zgraditi pa namerava poslovno trgovski center, katerega predračunska vrednost znaša 10,8 milijard dinarjev. Gorenjka kmetijska zadruga namerava za gradnjo skladišča v Naklem, urejanje zbiralnic mleka in za pripravljalna dela za skladišče in prodajalno na Primskovem nameniti 382 milijonov dinarjev. V zasebnem sektorju pa načrtujejo izgradnjo 450 stojišč za govedo s pripadajočimi objekti, 380 stojišč za prašiče in nakup kmetijske mehanizacije, predračunska vrednost znaša 10,3 milijard dinarjev.
Tudi v trgovini in turizmu ne
Trgovska organizacija Kokra bo nadaljevala z izgradnjo skladiščno poslovnega centra na Primskovem, Elita namerava urediti prodajalno perila v prvem nadstropju hiše v Prešernovi 4.
Na področju turizma novih zmogljivosti ne bo. Le RTC Krvavec napoveduje obnovo Doma na Krvavcu, postavitev nove dvose-dežnice in izgradnjo čistilce naprave.
Malo novih stanovanj
V blokovni gradnji bo v Drulovki dograjenih 40 stanovanj, od tega 22 iz lanskega leta. Začeli bi lahko z gradnjo 77 stanovanj, toda sklenjenih imajo šele 2 2 soinvestitorskih pogodb . V okviru prenove starega mesta pa bo dokončanih 54 stanovanj, predvsem v Tavčarjevi 22 in Savski 2. Usmerjena zasebna gradnja pa bo na območju Šenčurja zaključena, nadaljevala se bo v Drulovki.
Na področju družbenih dejavnosti pa bodo nadaljevali z gradnjo bazena, za otroški vrtec bo obnovljena Vila Mara, potekale pa bodo priprave za izgradnjo telovadnice pri Iskrini šoli na Zlatem polju.
V Kranju pa bodo leto začeli graditi novo poslopje Uprave za notranje zadeve Gorenjske in Postaje milice Kranj.
M. Volčiak
Podarili telefonsko centralo
SI 2000 v kontejnerju
Kranj, 23. januarja - Po katastrofalnem potresu v Armeniji se je Iskra odločila, da prebivalstvu na prizadetem območju podari telefonsko centralo SI 2000 v kontejnerju. V Telematiki so zamisel uresničili v najkrajšem možnem roku, danes so centralo odpremili v daljno Armenijo
Zamisel o takšni pomoči Armeniji se v Iskri ni porodila po naključju, saj v Telematiki že več kot leto dni uresničujejo razvojni projekt - koiitejnerizacija domače elektronske telefonske centrale SI 2000 za javno telefonsko omrežje Sovjetske zveze. 1 rav z Armenijo imajo dobre odnose, Iskrini strokovnjaki pa veliko izkušenj s tamkajšnjim telefonskim omrežjem. V sovjetskem ministrstvu za zveze je bila Iskrina pobuda z navdušenjem sprejeta, je povedal Mihael Subic, vodja projekta v kranjski Telematiki, v nekaj dneh so om' usklajeni osnovni podatki in
montirali v mestecu Kirovakan, ki leži 75 kilometrov od Erevana in 50 kilometrov vzhodno od najbolj prizadetega Leninakana.
Centrala SI 2000 bo imela 1000 naročniških priključkov, 128 povezav z glavno centralo v Kiro-vakanu in 32 povezav z medmestno centralo v Erevanu. Nameščena v kontejner je zelo podobna prototipu, ki je bil predstavljen na razstavi Sodobna elektronika 88 v Ljubljani. Po potrebi je njeno zmogljivost možno podvojiti. Tovrstne centrale so v proizvodnji od leta 1986 in jih že precej obratuje po Jugoslaviji, v Turčiji in Sovjetski zvezi, za Če-hoslovaško pa .je bila montirana
dogovorjeno, da bodo centralo
Dr. Janez Šinkovec o novem zakonu o podjetjih
v poenostavljeni kontejnerski izvedbi.
Za razvoj kontejnezirane SI 2000 so se v Telematiki odločili, zaradi velikega zanimanja kupcev. Takšne izvedbe namreč zahtevajo dosti krajši čas od do-
bave do vključitve, enostavne so za premeščanje, predvsem pa je možno veliko prihraniti pri prostoru. Priročne so za nova naselja, kjer še ni ustreznega prostora, ljudje pa žele telefonirati. Zelo primerna je torej za porušeno mesto v Armeniji.
Ne odločajmo se na pamet
Poljče, 20. januarja - Društvo kadrovskih delavcev radovljiške in jeseniške občine ter izvršna sveta Jesenic in Radovljice sta pripravila v petek v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah predavanje, na katerem je dr. Janez Šinkovec, predsednik komisije za izvajanje zakona o združenem delu pri republiški skupščini, predstavil novi zakon o podjetjih. Že številčna udeležba na predavanju je pokazala, da je med poslovodnimi in kadrovskimi delavci v jeseniški in radovljiški občini precej zanimanja za spremembe, o katerih pa za^zdaj Predvsem zaradi nekaterih nejasnosti (kaj je dohodek in kaj dobiček, kako bo s skupno in splošno porabo, kako z osebnimi dohodki, kakšna bo davčna politika...) vedo še premalo, da bi že lahko opredelili perspektivo (in organiziranost) podjetij, iz katerih izhajajo.
Dr. Janez Šinkovec, ki je sodeloval pri snovanju novega za-„ °na, je povedal veliko bridkih v resnic", ki so se uveljavile v našem gospodarskem sistemu in 2a katere se je pokazalo, da so P°vsem skregane s svetovnimi jzkušnjami. Zakon o združenem delu je, na primer, opredelil, da ••e glavna naloga delovnih organizacij "uveljavljanja socialisti-
čnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov",novi zakon o podjetjih pa je vendarle pome-tel z nekaterimi idejnimi in političnimi ostanki in dal podjetjem za glavno nalogo to, da ustvarjajo dohodek in dobiček. Od dobička je namreč tudi odvisno, koliko lahko organizacija vlaga v razvoj. Medtem ko v svetu vse bolj cenijo znanje, ki po nekate-
rih ocenah ekonomistov predstavlja v sodobnih organizacijah kar 70 odstotkov vsega podjetniškega potenciala, pa so ga v socialističnih državah dolgo zanemarjali, ker so verjeli le "modrim ovratnikom". Prav "beg možganov" v države, ki bolj cenijo znanje kot naša, je povzročilo, da imamo Slovenci tretjo univerzo, ki je bržčas še celo boljša od ljubljanske in mariborske, zunaj njenih meja. Usmerjeno izobraževanje "proizvaja delovne invalide", ki niso sposobni reagirati na spremembe v stroki, je dejal dr. Šinkovec. V razvitem svetu ugotavljajo, da 30 odstotkov znanja zastara v petih letih, zato temu prilagajajo tudi šolstvo - najprej splošna znanja, nato specializacija in ponovno vračanje v šole. V Združenih državah Amerike, na pri-
mer, mora vsak fakultetno izobražen državljan prebiti na leto 40 ur v univerzitetnem središču, kjer se seznani z novostmi v svoji stroki.
Ko se bomo pri nas lotevali reorganizacije gospodarstva, bo treba upoštevati tudi svetovne izkušnje. Celo v Sovjetski zvezi, kjer so dolgo poveličevali velike organizacije in kombinate, zdaj razmišljajo drugače, v Ameriki poudarjajo filozofijo "rojevanje novih podjetij", v ZRN vsako leto propade več tisoč podjetij, še več pa jih nastane na novo... Interes slovenske družbe ne more biti samo ustvarjanje in ohranjanje velikih podjetij, temveč predvsem organizacijska prožnost, gibljivost kapitala, povezovanja na področju znanja in denarja, je dejal dr. Šinkovec.
C. Zaplotnik
Olajšanje in kanček presenečenja
Z olajšanjem smo sprejeli vest, da bo mandatar nove jugoslovanske vlade Ante Marković, saj je zagovornik deregulacije gospodarskega življenja, ki jo vsekakor najbolj potrebujemo za oživitev gospodarske rasti.
Ne le z olajšanjem, temveč tudi s kančkom presenečenja, smo dočakali izbor Anteja Markoviča, ki bo sestavil novo jugoslovansko vlado. Vsaj leto in pol, morda pa se utegne pri krmilu zadržati dlje, bomo torej imeli premiera, ki je izrazit zagovornik deregulacije gospodarskega življenja. Po mnenju mnogih ekonomistov je to edina pot za oživitev gospodarske rasti. Tudi po Markovičevem mnenju pa je korenita sprememba sistema, ki se mora usmeriti na trg, hkrati tudi pot za demokratizacijo družbe in reformo zveze komunistov.
Zategadelj je razumljivo naše olajšanje, saj se na Slovenskem kot hudič kriza bojimo centralizma, ki gaje prikrito napovedovala Jovičeva vnetost za plan. Borisav Jovič je sicer prav tako tržno naravnani ekonomist, vendar je naklonjen planu in takšnemu ustvarjanju enotnega jugoslovanskega trga, katerega porok bi bila kljub vsemu centralizirana razvojna in nato tudi ekonomska politika. Zakaj se na Slovenskem bojimo centralizma, seveda ni potrebno pripovedovati, z njim imamo toliko grenkih izkušenj, da meče le dolge, temne sence.
Kako pa naj si razložimo kanček presenečenja, ki smo ga doživeli' ob izboru Anteja Markoviča. Lahko z bojaznijo, da v krizi (gospodarski, družbeni, politični, moralni itd.), kakršno doživljamo pri nas, klic k centralizmu (trdi roki) mnogim lepo zveni in ima torej zelo plodna tla za udejanjenje. Resnici na ljubo je treba tudi reči, da nam marsikje po svetu kot zdravilo svetujejo večjo centralizacijo, pri čemer pa imajo seveda v mislih predvsem večjo učinkovitost vlade. Pri teh nasvetih moramo seveda upoštevati, kakšno vlado imamo pri nas. Nimamo namreč vlade, kakršno poznajo v sodobnem svetu, kjer ni le cerkev, temveč tudi politika ločena od države. Pri nas imamo v bistvu troglavo vlado, saj prvi pridno in vse bolj glasno ukazujeta drugi dve (obe predsedstvi). Zategadelj na Slovenskem centralizem vidimo predvsem kot premoč politike nad gospodarstvom.
Pri tem razmišljanju pa smo prispeli do paradoksa. Kajti Markoviča je izbrala prav ta politika, ki ima premoč nad gospodarstvom. Kako se bodo stvari razpletale in razpletle je seveda težko napovedovati, saj novo vlado čaka vroča žerjavica (inflacija), ki se kaj hitro lahko razplamti v ogenj. Zaželimo ji veliko uspeha, saj ga potrebujemo kot puščava vode, le uspešno pečenje kostanja na žerjavici pa bo morda naposled le privedlo do ločitve politike od države. Da ta zakon ni več uspešen, tako ali tako vsi občutimo in vemo.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Operacija "tri ničle'
V inflacijo imajo hude probleme tudi v Braziliji, nedavno je brazilska vlada v obupnih prizadevanjih napovedala nov ukrep, ki pa seveda ni posebno nov. Težki cruzado se je namreč kmalu znašel na tleh in zdaj mu nameravajo pobrati tri ničle. Ukrep bo seveda tudi praktične narave, saj bo ljudem olajšal računanje, še bolj pa gre morda za psihološko potezo, s katero naj bi menjalni tečaj težkega cruzada znašal nekaj manj kot dolar. Zdaj namreč velja po uradnem tečaju dolar 810 cru zadov, na črnem trgu pa 1.300 cru-zadov. Operacija "tri ničle" je del širšega načrta, s katerim naj bi poskusili ustaviti inflacijo, ki je že pri 1.000 odstotkih, decembra pa je bila 28,8 odstotna, kar preračunano na letno stopnjo pomeni, da bi bila kar 2.000 odstotna. Tako, zdaj pa lahko zavzdihnete, tudi ponekod drugod po svetu jim je tako "lepo" kot pri nas, nismo edini, ki si nočemo priznati, kaj je pravo zdravilo za podivjano inflaci-* jo. Pravijo, da imajo ljudje tako vlado, kakršno zaslužijo, torej lahko rečemo, da imajo tudi takšno inflacijo, kakršno zaslužijo.
Očistili 56 hektarov planinskih pašnikov
V kranjski občini so pred leti začeli pospeševati ovčerejo, ob lanskem jesenskem popisu so imeli 15 rejcev, ki je 612 ovac paslo na planinskih pašnikih Krvavca, Zaplate, pri Češki koči in na Golem brdu. Dva rejca pa sta svoje trope pasla doma v ograjenih pašnikih. Pospeševalna služba pri Gorenjski kmetijski zadrugi je za vso čredo nabavila tablete proti črevesnim zajedalcem, rejcem so dodelili po 20 kilogramov gnojila za vsako plemensko ovco in vodila nadzor pri menjavanju ovnov. Skrbela je za vzdrževanje ograj in ovčarnikov ter organzirala delovne akcije za čiščenje pašnih površin. Od leta 1985 do konca lanskega leta je bilo s sodelovanjem pašnih skupnosti, mladih zadružnikov in vojakov očiščenih 56 hektarov planinskih pašnikov. Pri prodaji ovac, jagnjet in volne ni problemov, lani so prodali 231 ovac in jagnjet ter 780 kilogramov volne.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Smučarski čevlji za Sovjetsko zvezo
Čevlji so najpomembnejši izvozni izdelek jugoslovanskega gospodarstva, pred iztekom lanskega decembra so se končali razgovori o prodaji obutve Sovjetski zvezi letos in prihodnje leto. Izvoz bo skupno znašal trinajst milijonov parov, od tega bo žirovska Alpina udeležena s 560 tisoč pari. V Alpini bodo za sovjetske kupce izdelali 140 tisoč ženskih škornjev, 230 tisoč parov salonk, 60 tisoč parov ženskih sandal, 100 tisoč parov ženskih troterk ter 30 tisoč smučarskih čevljev. Gre torej za velike serije obutve, ki so protiutež majhnim serijam za zahodna tržišča. Vendar pa je prav tako potrebna skrbna izdelava, saj na sovjetskem tržišču naši čevlji predstavljajo zahtevnejšo obutev, enostavnejšo in zaradi tega cenejšo kupujejo drugod, pri nas pa iščejo predvsem ženske salonke in škornje. Kupujejo pa tudi smučarske čevlje, v Alpini pravijo, da prav tako zahtevajo kakovostne kot na zahodnih tržiščih, problem pa je v tem, da se posel sklene le, če imajo zagotovljena sredstva in zato ni nepretrgan.
@@E@SSJJgIESGLAS 4. STRAN
/gorenjski kraji in ljudje
Torek, 24. januarja 1989
Z
KRATKE Z GORENJSKE
Zdaj banka tudi v Cerkljah - Po lanski preureditvi prostorov in otvoritvi ekspoziture Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj v Šenčurju so v petek odprli novo ekspozituro tudi v središču Cerkelj v kranjski občini. Tako domačini kot prebivalci na območju sedmih krajevnih skupnosti na Cerkljanskem so bančno poslovalnico že kar težko čakali. Zadovoljni pa so zdaj tudi turistični delavci, saj je ureditev poslovalnice prispevala tudi k lepšemu videzu središča Cerkelj. Banka v Cerkljah bo med tednom (razen ob ponedeljkih, ko bo zaprta) odprta vsak dan 7. ure do 10.30 in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. ure do 10.30. V banki v Cerkljah zdaj lahko uredite vse dinarske, devizne in ostale posle. Geslo zaposlenih v banki v Cerkljah pa je prijazno svetovanje in Gorenje in banka - formula prihranka. - A. Ž. - slika: J. Kuhar
Obravnava rezultatov
Radovljica - V radovljiški občini bodo po sprejetem programu občinskega sveta Zveze sindikatov potekale obravnave rezultatov gospodarjenja, sprejemanja zaključnih računov za leto 1988 ter odločitev o dokončni razporeditvi dohodka od 10. do 28. februarja. V razpravah nameravajo tokrat predvsem dati glavni poudarek vsebini poslovanja, ne pa formalnim zakonskim opredelitvam. Še posebno pozornost bodo namenili v vseh delovnih organizacijah oblikovanju sklada skupne porabe in zagotovitvi denarja za vse opredelitve po sindikalni listi, (jr)
Delovanje sindikatov
Radovljica - Pred dnevi je predsedstvo Občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica poslalo osnovnim organizacijam in konferencam osnovnih organizacij sindikatov v občini v javno razpravo osnutek programskih usmeritev za delo občinskega sveta in njegovih organov v letu 1989 ter vzorec pravil o organiziranosti in delovanju za osnovno organizacijo sindikata. Oba osnutka bodo obravnavali izvršni odbori osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata do 20. februarja. Po 20. februarju bodo pripombe in dopolnila obravnavali na občinskem svetu Zveze sindikatov Radovljica, (jr)
Nesnaga na očeh
Jesenice - Zima brez snega, kot da po svoje nagaja tudi komunalcem, saj nimajo (ne bi smeli imeti) časa za oddih. Vendar pa zaradi tega Jesenice v teh zimskih dneh zato niso nič bolje počiščene. Še več, večina plastičnih košev za smeti je dotrajanih. Treba jih bo obnoviti. Kar se tiče nereda in nesnage, še posebej velja za Center II na Jesenicah in za bližnje igrišče za otroke. Občinska odredba je bila uspešna le kakšen mesec po sprejetju, zdaj pa je spet vse po starem - umazano. Turistično društvo je predlagalo, da komunalna skupnost zagotovi denar za nabavo novih smetnjakov in sicer takšnih, ki imajo na vrhu posodo za cigaretne ogorke. Čez zimo bi morda lahko popravili tudi klopi... Komunalni delavci, ki čistijo ceste, pa bi morali bolj pogosto počistiti tudi smeti, ki jih ljudje odmetavajo kar v žive meje. (bb)
Spet je oživela domača gostilna Lipan
Hotavlje, januarja - Filipičevi s Hotavelj so se poldrugo desetletje pečali z gostilno in mesnico, nato so gostilno Lipan, ki je dobila ime po kraljevski ribi v bližnji Poljanski Sori, za sedem let zaprli. Letos pa je prenovljen in polepšan Lipan spet gostoljubno odprl vrata.
Nadaljevanje na vodovodu in odvodnjavanju v Dražgošah
Pobudnika, da je Filipičeva tradicija spet oživela, sta domača hči Andreja in Filipičev »ta mladi« Janez Pernar, oba izprašana gostinca, ki jima je po več letih vendarle uspelo udejaniti sanje o lastni gostilni. Domača gostilna je po zamisli mladih dveh zdaj dobila sodoben pridih. Ob točilnici, kjer se ustavljajo pretežno domačini, je razsežen salon, kjer gostom od blizu in daleč strežejo z domačo hrano, divjačino in ribami, za vesele lovske druščine pa je na voljo posebna lovska soba. Notranjo opremo je za Lipana zasnoval arhitekt Aleš Jerman iz Goričan, izdelal pa hotaveljski mizar Karel Jezeršek. 90 gostov sprejmejo Lipanova omizja. Poleti, ko bo odprta tudi terasa z razgledom na Soro, pa jih bo še več. Ko si pri Filipičevih denarno malo opomorejo od sedanjega naložbenega šoka, bodo začeli urejati tudi sobe za turiste. V tem delu Poljanske doline namreč živi lovski turizem, že zdaj pa se je tudi izkazalo, da bo veliko obiska poslovnežev. Za začetek bolj razmišljajo o obogatitvi jedilnikov z divjačino, ribjimi jedrni in domačimi specialiteta-mi, ki jih bo v domači mesnici izdeloval oče Lojze Filipič. Mlada dva pa snujeta tudi morebitne likovne razstave v notranjščini gostilne, ki bodo motivno vezane na Poljansko dolino. Vsa ekipa, oče Lojze, mama Tilka, sinova Izidor in Janez, ter mlada dva Andreja in Janez Pernar, pa si želi, da bi Lipan spet osvojil goste, da se bodo radi vračali.
•- D. Ž.
ureja andrej žalar
Manj po zagotovilih, bolj po zdravi pameti
Dražgoše, 23. januarja - Škofjeloški občinski praznik v začetku januarja je hkrati tudi praznik krajevne skupnosti Dražgoše, kjer je danes blizu petsto prebivalcev v naseljih Rudno in Dražgoše. Ko sem se pred dnevi pogovarjal s predstavniki vodstva krajevne skupnosti, predsednikom sveta KS Antonom Šolarjem, predsednikom skupščine Jožetom Demšarjem in tajnikom Ludvikom Jelencem, so mi povedali, da se, kar se tiče preskrbe v Dražgošah, še ni nič spremenilo. Trgovina je še vedno takšna in tako (ne)založena, kot pred letom dni, in tudi avtobusne zveze popoldne še vedno pogrešajo, saj avtobusi še vedno vozijo le šolarje in »šihtarje«. In še dobro, da ni snega, sicer bi mladež prav gotovo zelo pogrešala vlečnico, ki to zimo zaradi premajhne zagretosti članov odbora nima dovoljenja za obratovanje...
Jože Demšar
Kar pa zadeva ostale dejavnosti, pravijo, da so lanski program v krajevni skupnosti skoraj v celoti uresničili; pa naj bo to na vodovodu, urejanju terena oziroma odvodnjavanja, asfaltiranja in tudi na rednih vzdrževalnih delih.
Predsednik skupščine krajevne skupno-stio Jože Demšar je prepričan, da bodo le-fflfflff tos z nadaljevanjem del v dobršni meri razrešili pomanjkanje pitne vode v krajevni skupnosti: »Lani smo v vasi pri cerkvi zgradili vodni zbiralnik in položili okrog 700 metrov novih vodovodnih cevi. S tem smo praktično zagotovili vodo vsem hišam. Ostala nam je pravzaprav samo še ena hiša. Ker smo zgradili pri cerkvi tudi hidrant, smo načrtovano prvo fazo pri urejanju vodovoda na tem območju v celoti končali. Letos nas čaka še nekaj dograditev in investicija v črpalko. Pohvaliti moram krajane, saj so pri teh delih naredili okrog 1500 prostovoljnih ur. Glede prispevka pa se še nismo dogovorili, ker bomo akcijo sklenili letos. Sicer pa sta nam pri teh delih pomagala tudi Zavarovalna skupnost Triglav in občinska požarna skupnost.«
Slej ko prej bodo morali misliti tudi na dodatna zajetja oziroma razširitev obstoječih na Pečeh, ker je na tem območju zraslo šest novih hiš, vendar za zdaj pomanjkanja vode tu še ne občutijo. Pa tudi sicer v teh sušnih zimskih dneh v Dražgošah vode ne primanjkuje. Pravzaprav imajo vode, tam seveda, kjer si je ne želijo, celo preveč. Zaradi podzemne vode je namreč v naselju na Pečeh ogroženih kakšnih 20 stanovanjskih oziroma gospodarskih objektov.
»Lani smo se kar sami lotili sanacije po tako imenovani drugi varianti. Od lastnikov na Pečeh namreč za prvo varianto nismo dobili potrebnih soglasij. Tako smo po zdravi pameti ubrali traso, za katero menimo, da bo pripomogla toliko k odvodnjavanju podzemnih vod, da se bo teren, ki je zdaj drsel in ogrožal poslopja, umiril. Strokovnjaki ne dajejo sicer nobenega zagotovila, vendar vsi skupaj ocenjujemo, da bo morda ta poseg učinkovit,« je razlagal predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Šolar, ko smo si ogledovali teren na Pečeh, kjer so lani položili 230 metrov kanalet in vanje speljali odvečno vodo oziroma izvire. »Ljudje sicer pravijo, da je to odveč delo, vendar pa bomo letos s temi deli nadaljevali; če bo le denar. Lani nam je pri tej akciji pomagala komunalna skupnost. Sicer pa bo čas pokazal, ali je bil ta ukrep in poseg pravilen, ali ne...«
Kar zadeva vodo in odvodnjavanje pa je bil lani uresničen še en pomemben del srednjeročnega programa za krajevno skupnost. »Puhovci« so namreč »ukrotili« na najbolj kritičnem odseku hudournik Razpot. Razen tega so tam, kjer so urejali odvodnjavanje, hkrati tudi asfaltirali nekaj cestišča. Še posebej pa so uredili postajališče oziroma obračališče avtobusov na Rudnem, kjer so razen tega postavili požarni hidrant. Gasilci na Rudnem pa so že lani začeli obnavljati tudi gasilski dom.
Velika pridobitev za krajevno skupnost pa je bila lani tudi razširitev telefonskega omrežja oziroma pridobitev 20 novih telefonov. Tako je danes krajevna skupnost Dra-
Anton Šolar
Na Pečeh v Dražgošah so lani zgradili in položili 230 metrov kanalet za odvodnjavanje...
žgoše z okrog 120 gospodinjstvi ena tistih v škofjeloški občini, kjer ima skoraj vsaka hiša tudi telefon. Ob razširitvi centrale je dobil telefon vsakdo, če ga je hotel.
Kar precej dela pa jih čaka v krajevni skupnosti tudi letos. Nadaljevali bodo z dokončanjem vodovodnega programa in odvodnjavanja. Za naselje pri cerkvi imajo v načrtu izdelavo dokumentacije za ureditev kanalizacije. Upajo tudi, da bo Območna vodna skupnost oziroma Puh nadaljeval z urejanjem potoka Kane na Rudnem in javne razsvetljave se naj bi letos lotili v Dražgošah. Lani so na Rudnem zamenjali 3 svetila, letos naj bi jih v Dražgošah sedem. V vodstvu krajevne skupnosti pa tudi upajo, da se bo iz sedanje Divje lige v nogometu razvilo športno društvo. Potem bodo prav gotovo poskrbeli tudi za to, da bo vlečnica pozimi lahko obratovala. Kar pa zadeva kulturno dejavnost, jih le-ta ne skrbi, saj zanjo že zdaj skrbi učiteljica Katarina Jelene.
A. Žalar
Zborovanje škofjeloških radioamaterjev
Prednost izobraževanju članstva
Škofja Loka, 22. januarja - Na današnjem občnem zboru Radio-klu-ba Škofja Loka so se zbrali člani štirih sekcij iz škofjeloške občine. Ob pregledu dela v lanskem letu so ugotovili, da je bilo glede na finančne možnosti dokaj plodno. Zlasti s prostovoljnim delom so urejali klubske prostore, kjer bodo letos pripravili več radioamaterskih tečajev.
Čl ani Radio-kluba Škofja Loka delujejo v sekcijah v Škofji Loki, Železnikih, Hotavljah in Žireh. Medtem ko prve tri sekcije dobro delujejo, je radioamaterstvo v Žireh pred nekaj leti zamrlo; ta sekcija ima le še enega aktivnega člana. Klub je lani dobil novo sekcijo v Skofii Loki, ki so jo osnovali radioamaterji v centru slepih.
Škofjeloška sekcija - v njej je 112 članov, od tega jih desetina sodeluje pri društvenem delu - je imela lani precej skrbi z iskanjem novega prostora in preselitvijo. V uresničitev te naloge so škofjeloški radioamaterji vložili veliko dela in denarja, pri čemer so jim priskočili na pomoč tudi v občinskem odseku za ljudsko obrambo. Člani sekcije so sodelovali pri izvedbi tečaja za operaterje na UKV-postaji v centru slepih in vodili tečaje za konstruktorje v osnovnih šolah. Slednji dejavnosti bodo še naprej posvečali vso pozornost, saj nameravajo iz teh vrst pridobiti mlade tudi za radioamaterstvo. Obenem načrtujejo za letos izvedbo tečaja za operaterje na kratkovalovni postaji in sodelovanje članov na radioamaterskih tekmovanjih.
Sekcija v Železnikih, ki povezuje 22 radioamaterjev, je lani urejala nov klubski prostor v stavbi krajevne skupnosti; to in druge akcije je podprla domača Iskra. Ob vzdrževanju zvez so radioamaterji poskrbeli za predstavitev svoje dejavnosti v šoli. Tam so zbrali 10 tečajnikov za radiotelegrafski tečaj, ki ga bodo sklenili letos. V načrtu imajo še dokončno ureditev klubskega prostora in postavitev nove antene.
Sekcija iz Hotavelj - v njej so štirje aktivni člani in prav toliko občasno sodelujočih članov - se je lani preselila v staro šolo na Ma-linskem vrhu. Tam še ni končala vseh obnovitvenih del, zato jih bo nadaljevala letos. Dokončati namerava tudi radiotelegrafski tečaj in razširiti članstvo z mlajšimi radioamaterji.
Sekcija v škofjeloškem centru slepih - o njenem delu smo že poročali, je že v prvem letu delovanja opravila veliko nalog. Tudi letos bo veliko skrbi namenila predvsem strokovnemu usposabljanju članstva.
Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo kluba. Njegov novi predsednik je postal Jure Vraničar iz Škofje Loke, ki je za Gorenjski glas izjavil: »Obseg radioamaterske dejavnosti tudi v škofjeloški občini omejuje pomanjkanje denarja za posodabljanje opreme. Zato bomo še naprej podpirali razvoj konstruktor-stva na šolah in skušali navdušiti čimveč mladih za radioamaterstvo. Med najpomembnejšimi nalogami bo izobraževanje kadrov, prizadevali pa si bomo tudi za uspehe na tekmovanjih.«
S. Saje  Jure Vraničar
Položili bodo tire
Blejska Dobrava - Po Soškem koridorju je precej gost železniški promet. Vsak dan tu namreč vozijo trije vlaki z rudo, premogom in drugimi surovinami iz luke Koper za Avstrijo. Zaradi tovrstnih prevozov pa primanjkuje železniških odstavnih tirov za štiriosne železniške vagone. Zato so delavci Železniškega gradbenega podjetja iz Ljubljane pred kratkim izravnali površine na nekdanji železniški postaji Vintgar na Blejski Dobravi. Tu bodo položili tire za začasno »garažiranje« vagonov, (bb)
Revitalizacija po bifejsko
Čeprav je stari del mesta Kranj lani začel dobivati drugačno podobo, kot smo je bili vajeni (zanemarjene) še pred nekaj leti, bi zaradi tega težko pristali na razmišljanje ali morda celo trditev, da se je v Kranju začelo premikati pri uresničevanju revitalizacije starega mestnega dela. Pravzaprav ob lepšanju fasad celo zasrkbljuje tisti del programa obnove, ki se nanaša na novo ustrezno namembnost prostorov v starem delu Kranja. Res je, da smo še včeraj kritično govorili o zanemarjenosti nekaterih, predvsem trgovskih lokalov, in da zdaj že lahko govorimo, da se je ponekod v pritličjih v mestu že marsikaj spremenilo. Vendar pa še vedno ostaja notranjost prvih nadstropij po večini takšna, kot je bila - potrebna predvsem temeljite obnove in rednega vzdrževanja; še posebej pa to velja za ostrešja in podstrehe.
Še bolj kot morda tako imenovani stanovanjski del prvih nadstropij in morebitna takšna ureditev podstrešij pa zaskrbljuje posnemovalska zagretost in zavzetost urejanja in vsebinskega opredeljevanja nekaterih pritličij. Čeprav program revitalizacije dokaj natančno opredeljuje tudi namembnost posameznih objektov v starem delu mesta (pri čemer ne mislimo trditi, da je tako pred leti začrtan in opredeljen program še vedno pravi in najboljši), se vseeno nekako na horuk dogaja nekakšna bifejska obnova starega dela mesta. Ne vem sicer, koliko je pri preurejanju posameznih prostorov v bifeje prisotna in potrebna za dovoljenje strokovna, krajevna in druga presoja, vendar se mi zdi, daje trenutno v starem delu Kranja tovrstnih lokalčkov že kar pravšnja merica. Od avtobusne postaje, ki si pravzaprav ne zasluži, da ima to ime, pa do konca Trubarjevega trga, je že prek trideset tovrstnih lokalčkov in le pičla tretjina je takšnih, v katerih se prišlek lahko okrepča še s čim drugim kot zgolj s kozarčkom..!
A. Žalar
Cesta je spet prevozna - Proti koncu minulega leta smo v Gorenjskem glasu kar trikrat poročali o velikem zemeljskem plazu, ki je odnesel precejšen del ceste med Češnjico in Rovtami v radovljiški občini. Prebivalci Rovt so bili zato pred bližajočo se zimo resno za-krbljeni, da jih bo plaz nenadoma popolnoma odrezal. Pred dnevi pa nam je naš dopisnik Ciril Rozman s Češnjice sporočil, da so delavci Cestnega podjetja Kranj na tem odseku odstranili plaz in uredili odvodnjavanje oziroma kanalizacijo. Precej obsežna in nenazadnje tudi dokaj zahtevna dela so končali sredi minulega tedna. Ko smo si ob koncu tedna ogledali odsek med Češnjico in Rovtami, smo se prepričali, da bo spomladi treba res položiti samo še asfalt in postaviti primerno zaščitno ograjo. - A. Z.
Dodatno stiskanje že tako tenkega pasu
NOVA ZAPOSTAVLJENOST ŽE ZAPOSTAVLJENE KULTURE
Ob začetku leta napovedovati, kako se bo godilo tako zapostavljeni družbeni dejavnosti, kot je slovenska kultura, ni najbolj hvaležno opravilo. Vendar se verjetno ne da prav veliko zgrešiti, če vemo, da tudi v prvi polovici tega leta tako kulturi kot šolstvu in raziskovalni dejavnosti grozi, če že ne zastoj, pa vsaj izredno upočasnjeno delovanje. O tem, da z varčevanjem prav pri teh dejavnostih gospodarstvu ne bomo pomagali na zeleno vejo, ni več nobenega dvoma. Družba bi si morala natakniti nova očala, da bi iskala izhod iz zagat na drugačne načine, vsekakor pri resničnih virih kriznih težav. O tem smo govorili s predsednikom Kulturne skupnosti Slovenije Sergejem Pelhanom.
Leto se torej začenja z varčevanjem pri malih denarjih, pri takih, s katerimi- se pri življenju ohranja dejavnost, kot je kultura. Nič kaj spodbuden začetek leta, mar ne?
Zaenkrat res kaže bolj slabo. Kultura ni, kot vemo, med tistimi izjemami, ki jih zakon o omejevanju sredstev za družbene dejavnosti izvzema. Deset odstotkov - realno vzeto -sredstev manj za kulturo v tem letu, pa ob obetani inflaciji pomeni skoraj za polovico manj denarja za kulturo kot lani. Ce se bodo te slabe napovedi uresničile, bodo posledice lahko zelo velike. Ali jih morete predvideti?
To bi enostavno pomenilo razpad sistema, saj ne bi mogli uresničevati temeljnih ciljev kulturne politike. Verjetno ne bi ravno zapirali vrat kulturnih institucij, razpustila pa bi se skupščina Kulturne skupnosti in njeni organi. Vendar ne zato, da bi kaj privarčevali, v bistvu gre le za dva odstotka vseh sredstev, pač pa enostavno zato, ker ne bi bilo smisla delovati v sistemu, ki nam ne bi dopuščal opravljati naloženega dela. Samo izvajati državno regulativno - v tem ne vidimo smisla. Država kulturi natančno odmerja denar, kulturna skupnost pa naj ga »demokratično« deli med porabnike, ne, to ne gre.
Sliši se res nenavadno, verjetno še ni bilo skupnosti, ki bi hotela poseči po tako ostrih ukrepih?
O ukinitvi kulturne skupnosti razmišljamo kot o povsem realni možnosti reagiranja na takšne razmere. Vse doslej se je namreč še kar nekam izšlo. Res smo morali siromašiti programe. Zdaj pa naj bi se znašli v položaju, ko smo sicer spodbudili ustvarjalnost v kulturi, nastale so zanimive in kvalitetne skupine, toda za njihovo materialno osnovo ne bomo zmogli dodati niti dinarja. Škoda bo velika: v zadnjih dveh, treh letih se je razcvetela likovna, gledališka, plesna dejavnost - bodoči razvoj pa je zdaj v negotovosti.
Verjetno pa bodo nekaj podobnega občutili tudi drugje, najbrž muzeji, varstvo kulturne dediščine...?
Tudi tu se ne obeta razcvet. V tem srednjeročnem obdobju smo na primer za obnovo 250 spomenikov slovenske kulture namenili dvakrat več denarja. Toda inflacija je že lani uničila te naše načrte, program ne bo izpolnjen. Kje še kaj varčevati? Pri medrepubliškem kulturnem sodelovanju že skoraj ni več kaj zmanjševati. Že prej se je Jugoslavija zapirala pred Slovenijo, zdaj bo pomanjkanje denarja te meje zaprlo tudi v obratni smeri.
S tem pa se verjetno načenja tudi že politično vprašanje ne le kulturno?
Vsekakor. V sedanjih razmerah bi morala prav kultura nositi tisti del sporazumevanja v državi, ki je nujno potreben. Kultura mora pač biti zadnje področje, ki bi se zaprlo. Žal se to že dogaja. Po drugi strani pa se naše obveznosti v mednarodnem kulturnem dogajanju povečujejo. Država je podpisala v zadnjem času več pogodb o sodelovanju, zato se nam kar za 30 odstotkov povečujejo mednarodne akcije. Pa še po Unescu smo zadolženi za izvajanje leta baroka. Tudi v okviru sodelovanja Alpe Jadran ima Slovenija letos večje obveznosti, saj imamo zdaj sedež njene kulturne komisije. Skratka večje obveznosti, ki bi bile seveda glede povezovanja z evropsko, kulturo še kako dobrodošle, če bi jih seveda Kulturna skupnost tudi finančno zmogla. To breme bo treba vsaj deloma preložiti še na druga ramena.
Kaj pa neposredna menjava dela, bi si s tem letos lahko kaj bolj pomagali iz nezavidljivega položaja?
Program, ki je predstavljen skupščini Kulturne skupnosti, je pripravljen tako, da bi lahko izpeljali osnovni temeljni program kulture - če bi imeli vsaj realno enako sredstev kot lani. Po drugi strani pa bi tudi v občinah morali zagotoviti svoje obveznosti; žal pa je kultura vedno prva na vrsti, kadar je treba kaj prirezati. Pa tudi kulturne institucije same bi lahko povečale svoj lasten dohodek z vstopninami na primer: res ne gre za velik denar, gre pa za vrednotenje -vstopnica za kino je dvakrat ali trikrat dražja kot pa vstopnica za gledališče.
V zadnjem času pa se vse bolj razvija ideja sponzorstva tudi v kulturi, kar smo dolgo časa povsem narobe razumeli. Nabiranje sredstev je bilo prej bolj podobno beračenju kot pa enakovredni menjavi dela. Vsaka institucija ima gotovo vsaj eno kvalitetno akcijo letno, ki bi jo lahko ponudila
gospodarstvu. Ne gre toliko za ekonomski učinek, kot za pridobivanje imena. Ko se na ta način podpre kvalitetna razstava, se obenem uveljavlja ime sponzorja. V tujini je kaj takega že dolgo v navadi. Mi smo še bolj na začetku, toda priznanja za takšno izmenjavo lahko že dve, tri leta podeljujemo delovnim organizacijam. Sredstva so na primer v te namene bila lani dvakrat večja, povečalo se je tudi število sponzorjev v gospodarstvu. Posluh je pokazala celo JLA, saj se zanimajo za vzdrževanje nekaterih kulturnih spomenikov.
Kaj bi še olajšalo dihanje kulturi v letu 1989?
Zmanjšanje skokovito rastočih materialnih stroškov. Kulturne ustanove plačujejo namreč prav take prispevke kot gospodarstvo, nekatere tudi še ceno industrijskega električnega toka in podobno.
Seveda pa je že jasno, da ne bomo mogli uresničiti tako imenovanega nacionalnega paketa investicij. Če bo dokončano mariborsko gledališče, bo to velik uspeh. Nič pa ne bo z gradnjo muzeja sodobne zgodovine.
Ali potem ni strahu, da bi se vrata gledališč, muzejev, galerij začela zapirati?
Upam, da do tega ne bo prišlo. Lani je bilo sicer podobno stanje, a se vrata gledališč niso zaprla. Se pa siromašijo programi, oprema je slabša, vse to se odraža na kvaliteti predstav. Da ne govorim o tem, kako ne bo svetovno ali vsaj evropsko znanih kulturnih dogodkov v Cankarjevem domu. Ne bomo več sledili evropskemu kulturnemu dogajanju, drsimo v obrobje, v povprečje.
Bi pomagala stavka v kulturi?
O tem so razmišljali v sosednji republiki in tudi pri nas. Toda stavka proti odnosu družbe do družbenih dejavnosti je tudi stavka proti občinstvu, proti kulturi sami. Zato smo se raje odločili za drugačen protest. Ob slovenskem kulturnem prazniku bomo protest izrazili na javnih prireditvah, tudi na podelitvi najvišjih slovenskih kulturnih priznanj v Cankarjevem domu. Zakaj že zdaj niso stavkali kulturni delavci? Pa bi bili glede na to, kako so v družbi ovrednoteni, lahko že zdavnaj. Mislim, da delavcem v kulturi več pomeni dobro opravljeno delo kot pa plačilo zanj. Družba pa to izkorišča.
Lea Mencinger Foto: Gorazd Šinik
Novi teater v Stražišču
v v/
SE ENO DRUGAČNO PRIZORIŠČE
Kranj — Pri DPD Svoboda Stražišče ustanovili skupino Theater ante portas. Prva uprizoritev je slogovno enotna ter impresivna.
Nastanek nove skupine, Thea-tra ante portas v Stražišču pri Kranju je nedvomno zanimiv in tudi značilen pojav gledališkega snovanja zunaj rednih gledaliških ustanov in potrjuje individualno ustvarjalno voljo. S svojo izraznostjo pa se navezuje na
podobne profesionalne, polpro-fesionalne in ljubiteljske alternativne scene na Slovenskem, vendar uveljavlja opazno samostojnost in (zlasti v govoru) tudi krajevno označenost.
France Vurnik
Pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda v Stražišču se je oblikovala nova alternativna gledališka skupina z nekoliko Patetičnim naslovom Theater ante portas, kar pomeni Gledališče pred vrati, hkrati pa gre za parafrazo znamenitega rimskega klica na pomoč, ki se je glasil »Hanibal ante portas«, kar je pomenilo silno nevarnost. Theater ante portas v Stražišču verjetno ne preti, marveč obeta, vsaj sodeč po prvi predstavi, izvedeni Po štirih baladah nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja, in sicer Duhovin (Erlko-nig), Vijolica, Mignon in Mrtvaški ples.
Avtor projekta, imenovanega "Performance«, kar ne pomeni nič drugega kot uprizoritev (gl. Gledališki besednjak, str. 45 in 431), je Iztok Alidič, dramski avtor, režiser in vodja kranjskega alternativnega Gledališča čez cesto. Vsebino Goethejevih ba-lad je strnil v celoto in jo pona-2°nl v slogu »koreodrame« s po-vezavo temačne, bučne glasbe, recitativa in izraznega plesa.
Med balade je vKijuc« j«. tere drobne sestavine, klicanje Lothe in zelo subtilno izvedbo Libere (Libera me Domine... Reši me gospod večne smrti, tiste groze polni dan, ko se bosta majala nebo in zemlja...). Naslov predstave je seveda v nasprotju z mračno baladno vsebino in se glasi »Siisse heilige Natur«, »Sladka, blažena narava«, kajti predstava ponazarja skrajnosti od čustvene idiličnosti (pot v Italijo) prek polaščevalnosti (Duhovin) do mrtvaškega plesa kot opomina za splošno minljivost živega. Koreografski elementi predstave, ki jo označujejo in prevladujejo v njej in jih je zasnovala Irena Oman, so nazorni, usklajeni z vsebino balad, in lirično impresivni; nekoliko pomanjkljiv, ali bolje premalo iz-brušen je le govorni del predstave. Tudi izvajalci (Bojan Artač, Denis Trost, Dragan Petrovič, Irena Oman, Olga Tadič, Lione-la Zagoričnik in Zvone Tomac) so se dovolj temeljito pripravili, da so svojo telesno izraznost uravnali po vsebinski skladnosti in zmogljivostih.
Naše razmišljanje
TIPOLOGIJA NEKEGA DOGODKA
Minuli petek zvečer so v kadilnici kranjskega Prešernovega gledališča pod uradno oznako kranjskega ZKO, natančneje Literarnega odbora pripravili literarni večer, katerega osrednji namen je bil predstavitev Sklada Vladimirja Bartola, ki si je za svoj glavni cilj zastavil pospeševanje različnih oblik kulturne izmenjave s tujimi založbami in revijami in prodor mlade slovenske literature na tuje književno tržišče.
Novost, ki je dobila svojo domovinsko pravico pod kapo založbe Aleph in revije Literatura, pomeni v slovenskem kulturnem prostoru akcijo vredno premisleka. Mladi ustvarjalci naj bi si utrili pot do objave svojih del ob neposredni finančni pomoči slovenskih organizacij združenega dela in s tem namenom so tudi pripravili sklop literarnih večerov - posebnih prireditev po Sloveniji, na katerih bi želeli predvsem predstavnikom delovnih organizacij predstaviti svoje delo in razložiti svoje poglede.
Če gledamo iz tega izhodišča akcija v Kranju, kot prvi postaji, ni uspela, kajti iz vse množice poslanih dopisov na gorenjske tovarne tako rekoč ni bilo odziva. Nimamo namena na tem mestu ugotavljati, zakaj pravzaprav takšen bojkot gorenjskega združenega dela in v čem vse bi bile lahko napake osnovnih pripravljalcev sicer plemenite pobude, kajti analiza bi potrebovala ne samo več časa, pač pa tudi več časopisnega prostora, česar pa, ne enega ne drugega, nimamo.
Vsekakor pa lahko takoj ugotovimo, da Kranj takšne dogodke potrebuje, in to ne zgolj skozi predstavljanje posameznih projektov, pač pa kot del redne kulturne ponudbe. Če so nas že povsod tako polna usta o bogastvu mlade generacije, zakaj potem odgovorni tudi na kulturnem področju ne naredijo za mlade literate res nekaj kvalitetnega?
V. Bešter
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji mestne hiše je na ogled razstava Gradovi na območju Kranja.
V galeriji Kavka razstavlja oljne slike akad. slikarka Irina Rahovsky -Kralj.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik Marjana Vodiška.
BLED - V novi poslovni stavbi LIP Bled razstavljata Aleksander Kovač in Izidor Jalovec.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je odprta razstava akad. slikarja Borisa Zaplatila.
V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akad. slikar Rudi Sko-
čir.
V knjižnici Ivana Tavčarja vodi danes, v torek, ob 17. uri Matjaž Eržen uro pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo Viki Grošelj v večeru z diapozitivi govoril o Tibetu 1988.
Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure.
VRBA,DOSLOVČE - Prešernova in Finžgarjeva hiša sta do 1. februarja zaprti.
NOVA LUTKOVNA PREDSTAVA
Kranj - V gradu Kieselstein bo ta četrtek lutkovna skupina Čačke predstavila novo lutkovno igrico z naslovom Nagajiva hruška. Predstava ob 17. uri je namenjena otrokom, za odrasle pa bo predstava ob 20. uri. O tem, kako nastaja lutkovna predstava, je marsikaj zanimivega povedala Mita Muljavec, ki še s petimi člani skupine pripravlja četrtkovo premiero.
Najbrž se bo kdo še spomnil lutkovne igrice Sovica Oka, ki jo je lutkovna skupina Čačke pripravila v eni prejšnjih sezon in jo potem uspešno igrala na veliko ponovitvah. Skupino so sestavljale v glavnem vzgojiteljice kranjskega WZ. Ker pa se ljudje menjajo tudi v lutkovnih skupinah, se je zgodilo, da v Čačkah skorajda ni več nekdanjih članic. Vendar pa skupina ni razpadla, nasprotno, vanjo je vstopilo nekaj mladih, med njimi tudi nekaj takih, ki se v Kranju že dolgo časa ukvarjajo z lutkarstvom.
Kot prvo predstavo ste nove Čačke izbrale Nagajivo hruško. Kaj bo povedala otrokom?
»Predstava, ki ima zelo malo besedila in več dogajanja, je nastala po motivih iz knjige Zvonimira Bartola,« je povedala Mita Muljavec. »Pravzaprav gre v predstavi v veliki meri za prebujanje otrokovega odnosa do okolja. V hrupu, slabem zraku, v vzdušju strahu hruška pač ne more roditi sadu, vsaj takšnega ne, kot bi ga od drevesa pričakovali.«
Pa bodo otroci razumeli ekološko vprašanje, si bodo znali odgovoriti, zakaj hruška nima hrušk?
»Vse to jim bomo povedali z marionetami. Predstavo smo pripravljali zelo dolgo. Dušan Soklič je izdelal lutke po zamisli Saše Kumpa. Posebnost predstave je tudi živa glasba: Soklič spremlja dogajanje na kitari, sanjske prizore pa z igranjem na sitar. Tudi sicer si pri predstavi pomagamo z različnimi sodobnimi pomagali.« Bo Nagajiva hruška še kasneje nagajala otrokom? »Za zdaj vemo, da bomo 10. februarja imeli v Delavskem domu v Kranju kar štiri predstave za najmlajše. Seveda pa to še ne bo vse, radi bi predstavo prikazali še kje, morda na kakšnem lutkovnem srečanju.«
L. M.
Novo na filmskem platnu
POSLEDNJA KRISTUSOVA _SKUŠNJAVA_
Vsake toliko časa uspe tudi jugoslovanskim distributerjem zagotoviti kopijo filma, ki sicer množično preplavlja svetovne kinod-vorane. Tako nekako bi lahko zatrdili tudi za film Martina Scorse-seja, ki se pri nas prikazuje pod naslovom "Poslednja Kristusova skušnjava". Celovečerec režiserja, ki ga med drugim poznamo tudi po filmih, kot sta "Taksist" in "Barva denarja", je prišel po uspešnem prikazovanju v Ljubljani v tem tednu na Gorenjsko. Zdaj je na sporedu kranjskega kina Center, kasneje pa bo-še na Jesenicah, Tržiču in Kamniku.
Vsako od takšnih filmskih dogodivščin praviloma spremlja tudi domače dogajanje in v "Kristusovem primeru" so bile to menda besede ljubljanskega nadškofa, ki naj bi vernikom svetoval bojkotiranje filma, ki ga je naprimer Washington Post označil kot izredno seriozno delo. Nasvet cerkvenega dostojanstvenika pa je menda povzročil ravno obratno reakcijo - prepovedani sadovi so, kot kaže, še vedno najslajši. Sicer pa, tišti, ki se želite na lastne oči prepričati, kako si je Scorsese zamislil svoj način, da se kar najbolj približa Bogu, stopite pred veliki ekran!
V. B.
ZANIMIVO PEVSKO SREČANJE
Domžale — Na letošnjem srečanju malih vokalnih skupin, ki je bilo 13. januarja v Domžalah, je sodelovalo osem skupin: tržiški kvintet bratov Zupan, domžalski oktet bratov Zupan, Stobljanski oktet iz Domžal, ženski vokalni oktet ŠKPD slepih in slabovidnih Tomo Zupan iz Kranja, moški vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice, dekliški decet Kresnice iz Žirov, oktet LIP z Bleda in kot gostje oktet Škofije.
Če potegnemo črto pod splošni vtis petkovega srečanja, moramo biti vsekakor zadovoljni. Vse skupine so pokazale dovolj tehničnega znanja, prav tako pa so si vsi izbrali primeren program za svoje zmogljivosti. Tako je tudi koncert kot celota izzvenel zelo toplo, v prijetnem loku, na katerega koncih sta bila domača okteta. Skupine so ena za drugo navduševale dokaj zahtevno in očitno dovolj glasbeno izobraževano in poznavalsko občinstvo.
Z zelo solidnim nastopom, še posebej pa z znano skladbo Ser-geja Žarova Adnazvučna grjimit kalakolčik, s katero je občinstvo osvajal že Slovenski oktet v svojem prvem obdobju z Janezom Li-puščkom, je že na samem začetku ogrel občinstvo Stobljanski oktet. Kranjski ženski nonet je tesno povezan s skladateljem Slavkom Mihelčičem in'je nastopil z dvema njegovima priredbama narodnih in z njegovo skladbo. Nežno muziciranje in naravno lep glas sopranistke sta izzvala dolg aplavz. Z že zahtevnejšim programom so se odlično izkazali tržiški bratje, ki so znova dokazali kul-tiviranost svojega petja. Standardno solidnost lahko pripišemo oktetu iz Žirovnice. Pred dekliški decet iz Žirov pa se je postavil njegov vodja Slobodan Ppljanšek. Njihov nastop lahko mirno ocenimo kot vrh večera ne le po programski, temveč tudi po interpretacij ski plati. Gostje iz Škofij so se predstavili s tremi umetnimi skladbami, katerim so uspešno dodali svoj topli primorski značaj. Tehnično izredno dobra pripravljenost okteta LIP je pripomogla, da so z izbranim programom do zadnjega kotička napolnili dvorano s polnim in čistim zvokom in dvignili občinstvo z Maškovimi Mlatiči. Z malo več prepričljivosti in moči v umetniški interpretaciji pa ima oktet veliko možnosti, da se prebije v sam vrh našega ok-tetovskega petja. Zaključek srečanja je pripadel bratom Pirnatom, ki so kljub spoštljivim letom svojega delovanja zapeli zelo vedro in dinamično.
Tomaž Bole
ureja lea mencinger
®MBI8S8OTEIICH-AS 6. stran
PODLISTEK, PISMA, ODMEVI,
Torek, 24. januarja 1989
Kaj, 17. januarja 1989
KAJ JE
POHUJŠAL
GORENJSKO
Težko je biti doma v dolini šentflorjanski, je verjetno zavzdihnil novinar Glasa, osrednjega (in edinega) gorenjskega poltednika. Nič hudega sluteč je verjetno hotel odstreti obzorja Gorenjcem v zvezi - oh, ne - pornografijo. Pustimo zdaj vnemar stanovsko kritiko ali pohvalo, odziv je bil - šokanten.
Bralci so (po naših gorenjskih zaupnih virih) dobesedno ponoreli.
Rubrika za pisma bralcev je bila po novem letu zasedena za eno samo temo: kdo piše take svinjarije v Glas in zakaj? Pri tem seveda ne smemo pozabiti dejstva, da je bil Kaj omenjen kot »packarija« - drugih izrazov sploh ne navajamo.
In kaj je bila tema članka, ki je v prednovoletni številki tako razjezil gorenjske čistune? Ja, malce bolj sočni odlomki so že bili v tem pisanju, malce razglabljanja o pornografiji in njenem širjenju tudi... In kaj potem?
Druga plat
Ubogi Vinko, ki nasploh rad odpira nove teme (tudi vojska ga ni preveč navdušeno sprejela ob pisanju o crknjenih pujskih in njeni farmici pri Crngrobu), je očitno daleč pred časom doline šentflorjanske. Pa ne mislite, da so Gorenjci le tako zavedno moralni, da si ne bi (pred spovedjo ali po njej) privoščili malce »greha«.
Dvorana kina Centra se kar šibi pod težo vzdihov na stolih, ko predvajajo kaj »trdega«. Ponavadi je predstava razprodana, znano pa je, da ti filmi nasploh pomenijo dohodek. In kdo hodi gledat? Prav tisti, ki sicer grešijo le pri ugasnjeni luči in... Podobno je z videotekami, kjer čisto brez težave dobite kaj »trdega«, dobro so založeni in ni jih malo, ki bodo zaman iskati take filme za domačo rabo. So pogosto »izposojeni«... Tudi Vroči Kaj (packarija...) je v nekaj kioskih hitro razprodan, drugod pa počasi - zanesljivo. Očitno je lakota po tovrstnih doživetjih. Saj jeseniške slačipunce so bile tudi za Gorenjce, ali ne? Da ne govorimo o nekem večjem hotelu na Gorenjskem, kjer so si zaposleni skozi luknjico v steni z lahkoto ogledali dopoldanske »skoke k zobozdravniku« dičnih gospa in strumnih gospodov...
Končna ocena je že taka, da so Gorenjci torej - normalni ljudje. Radi počno tisto, kar je - tudi - življenje. Le Vinko Bešterje malce »hodil pred časom« in pozabil, da je tudi Glas del gorenjske tradicije. Ta pa najbolj počasi odmira, in ob odmiranju so izbruhi najhujši. Zaradi nekaj erotično zabeljenih stavkov so
ljudje dobesedno poskočili, nič posebnih pritožb pa ni bilo, ko so v istem časopisu brali o pogostih štrajkih, problematiki kranjske Telematike in še čem. Ali pa je »erotika« res samo tisto »ven-not«?
Jernej Bregar
PARKIRIŠČE ZA AVTOBUSE V RADOVLJICI -
ODGOVOR TOV. REBCU!
Na sestanku v Krajevni skupnosti Radovljica, dne 14. 12. 1988 je Matej Bor vprašal, zakaj je sredi Radovljice v območju vrtov in rodovitne zemlje postavljeno parkirišče za avtobuse.
Na to vprašanje je odgovoril predsednik Sveta krajevne skupnosti tov. Rebec naslednje: Parkirišče za avtobuse je postavljeno kot »začasno« na prostoru, kjer je z Zazidalnim načrtom za centralno območje Radovljica 1983 predvidena avtobusna postaja z boksi za avtobuse in da bo parkirišče ostalo tu vse dotlej, dokler ne bo celotni prostor urejen po Zazidalnem načrtu. Ta začasni prostor za parkiranje avtobusov pa tudi funkcionalno ustreza svojemu namenu, s to lokacijo pretežno vsi soglašajo in moti le posameznike.
Na izjavo tov. Rebca odgovarjam naslednje:
To samovoljno postavljeno parkirišče za avtobuse Alpetour nikakor ne more biti »začasno«. Začasen je lahko le objekt ali naprava, ki je namenjena sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno. Zato je tudi Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora razveljavil potrdilo radovljiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, ki ga je le-ta izdal Alpe-touru za ureditev začasnega parkirnega prostora za avtobuse. Republiški komite je v svoji obrazložitvi tudi točno povedal, da tu ne gre za začasni objekt, za katerega bi moral biti naveden tudi datum, do katerega bo ta objekt stal.
Tudi ni res, da bi bila na tem prostoru predvidena v Zazidalnem načrtu avtobusna postaja in parkirišče, temveč je le-ta začrtana najmanj 100 m bolj proti severovzhodu — le nekaj 10 m pod Vzgojno-varstvenim zavodom. Na tem prostoru je bila predvidena le stanovanjska hiša in parkirišča za osebne avtomobile.
Za postavitev takšnega, parkirišča za avtobuse bi bila potrebna najprej sprememba Zazidalnega načrta, nato pa pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. A tudi sklicevanje na sam Zazidalni načrt je brez podlage, saj Zakon o urbanističnem planiranju zahteva, da ga mora
Obč. skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih 5 let pregledati in uskladiti s spremenljivimi gospodarskimi razmerami in splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
To parkirišče pa je nastalo le tako, da so odgovorni.za njegovo postavitev dobili na razpolago vrt Almire (Slivnikov vrt). Ker pa zaradi podzemeljskega električnega kabla niso mogli izkoristiti prvotno predvidene površine v izmeri 600 m2, so izkoristili tudi pripadajoči del Kranjske ceste od slaščičarne Vrba do doma Partizan, kasneje pa so odkupili še del nasproti ležečega kmetijskega zemljišča.
To parkirišče je torej postavljeno popolnoma v nasprotju s strokovnimi normami, zakonskimi predpisi in ustavnimi določili, saj so v znatni meri poslabšani pogoji bivanja, onesnažen zrak in okolica, povečan je hrup, vibracije in podobno. Postavitev takšnega parkirišča sredi mesta ob neposredni bližini stanovanjskih hiš, vrtov in obdelovalne zemlje, je tudi popolnoma v nasprotju s številnimi strokovnimi deli, ki so jih v
zadnjem času napisal znani ekologi, kot n. pr. Tone Strojin, Janez Šinkovec, Bogomir Koželj, Dušan Plut in drugi.
Naša nasprotovanja in odklonilna stališča do predmetnega parkirišča za avtobuse torej temeljijo le na dobro poznanih strokovnih in zakonskih normah in navodilih, pa se zato ne more govoriti o osebnih mnenjih in negodovanjili le nekaterih prizadetih občanov.
Seveda pa je lahko mnenje tov. Rebca in nekaterih drugih tudi drugačno, ki menijo, da je to parkirišče postavljeno na primernem prostoru ter da ne more motiti izgleda Radovljice kot turističnega kraja z najvišjim davkom na počitniške hiše v Sloveniji.
In pri vsem tem tov. Rebca in njegove somišljenike ter soorga-nizatorje. tega parkirišča verjetno to tudi osebno ne moti, saj pretežno vsi stanujejo le v boljših stanovanjskih predelih Radovljice (n. pr. dežela Faraonov in mestece Pejton).
Alojz Wagner, Radovljica, Kranjska 5
DRAG TELEFON
Leta 1983 je Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču zbirala naročnike za telefonske priključke. Prijavili smo se takoj, in ob prijavi nam je bil priključek obljubljen v bližnji prihodnosti.
Tri leta kasneje so telefone začeli priključevati. Takratna cena priključka je bila 6 starih milijonov. Koliko interesentov za telefon je bilo prijavljenih, je razvidno iz seznama, ki ga imata Krajevna skupnost in PTT Kranj. Z montažo telefonov so začeli najprej po bližnjih stanovanjskih blokih. Tu so delavci PTT priključevali telefone tudi tistim, ki se predhodno sploh niso prijavili. Menda so kar trkali na vrata strank in jim ponujali telefonski priključek. Odgovorni v občini in PTT Kranj so bili s tem seznanjeni, vendar niso ukrepali. Tako je precej prijavljenih naročnikov v KS Bistrica (kamor spada tudi naselje Ročevnica) nazadnje ostalo brez telefona. Sledile so prošnje in pritožbe, ki pa so povsod naletele na gluha ušesa. Nato je prišlo leta 1987, ko smo izvedeli, da bodo priključili še nekaj telefonov. Ker je bilo na voljo le 13 telefonskih številk, so (ne vemo kdo) po nekakšnih kriterijih izbrali te nove dodatne naročnike in jim v letu 1987 priključili telefon. Vsi, ki smo ostali, brez telefona, nismo dobili nobenega pojasnila niti odgovora na pritožbo, ki smo jo vložili na krajevno skupnost. Ko smo se osebno oglasili na Krajevni skupnosti, so krivdo valili na PTT Kranj, tam pa so nam odgovorili, da je bila za to odgovorna Krajevna skupnost. Vemo tudi to, da so
telefon dobili tudi taki, ki so priključek naročili kar nekaj let za nami.
Lanskega aprila nam je Kra-
jevna skupnost poslala pogodbo za telefon. V trenutku je bilo vse pozabljeno in takoj smo odhiteli k predsedniku tov. Seidlu, da jo podpišemo. Rečeno nam je bilo, da nas bo telefonski priključek stal 1.000.000 dinarjev, ali le 800.000 dinarjev, če ga plačamo v enem obroku do 30. 4. 1988. Podobno informacijo smo s strani tov. Valjavca slišali tudi po radiu Tržič in sicer z zagotovilom, da bo to končna cena novih telefonskih priključkov. O kakšnih dodatnih stroških za dograditev sekundarnega telefonskega omrežja ni bilo govora. Nihče ni nič pojasnil. Kaj se za temi zapletenimi in tujimi besedami skriva, marsikdo ni razumel. V pogodbi, ki smo jo podpisali, je bilo tudi zagotovilo, da bomo dobili telefonski priključek do konca lanskega leta.
Vsi smo spet nestrpno pričakovali, kdaj nam bo v hiši zabr-nel telefon, na katerega smo čakali 5 let. Od takrat dalje ni bilo nobenega sestanka ali kakršnegakoli obvestila, bodisi o novih pogojih ali eventualni podražitvi. 12. decembra nas je. presenetila zgodnja »božična čestitka« za plačilo dodatnih 1.275.850 din, za priključek (ki je trenutno 150.000 din). Prvi obrok je treba plačati do 15. 12., drugega in tretjega do 15. 2. 1989. Telefone nam bodo priključi do konca aprila prihodnjega leta. Za marsikoga je bil to hladen tuš, kajti takega nepredvidenega izdatka ni nihče pričakoval, poravnati pa smo ga morali v treh dneh.
Imamo občutek, da smo bili močno opeharjeni. Verjetno nismo znali potrkati na prava vrata in se nismo poslužili pravih zvez.
Stipe Mesič Ročevnica 39, Tržič
ZAHVALA ZDRAVNIKOM
Ob nastanku bolezni sem dobil napotnico za specialista v ZD Kranj. Napoten sem bil na otorinolaringološki oddelek bolnice Jesenice, k dr. Vekoslavu Krumpestru.
V bolniški sobi oddelka sem se seznanil z bolniki. Vsi smo bili presenečeni nad prijaznostjo ter oskrbo, ki so nam jo nudili uslužbenci tega oddelka. Vse sestre so z vso pazljivostjo skrbele za naše počutje vključno in pod nadzorstvom dr. Krumpestra. Hrana je zelo pestra, okusna, zadostna. Po vsem tem se nam zdi čudno, zakaj imajo nekateri občani kranjske regije do bolnice Jesenice nekorekten odnos.
Mislimo, da moramo dati takšnemu zdravstvenemu kolektivu vso podporo, in pohvalo za strokovno, zdravstveno prizadevnost, za skrb in počutje pacientov pri zdravljenju vseh bolezni na otorinolaringološkem oddelku bolnice Jesenice.
Podpisani pacienti: Vinko Majcen Nikola Stojanovič Valentin Gašperin
IZ ZGODOVINE'
Ivan Jan I | NOB (41)
Gorenjski odred je spet izgubil komandanta
Ko je po preureditvi slovenske partizanske vojske konec 1942. leta in s preimenovanjem grupnega štaba v štab gorenjskega odreda s komandantom Stanetom Starcem — Fazanom in političnim komisarjem Vinkom Hafnerjem
— Ravnikom na čelu, da je po vseh izgubah gorenjsko partizanstvo spet dobilo dobro urejeno poveljstvo, je to trajalo le dva tedna. Del štaba GO se je tedaj zadrževal v Poljanski dolini, v bunkerju pri Srednji vasi blizu Poljan. Poleg treh kurirjev sta bila 14. januarja 1943 v njem odredni komandant Stane Stare — Fazan in novoimenovani politkomisar Alpske operativne cone Franc Ravbar — Vitez (poznejši narodni heroj). Bunker so Nemci s pomočjo raztr-gancev »protibande Ludvig« izsledili in ga napadli. Padli so: komandant Fazan, conski politkomisar Vitez in mladi kurir Gregor Rupnik
— Grogče. Ujeti pa sta se dala brata Pavle in Tine Rihtaršič. Udarec je bil hud in takratni sekretar CK KPS Franc Leskošek — Luka je zapisal, da »sta nam v najodločilnejših dneh padla najboljša človeka«in pa, da »zdaj nimamo niti enega (ustreznega) človeka (Gorenjcem), ki bi jim lahko bistveno pomagal« .
A že čez tri dni so isti raztrganci izsledili in napadli del Poljanskega — Kebetovega bataljona, in sicer blizu Lovskega brda nad Poljanami. Izmed 17 borcev, ki so se ostro upirali, jih je padlo 7, 5 pa so jih ujeli. Med padlimi je
bil tudi »odlični komandir 1. čete Bine Mlakar«, kakor poroča tedanji odredni politkomisar Vinko Hafner.
Že naslednji dan, 19. januarja 1943, pa so zaradi izdajstva nemški policisti napadli kamniški bataljon, ki je zaradi priliva novincev tedaj štel čez 130 borcev. Izdajstvo je omogočilo tako presenečenje, da je 18 borcev, predvsem neoboroženih novincev, padlo v ujetništvo, 14 je bilo ranjenih, kar 22 pa jih je padlo. Med njimi predan, sposoben in vzgleden odredni politkomisar Anton Štefe — Kostja iz Tržiča, podoben voditelj, bataljonski politkomisar Lado Kunovar — Slavko z Jezice, ter vrsta starih borcev. Tako je enota v nekaj urah izgubila čez 50 borcev, kar je bila nepopisna izguba ter udarec nadaljnji mobilizaciji. Razmere so bile še vedno hude!
Poveljnik okupatorjeve redarstvene policije »Alpenland« je v zvezi s temi napadi in poboji s posebnim poveljem dne 28. 1. 1943 pohvalil »Protibando Ludvig« in policijo, ker sta 14., 18. in 19. januarja uničili dva bunkerja ter pobili in zajeli večje število »banditov« in zaplenili večje količine orožja in druge vojaške opreme.
Zaradi teh zaslug »naj se v službene izkaze udeležencev vnese (podatke) o navedenih borbenih akcijah«, kar je pomenilo odlikovanje.
Prihodnjič: Spet in spet o mobilizaciji
Slavka Šarčevič
IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA DELAVCA »
Gabrijela,
saj bi s tem obvarovala sina in rhu omogočila, da bi rastel v zdravem okolju, pa čeravno ne v popolni družini.
Toda niso vsi ljudje taki, kot je bila Gabrijela, ta visoka, svetlolasa, temnooka lepotica, tako dostojanstvena v svojem držanju in življenju in tako ponosna na svojega sina, ki mu je bila vse — oče in mati, negovalka in vzgojiteljica, pri kateri je imel sin Damjan toliko ljubezni in toliko topline, da je rastel in zrastel ter postal mož, na katerega je danes sivolasa mati tako ponosna.
Damjan je bil spočet v ljubezni, bil je otrok ljubezni, toda njegov oče ni bil sposoben sprejeti očetovstva in z njim obremenitev, zato je zbežal pred njim, še preden se je Damjan rodil.
Da, dolga je ta zgodba, ki je tako resnična, kakor je bilo resnično spoznanje mlade Gabrijele, da so bile besede in obljube le utvara in da ji je ostala od vsega le stvarnost, le resnica, da je rodila sina, ki ne bo nikdar poznal očetove ljubezni.
Prizadelo jo je, toda ni se ustrašila. V podnajemniški sobici je ustvarila sinu prijeten dom, skromen sicer, a topel in tako bogat, saj je bil poln nesebične ljubezni.
Gabrijela mi je pripovedovala, da je spoznala Damjanovega očeta, ko sta bila še v šoli. Rada sta se imela, tako zelo rada. Toda ko je zanosila in je njemu, ki ji je pomenil vse, to povedala, se je zgro-
uredniitvo tel. 21860
zil, se prijel za glavo in jokal kot otrok. Niso bile to solze veselja, to so bile solze obupa in nemoči. Prosil jo je, naj naredi splav in naj ne dovoli, da se otrok rodi, ker mu bo uničil bodočnost, ker mu bo uničil življenje. Rotil jo je in jo prosil in prosil.
Gabrijela mi je pripovedovala: »Podrl se je svet, na katerem sem gradila bodočnost. Izgubila sem vero v ljudi. Izgubila sem vse, saj se je človek, ki mi je polagal pred noge ves svet, ustrašil sadu najine ljubezni. In ko me je jokajoč prosil, naj naredim splav, bi mu najraje stopila za vrat in ga pohodila kot gnusnega črva, ki se je zvijal in plazil pred mojimi nogami.«
Ni bila jezna, ko je nadaljevala. Imela sem občutek, da se pogovarja sama s seboj: »Rekla sem mu, naj gre, naj gre, kamor želi, da ga ne bom ovirala v njegovem življenju, a da bom otroka rodila in da bom živela poslej le za njega. Nisem ga iskala, nisem hotela urediti niti priznanja očetovstva, ker nisem želela, da bi v otrokovem rojstnem listu pisalo, kdo je njegov oče. Sama sem prevzela vso odgovornost, prevzela sem nase tudi odgovornost, da bom morala nekega dne sinu povedati, kdo je njegov oče. Toda vse sem sprejela in ni mi žal,« se je nasmehnila in zaključila.
Gabrijelo sem poznala dolga leta. Prihajala je k meni, kadar je potrebovala nasvet ali pomoč in tako rada sem ji pomagala, ker je pomoč in nasvete tudi sprejemala. Pomagala sem ji tudi takrat, ko je prosila za stanovanje in ko ga je dobila, je
rekla, da ima vse, kar potrebuje. Bila je tako -skromna.
Živela je svoje življenje. Moški je niso zanimali, ker nikakor ni mogla pozabiti, kako se je izrodila njena velika ljubezen, bala se je, da bi bila ponovno izigrana. Poleg tega pa tudi ni mogla sprejeti tega, da bi imel njen sin očima.
Ob neki priložnosti mi je rekla: »Če bi se poročila, kako naj pričakujem in vem, da bom z možem dobila tudi očeta svojemu otroku, če pa se lastni oče ni nikoli zmenil zanj. Ne, mislim, da sinu ne bi nikoli mogla dobiti očeta in zaradi tega, predvsem zaradi tega sem ostala sama.«
Gabrijela sina ni razvajala. Vzgajala ga je tako, da bi postal samostojen in odgovoren in da ne bi nikdar naredil kaj takega, kot je naredil njegov oče.
Leta so minevala, Damjan je rastel in zrastel v moža. Končal je študij, se zaposlil in tudi poročil. Živi s svojo družino, mati pa živi sama. Toda ni sama, je reden obiskovalec sinove družine, kjer je vedno dobrodošla. In tudi Damjan prihaja z družino k materi - sedaj skrbita drug za drugega.
Gabrijela je osivela, še vedno je dostojanstvena in ponosna. Ponosna je ostala tudi takrat, ko je oče njenega sina nepričakovano potrkal na vrata.
Otrokov oče je poskušal popraviti, kar je zagrešil v mladosti. Želel je, da bi ga Gabrijela sprejela, da bi ostal pri njej. Odklonila je. Odklonila je tudi njegov predlog, da bi dal sinu svoj priimek in da bi priznal očetovstvo. Tudi Damjan je odklonil očetov predlog, odklonil je očetovo roko.
Oče se je prepozno spomnil, da ima sina. Prepozno je bilo, da bi Gabrijeli vrnil vero v ljudi. Prepozno je bilo za karkoli. Odšel je in ni se več pojavil v njunem življenju. Ostal je sam in osamljen, kakor je bila sama in osamljena Gabrijela, ko je izgubila vero v ljudi.
Toda Gabrijela je živela v veri za sina, ki mu je dala življenje in ga z vsem srcem sprejela v svoj siromašni dom, ki je bil sicer siromašen, vendar poln ljubezni.
Otrokov oče, ki mu je bil otrok že pred rojstvom ovira, je živel svoje življenje, to se je sklenilo v osamljenosti, saj mu ni nikoli uspelo urediti si življenja.
In kaj mi boš rekel, prijatelj, ob vsem tem, kar je preživela Gabrijela, saj si vedno govoril, da mora imeti otrok oba roditelja. Kaj bi po tvojem mnenju ona morala narediti kaj drugega, kot to, kar je naredila? Vem, da bi bilo za tebe sprejemljivo le to, da bi takrat naredila splav, toda ali ne bi bila to še večja napaka? Ona je poslušala sebe in svoje srce, dala je sinu življenje, dala mu je dom, ki je z njeno ljubeznijo postal svetal in velik, kakor je bila velika v svoji ljubezni Gabrijela.
Molčiš in nimaš nič besed? Tudi prav. Pa bom povedala še to, kako brezmejno spoštujem
Marjano,
ki se je tako pogosto spomnim in je za mene vzor matere, ki je v znoju svojega obraza preživljala, preživela, vzgajala, šolala in izšolala svojih šest nezakonskih otrok.
Do matere Marjane čutim globoko spoštovanje in to ne glede na to, če se marsikdo ne bi strinjal z menoj.
Kadar stopi predme Marjana, ženica izpitega, z globokimi gubami razoranega obraza, z živahnimi majhnimi očmi, se spomnim njenega življenja, spomnim se marsičesa, o čemer mi je pripovedovala. Spomnim se vsega, kar sem spoznala in ob njej doživljala, spomnim se vsega, kar je dala svojim otrokom. In takrat, ko stopi pred mene mi je težko, saj se pred menoj razgrne vse njeno trpljenje.
Marjana je bila delavka. Mlada in neizkušena je zaupala moškemu, ki je svoje obljube pozabil, ko se je rodil njun otrok, in tako je ostala Marjana sama z otrokom. Otrokov oče je šel kot pravi Prešeren »neznano kam, tebe in mene ga je sram.«
(SE NADALJUJE)
Torek, 24. januarja 1989
/ ZA DOM Pf DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI
7. stran (^mimmsmmiLAs
KORUZA
Domači zdravniK
V svežih koruznih pestičih so ugotovili mastna olja, eterična olja, smolo, gumi, neki alkaloid, glikozidno grenčino, čreslovino, saponine, sladkor in rudninske snovi. Iztisnjeno in nerafinirano olje vsebuje med drugim dragoceno linolno in li-nolensko kislino, nasičene mastne kisline, fitosterine, fitohor-mone, vitamin E, zaradi česar ni koruzno olje kar navadno, temveč dragoceno dietično olje.
Koruzne brazde in vratovi (laski) zelo pospešujejo izločanje seča, so popolnoma neškodljive, obenem pa zelo učinkovite pri shujševalnih kurah. Treba pa je upoštevati, da se utegne zgoditi, če droga ni popolnoma posušena, da se ta zdravilni učinek naglo izgubi in pride do odvajalnega učinka. Nadalje lahko posušene koruzne brazde uspešno uporabljamo pri srčni vodenici, edemih, boleznih sečil in nagnjenosti k nastajanju kamnov.
Nič manj uspešno ni zdravljenje pri katarju mehurja, vnetju ledvičnega meha, bolezenskem zmanjšanju seča, organskih srčnih boleznih z edemi (oteklinami zaradi nabiranja tekočine v tkivu, pri protinu in revmi.
Čaj iz koruznih brazd pozdravi ledvične kolike in pomaga otrokom in starim ljudem, ki močijo posteljo.
V določenih okoliščinah in pod zdravniško kontrolo je mogoče s koruznimi brazdami zdraviti tudi kapavico (gonore-jo).
Čaj iz koruznih brazd se pripravlja tako, da 1 čajno žličko dobro posušene droge prelijemo z 1 skodelico vroče, ne vrele vode, pustimo stati nekaj minut, odcedimo in vzamemo vsake 2 do 3 ure po 1 polno jedilno žlico toplega ali mlačnega neoslajenega čaja..
Ker koruzni škrob zelo nabrekne, je zelo dober za puding. Pridobivajo ga iz zrnja, ki vsebuje veliko maščob. Ti pripravki so zelo dobra dietna jed in imajo pomembno vlogo v prehrani dojenčkov.
Grozdni sladkor pridobivajo iz koruznega škroba in ne iz grozdja, kakor zmotno mislimo.
Uporaba v ljudskem zdravilstvu. Koruzno zrnje namočimo za nekaj ur v ječmenovo vodo (ječmen zavremo v vodi in odcedimo), da se zmehča, nato ga kratko zavremo, zdrobimo v kašo in to kolikor mogoče toplo položimo v obliki obliža na mehur. Bolečine v mehurju bodo prenehale, pomaga pa tudi pri močenju postelje.
Iz mladih rastlin, ki vsebuje veliko sladkorja, se pripravlja sirup, ki zelo pomaga pri kašlju.
Uporaba v kuhinji. Iz koruzne moke oziroma zdroba pripravljajo polento, italijansko narodno jed, projo, tipično balkansko jed, tortillo, špansko oz. latinskoameriško kruhu podobno jed; vse te jedi so zelo kalorične in primerne zlasti za zimske mesece. Zelo priporočljivo je kuhanje, pri čemer pa je treba le-to kar se da skrajšati. Če poparimo koruzno moko z vročo, ne vrelo vodo in počakamo dalj časa, se bodo ohranile znatne množine pomembnega B vitamina. Preostale vitamine lahko dopolnimo, če pripravimo mešano solato.
Moda
PRAV JE, DA VEMO
Letošnji sejem mode v Ljubljani je iz mode povsem odgnal takojeans kot safari in se oprijel toplih barv zemlje in naravnih materialov. Najnovejša moda zahteva čisto volno, čisto svilo, bombaž, viskozo ter povsem umirjene, pastelne barve. Naša vodilna konfekcijska hiša MURA iz Murske Sobote je na sejmu MODA 89 prejela kar dva Ljubljanska zmaja: za žensko in moško konfekcijo. Tokrat vam predstavljamo njene bluze. Iz čiste svile so, za spremembo od drugih pa se že dobe v vseh boljših trgovinah s konfekcijo po Sloveniji.
CELULOZA
Celuloza je neprebavljiv ogljikov hidrat. Nahaja se v zelenjavi, sadju in žitaricah. Prebavne organe spodbuja k delovanju in daje občutek sitosti. Za občutljiva in bolna prebavila pa je pretežka.
Prebavljive ogljikove hidrate porabi naše telo za tvorbo toplotne in mišične energije, ki je mora biti največ tega izvora. Ustvari pa si tudi majhno zalogo glikogena v mišicah in jetrih ter glukoze v krvi in medcelični tekočini. Vsa zaloga ogljikovih hidratov v organizmu znaša 370 g. Padec krvnega sladkorja občutimo kot zmanjšano delovno zmogljivost in slabost. Krvni sladkor (glukoza) je nujno potreben za pravilno delovanje živčevja. Ob pomanjkanju glukoze oslabi centralno živčevje, slabost pa se stopnjuje do nezavesti.
Rezerva ogljikovih hidratov v organizmu je majhna, zato se pri telesnem delu hitro porabi. Če jih v hrani ni dovolj, spreminja telo maščobe in beljakovine v energijo. Pri takem stradanju se porabi ves glikogen iz jeter, ki postanejo neodporna proti bakterijam in strupom. To je lahko usodno za ves organizem. Zato ogljikovih hidratov ne sme manjkati niti v najstrožji dieti.
Glukoza je najbolj potrebna srčni mišici. Zdravemu srcu kratkotrajno pomanjkanje sladkorja v krvi ne škoduje, ker ima svojo rezervo glikogena. Usodno pa je lahko pri oslabljenem srcu, kjer je zaloga mišičnega glikogena premajhna.
Presnovo ogljikovih hidratov uravnava vitamin BI, zato ga v hrani ne sme primanjkovati (vitamin BI najdemo v kvasu, žitnih kaleh, črni pšenični in rženi moki, v soji, mesu, ribah, mleku in mlečnih izdelkih).
Ogljikovi hidrati naj dajo 40 do 60 odstotkov dnevno potrebne energije. Prevladuje naj škrob, sladkorja naj bo malo. Preveč ogljikovih hidratov povzroča debelost.
POSKUSIMO ŠE ME
POLENTA
1 skodelica koruznega zdroba, 2 skodelici vode, sol, 2 žlici olja
Osoljeno vodo zavremo, prilijemo olje in hitro vmešamo koruzni zdrob. Po kratkem mešanju polento pokrijemo s pokrovko in kuhamo na izklopljeni električni plošči še 20 minut. Vročo polento lahko ponudimo za večerjo s kislim mlekom (jogurtom) in kislo smetano. Polenta s kislim mlekom je priljubljena primorska jed.
Vedite: čim dlje polento kuhamo, tem bolj nabrekne.
TORTILLA
280 g koruzne moke, 80 g cele ali črne moke, sol, mleta gorčica ali koriander, 3/4 1 vode, olje za peko
Tortille so tradicionalna mehiška jed. Pripravljajo jih z zelenjavno prilogo, s pekočo čili omako in s pirejem iz rdečega aduki fižola. V skledi zmešamo fino mleto koruzno in celo moko s soljo in mleto gorčico.
Med mešanjem prilivamo vodo in napravimo gosto tekoče testo. Pustimo ga eno uro, da se uleži.
Tortille tenko spečemo kot palačinke v malo naoljeni teflonski ponvi. Ponudimo tople, nadevane z izbrano prilogo.
O IDEJI SO REKLI	
Sveta ne premikajo lokomotive, marveč ideje.	Hugo
Nove ideje so največkrat otroci starih misli.	Bergson
Velika ideja brez etike ni nobena ideja.	Juš Kozak
POSKRBIMO ZA LONČNICE
Ob slabi osvetlitvi pozimi zgubi purpurno rdeča setkresija (po domače ji nekateri pravijo kar rdeči zimzelen) skoraj vso svojo lepo barvo listov in postane domala zelena.
Setkresija sodi v tisto družino kakor naša znana tradeskancija. V nasprotju z njo pa zahteva mnogo svetlobe, da ostanejo listi obarvani. Zato jo tudi pozimi postavimo na najsvetlejši prostor, ki ga imamo. Tudi glede temperature je zahtevnejša od tradeskancije. Najlepše uspeva med 16 in 18 stopinjami C. Višje temperature ji tudi ne škodujejo. Ob tem pa potrebuje veliko vode.
Prva nagrada z natečaja
Zmaga mrtvega bataljona
15. december 1943
»Danes je nastopil hud mraz. Čeprav je bilo pred nekaj dnevi še dokaj toplo za zimski čas, se je sedaj na hitro precej ohladilo. Peš smo hodili dva dni. Spali nismo skoraj nič. Večino ranjencev smo pustili v vasi, da se bodo tam do konca pozdravili. Od zadnjega spopada je bilo kar precej ranjencev, zato sem imela ogromno dela, a mi ni bilo težko. Bolniška sestra mora biti pač na vse pripravljena. No, sedaj počivamo v Lovčevem hotelu na Goreljku na Pokljuki. Vsi upamo, da bomo tu vsaj nekaj časa na varnem.
Veš, dnevnik, tega ti ne smem pozabiti povedati. Včeraj mi je kurir prinesel Juretovo pošto. Če bo vse po sreči, se bova jutri videla. Uh, komaj čakam. Ura je 11.30. Poskušala bom zaspati za kakšno urico.
Zaspala sem le za nekaj minut, ker so nas prebudili streli. Obkoljeni smo. Ranjencev je vse več. Imela sem ogromno dela. Trenutno ležim za nekim velikim grmovjem. Nekaj minut moram počakati, ker je tako ukazal naš poveljnik, ki je edini z nami. Drugi so v Vr-hunčevi vili. Samo še trije smo. Mene je strah! Kmalu bo treba teči. Če se nam posreči, smo rešeni, drugače... Joj, moj ljubi dnevnik, upaj in moli, da nam bo uspelo. Kaj bi dala, da bi lahko videla Jureta. Sedaj bomo šli. Nimam časa, da bi ti še napisala, kar sem ti...«
S tem se konča dnevnik Urše Hrovat, bolničarke z Jesenic, ki je izgubila življenje v tem boju. Dnevnik je našel Jure, njen fant, čez nekaj dni. Ta Jure je bil moj stari ata. Dnevnik sem našla na podstrešju v stari skrinji. Ko sem mu ga pokazala, je planil v jok, nato pa mi je povedal še veliko o Urši.
Njemu so povedali, da je truplo ležalo le nekaj metrov od dnevnika. To pomeni, da jo je od zadnjega nedokončanega stavka čakalo le še nekaj trenutkov življenja. Bila je ena od mnogih žrtev v tem boju.
Barbara Rakovec, 8. b r. OŠ Staneta Žagarja Lipnica
KDO GRE Z NAMI
Muca popotnica
Se peljala muca je v mesto, da kupila bi veliko presto. Pa prehitel jo je miškon, ki najel je avion. Potem odšla je na peron, da bi ujela aviovagon. A čakala je zaman, saj vlak odpeljal je drugam.
Potem najela je še taksi in peljala se je v mesto Maksi.
Tam kupila je balon in se odpravila v London. Tu bilo je lepo mesto, zato kupila je še presto. Irena Špenko, OŠ Davorina Jenka Cerklje
Bili smo v knjižnici
Danes smo šli s tovarišico v knjižnico. Na policah sem zagledal veliko knjig. Nekatere knjige sem si od blizu ogledal. Knjigo z naslovom Dolga pot pa sem si izbral za domov. Z veseljem jo bom prebral. Na vsako knjigo je treba paziti, še posebej, če je izposojena.
Tomaž Oblak, 2. b r. OŠ Janka in Stanka Mlakarja
Šenčur
inovt« KtoiEi NINA *.%\lAi y4 0.$. AKTU K4Vt|i
SlOflA UMA
Počitnice
Zimskih počitnic se ne veselim, ker mi bo dolgčas. Snega še ni. Zato se ne bom mogla smučati. Sankati pa se tako ne morem, ker imam polomljene sanke.
Petra, 4. c OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
Na pomladansko Glasovo turo po Sloveniji bomo povabili tudi nekatere od vas, mladih dopisnikov. Da se ne bi pretirano ubadali z mislijo, kako najbolj pravično deliti sedeže v avtobusu med številna vaša imena, bomo žrebali. Vsak mesec bomo izžrebali enega, ki bo s svojim spisom, pesmijo, šalo, risbo sodeloval v naši rubriki. Septembrski izžrebanki Alenki Krt se je novembra pridružila Lavra špik in decembra Tamara Završnik.
Kdo bo četrti? Pišite in rišite čim več in čim bolj, da boste prišli na časopisno stran, v poštev za žrebanje!
Smova z zobam
(v blejskem narečju)
Letaš med počitncam je bvo, k mej prov nagravžn 'n zob začeu bolet. Nejbl sm se bavu, da bom h dohtarju mogu pa da mn ga bo vn upulu. Zato sm kr čakov, da me bo nehov, čeprov mn obene rcnije niso prov nč nucale, še bi me j boleu. U pondelk sm le tkaj koraže skp spravu, da sm šu h zobozdraunik, sej me j boleu že preke ušesam prov do če.
Dohtarca je bva prov fest prjazna in mn ni nč pliva, le vukno mn je zvrtova, tok da me j koj jenov kluvat po čelust. K sm tok dobr opravu, sm pa še mav po stacunah šu, da b s kej lepga kupu.
U železnin sm omerkov prov 'no močno žnoro, k b bva dobra za moj eroplan, k sm ga glih skp dajav. Sam, k sm pa za ceno prašov, me j pa koj mniv, tkaj dnarja nism imu.
Poj sm pa sam pr seb reku, da mam dovel dnarja za kasne svah-karije, sm pa h Šmono šu. Tm sm prov 'n fajn sladoled kupu pa še 'no uliko čokolado z lešnke. Skor do Rčice sm se basov pa prov fletn sm se imu, k se mn je pa 'na nasreča nardiva: 'n lešnk je biu še z upi-no u čokolad in jest sm prov u to upino ugriznu. Tist zob, k mn ga je dohtarca tok dobr uštimova, se mn je zdej čist zvomu, poj sm ga pa kr u grabn-plunu, doma sm pa reku, da so mn ga na ambulant uplil.
Udrugo, če me bo še kdej po zobeh bo lev, bom pa kr s čokolado taprv probov.
Boštjan Šolar, 8. c r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Pred nekaj dnevi sem dobila sliko s podpisom Michaela Brando-na, Dempsevja iz nadaljevanka Dempsv in Makepeace. Si lahko predstavljate, kako sem bila vesela, saj se že pozabila, da sem mu sploh pisala! Ob tem pa sem se spomnila, da bi morda tudi vi radi pisali vašemu idolu, pa ne veste, kako naj to storite.
Pismo naj bo kratko in jasno, pisava čitljiva. Svoj naslov napišite s tiskanimi črkami. Sicer pa gre takole po vrsti: vaš naslov
Hello Madonna (ali kdo drug)
I'd like you to send me your photo with signature. Best vvishes with love, (vaš podpis)
No, to pismo je res zelo kratko, če pa želite, pa lahko še kaj dodate. Vendar je zelo malo zvezdnikov, ki berejo pisma svojih oboževalcev. Pa še to: najbolje bo, če kupite letalsko pismo, ki ga dobite na pošti. Tam kupite tudi znamko za državo, v katero boste pisali, ne pozabite pa priložiti kupona za odgovor. Tudi tega imajo na pošti. Če ga ne bo, ne upajte na odgovor. Veliko sreče!
Zdaj pa še nekaj besed o 27-letni Sandri (rodila se je 18. maja 1962 v Saarbrucknu). Kariero je začela že zelo zgodaj. Leta 1974 je posnela svojo prvo pesem An-dy Mein Freund, deset let pozneje pa Japan ist Weit. Šele z naslednjo pesmijo, Maria Magdalena, pa je odmevala po svetu. Isto leio je dosegla uspeh še s skladbico In the heat of the night, ki so ji sledile uspešnice: Little girl, Innocent love, HI!HI!HI!, Loreen, Midnight man, Everlasting love, Stop for a minute, Heaven can wait, Se-cret land. Njene plošče so: 1985 The long play, 1986 Mirrors, 1987 Ten on one in 1988 Into a secret land.
Naj še povem, da se je Sandra 7. januarja 1988 poročila z Mic-haelom Cretujem. Prilagam tudi njen naslov. Sandra,
c/o Virgin, Herzogstrasse 64, 8000 Muenchen 40 W. Germany
Čao, Marjeta
<mE3mm®iaLAS 8. stran
Torek, 24. januarja 1989
Zimske počitnice po taborniško
Postavljanje ognja je osnovna taborniška veščina
Domove zamenja koča, starše nadomestijo vodniki
Jošt, 19. januarja - Med našim obiskom v taborniški koči odreda Albin Drolc na Puščavi smo spoznali, kako preživljajo počitnice udeleženci letošnjega zimovanja iz te kranjske taborniške organizacije. Svoje vtise bodo sicer opisovali staršem in znancem ob vrnitvi domov že pred objavo te reportaže, a vendar naj vsem drugim predstavimo zanimive dejavnosti, ki pomenijo uk za življenje v naravi in obenem razvedrilo v njej!
Ozka steza se spušča od cerkve na Joštu po jugovzhodnem pobočju skozi gozd in v nekaj minutah doseže malo ravnico, kjer je stala nekdanja mežnari-ja na Puščavi. Tam so si taborniki odreda Albin Drolc iz Stražiš-ča pri Kranju uredili 1976. leta lično kočo. V njej preživijo pre-nekateri dan leta ob raznih taborniških dejavnostih. V prvem tednu počitnic so pripeljali svoje člane na zimovanje.
Ura je že davno odbila poldan, ko smo se spustili h koči. Okoli nje ni bilo nikogar in tudi iz notranjosti ni bilo slišati glasov. Na vratih smo se srečali s kuharjem Matjažem Fabjanom. Obetal si je skorajšnjo vrnitev tabornikov s pohoda zaradi časa za kosilo. In res smo na poti kmalu uzrli najprej skupino mlajših in zatem še skupino starejših tabornikov. Niso kazali posebne utrujenosti, čeprav so se vrnili s Planice. Zrak in hoja sta očitno bolj vplivala na njihov tek, tako da so žlice pridno pozvanjale po krožnikih z dišečo hrano. Mi pa smo se med kosilom zapletli v pogovor z vodstvom o delu njihove organizacije.
Taborništvo v Stražišču ne bo zamrlo
Taborniški odred Albin Drolc, ki deluje že četrt stoletja, združuje sedaj okoli 150 članov, od teh približno pol iz krajevne skupnosti Stražišče in prav toliko iz delovne organizacije Sava. Med njimi je 30 medvedkov in čebelic do 12. leta starosti in 20 tabornikov in tabornic do 18. leta starosti. Prvi se sestajajo vsak torek v stražiški osnovni šoli Lucijan Seljak, drugi pa se zbirajo v klubski sobi v domu TVD Partizan. Čeprav je odredo-vo delo v preteklosti nekoliko zamrlo, je tabornikom uspelo pred dvema letoma oživiti dejavnost. Pridružili so se jim novi, mladi člani, od katerih si še veliko obetajo.
»Lansko jesen smo se z najmlajšimi udeležili Veselih srečanj medvedkov in čebelic na Ptuju,« je začel opisovati program dela v novi taborniški sezoni Iztok Podobnik, načelnik odreda, pa naštel: »Novembra lani smo na Joštu pripravili večdnevni seminar za vodnike, razen tega pa smo se udeležili z dvema ekipama občinske taborniške akcije Ilegalec in lokostrelskega tekmovanja v organizaciji Kokr-škega odreda. Po zimovanju imamo v načrtu udeležbo več tabornikov na vodniškem tečaju v organizaciji ZTO Kranj. Prihodnji mesec se bomo začeli pripravljati tudi za taborniška tekmovanja, ki se bodo začela spomladi z odredovimi mnogoboji in sklenila s Slovenskim taborniškim partizanskim mnogobojem. Potlej bodo na vrsti priprave na letovanja, saj letos predvidevamo večjo udeležbo tabornikov in delavcev Save.«
Ob taborniškem delu so lani v .odredu marsikaj postorili pri prenovi objektov za taborjenja. V Fazani so s pomočjo Save prenovili kuhinjo, jedilnico, sanitarije in kanalizacijo. V taborniški koči na Joštu so posodobili kuhinjo in ležišča za 30 oseb.
Zanimivo in koristno zimovanje
Program letošnjega zimovanja so morali prilagoditi vremenskim razmeram. Tudi tokrat niso mogli postaviti svoje vlečnice in izvesti smučarskega tečaja. Kljub pomanjkanju snega pa 15 medvedkom in čebelicam ter 5 tabornikom in tabornicam ni utegnilo postati dolgčas. Njihovih 6 klubskih tovarišev iz vodstva zimovanja je vsak dan pripravilo zanje kaj zanimivega, saj se mora tabornik v naravi veliko naučiti.
Prvi dan zimovanja, 16. januarja, so se taborniki podali na Mohor. Drugi dan so se v bližini
koče spoznali z osnovno taborniško veščino, postavljanjem in kurjenjem ognjev, potlej pa so se razgibali ob premagovanju ovir; oboje jim bo prišlo prav na taborniških tekmovanjih. Tretji dan so se razvedrili ob zanimivi taborniški igri, lovu na lisico, med katero so iskali skritega tovariša v gozdu in vmes reševali naloge iz programa taborniških tekmovanj. Še bolj veselo je bilo zvečer, ko so se nasmejali raznim skečem, v katerih ni manjkalo duhovitosti. Na dan našega obiska so mlajši odšli na pohod, starejši pa so se urili v postavljanju ognjev in orientaciji na določeni trasi.
»Mladi so nam hvaležni za vse, kar jih naučimo,« je ocenil vodnik Tomo Rjaveč, ki že mg%w osmič so-JV deluje pri zimovanju
otrok, in dodal: »Nam je v zadovoljstvo, da jim pokažemo kaj zanimivega, še bolj pa, če so potem uspešni na tekmovanjih. Sam uživam v delu z mladimi; nismo jim samo učitelji, ampak jim postanemo tudi prijatelji. Skupaj z njimi se poveselimo, kadar so na vrsti skeči in drugo razvedrilo.«
terih se verjetno ne bi dosti razlikovale druge.
Larisa Merd jadi, učenka 5. razreda iz Kranja: »Lansko poletje
^(ij sem se
pridruži-j    la tabornikom na letovanju
v Fazani, tokrat pa sem prvič na zimovanju. Niti staršev ne pogrešam, tako prijetno je tukaj. Našla sem nove prijateljice in se naučila marsikaj o taborništvu. Ker rada hodim na izlete, so to zame prav lepe počitnice. Gotovo bom še sodelovala v taborniški organizaciji in se udeležila počitniških taborov!«
Blaž Kristan, učenec 6. razreda iz Stražišča: »Ni mi žal, da me je starejši brat pred petimi leti navdušil za taborništvo. Letos sem že drugič na zimovanju. Škoda je, da ni snega, a je v naravi vseeno lepo. Do-
Pohodi v naravo nadomestijo movanju
Zadovoljni tudi varovanci
Besede prejšnjih sogovornikov so potrdili še drugi člani vodstva zimovanja. Jože Der-link, ki je že dve desetletji povezan s taborništvom, je med drugim opozoril na veliko zanimanje mladih za takšno preživljanje počitnic. Kot je dejal, bi bilo udeležencev zimovanja še več, če bi dom lahko sprejel več obiskovalcev. Vodnik tabornikov Jelenko Plesec je zaupal, da ga na zimovanja privlači poleg bivanja v naravi tudi tovariško vzdušje med udeleženci. Načelnik tabornikov Janko Urbane pa je izrazil presenečenje nad sposobnostmi mladih in poudaril, da taborniško znanje ne bo odveč za naloge v življenju.
In kaj so menili o zimovanju varovanci vodnikov? Zapisali smo si dve njihovi izjavi, od ka-
smučanje, kadar ni snega na zi-
ma bi samo zapravljal čas, medtem ko ga tu koristno preživljam. Pripravljamo se za taborniška tekmovanja, všeč pa mi je tudi, kadar se zberemo ob ognju, zapojemo pesmi in pokramlja-mo s prijatelji.«
Na dan našega srečanja s taborniki so v koči na Joštu pripravili ugankarski večer. Naslednji dan jih je čakal pogovor s kranjskim borcem, za soboto, zadnji dan zimovanja pa so načrtovali predavanje o zgodovini taborništva in test iz taborniškega znanja. Seveda za sklep akcije ni manjkal tovariški večer ob tabornem ognju s slovesno podelitvijo priznanj za osvojene taborniške veščine in zvezde. Kot so družno priznali taborniki, bi še kar ostali na Joštu, a so za drugi teden počitnic povabili v goste tabornike iz pobratene organizacije v Dobovi.
Besedilo in slike: Stojan Saje
Polenškova Sonja in Bojan dajeta dom štirim ptičkom brez gnezd
Tudi rejenci ju kličejo mami in ati
Poljane, 22. januarja - Sonja iz Suše in Bojan iz Volake sta se poročila pred štirinajstimi leti. Skupno streho sta najprej našla kot podnajemnika v tuji hiši, kasneje sta v spodnji vrsti novega naselja v Pred-mostu pri Poljanah začela spletati lasten dom. Vselila sta se pred osmimi leti, ko je bilo njunemu prvorojencu Borutu pet let, hčerki Brigiti pa le eno. Tedaj v Poljanah še ni bilo vrtca. Kdo bo bedel nad malo Brigito, ko bosta v službi...
Tako se začenja rejniško poglavje v življenju Sonje (33) in Bojana (36) Polenšek iz Predmo-sta. Priznavata, da sta stopila vanj bolj iz lastne nuje kot ne vem kakšne velike ljubezni in sočutja do zapuščenih in zanemarjenih otrok.
»Gotovo je, da moraš imeti otroke rad,« pravi Bojan. »Majhnega otroka res ni težko imeti rad, najsi bo tvoj ali ne. Vsak je lep. Ko skrbiš zanj, ga hraniš, oblačiš, tolažiš, postane tvoj...«
»Avgusta smo se selili v novo hišo, septembra sem ostala doma, se zaposlila kot rejnica. V centru za socialno delo v Šiški sem rekla, da bi rada tri zdrave otroke. Ker jih takrat ravno niso imeli, sem sprejela duševno prizadeto Urško. Pet let je bila pri nas, potem so jo dali v zavod na Igu. Ob Urški je nekaj časa rasel tudi prizadeti deček iz Škofje Loke. Za njim so prišli v hišo trije otroci, brat in sestrici, katerih starša sta se ločila. Zdaj so že šesto leto pri nas.«
Višina rejnine z nagrado za delo, ki znaša približno polovico rejnine, je po oktobrski uskladitvi 414.891 dinarjev za otroka do enega leta starosti, 348.730 dinarjev za otroka od enega do šest let, 392.830 dinarjev za otroka od sedem do trinajst let in 458.990 dinarjev za otroka, starejšega od štirinajst let.
Kako morejo starši otroke kar pustiti?
»Ljudje  smo različni,«
udarno odvrne Bojan.
pre-
Ni bilo hudo breme ob prizadeti Urški spravljati v red še tri zdrave malčke, paziti, da domača dva ne bosta prikrajšana?
»Ja, v začetku, kakšne pol leta, je bilo res težko. Novinci so bili zelo neurejeni, med seboj so se sovražili, tepli, pulili vsako stvar drug drugemu iz rok, vse je bilo njihovo. Veliko se je bilo treba ukvarjati z njimi, da so se umirili, privzeli naš način življenja.«
Gotovo je bilo najteže z Janezom, ki je imel tedaj skoraj štiri leta in je ločitev od matere najbolj čutil? Bernardi je bilo komaj dve, Minki eno leto.
»Mlajši otrok se lažje vraste v novo okolje, družino, najlažje pozabi, kar je bilo prej. Kadar mati pride obiskat svoje tri otroke, sta dekleti povsem ravnodušni, medtem ko Janezu le ni vseeno,« pravi Sonja.
-   Pa mati večkrat pride?
»Ne pogosto, nekajkrat na leto. Živi novo življenje z drugim moškim, z njim ima otroka...«
Pol odstotka slovenskih otrok, starih do 18 let, je v reji. Ni glavni vzrok ta, da bi starši zaradi revščine ne mogli skrbeti zanje, ampak so to predvsem vzgojno zanemarjeni otroci. Kar 14 odstotkov mater rejencev je, denimo, kroničnih alkoholičark, očetov pa kar petina. Stiki med otroki v reji in starši so pri polovici otrok zelo redki (enkrat na leto), osemnajst odstotkov staršev se za svoje otroke sploh ne zanima.
»Res je, vendar le zato, ker jo imamo samo začasno. Mamica, s katero sta zelo povezani in jo obiskuje vsak teden, se ločuje. Ko se bo ustalila, uredila lastno stanovanje, bo prišla po hčerkico.«
Za rejnika najbrž ni dovolj samo dobro srce. To je tudi velika odgovornost za vzgojo, za to, da se rejenci izšolajo, usposobijo za poklic in življenje. Kako vam to uspeva?
»Zaenkrat kar v redu, čeprav so otroci v šoli povprečni. Posebej Janezu in Bernardi je treba veliko pomagati pri učenju,« je
povedala Sonja.
Nova hiša je prostorna, lepo urejena. V kuhinji, kjer se pogovarjamo, je prijetno domače. Družinsko fotografijo posnamem za kuhinjsko mizo. Kje vseh šestero otrok spi, me zanima.
»Borut spi v dnevni sobi, Janez ima svojo sobo, dekleta pa so skupaj.«
Kako jemljete svoja otroka, kako rejence, kako se otroci razumejo med seboj?
»Razlik ne delava,« pove Bojan. »Če bi najina imela prednost, bi se prevzela, rejenci bi bili prizadeti. Tudi med otroci ni kakšnih nevoščljivosti, kregov, očitkov, ti pa nisi naš. Posebej punce se zelo lepo ujemajo.«
Kako vas kličejo?
»Za vse sva ati in mami.«
Od leta 1975 je rejništvo lahko poklic. Rejnice, ki se odločijo zanj, morajo imeti v reji tri zdrave otroke ali dva lažje duševno ali telesno prizadeta ali enega težko prizadetega. Socialno skrbstvo plačuje za rejnice prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in druge prispevke.
Dobivate razen rejnine še kakšno družbeno pomoč?
»Ne. Prejšnje leto nam je krajevni Rdeči križ pomagal pri nakupu bund za otroke.«
Kaj pa dopust, izleti?
Polovica rejnic v Sloveniji ima osnovno šolo, tretjina je ni uspešno končala. Dve tretjini je starih med 41 in 60 let, to je kar dobrih deset let več, kot so stare matere rejencev. Sonja Polenšek na vsakoletnih srečanjih rejnic ljubljanskih občin ugotavlja, da je večina rejnic starejših kmečkih žensk, ki so jim lastni otroci že odrasli.
»Na izlete hodimo, predvsem peš, tudi na morje gremo skoraj vsako leto. Prejšnja leta smo hodili prek centra za socialno delo, lani smo bili prek podjetja. Kakšnih posebnih zabav, konjičkov si ne moremo privoščiti. Ni časa in ne denarja.«
Čeprav je Sonja že pred dvema letoma, ko se je vrnila v tO-
Kljub temu ste trem rejencem dodali še enega, triletno Suzano?
Osemglava Polenškova družina
Bodo torej otroci ostali pri vas?
»Ne veva,« odgovarja Bojan.
»Upava, da bodo, to bi bilo zanje najbolje. Lani je že kazalo, da jih bo mati vzela k sebi. Nisva se strinjala, da bi jih vzela kar tako, naenkrat. Otroci so jo premalo spoznali, imeli radi. Če povem po pravici, sva se tega bala tudi zato, ker sva se na otroke navezala, ker so postali naši. Zdaj je vse tiho, upava, da bodo ostali. Sicer pa otroci, najsi bo domači ali rejenci, tako ali tako gredo, ko končajo šolo.«
Torej denar, ki ga dobivate za rejence, ni najpomembnejši?
»Sploh ne, celo vse manj. Pred osmimi leti sem res sprejela status rejnice zato, da sem lahko ostala doma in skrbela tudi za svoja otroka,« je prepričljiva Sonja. »Denarja ni toliko, da bi se mi splačalo ostati rejnica. Pred dvema letoma sem se spet zaposlila v Termiki v Poljanah. Ni šlo drugače. Otroci so toliko zrasli, da so šli v šolo in ko so odprli še vrtec, problema z varstvom ni bilo več.«
Kako živite?
»Povprečno,« odgovarja Sonja. »Za hvaliti ni, za tarnati tudi ne. Saj sami veste, kako je vse drago. Se dobro, da je hiša že narejena.«
varna, pustila status rejnice -Bojan je zaposlen v žirovskem Kladivarju - niti ne pomislita, da bi zaradi tega ptičke, ki jim rodni starši niso spletli toplih gnezd, odslovila. Rada jih imata. To se vidi tudi na rejencih. Ko sem prišla, so bile deklice zunaj, na soncu. Zaman bi ugibala, katera je ali katera ni domača. Vse enako skrbno urejene, enako prikupno sramežljive. Škoda, da se vsi otroci ne rode v toplih gnezdih, pravim staršem, da morajo pretrpeti toliko duševnih stisk, preden jih dosežejo. Žal pa nikoli ne vsi.
H. Jelovčan
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
7". -j3l.
V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC
GORENJSKI SEJEM KRANJ
i pbiiitno poen in rixin|i
V VAŠIM OOMl'
Torek, 24. januarja 1989
9. stran mmsmssssisaLAs
Dirkalni konjiči na dražbi
Policijska intervencija v Poljanski dolini
Konj ni maček v žaklju
Brdo, 21. januarja - Za javno dražbo dirkalnih konj Rejnega centra Brdo še nikdar ni bilo toliko zanimanja kot letos. Vendar se na konjskih dražbah takoj po izklicu cen običajno zelo malo kupi, ampak interesenti sežejo v žep šele po temeljitem premisleku in posvetovanjih.
To je bila sicer že četrta javna dražba na Brdu, vendar tolikšnega zanimanja kot letos še ni bilo nikdar. Na sami dražbi niso nič prodali, ker konj le ni poceni in nihče ne želi kupiti mačka v žaklju, so pa bile izrečene mnoge želje po ponovnem snidenju in razgovoru z vodjem dražbe Ludvikom Zvonarjem, ki je hkrati novi šef Servisa za protokolarne storitve izvršnega sveta slovenske skupščine, ki ima sedež na Brdu in upravlja z vsemi slovenskimi protokolarnimi objekti. Ludvik Zvonar je bil po dražbi tudi glede možnosti prodaje optimist, sicer pa tudi za konje veljajo stroga pravila dražbe, predvsem to, da konj sploh ne sme biti prodan ceneje od izklicne cene na dražbi. V soboto so kupcem ponudili Libera B, enega najboljših dirkalnih konj, rojenega leta 1986, za 13 milijonov dinarjev, dve leti starejšega Sava B za 8 milijonov dinarjev in dveletnika Atlanta B za 18 milijonov dinarjev. Brez javno povedane izklicne cene in pod posebnimi pogoji zaradi izjemne vrednosti pa sta bila ponujena še ameriška kobila Kve-rula in enoletni žrebiček Edo B, od katerega se veliko pričakuje.
"Konjeništvo, vključno z rejo, je ena od 37 dejavnosti, s katerimi se ukvarja naš servis in katerih cilj je doseči čim višjo raven samofinanciranja. Proračun je samo z manjšim delom še udeležen pri objektih, ki še niso po-
Žrebiček Edo B Brdu. - Foto: G.
ired udeleženci sobotne dražbe kasaških konj na »inik
vsem odprti za javnost in eden takšnih je Brdo. Mogoče se kdo sprašuje, zakaj je bilo na letošnji dražbi malo konj. Zato, ker se plemenske kobile prodajajo izjemno, drugače, saj breje kobile dajemo v najem kmetom in drugim rejcem, ki imajo za to
pogoje in morajo našemu rejne-mu centru vrniti dva žrebička ženskega spola oziroma tudi moškega, če sta oba žrebička moška in vzamemo drugega. Skrbimo za selekcijsko službo in rejcem omogočamo brezplačen pripust. S tem se skuša naš center odpirati in vključevati v slovensko in jugoslovansko konjerejo. Skupaj z Biotehniško fakulteto načrtujemo že letos umetno osemenjevanje kobil z nezmrznjenim semenom. Za to dejavnost nastaja pri nas veterinarsko središče. Sploh je naša
želja uvedba enotne selekcijske službe v Sloveniji in sodelovanje z zasebno rejo, ki ima na področju kasaštva najdaljšo tradicijo v Ljutomeru. Če bomo hoteli slediti svetu, je nujen uvoz določenega števila pripustnih kobil s kakovostnimi kilometrskimi časi (pod 1, 15). Od kod denar. Vidimo ga v prirejanju kakovostnih tekmovanj in v stavah, kot to delajo na Švedskem, Danskem, v ZRN in drugih državah," je povedal Ludvik Zvonar.
J. Košnjek
Po sledi dobrodelne akcije za Koširjeve sirote iz Jazbin
Bralci prispevali 760 tisočakov
Poljane, 22. januarja - V Gorenjskem glasu smo 10. januarja pisali o dobrodelni akciji v krajevni skupnosti Poljane za Koširjevo družino iz Jazbin. V Poljanah so zanjo zbrali okroglo devet milijonov dinarjev, s katerimi so kupili postelje in posteljno opremo za tri otroke ter strešno opeko. Tedaj smo pozvali tudi bralce, naj, če morejo, sodelujejo v akciji poljanskega Rdečega križa. Kakšen je bil odziv, nam je povedala predsednica RK Majda Debeljak.
»Presenečena sem, saj nisem verjela, da se bodo tudi ljudje od drugod odzvali vašemu klicu na
Žiro račun št. 51510-678-94729 je torej še odprt.
Majda Debeljak je še povedala, da so Koširjevim prejšnjo soboto izročili postelje in opremo zanje. Postelje je izdelal Joža Rant iz Hotovlje. Za material, razen
pomoč. Doslej smo na žiro račun krajevne organizacije Rdečega križa prejeli 760 tisoč dinarjev. Če bo denarja dovolj -nekaj bi ga še rabili - bomo Koširjevim kupili topli pod za hišo, če prispevkov ne bo več, bomo materi Štefki izročili denar.«
Denarno pomoč za Koširjeve iz Jazbin so poslali: Jerneja Jer-šin, Kranj, 50.000 dinarjev, Tilka Mrak, Podobeno, 50.000 dinarjev, Cecilija Uranič, Žeje-Komenda, 10.000 dinarjev, Andreja in Slavko Kavčič, Šenčur, 50.000 dinarjev, družina Kol-man, Žirovnica, 200.000 dinarjev, družina Habjan, Selca, 150.000 dinarjev, S.J., Jesenice 100.000 dinarjev, Lokainvest Škofja Loka, 150.000 dinarjev. Čestitamo in se zahvaljujemo!
lesa, in delo je računal le 340 tisočakov. Te dni bodo Koširjevim peljali še strešno opeko.
H. Jelovčan
Najstarejši krajani Bleda gostje Park hotela
Dajmo letom življenje in leta življenju
Bled, 19. januarja - V četrtek pozno popoldne so se v Kavarni Park hotela na Bledu zbrali na tretjem tradicionalnem srečanju najstarejši Blejci in Blejčani - prijatelji, kot jih uvodoma prijazno nagovorila predsednica koordinacijskega odbora za delo z ostarelimi krajani pri krajevni konferenci socialistične zveze in tajnica krajevne konference SZDL Anica Svetina. Bili so gostje 170-članskega kolektiva Park hotela, ki jih je tokrat povabil medse v Kavarno. To je bilo eno tistih prijetnih in nepozabnih srečanj nad 75 let starih krajanov, ki so ga številni med njimi že težko pričakovali in se ga veselili.
Anica Svetina jih je na začetku nagovorila: »Dajmo letom življenje in leta življenju.« Takšnih najstarejših, nad 75 let starih Blejcev in Blejčanov je v krajevni skupnosti Bled 280. Kar dve tretjini je žensk, med vsemi pa je najstarejša 96-letna Frančiška Sušnik, ki živi v Domu Janka Benedika. Starosta med moškimi pa je Martin Pere, ki bo letos oktobra praznoval 90. rojstni dan. Sicer pa je med vsemi kar deset devetdesetletnikov, rojenih v prejšnjem stoletju.
Čeprav imajo v svojem programu sodelovanje z najstarejšimi in najrazličnejše dejavnosti z njimi v krajevni skupnosti v krajevni organizaciji Rdečega križa in Društvu upokojencev, Pa tudi v krajevni organizaciji ZZB NOV, so se v krajevni konferenci Socialistične zveze pred tremi leti prvič odločili tudi za skupno srečanje.
»Bilo je pred novim letom, ko delovne organizacije običajno povabijo svoje nekdanje sodelavce medse. Takrat sem tudi pomislila, zakaj ne bi tudi krajevna konferenca socialistične-zveze povabila enkrat skupaj vse na 75 let stare domačine. Prvo srečanje smo potem pripravili v hotelu Jelovica. Bilo je pri-
Anica Svetina
Mnogi so bili tokrat prvič v Kavarni Park hotela. Stregla pa jim je ekipa Ljuba Bajiča...______
dr. Borut Rus
jetno, nepozabno in je postalo takoj obveza tudi za naslednje prihodnje leto,« nam je v četrtek med sprejemom prihajajočih domačinov v Kavarno pripovedovala Anica Svetina.
Prvič jih je prišlo prek sto. Tudi na drugem srečanju jih ni bilo nič manj in tudi tokrat ne. Številni med njimi so bili v četrtek prvič v zares lepi Kavarni Park hotela. Tudi zato bo to srečanje ostalo nepozabno. Vedrost in domačnost triurnega pogovo-
Ludvik Kerčmar
ra in pogostitve pa je ves čas bogatil harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica z že kar očetovsko mentorskim vodjem Jožetom Ažmanom. Svojevrstno zadovoljstvo za vse, ki so tokrat prišli v Kavarno, pa je bilo tudi malce drugačno srečanje njihovim zdravnikom, primanjem dr. Borutom Rusom, ki jih je tokrat pozdravil in nagovoril v vlogi predsednika skupščine krajevne skupnosti Bled.
Anica Svetina pravi, da so turizem in krajani Bleda dolga veriga in da je od trdnosti vsakega člena odvisna moč te verige. Tega, kot je povedal direktor Park hotela Ludvik Kerčmar, pa se zavedajo tudi v 170-članskem kolektivu. »V kolektivu smo radi prevzeli pokroviteljstvo za današnje srečanje. Ne gre le za pozornost, marveč tudi za neke vrste oddolžitev, kar so najstarejši domačini dali Bledu, turizmu in tudi našemu hotelu, ki je med najstarejšimi na Bledu...
Po četrtkovem, tretjem in zares prijetnem srečanju z nzfjsta-rejširni krajani zatorej že zdaj velja, da naj bo tudi četrto ob letu prijetna obveza. Tokrat pa vsa zahvala prireditelju-kraje-vni konferenci SZDL oziroma Anici Svetina in pokrovitelju-ko-lektivu Park hotela.
_A- Žalar
Rušitev sistema ali blatenje Tita?
V redakcijo so nam sporočili, da je imela nedavna tribuna z Bavčarjem in Janšo, ki so jo pripravili mladi iz OO ZSMS Selo pri Žireh, povsem nepričakovan zaplet, v katerega so se, kot vse kaže, vpletli samozaščitno osveščeni občani in milica.
Prizadevni mladinci iz OO ZSMS Selo pri Žireh so ta hip zanesljivo ena najaktivnejših osnovnih mladinskih sredin na Gorenjskem. Po udarniški akciji, s katero so preuredili družabni mladinski prostor, so se z veliko potezo lotili tudi aktivnosti na povsem političnem področju. Ob ostalih zastavljenih nalogah so sklenili, da bodo redno pripravljali tudi okrogle mize, tribune z različnimi znanimi osebnostmi.
Tako so se, ob tem, da imajo že v rokah zagotovilo predsednika predsedstva SR Slovenije Janeza Stanovnika, da jih obišče sredi februarja, lotili izpeljave prvega takšnega večera, na katerem so bili gostje najvidnejši predstavniki Odbora za varstvo človekovih pravic, z Bavčarjem in Janšo na čelu. O sami akciji je bilo moč prebrati v naši prejšnji številki, nas tokrat bolj zanima tisto, kar se je zgodilo po prireditvi.
Dogodki so se po pričevanjih odvijali na dveh ravneh, eno je bila reakcija nekaterih borcev škofjeloške občine na oddajo Radia Žiri, ki je nastala na osnovi omenjenega večera in je bila na sporedu štiri dni po prireditvi, drugo pa je akcija milice. Njihov uniformirani delavec se je namreč oglasil v prostorih žirovskega Radia z željo, da bi slišal "sporni del" povedanega na večeru. Predvidoma naj bi šlo za stavek, s katerim se neposredno napada osebnost predsednika Tita in preko tega posredno tudi politični sistem socialističnega samoupravljanja - našo družbeno ureditev. Kot je povedal Rudi Krvina, radijski tehnik, je delavec milice poslušal ta del posnetka, si nekaj zapisal in odšel.
frontno organizacijo kot OK ZSMS. Janez Zavrl, predsednik OK SZDL Škofja Loka komentira: "Aktivnost OO ZSMS na Selu po mojem mnenju ubira prave tokove slovenske mladine in v tem kontekstu mislim, da je prav, če so povabili medse Bavčarja in Janšo. Vsi ti razgovori so preko Radia Žiri šli v javnost in karkoli je bilo spornega rečeno na tem razgovoru, je javnost lahko preko žirovskega radia slišala in lahko tudi reagirala. Sam teh posnetkov nisem slišal, prepričan pa sem, da se je na tribuni pogovarjalo, kot mora biti v nekem demokratičnem trenutku naše družbe. Kakršnokoli pogrevanje teh zadev - so bile sporne ali ne - je v tem trenutku nepotrebno in nekoristno. Stvari so začele teči prehitro, potreben je politični pogled, to pa lahko naredi samo OK ZSMS ne pa ostale DPO pred njo, nenazadnje OO ZSMS Selo je del občinske mladinske organizacije."
Blaž Jesenko, sekretar OK ZSMS Škofja Loka, ki je hkrati tudi "predsedujoči" v MS ZSMS za Gorenjsko pravi sledeče: "Pozitivno ocenjujem dejstvo, da se je OO ZSMS Selo odločila povabiti v svoje vrste Bavčarja in kakršnikoli očitki, da tega ne bi smeli storiti, niso primerni in jih ne bi smelo biti. Kontrolirati in preverjati tisto, kar je bilo na Selu rečeno, mislim, da ni potrebno. Kako si lahko razlagam dejstvo, da se je za trakove zanimala policija, bi težko rekel. Tu vidim drug problem, čudi me, da so borci škofjeloške občine klicali na občinski odbor in zahtevali različne stvari, če je res kaj, naj gre to na sejo predsedstva borčevske organi-
zacije
Preurejeni mladinski prostori, ki so dobili hipoteko medijske afere. Foto: G. Šinik
Komandir postaje milice Škofja Loka Brane Virant dogodek, v petek, 20. januarja, razlaga takole: "Včeraj zvečer me je nekdo opozoril, da je bilo po Valu 202 in tako trenutno še ugotavljamo, kaj je res in kaj ne. Ko prebiram današnje "Delo" - poročilo s tiskovne konference Odbora za varstvo človekovih pravic, vidim, da je tudi tu omenjen žirovski večer. Zadevo, kot sem rekel, še raziskujemo in bomo podali celostno informacijo o dogodku, ko bodo zbrani vsi podatki. Svetujem, da do ponedeljka počakate, ko boste dobili vse potrebne informacije z naše strani, mi moramo poročati tudi naprej, na UNZ Kranj."
Kakšno je stališče uradne škofjeloške politike? Za mnenje smo se obrnili tako na
Ker nam zaradi izredno kratkega časa ni uspelo priti do nekaterih posameznikov, katerih izjave bi morale biti v želji po razgrnitvi vseh tančic "Žirovskega primera", vsekakor zanimive, bomo to poskušali storiti do petkove števike Gorenjskega glasa. Z nadaljevanjem pričujočega besedila želimo odgovoriti tudi na različne teze, ki so se menda že razširile po občini, posebno na tisto, da se je želelo selske mladince s potezo policije ustrahovati in odkriti človeka, ki je v misli (mislih?) tribune na Selu videl napad na Tita, ustavno ureditev... ter s tem povzročil, da se nemalo ljudi ukvarja s primerom, ki je že dobil dimenzije medijske afere.
Vine Bešter
Še dobro, da je moč kje drsati! — Tako si gotovo mislijo mladi, ki so v teh dneh na počitnicah. Ker se jih sneg noče usmiliti in so smučišča še vedno kopna, je najboljša priložnost za rekreacijo na najbližjem drsališču. Zato tudi v dvorani kranjskega sejmišča ne manjka drsalcev, ki si z vijuganjem po ledu krajšajo čas. (S) — Foto: S. Saje
©©ESgBSOTSGLAS 10. STRAN
/ ŠPORT IN REKREACIJA
Torek, 24. januarja 1989
Pregled, ki navdaja s ponosom
Kaj vse so minulo leto dosegli športniki iz kranjske občine! Spomnimo se samo nekaterih njihovih največjih uspehov. Boris Urbane iz Goric, ki je bil vse doslej v senci domačih kegljaških mojstrov, je na svetovnem prvenstvu prekosil samega sebe in dolgoletna odrekanja kronal s tremi medaljami - z zlato v dvojicah in posamično ter z bronasto na ekipnem tekmovanju. Rajko Kopač iz Preddvora, ki si je že v mladosti med sankanjem poškodoval vid in se je kasneje uveljavil v invalidskem športu, se je z olimpijskih iger v Seulu vrnil z zlato kolajno v igri z zvenečo žogo. Lep sprejem so mu pripravili v Preddvoru in v Živilih, kjer je zaposlen. Alpski smučar Gregor Grilc iz Šenčurja je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Madonni di Campiglio stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra - za prvo mesto v veleslalomu, z nekaj več športne sreče pa bi si obesil za vrat še slalomsko kolajno. Darjan Petrič iz Kranja je na olimpijskih igrah v Seulu z osmim mestom na 1500 metrov kravi dokazal, da še vedno sodi v vrh svetovnega plavanja- Ko bi Kranj že končno dobil plavalni bazen, potem bi bile tudi zanj in še za številne druge kranjske plavalce veliko boljše možnosti za vadbo. Le kateri športni navdušenec ne ve za uspeh jugoslovanskega skakalnega moštva na olimpijskih igrah v Calgaruju in za to, da si je kot član "srebrne ekipe" priskakal kolajno tudi Matjaž Zupan iz Spodnjih Dupelj, ki je bil odličen tudi na posamičnih tekmah - deveti in šestnajsti? Namiznoteniška igralka Polona Frelih, še do nedavnega članica NTK Kranj Merkur, se je vrnila z evropskega mladinskega prvenstva s srebrno kolajno, enak uspeh je dosegla tenisačica Barbara Mulej iz Kranja, ki tudi letos z uspehi dokazuje, da lanski uspeh ni bil naključen. Mojca Dežman s Kokrice je osvajala točke v svetovnem smučarskem pokalu in bila deveta v olimpijskem slalomu, smučarski skakalec Tomaž Dolar (Iskra Delta Triglav) se je izkazal s prvim in drugim mestom na tekmah za evropski pokal, Tomaž Lasič je branil gol na evropskem mladinskem vaterpolskem prvenstvu, na katerem je bila Jugoslavija prva. Tomo Česen, Srečo Rehberger, Tomaž Jamnik in Andrej Štremfelj so se izkazali z vzponi v domačih in tujih gorah - in še bi lahko naštevali.
Minulo leto je bilo za kranjski šport zanesljivo eno najuspešnejših v vsej povojni zgodovini. Rezultatov smo lahko še toliko bolj veseli, ker so bili doseženi z delom v dokaj skromnih razmerah, z veliko odrekanja in volje do trdega dela, z zagnanostjo vseh, katerih imena so ob športnih uspehih ponavadi v ozadju, ob neuspehih pa v ospredju... In nenazadnje: odlični rezultati v zimskih in letnih športih so tudi dokaz, da je bil denar, ki so ga za šport namenili delavci in delovne organizacije, učinkovito porabljen.
C. Zaplotnik
Nova knjiga o zamejskem športu
Ljubljana, 20. januarja — Na tiskovni konferenci za deseti finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo 25. in 26. marca v Planici je bil predstavljen tudi avtor nove knjige o zamejskem športu, ki jo je napisal telesnokulturni delavec iz Gorice, profesor Aldo Rupel.
Leta 1981 je izšla knjiga, ki je prvič celovito obravnavala dejavnost, katere vpliv se je bolj in bolj utrjeval v naši skupnosti. Telesna kultura je v več kot sto letih v precej različnih oblikah našla svoje mesto v sklopu ostale kulture in družbene izraznosti na Tržaškem, Goriškem in tudi v videmski pokrajini.
Po sedmih letih je pred nami dopolnilo, ki nam posreduje, kar se je spremenilo v tem desetletju. Toda, kdo bi opisal vse pogoje, vse obrobnosti, vse spremembe, do katerih je prišlo in stalno prihaja v okviru organiziranih športnih društev in izven njih, v okviru športnih panog, ki so uradne priznane in tistih, ki so manj znane ali celo izven kodeksov državnih zvez. S to knjigo avtor Aldo Rupel posreduje širši javnosti vsa glavna dogajanja v naši telesni kulturi, beleži razvoj dejavnosti in želi obogatiti literaturo na tem področju. Posreduje podatke in ocene o slovenskih športnih društvih, o prireditvah in večjih manifestacijah, o kadrih in o sredstvih ter napravah o šolskem tekmovalnem sistemu, o organiziranosti in še o čem, kar je značilno za zamejsko telesno kulturo.
D. Humer
Jubilejni Rožičev memorial v smučarskih tekih_
Jani Krši nar najboljši med člani
Rateče, 23. januarja — Na letošnjem že petindvajsetem tekaškem me-morialu Rožica je v Ratečah tokrat nastopilo 111 tekačev in tekačic iz vse Slovenije. Najboljšo formo so pokazali reprezentantje, v članski konkurenci pa je zmagal na 15 km član Uniorja Olimpije iz Ljubljane Jani Kršinar. V ekipni konkurenci so bili najboljši tekači in tekačice Kranjske gore.
Rezultati — ml. mladinci (5 km) — 1. Soklič (Bled-Zasip) 30,25, 2. Cvetek (Kranjska gora) 30,35, 3. J. Poklukar (Partizan Gorje) 30,47, st. mladinci (5 km) - 1. Klofutar (Kranjska gora) 29,08, 2. Globočnik '(Kokrica) 29,11, 3. Majcen (Partizan Gorje) 29,23, juniorji (10 km) — 1. Kolman 50,24, 2. Nunar (oba JLA) 51,22, 3. Majcen (Partizan Gorje) 52,50, ml. mladinke (5 km) — 1. Repinc (Bohinj) 17,17, 2. Race (Bled-Zasip) 17,50, 3. Mohorić (Triglav) 17,55, st. mladinke (5 km) - 1. Žunkovič (Kranjska gora) 16,15, 2. Grašič (Kokrica) 16,29, 3. Lačen (Črna) 16,37, juniorke (5 km) — 1. Piussi (Trbiž) 17,51, 2. Vitas 17,59, 3. Markun (obe Kokrica) 20,50, člani (15 km) — 1. Kršinar (Uni-or Olimpija) 46,03, 2. Raišp (Pohorje Hoče) 47,06, 3. Kerštajn (Kranjska gora) 47,31.
Ekipno — 1. Kranjska gora. 2. Unior Olimpija, 3. Partizan Gorje, 4. Triglav.
D. Humer
Spodbudna uspeha Svetove in Benedika
Kranj, 23. januarja — Tignes v Franciji in VVengen v Švici sta bili zadnji dve prizorišči v Evropi za svetovni ženski in moški pokal.
V Tignesu je v veleslalomu spet slavila Švicarka Vreni Schneider, kar je njena že deseta zmaga v letošnjem svetovnem pokalu. Dobila je pet veleslalomov in pet slalomov. V tem veleslalomu je spet blestela Mateja Svet. Z res dovršeno vožnjo v obeh nasUjpih je bila četrta. Dobra je bila Katjuša Puš-nik, medtem ko je Veronika Sarec morala s proge že v prvi vožnji.
Za smukom v Wengnu, oba je dobil Luksemburžan Girardelli, je v slalomu tokrat slavil Avstrijec Rudolf Nierlich, ki je bil v obeh slalomskih nastopih hitrejši od Italijana Alberta Tombe. Spet je dobro osmo mesto osvojil Jeseničan Grega Benedik in tako ponovil uspeh iz Kitzbuhla, ko je bil preteklo nedeljo osmi. Drugi Jeseničan Robert Zan je bil dvaindvajseti. V Adel-bodnu je bil FIS veleslalom. Zmago si je prismučal Rok Petrovič. Vsi ti uspehi so lepa spodbuda za svetovno prvenstvo, ki bo konec tega meseca v Vailu v ZDA.
D. Humer
Svetovno prvenstvo v veslanju Bled 89
S polnimi zamahi pri vseh delih naprej
Bled, 20. januarja — Organizacijski komite svetovnega prvenstva v veslanju, ki bo septembra na Bledu, je r.a redni seji predstavil svojo dejavnost. Predsednik organizacijskega komiteja Vlado Klemenčič je orisal dejavnosti, ki jih še čakajo pri delu do začetka svetovnega prvenstva. Trener blejskih veslačev Stanko Slivnik pa je orisal možnosti naših veslačev za uvrstitve na Blejskem jezeru. Toda ves organzacijski komite vztraja, da je treba do potankosti storiti vse, da bo svetovno prvenstvo in sam.Bled predstavljen v najboljši luči vsemu svetu.
Januar je najmrzlejši zimski mesec,
vendar organizacijski komite in vsi tisti, ki
imajo delo za priprave na septembrsko svetovno prvenstvo v veslanju, ne počivajo v teh mrzlih zimskih dnevih in mesecih. V petek je v hotelu Kompas v Ribnem pri Bledu imel svojo redno sejo organizacijski komite svetovnega prvenstva. Predseduje mu Vlado Klemenčič, ki ima v svojih vrstah delavce, ki zagnano delajo, tako da bo do pričet-ka septembrskega svetovnega prvenstva na Bledu vse nared. Vse dejavnosti predvsem pri novogradnjah in pri ostalih delih so v polnem razmahu. Bled je že gostil veslače vsega sveta na svetovnem prvenstvu, ki je bilo leta 1966 in leta 1979. Vmes je bilo svetovno prvenstvo za mladince in veterane in vrsta močnih mednarodnih regat. Na vseh teh tekmovanjih je bila na Bledu organizacija odlična. Takšna naj bi bila tudi letos, če ne celo boljša. Le tako naj bi bil Bled spet široki množici po svetu predstavljen v najlepši luči.
Obnova vseh spremljajočih objektov bo najbolj dobrodošla za veslače in seveda za turizem. Preurejajo ulice, Malo in Veliko
V festivalni dvorani, ki jo preurejajo in povečujejo, bo v času svetovnega prvenstva novinarsko središče, sicer pa bo tako kot doslej namenjena turizmu. Foto: C. Z.
Zako, Festivalno dvorano in še druge objekte, še posebej Festivalno dvorano, ki bo širša in daljša in urejena y prostor za simpozi-
je in kongrese. Prenovljena bo tudi restavracija v Mali Zaki in vila Planinka. Ta investicija bo dobrodošla vsem. V restavraciji bo na voljo sedemintrideset novih ležišč.
Na Bledu urejajo ceste, pločnike in drugo. Zaključili so že z deli pri signalnem kablu za naročnike in novinarsko telefonsko službo. V nove objekte in popravilo starih je vključen tudi republiški dinar. Narejenih bo dovolj novih parkirnih prostorov in še in še bi lahko naštevali.
V času svetovnega prvenstva bo na Bledu 1700 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh kontinentov sveta. Svetovno prvenstvo bo namreč za ženske, lahke in vrhunske veslače.
Stanko Slivnik je dejal, da imamo sedaj v Jugoslaviji do deset vrhunskih veslačev. Osredotočili se bodo na manjše posadke v čolnih. Prav te male posadke so lani z bronasto kolajno in še dvema uvrstitvama v finalu letnih olimpijskih iger v Seulu dokazale, da lahko tudi na Bledu računamo na kolajne. Pri ženskah imamo le dva čolna, pri lahkih veslačih pa je le šest takih tekmovalcev, ki bodo dobri, ostalih deset pa se bo šele učilo.
Kakovost turizma mora biti v času svetovnega prvenstva na Bledu res na visoki ravni. Prav turizmu naj bi prineslo veliko, če bodo Blejci znali obrniti v svojo korist. Glas o tem bo obšel ves svet.
D. Humer
Organizacijski komite Planice ne počiva na lovorikah
Ljubljana, 20. januarja — Planiški komite kot odličen organizator tekem na skakalnicah v Planici ne počiva na lovorikah. Trdo dela naprej. Na tiskovni konferenci so člani organizacijskega komiteja, sekretar Igor Zajec, ing. Janez Gorišek, Rajko Šugman, Niko Križanec in Tomaž Teger predstavili deseti finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo 25. in 26. marca na 90- in 120-metrski skakalnici, predstavili pa so tudi druge načrte in prizadevanja za razmah Planice in skakanja pri nas.
V prostorih ČGP Delo v Ljubljani so člani organizacijskega komiteja Planica na tiskovni konferenci predstavili svojo dejavnost. Ne samo za deseti finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, temveč tudi svojo dejavnost za pridobivanje in načrtno delo pri vzgoji novih skakalnih moči in delom, ki je povezano s posodobitvijo doline skakalnic v Planici. V odsotnosti predsednika organizacijskega komiteja Planice Andreja Ma-
rinca so delo in načrte za naprej razgrnili sekretar komiteja Igor Zajec, ing. Janez Gorišek, dr. Rajko Šugman, Niko Križanec in Tomaž Teger.
Finale letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih bo 25. in 26. marca na 90- in 120-metrski skakalnici v Planici. Tako kot vsa leta so se tudi za tokratno tekmovanje potrudili. Posebno pozornost bodo prireditelji posvetili prometu. Obiskovalcev namreč pričakujejo kot vsako
leto veliko, še posebej zato, ker bodo vstopnice res poceni, za vsak žep, le po 5.000 dinarjev. Za oba dneva bodo na voljo parkirne nalepke in vstopnice v pred-prodaji v vseh turističnih poslovalnicah po Sloveniji in tudi v drugih republikah. Vsi, ki si bodo ogledali finale v obeh dneh, bodo nemoteno lahko prišli pod Ponce in na tekmi, če bodo že prej, v predprodaji kupili nalepke in vstopnice. Kot zagotavljajo organizatorji, bo za avtomobile in avtobuse v Planici dovolj parkirnih prostorov.
Planiški komite pa ne skrbi samo za finalno tekmovanje svetovnega pokala. Dela skozi vse leto. Pripravili so že vseh sedem skakalnic v Planici, da lahko skakalci nemoteno trenirajo in tekmujejo. Podprli so tudi
mm j i jp
10 finale svetovnega pokala v smučarskih skokih 10. Finale des VVeltcups im Skispnngen 25-26 III. 1989
razvoj smučarskih skokov v Sloveniji. Razdelili so že 120 ton plastike po skakalnih središčih. Prav zato računajo, da bodo naši skakalci marca v taki formi, da bodo spet med prvimi na obeh tekmah. V odmorih pripravljajo vrsto zanimivih kulturnih prireditev od nastopov pevskih zborov, do folklore, pihalne godbe in domačih ansamblov.
Organizacijski komite pa skrbi tudi za druge skakalne centre. Že marca bodo v Kranju, Titovem Velenju in Mostecu v Ljubljani zalet pokrili s keramično smučino. Le tako bo napredek smučarskih skokov v Sloveniji še bolj viden.
D. Humer
Skupščina Košarkarskega kluba Triglav iz Kranja
Strokovni vzpon in organizacijska utrditev
Kranj, 15. januarja - Na skupščini Košarkarskega kluba Triglav iz Kranja, ki je v kranjski občini zadolžen predvsem za razvoj moške košarke, so za predsednika izvršilnega odbora izvolili Petra Sajovi-ca, za novega tehničnega direktorja pa je bil izbran Rudi Hlebec. Za prizadevno delo v preteklih dveh letih pa je dobil posebno priznanje dosedanji predsednik Boris Košir.
Ocena dela v zadnjih dveh letih, izrečena na skupščini, je ugodna. Moška ekipa je bila v zadnji sezoni tekmovanja v republiški košarkarski ligi šesta, kar je za najmlajšo ekipo v ligi (povprečna starost igralcev je med 18 in 19 leti) lep dosežek. Ker je Triglav edini klub v Sloveniji, ki dela stalno z vsemi selekcijami, se to odraža še posebej pri rezultatih mlajših kategorij. Mladinci so prišli v polfina-le jugoslovanskega prvenstva, kadeti so bili tretji v državi, le pri pionirskih selekcijah so bili nekoliko slabši, vendar bodo nekateri od pionirjev predvsem zaradi višine čez dve ali tri leta lahko že zaigrali tudi v članski ekipi. Tudi zaradi kakovostnih mlajših ekip je bila Triglavu že nekajkrat zaupana organizacija državnih finalov ali polfi-nalov za kadete in mladince. Ker je bila tudi organizacija dobra, si lahko v prihodnje takšne prireditve v Kranju še obetamo. Na skupščini je bila izrečena zahvala vsem, ki so finačno pomagali klubu, katerega glavni pokrovitelj je bil zadnjo sezono Exoterm iz Kranja.
Prihodnje delo kluba bo imelo dve glavni značilnosti: skrb za kakovostno rast košarke v Kranju in sčasoma tudi drugje na Gorenjskem, ter organizacijska utrditev kluba ter ureditev odnosov v
Dvojna zmaga kegljačev Triglava
KEGLJANJE — V nadaljevanju prve ženske in moške keglja-ške republiške lige je Triglav na domačem kegljišču gostil ekipe ETE iz Kamnika pri ženskah, moški pa so imeli v gosteh kegljače Proletarca iz Zagorja. V obeh nastopih so bili boljši Triglavani.
Ženske - Triglav : ETA Kamnik 2420 : 2361 — Triglav — Cej 397, Zaje 428, Šorn 385, Virant 400, Zore 412, Gašperin 398. Za gostje pa je največ podrla Poljanškova 409 kegljev.
Moški — Triglav : Proletarec 5255 : 5148 — Triglav — Benedik 909, Jereb 872, Boštar 870, Česen 895, Šemrl 873, Jurkovič 840, za goste Mažgon 941.
KOŠARKA — V prvi B ženski košarkarski ligi so Kranjčanke tokrat gostovale pri UM Radniku v Bjelini. Domačinke so bile boljše in visoko so premagale gostujočo ekipo. V moški republiški ligi je Triglav tokrat na Planini gostil Color iz Medvod. Gostje so bili boljši in zasluženo so slavili zmago.
Izida — V drugi zvezni medrepubliški hokejski ligi je Triglav iz Kranja tokrat gostoval v Celju pri Cinkarni. Po boljši igri so zmagali domačini. V Zagrebu so Jesenice II premagale Mladost, medtem ko se je Bled iz Siska vrnil z zmago.
Izidi — Ina : Bled 6 : 7, Mladost: Jesenice II 3 : 6, Cinkarna : Triglav 9:3.'
Pari prihodnjega kola — Bled : Maribor, Triglav : Mladost, Jesenice II : Olimpija II. D. Humer
Turnir naraščajnikov
V Kranj je prišla kadetska in mladinska ekipa Bosne iz Sarajeva, ki jo vodi nekdanji košarkar Bosne in državni reprezen-tant Ante Djogič. Odigrala je več trening tekem z vrstniki iz Kranja. Jutri, v sredo, ob 14. uri pa se bo začel v dvorani na Planini turnir, na katerem bodo igrali mladi košarkarji Bosne, Slovana in Triglava.
njem. Na strokovnem področju ima klub cilj strnitev košarkarskega znanja pod vodstvom znanega kranjskega košarkarskega strokovnjaka in profesorja na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani dr. Braneta Dežmana. "Glavni" za vadbo članov in mladincev bo Martin Gorenc, Brane Loj k pa bo skrbel za kadetske in mladinske ekipe, organiziral vadbo po vseh osnovnih šolah v občini, ne le mestnih, cilj kluba pa je tudi ustvariti dobre vezi z drugimi gorenjskimi klubi. Obdržati dobro delo z mlajšimi na eni in uvrstitev članskega moštva med štiri najboljše v slovenski ligi v prihodnji sezoni (sodelovanje v play offu) sta glavna cilja, seveda ob tem, da bi čim več otrok igralo košarko, da bi imeli na vsaki šoli svojega trenerja in da bi spet zaživela pionirska liga. Ob tem pa želi postati Košarkarski klub Triglav Kranj dobro organiziran klub z urejenimi odnosi in s čim več ljudmi, ki bi pomagali klubu, ter s trdnimi vezmi s Košarkarskima zvezama Slovenije in Jugoslavije.
Na košarkarske tekme je treba vrniti občinstvo. Tega pa ne bo, če ne bo kakovosti, za dosego kakovosti pa ne zadostuje životarje-nje, ampak kolikor toliko trdna gmotna osnova za normalno dejavnost. Drugega načina ni. ZTKO je en vir sredstev, pomoč delovnih organizacij pa drugi vir, vendar ne na osnovi prosjačenja in obiranja kljuk, ampak na osnovo sponzorstva. Prav stalnega sponzorja pa kranjski košarkarji nimajo. V sedanjem gospodarskem položaju ga bo težko najti, vendar puške še niso vrgli v koruzo. Košarkarji se tudi pritožujejo nad neustreznim podom v dvorani na Planini. Sedanja plastika je nevarna za poškodbe, prav zaradi tega pa kakovostna moštva nerada gostujejo v Kranju.
J. Košnjek
V nedeljo pohod na Kriško goro
Križe, 21. januarja - Planinsko društvo Križe, ki praznuje 40 letnico delovanja, organizira v nedeljo, 29. januarja, med 7. in 15. uro 2. tradicionalni zimski trim pohod na 1582 metrov visoko Kriško goro. Pohod bo v vsakem vremenu. Na vrhu bo dobil vsak po-hodnik brezplačno čaj, poskrbljeno pa bo tudi za zabavo ob glasbi. Izhodiščni točki bosta v Križah in na Golniku. V koči na Kriški gori prejmejo pohodniki za prvi obisk izkaznico "trimček planinček" ter bronasto priponko. Oprema planincev naj bo vremenu primer-
J. K.
Marko Potočnik o pasteh zaledenelega Blejskega jezera in še o marsičem drugem
Ko poči led in panika prevlada nad razumom...
Bled, 20. januarja - Ker se je minuli teden nekaj drsalcem na zaledenelem Blejskem jezeru f jf Jj^f
udrlo pod nogami in so padli v vodo (vsi pa so se tudi sami ali s pomočjo drugih rešili), smo WL
o pasteh jezerskega ledu povprašali najbolj poklicanega - Marka Potočnika, ki je petnajst ||         : * ||
let živel na otoku in mu je bila pozimi ledena jezerska ploskev pogosto edina povezava s J m It
"celino". 1>          . . v .
Marko, kakšne so ta čas (v petek) razmere na jezeru?
"Ker sem bil nekdaj precej odvisen od jezera in sem se za razmere na njem zanimal tudi potlej, ko smo se preselili na obalo, sem dobro ve del, kje bo jezero najprej zaledenelo, kje je največja debelina ledu, kje hoja in drsanje najbolj varna... Letos je vse postavljeno na glavo. Ne pomnim, da bi bilo jezero kdaj tako neenakomerno zaledenelo, kot je letos. Ponavadi je led najprej nastal v Zaki, kjer je največ sence in je tudi sicer to najhladnejši del Bleda, vendar letos jezero tod sploh ni zamrznilo. Tega si ne znam razlagati, nekateri pravijo, da so za to krive alge. Prav neenakomerna zaledenitev je razlog, da so "luknje" tudi tam, kjer jih ne bi pričakoval, in da je ta teden padlo v vodo približno deset sprehajalcev in drsalcev. Zdaj so razmere na jezeru že bistveno boljše. Pri vili Bled je danes, v petek, led debel že trinajst centimetrov, po vojaških normativih pa je varen že, če je debel štiri oziroma šest centimetrov. Hoja po jezerskem ledu je bila nevarna v minulih dneh, ko so se dnevne temperature dvignile tudi do deset stopinj ,"zdaj ko je mraz, pa se vsak dan odebeli približno za dva centimetra. Pa ne le to: led, ki nastane iz vode, je tudi veliko kakovostnejši od tistega iz snega. Tak led - domačini mu pravimo "tačrn" - je le malokrat, na vsakih pet let ali še to ne."
Kaj bi svetovali gostom in ostalim, ki pridejo na Bled zato, da bi se sprehodili po zaledenelem jezeru od obale do otoka?
"Kot pravi občinski odlok, sta hoja in drsanje na jezeru mogoča le na lastno odgovornost. Ob jezeru so tudi table, ki na to opozarjajo, sicer pa naj se gostje in ostali obiskovalci Bleda zgledujejo po domačinih, ki najbolje vedo, kje je hoja najvarnejša, kje led najdebelejši in podobno. Seveda vsi ne upoštevajo tega pravila in hodijo tudi po tistih delih ledene ploskve, kjer domačinov ni videti. Zadnje dni, ko so bile dnevne temperature precej visoke, je led najbolj pokal °h obali, še zlasti na tistih mestih, kjer se ni "spojil" z obalo."
Čeprav ste dober poznavalec jezera, pa ste se že tudi sami znašli pozimi v vodi. Kakšni so občutki, kako se rešiti?
"Res sem mislil, da se meni ne more kaj takega zgoditi, pa se mi vendarle je - in to že prvo zimo po tistem, ko smo se preselili z otoka. Moje izkušnje so takšne, da se ni preprosto rešiti. Čeprav je večino strah, da jih bo potegnilo pod led, se tO na jezeru, kjer je stoječa voda, skorajda ne more zgoditi. Drugače je na rekah, tam te tok lahko zanese tudi pod ledeno ploskev. Zdi se mi, da je največja ovira za hitro rešitev iz objema ledenomrzle vode panika, ki obsede vsakogar. Tudi mene je, bil sem prestrašen kot še nikoli prej in s pravim živalskim nagonom sem iskal rešilno bil in lomil led. Najtežje je priti do ledu, ki se ne lomi več, sicer pa je za rešitev iz vode zelo pomembno, da pritiskaš na led s čimvečjo telesno površino."
IJSKfM JEZSRtJ
mimm
Ker večini vendarle ni do tega, da bi se pozimi kopali v jezeru, sprašujem, kaj ste na Bledu storili za izboljšanje varnosti?
"Ker je največja nevarnost, da led popusti pod težo sprehajalcev in drsalcev prav ob obali, smo označili mesta, kjer je dostop na trdno ledeno ploskev najbolj zanesljiv. Razmišljali smo že tudi o tem, da bi namestili reševalne vrvi in gume, vendar si tega ne upamo, ker smo prepričani, da bi izginile že prvo noč. Neznanci so nam za novo leto kar dvakrat ukradli žico, ki je povezovala smrekico z glavnim vodom."
Morda veste za podatek, koliko ljudi je pozimi utonilo v Blejskem jezeru?
"Poletni davek je neprimerno višji kot zimski. Mislim, da skorajda ni poletja, da ne bi iz jezera potegnili vsaj enega utopljenca, medtem ko so pozimi v zadnjih tridesetih letih (če se le prav spominjam) samo enega. Mokrih pa je bilo že tudi pozimi veliko."
Nekdaj so bile na zaledenelem Blejskem jezeru tudi dirke v motoskjoringu in druge prireditve, ki so privabljale na tisoče gledalcev. Že nekaj časa pa jih ni več. Zakaj ne?
"Dirke z motorji, ki so za sabo na vrvi vlekli smučarja, so bile sicer zanimive za gledalce, a hkrati tudi nevarne, saj bi se lahko primerilo, da bi dirkača zaneslo med občinstvo. Kakšne bi bile posledice, ni treba posebej razlagati, saj so nekateri vozili tudi s hitrostjo večjo od sto kilometrov na uro. Ker ni bilo mogoče zagotoviti popolne varnosti za gledalce in ne preprečiti, da ne bi olje in bencin zašla tudi v vodo (kar bi bilo v nasprotju s prizadevanji za ozdravitev jezera), so dirke in vsakršne vožnje z avtomobili in drugimi vozili prepovedali. Od takrat dalje motoskjoringa in podobnih prireditev ni več, sicer pa občasno organiziramo za goste kegljanje na ledu. Če pa bi na led padlo nekaj centimetrov snega, bi pripravili tudi tek s smučmi. Zdaj, ko nikjer ni snega, bi bilo zagotovo precejšnje zanimanje."
Govorila sva le o varnosti ljudi, kako pa za "varnost" poskrbijo labodi in race?
"Živali se pred ledom umaknejo v vode, ki še niso zamrznile. Ko pa se jim življenjski prostor preveč zoži, ukrepajo po svoje -race se umaknejo v tekoče vode, ki pritekajo oziroma iztekajo iz jezera, labodi pa odletijo v Savo, na Šobec ali v jezero Moste pri Žirovnici.
C. Zaplotnik
/    GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Lojze je omagal na zelenici
Na zelenici na Planini v Kranju so našli ležati močno okajenega domačina Lojzeta. Pijano revše  so  najprej  odpeljali v
zdravstveni dom, da bi se prepričali, koliko tnuje tekoče ugodje škodovalo. Vendar mu alkoholna doza ni pustila posledic na zdravju, zato so ga modri pospremili kar domov. Naj ga le žena nauči pameti.
NASONČNI STRANI ALP
Biološka slika Tržiške Bistrice se izboljšuje
Tržič, 20. januarja - Še nekaj let nazaj je pod tržiško tovarno lepenke tekla kalna reka in na njenem dnu so se vztrajno nabirale gošče, ki so iz dneva v dan bolj kvarile biološko sliko Tržiške Bistrice. Odkar so v tovarni 1986. leta postavili čistilno napravo, se razmere v reki izboljšujejo, naprava pa vrača proizvodnji velike količine papirnih vlaken. Žal reko ogrožajo še drugi onesnaževalci.
S starim papirjem, ki ga potrebujejo v tržiški temeljni organizaciji Kartonažne tovarne lepenke iz Ljubljane za proizvodnjo papirja in lepenke, prihaja v tovarno mnogo balasta in okolju škodljivih snovi, kot so plastika in vse od barv do lepil. Dokler niso imeli v obratu za pripravo snovi, kjer se odpadni papir razpušča v vodi, posebnih mlinov z lovilcem za ločevanje tujkov, je večina neuporabnih snovi odtekala z odpadnimi vodami v strugo Tržiške Bistrice; samo del odpadkov jim je uspelo ujeti z ročnimi grabljami. Poleg tega so se s tehnološkimi vodami izločale papirne vlaknine in ostanki polnil, zaradi česar se je na dnu reke nabiral mulj. Le-ta se je razkrajal in slabšal kakovost vode.
Ko so se v tovarni pred leti lotili izgradnje nove hale za lepenčne avtomate, so se odločili tudi za naložbo v lastno čistilno napravo. To je bila pomembna odločitev, kot ocenjuje Uroš Dobrin, tehnolog osnovne proizvodnje, zadolžen za vode, saj naprava prečisti vsak dan okoli 1500 kubičnih metrov tehnoloških voda. S tem se vrne v proizvodnjo od 1000 do 1500 ton papirnih vlaken na leto, kar pokriva stroške njenega delovanja. Seveda je ob tem dosežen tudi njen osnovni namen, to je prečiščevanje odplak. Kakor kažejo analize vzorcev v institutu za celulozo in papir, s čistilno napravo dosegajo 100-od-stotno selekcijo strupenih snovi, 93 do 97-odstotno izločevanje trdnih delcev in suspendiranih snovi, vsedljivost trdnih del-cev pa pade do preko 99 odstotkov. Povedano bolj enostavno, kakovost vode je enaka v toku reke pred tovarno in za njo. Zaradi ukrepov v tovarni lepenke se pod njo sicer izboljšuje biološka slika Tržiške Bistrice, vendar redne kontrole kažejo že v zgornjem toku na onesnaženost reke, žal tudi s težkimi
kovinami. _ _ .
S. Saje
Stari znanci
Četverica starih znancev je oni dan razgrajala v gostišču Mayr. V slogi je moč, so si dejali, in se s pestmi lotili petega. Miličniki so ga komaj iztrgali srditim nasilnikom. Četverico so odvedli, s kolovodjem Emilom pa rekli resno besedo.
Že dopoldne se je nalival
Iz enega kranjskih stanovanj je prišel klic na pomoč, ker je surovež pretepal otroke. Že dopoldne se je pridno nalival, pod večer pa je bil zaradi alkohola že čisto ob pamet. Toda tudi zanj se je našlo zdravilo: milica ga je za lep čas obdržala na hladnem, ni pa pozabila tudi na napotnico k sodniku za prekrške.
Pretepači plašili stanovalce
Nekaj pred polnočjo je Jese-ničanko prestrašil hrup na stopnišču, zato je nemudoma poklicala milico, naj pride napravit
red. Tako je tudi bilo. Možje v modrem so razdvojili Dragana in Boruta, ki nista doma v tem bloku, zato jima tudi ni bilo kaj dosti za nočni mir stanovalcev.
Nadlegoval bolniško sestro
Kaj prida bolan Muhamed z Jesenic, ki se je bil ponoči oglasil v tamkajšnjem zdravstvenem domu, že ni mogel biti. Precej živahen je bil, že kar nadležen, zato ga je medicinska sestra prijavila na milico. Nočna patrulja je razgrajača odpeljala, ne meneč se za njegove morebitne težave z zdravjem.
Nobenega spoštovanja
Radovljičan se ga je tisti dan močno nalezel in v bifeju Špece-rija začel nadlegovati goste. Ker osebju takšno vedenje ni bilo ravno po volji, so se obrnili na može postave. Vendar nadležne-žu tudi slednji niso vlili posebnega spoštovanja. Celo do uradne osebe je bil nesramen. Temu ustrezna je bila tudi kazen, ki je sledila.
Spodrsnilo mu je na strmem snežišču
Tamar, 22. januarja - Kmalu po poldnevu se je pri sestopu z Jalovca ponesrečil Anton Košir, star 31 let, s Hlavčih njiv pri Gorenji vasi. Ob svitu se je skupaj s peterico prijateljev odpravil iz planinskega doma v Tamarju v vrh Jalovca. Skupina je bila opremljena z derezami, cepini in čeladami. Nekaj pred poldnem so fantje dosegli vrh, nato pa kmalu začeli sestopati. Ko so šli skozi Jalovčev ozebnik, je Koširju na strmem snežišču spodrsnilo. S cepinom se je skušal ujeti, vendar mu ni uspelo. Po 50 metrih drsenja je padel čez skale' pod kuloarjem, nato pa drsel še 150 metrov po snežišču in se ustavil v snegu pod oste-njem Šit.
Ranjenemu so prvo pomoč nudili prijatelji, eden od njih pa je peš odhitel v planinski dom v Tamar in od tam obvestil gorske reševalce iz Rateč. S pomočjo helikopterja RSNZ so ponesrečenca prinesli v Planico, od tam pa ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Kratek stik povzročil požar
Zapuže, 19. januarja - Popoldne sta prodajalki trgovine v Za-pužah zaznali požar v sanitarijah. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika v napeljavi električnega ventilatorja, vnela in stopila se je plastika, nato pa vžgala še ostale gorljive elemente v stranišču. Prodajalki sta se ognja sami lotili z vodo, hkrati
Zuganje
z enim prstom
Miličniki na Gorenjskem so med torkovo akcijo, ko so preverjali uporabo varnostnih pasov v vozilih, kaznovali kar 578 voznikov in njihovih sopotnikov, 431 pa so jih samo opozorili. Številka je vsekakor prevelika za šestnajst ur, kolikor je trajala akcija, predvsem pa glede na zdravniški izračun, ki kaže, da bi vsaj pri manjših prometnih nesrečah z uporabo pasu preprečili 75 odstotkov poškodb in tudi marsikatero invalidnost. Ko smo v torek skupaj z miličniki poslušali najrazličnejše izgovore, zakaj se kdo ni pripel z varnostnim pasom, so še najbolj presenečale izjave, da se je smiselno pripenjati le za dolge, vožnje (po gorenjski magistrali, od Kranja proti Ljubljani...) in na cestah, kjer so dovoljene večje hitrosti. Takšnim trditvam je mogoče oporekati - ne s prepričevanjem, temveč z dokazi in z rezultati nekaterih raziskav, ki so bile narejene pri nas, predvsem pa v razvitem svetu, kjer so se tudi uvedbe varnostnih pasov lotili nadvse skrbno in strokovno. In kateri so ti dokazi? Ena od raziskav je pokazala, da je varnostni pas zlasti koristen pri vožnji po mestu in pri hitrostih do osemdeset kilometrov na uro, medtem ko je pri večjih hitrostih sila že tako velika, da se njegovi varovalni učinki v primeru trka ali podobne nesreče močno zmanjšajo. In drugič: kar dve tretjini nesreč se zgodi v naseljih, torej tam, kjer so hitrosti omejene; že pri hitrosti petdeset kilometrov na uro pa je sila v primeru trka tolikšna, da je nepripet voznik ne more zadržati z rokami.
. Ob tem, ko na naših cestah skorajda ni mogoče videti tujca (iz razvitega sveta), ki ne bi bil v vozilu pripet z varnostnim pasom, se zastavlja vprašanje, kako navaditi na to tudi Jugoslovane. Ker je prometna kultura del splošne kulture, je pri vseh ukrepih in prijemih treba računati s to omejitvijo, sicer pa tudi samo žuganje (z enim prstom) ne bo dalo rezultatov. Kazen deset tisoč dinarjev je za nekatere le drobiž, kaplja v morje ali drobtina, a tudi za tiste, ki zaslužijo na mesec manj od povrečja, ne tolikšna, da zneska ne bi mogli pogrešiti v družinskem proračunu. V družbi, kjer smo še do nedavnega na veliko zagovarjali vsakršno "socialo" in solidarnost, je kaznovalna politika postala del socialne - pa četudi nihče v tej državi ni primoran, da krši cestno-pro-metne in druge predpise.
Če pa že žugamo voznikom, potem jim je treba požugati še z drugim in tretjim prstom. Ko bi zavarovalnice pri izplačilu raznih oblik odškodnine upoštevale kot enega od kriterijev tudi uporabo varnostnega pasu ali, prav tako pa tudi zdravstvene organizacije pri višini participacije, bi se število tistih, ki se brezskrbno vozijo nepripeti, bržčas nekoliko zmanjšalo. Seveda pa ne gre vsega staviti na "ekonomske" ukrepe, pomembna sta tudi prometna vzgoja in dober zgled miličnikov, vozniških inštruktorjev, poklicnih voznikov...
C. Zaplotnik
Tudi desno pravilo ni več, kar je bilo
Menda Slovenci že dolga leta vozimo v križišča z desnim pravilom čisto po svoje, drugače kot vozniki v ostalih jugoslovanskih republikah, in celo drugače od evropskih voznikov. Na to so predlani opomnili avtorji novega učbenika za avtošole, v katerih je poslej tudi desno pravilo tolmačeno tako kot drugod.
Desno pravilo pravi, da mora v križišču ali pri srečanju z drugim vozilom voznik pustiti mimo vozilo, ki prihaja z njegove desne strani. Poznamo pa tudi pravilo srečanja, ki pravi, da mora voznik ki z vozilom zavija levo, pustiti mimo vozilo, ki prihaja iz nasprotne strani in v križišču ne spreminja svoje smeri ali pa zavija desno (razen če ni s prometnim znakom drugače določeno). Ti dve pravili drugo drugega ne izključujeta in po novem tolmačenju tudi desno pravilo ni brezpogojno, če ga razumno dopolnjujemo s pravilom srečanja.
Najbolje si je stvar ogledati na primeru: če pripeljejo v križiš* če, kjer se promet odvija po desnem pravilu, hkrati tri vozila vsako iz svoje smeri, odpelje v križišče prvi tisti, ki na svoji desni bočni strani nima drugega vozila. Drugi odpelje tisti, ki je bil prvemu levi, za njima pa še zadnje vozilo. V primeru, ko vozilo C zavija v križišču levo, ne sme prevoziti križišča do kraja (čeravno na svoji desni nima drugega vozila), pač pa se sredi križišča ustavi in po pravilu srečanja pusti mimo vozilo B, ki mu prihaja nasproti in v križišču ne spreminja smeri. Vozilo B seveda sme zapeljati v križišče šele za vozilom A.
Pri tolmačenju desnega pravila je najpomembneje, da se promet odvija tekoče: drugo in tretje vozilo torej odpeljeta v križišče takoj zatem, ko je v križišče zapeljalo prvo, oziroma drugo vozilo, če seveda velikost križišča in druge prometne razmere to dopuščajo. Kandidate za nove voznike zdaj torej vzgajajo v duhu novega desnega pravila, medtem ko se utegne armadi po starem poučenih voznikov zdeti nova razlaga malce zapletena. Kako se bodo ti znašli na cesti, smo pobarali prometne inšpektorje na kranjski Upravi za notranje zadeve. Ti odgovarjajo, da gre bolj za teoretično določilo, s katerim si ne gre preveč beliti glave. Gorenjska križišča so namreč skoraj do zadnjega označena s prometno signalizacijo, medtem ko v manjših lokalnih križiščih velja režim, ki so ga vpeljali domači vozniki. Resda tudi v prometu poznamo razkorak med teorijo in prakso, vendar ob tem ne moremo mimo pomisleka, da se veliko prometnih nesreč pripeti prav zaradi kršitve določil o prednosti. Ne vemo sicer, če ravno v križišču z desnim pravilom, vendar so kot vzrok za nesreče te kršitve kar na drugem mestu.
D. Z. Žlebir
pa o požaru obvestili begunjske prostovoljne gasilce, vendar njihova pomoč ni bila več potrebna.
Vžgala se je suha trava
Rateče, 21. januarja - Na nasipu med staro magistralno cesto in gozdno potjo, ki vodi proti tro-meji, na kraju, kjer je bila nekoč bencinska črpalka, se je vnela suha trava. Domačini in gasilci so ogenj, ki ga je verjetno zanetil malomarno odvržen cigaretni ogorek, hitro pogasili, tako da razen suhe trave na 500 kvadratnih metrih površine ni zgorelo nič drugega. Tudi gmotne škode ni bilo.
Na poledeneli cesti ga je zaneslo
Kamnje, 20. januarja - 25-le-tni Janez Sodržnik iz Slovenskih Konjic je za volanom službenega avtomobila ponoči vozil skozi Bohinj. Na ovinkasti, mestoma poledeneli cesti ga je nenadoma zaneslo, avto zdrsnil, nato pa zadel v betonski steber! Vozniku in trem sopotnikom v avtomobilu na srečo ni bilo nič hudega, zato pa je precejšnja gmotna škoda na razbitem avtomobilu.
/   ureja CVETO ZAPLOTNIK
(MJS^SScJM&IGLAS 12. stran
razvedrilo.
Torek, 24. januarja 1989
Potomci Faruka Tretjega Levjesrčnega
V tem norem času nezaslišane zmede in nacionalnega samoizčrpa-/anja* velja vsak, ki ne išče svoje etnično - narodne identitete, za bedaka. Sleherni, ki količkaj kaj nase da, se mora venomer in v vsakem trenutku napihovati z nacionalnim verbalizmom o svoji zgodovinski večvrednosti in nujnosti lastne historične kontinuitete. Priseganje na kulturo je sicer brez vsake zveze z dejansko, tudi duhovno močjo nekega naroda, ampak historični nacionalni narcisizem je pa le zabaven. Pozabiš, da si bos in lačen, če se kar naprej prerekaš za svojo nacionalno čast in slavo.
V tem kontekstu se mi združena Evropa, ki bo zabrisala vse meje, kar smili. Vanjo se bodo potopili posamezni narodi in narodnosti, če ne že kar lokalne skupine, vsi skupaj in vsak posebej. In sčasoma pozabili svojo narodnobitnost; nič več ne bodo vedeli, kaj zgodovinskega so rekli njihovi predniki pred dvesto leti v kakšni zakotni čumnati.
A zato smo mi tu. Čeprav bomo v gospodarskem bankrotu, nas nikdar ne bo zapustila klasična intimnost in folkloristično navdušenje do predpotopne zgodovine. Še letos bomo z vsem rompom in pompom obeležili šesto let kosovske bitke in se manifestativno poklonili kaj vem kateremu stoletju, ko je nekdo baje veselo kracal po nekem pergamentu.
Da ne bo pomote: ne gre za samoumevni narodni ponos, ki ga bodo, brez skrbi, ohranili vsi Irci, Škoti in Waležani, ki vsak posebej in izven Združenega kraljestva stopajo v Evropo. Gre za trajno infantilnost zavesti nekaterih naših okolij, ki ga v platonično zgodovinsko romantiko silijo šovinistični demagogi. Piromani, ki bi na vsak način radi iz socializma - kot zadnje stopnje fevdalizma - v komunizem hegemonističnega in absolutističnega tipa.
Povsem mi je jasno, zakaj ponižna, moralna in pridna Slovenija ob vseh teh inspiracijah plemenitaške zgodovine - molči! Nikoli pretirano pogumni slovenski narod še danes varuje neki kralj Matjaž, ki spi pod
Peco. Zaspanetu se okoli mize ovija dolga brada, medtem pa mu Sava odnaša vso akumulacijo, da se bo nazadnje zbudil - če se sploh kdaj bo -gol in bos.
A ne moremo si vsi Slovenci na veke vekov kopati grobov in biti potomci Matjaževi; jaz že nisem! Po zanesljivih - kakšnih pa! - birograf-skih virih je bil v sedmem kolenu moj praprastric sam egipčanski faraon Faruk Tretji - Farči za sofaraone, Levjesrčni za sužnje. Zato do moje osebe, kjerkoli in kadarkoli, pričakujem vse dolžno spoštovanje. Nihče mi nič ne more, čeprav si na pragu le zavezujem opanke, mitingiram ali zganjam podobne lumparije.
Farčija, ki ga žal ni več med nami, za vsejugoslovansko stvar tudi posodim. Faruk, z divjim mečem v desni in bridko sabljo v levi, bi prišel prav našim vrlim pogajalcem. Ker so zadnjič naši ministri menda tako izmučili tri upnike, da so po štirih dneh kot pokošeni snopi popadali v letala, češ, pa imejte svojo filozofsko ekonomijo, če jo že tako hočete, bi vžgal tudi moj prednik. Ce bi morda kaj sitnarili, kdo sploh da je ta Levjesrčni, je treba povedati, da je še za živa stanoval v piramidi levo od Ke-frenove, na desno do Mikerinove in vis-a-vis Keopsove. Ne moreš zgrešiti! In če jim bo še nadalje neznana njegova grozljiva absolutistična vladavina, bo dovolj le namig: nemalokrat se mi kaže njegov zli duh in če ga lepo poprosim, se bo tistim, ki nas ne marajo, kazal do konca živih dni.
Moj preslavni stric že v petnih žilah začuti krizne razmere. Zadnjič se je kar zvijal od smeha, ko so se črnogorski miličniki v špalirju držali za roke, pučisti pa so jim izza pasu mimogrede sunili vse službene pištole. »Uf, kej bi dau, da bi srafen pau,« je zarjovel v arhaični arabščini, pomahal s krutim handžarjem in odvihral.
D. Sedej
/O   ljubljanska banka
GORENJCin FORMU
SPREMEMBE MEJNIH ZNESKOV NA TEKOČIH RAČUNIH OD 17.1.1989 DALJE
■ Spodnji mejni znesek, na katerega lahko glasi ček, znaša 15.000 din - Zgornji mejni znesek pri brezgotovinskem poslovanju znaša 300.000 din.
- Zgornji mejni znesek pri dvigu gotovine v drugih
bankah, PTT in SDK znaša '150.000 din.
- Zgornji" mejni znesek pri dvigu gotovine v sistemu Ljubljanske banke na področju SR Slovenije znaša
500.000 din, medtem ko za banke iz sistema Ljubljanske banke iz drugih republik ostaja zgornji mejni znesek 300.000 din.
«2S
# is/1»
Temeljna banka Gorenjske
JEŽ
Nostalgični spomin
Ko so pospravljali neko delovno sobo, jo belili, so po naključju naleteli na izredno zanimiv račun. Nekaj manj kot pol metra je dolg, na njem pa so vse »runde«, ki so jih davnega leta 1986, natančno 3. decembra, štirje korenjaki uspeli pospraviti v gostilni Arvaj v Kranju.
Rund je bilo olala, prizadeti se še danes spominjajo, da so potem, ko so plačali račun, komaj našli vrata... In kaj naj bi bilo za nostalgijo?
Nič manj kot to, da je račun po zares intenzivni potrošnji znašal reci in piši: 11.295 dinarjev ali nekaj več kot stari milijon. Za toliko bi dandanes popili komaj kakšen vrček malega piva, da niti ne razmišljamo o tem, da je danes že sam papir za račun vreden toliko...
ANEKDOTA
Pesniški standard
Nekega dne je šel veliki angleški igralec David Garrick na obisk k dramatiku Murphvju. Ko sta prišla v prvo nadstropje, se je Garrick namenil še naprej po stopnicah.
»Kam pa?« ga je ustavil prijatelj, »ali ne vidiš, da sva že prispela?«
»Res čudno,« je dejal igralec, »mislil sem iti na podstrešje. Kdo bi si pa mogel misliti, da stanuje pesnik v prvem nadstropju?«
CVEK
Slepi potnik
Poslovni Anglež se je nemalo začudil, ko je odpakiral kovčke v Švici, kamor je pripotoval na posvet. Med srajcami in hlačami je mirno dremal domači mucek, ljubljenček, ki se je neopazno vtihotapil med prtljago in povsem mirno prestal 90-minutni avionski let. In kaj zdaj? Hladnokrvni Anglež ga je mirno vzel na sestanek, pojasnil zgodbo, na veliko veselje svojih sodelavcev in prijateljev. Ni pa ga vzel nazaj v Anglijo, kajti po zakonih bi moral preživeti kar šest mese-
cev v karanteni. Pustil ga je dobrim švicarskim prijateljem...
Patriotizmu je odzvonilo
Patriotski britanski kupci se na moč razburjajo: po novih predpisih Evropske skupnosti se ukinjajo deklaracije pri blagu in napisi, kje je bilo blago izdelano: made in Britain. Konservativci zato pozivajo proizvajalce, naj bojkotirajo te predpise in še naprej označujejo blago z Made in Britain.
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP; NEVEDNO
JOŽE REPE
Jože Ambrožič iz Gorij nam piše: »Jože Repe, ki prodaja v trgovini Kmetijske zadruge Bled v Gorjah, je zanesljivo silno prijazen mlad fant in trgovec, ki zna postreči strankam. Vedno je nasmejan in dobre volje, zato ni čudno, da so ga v Gorjah posebej mlade gospodinje kaj hitro sprejele za svojega. Tudi, če je kakšna gospodinja v težavah, da ne ve, kako in kaj, jim Jože zna svetovati in težavam primerno postreči. In tudi sam že pravi, da bi raje stokrat premislil, preden bi zapustil Gorje...«
Ko smo se oglasili v trgovini Kmetijske zadruge v Gorjah, je bil Jože Repe zares prijazen s strankami, ki so se mudile v trgovini, kjer je pestra izbira predvsem krmil za živino, umetnih gnojil, predvsem pa orodij, ki jih kmetje potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu.
Jože je po poklcu kmetijski tehnik, zaposlil pa se je kot prodajalec najprej na Bledu, potem pa v Gorjah, kjer je dobro leto. Rad je med ljudmi, delo v trgovini in med Gorjanci mu je všeč, vedno pa skrbi, da je trgovina dobro založena.
D. S.
Kaj je pisal Gorenjec, leta 1900
Pustne veselice
Kranjski samci prirede svoj ples 1. 2. v čitalniških prostorih. Narodna banka pripravi večjo veselico 24. 2. Pri prvem plesu bo svi-ral oddelek celovške, pri drugem pa oddelek ljubljanske vojaške godbe. Bržkone priredi prvič Gorenjski sokol sredi meseca svečana svoj plesni venček v čitalnici in skoro gotovo ravno tam tudi Slovensko bralno društvo tekom predpusta napravilo bode venček in ma-skarado. Plesalo se bo tedaj v čitalniških prostorih, kakor že več let ne. Bržkone v slovo sedanjim prostorom. Pravijo, da bode dobila čitalnica tekom letošnjega leta lepše in prostornejše stanovanje. Skrajni čas bi bil pač... Miloš Lntar
Male gorenjske vasi
Suha
Piše: D. Dolenc
Včasih je bila Suha veliko večja
Če bi imela vas Suha pri Škofji Loki take razsežnosti kot pred leti, ne bi prišla v tole našo rubriko, kajti kot pove slovenski krajevni leksikon, je imela že leta 1966 kar 1548 prebivalcev, segala pa je vse do ceste Škofja Loka - Kranj in Škofja Loka -Jeprca. Tudi Trata je spadala še pod Suho in se je prav zaradi železniške postaje še bolje razvila, posebej po zadnji vojni. Zanimiv je podatek, da je imela Suha leta 1948 le 581 prebivalcev. Ob Demšarjevem predmestju in ob Stari cesti se je že stikala z mestom, sem je spadala tudi Nova vas, naselje novih hiš, ki se je razvilo povsem ločeno, v Tamplu in na Hudem polju blizu kolodvora in se spaja s Starim dvorom. Tudi gostilna v Plevni je včasih spadala še pod Suho. Danes pa je Suha le tista peščica hiš nad Soro, staro jedro Suhe, pod znamenito cerkvico sv. Janeza Krstnika, sredi suškega polja. Vsega okrog 40 hiš in okrog sto prebivalcev. Vse ostalo je praktično že Škofja Loka in njeno predmestje. Suha pa je ohranila bistvo vasi z mogočnimi kmetijskimi go.spodarstvi.
ureja darinka sedej
Cerkvica sv. Janeza Krstnika še danes varuje polja
Tudi danes je Suha najbolj znana po svoji cerkvici sv. Janeza Krstnika. Stoji na samem, sredi polj, visoko nad vasjo, kot bi jo tja postavili prav zato, da bi jim varovala polja. Svet od cerkvice proti Lipici nosi ime Hudo polje; eni pravijo, da zato, ker je včasih tu pridelke tolkla toča,
drugi pa spet pravijo, da so tu včasih fantje s pretepi svojo vročo kri mirili. Vsekakor se je nekaj hudega res moralo primeriti, da je pri ljudeh skozi stoletja ostalo ime Hudo polje.
Pred kratkim sem imela priložnost ogledovati si cerkvico na enem od številnih akvarelov slovenskega slikarja, krajinarja Ljuba Ravnikarja. Od spodnje strani jo je slikal, tako da za njo v daljavi lahko vidiš strehe škofjeloških hiš in grad. Avgusta 1969 je bilo. Slikar je v svoj notes tudi zapisal, da je bilo takrat oblačno. In res so nad Škofjo Loko in nad cerkvico dramatični oblaki, iz srednjeveškega cer-
Cerkvica sv. Janeza Krstnika na Suhi pri Škofji Loki je ena najlepših slovenskih srednjeveških cerkva. - Foto: D. D.
kvenega obzidja pa tudi iz zidov cerkvice je bilo kar čutiti vlago. Ko sem si oni dan ogledovala cerkvico, se mi je zdela nekoliko drugačna. Saj res, Ravnikarjeva še ni imela na robovih zvonika tiste kvadratne obrobe, ki čisto nič ne pristoji slovenskim cerkvam. Zakaj jih tako obarvajo? Mar ni to značilnost avstrijskih, nemških cerkva? Mar moramo res vse tuje prevzeti kot najboljše in najlepše? Zakaj je niso prebarvali preprosto, enobarvno, kot je bila obarvana stoletja? In presneto, da tudi zavese v zaprtem prednjem delu prav nič ne sodijo sem. Naj mi ne zamerijo ne cerkveni ljudje ne vaščani, to je moje osebno mnenje. Tako lepih starih cerkva ne bi smeli na ta način posodabljati.
Žal nisem imela časa stopiti do mežnarja, da bi mi odprl in razkazal cerkev, zato naj omenim le, kar so mi povedali ljudje in kar piše v leksikonu: cerkvica ima prezbiterij s slikami iz 15. stoletja. Tu je eden najlepših primerov "kranjskega prezbite-rija" in sodi med najpopolnejša dela slovenskega srednjeveškega slikarstva. Spodnja vrsta slik je delo Jerneja iz Loke iz leta 1530, v omet vrezani podpisi od 15. stoletja naprej, pa pričajo, da sta tu slikala slikar Leopold La-yer in podobar Urban Jamšek. "Zlati oltar", ki kar kipi v tako imenovanem "sitem" baroku, pa je prav tako delo loškega podobar j a Janeza Jamska iz leta 1672.
Suha je ostala kmečka vasica nad levim bregom Sore, ki ima tudi vaški dom za skupne potrebe. - Foto: D. D.
Župnišče je za vse
So pa vaščani Suhe zdaj zelo zadovoljni, ker imajo zdaj v svoji cerkvici redno mašo. Včasih je bila maša le enkrat na leto, le ob sejmu, sicer pa so morali k maši v šentjakobsko cerkev v Škofjo Loko. Pred kakšnimi petnajstimi leti pa so suško cerkev spremenili v župno cerkev in Suha ima svojo faro. Tudi z župnikom so zelo zadovoljni. Tako dobrega in preprostega župnika, kot je Janez, od Zaliloga doma, še niso imeli, zatrjujejo vaščani. Lepo, novo župnišče so zgradili pred leti in v njem imajo tudi sestanke krajanov, kadar se imajo kaj pomeniti o tem, kaj bodo v vasi še zgradili, kaj popravili. Tu se tudi sestaja mladina. Sicer pa
Suha spada pod krajevno skupnost Trata, skupaj z Lipico, Pun-gartom in Hosto na oni strani Sore. Le cerkev ima svojo, župnišče in vaški dom, ki so ga kmečki gospodarji Suhe zgradili med vojno za skupne potrebe. Danes v njem hranijo kmetijske stroje, ki so jih skupaj kupili in jih rabijo po dogovoru - škropilnico, kombajn, mlatilnica, trosi-lec za gnojilo, snopovezalko in podobno, mi pove Jože Kalan, Slugov, pa tudi če kdo na novo gradi in nima kam spraviti materiala, ga lahko spravi tu. Šola je na Trati, najbližji gasilci so na Trati, v Škofji Loki, trgovino pa imajo zdaj najbližjo na oni strani Sušice, že pod Plevno spada. Majhna, zasebna trgovinica je, a so z njo zelo zadovoljni.
Torek, 24. januarja 1989
OBVESTILA, OGLASI, ZANIMIVOSTI
13. stran (mjmmmmcAJis
Akviziterji takšni in drugačni
Kranj, 13. decembra — Knjižno akviziter-stvo ali prodajanje knjig preko zastopnikov, ki so se ga zadnja leta oprijele mnoge knjižne založbe, nam je postalo že dokaj znano. Akvizi-terjev je čedalje več, nekateri ljudje so jih že
naveličani, mnogi pa radi kupijo cenejšo in dobro predstavljeno knjigo. Nekaj mimoidočih smo povprašali o tem ali jim je tak način prodaje knjig všeč in kako oni gledajo na tako imenovane »knjigarje«.
Štefka Švabič, medicinska sestra: »Kupovanje od akviziterjev se splača, saj tako brez truda prideš do knjig, ki se prodajajo pod zelo ugodnimi pogoji. Nekateri aktiviziterji so včasih res precej nadležni in sitni, vendar ponavadi prodajajo kvalitetne knjige.«
Marko  Ljubi, študent:
»Akviziterji so mnogokrat nadležni in težko se jih znebiš. Knjige so po tej poti res vsem dostopne, vendar me moti, da se prodajajo v kompletih. Nekatere knjige iz kompleta so tako slabe, da niso dobre ne za gledanje, kaj šele za čitanje.«
Judita Nahtigal, vzgojiteljica: »Akviziterstvo je dobra stvar, saj se tako knjige predstavijo širšemu krogu ljudi. Moti pa me, da se knjige ponujajo le v kompletih. Res je, da je na ta način knjiga mnogo cenejša, kot če bi jo kupili posamezno, vendar s tem, ko kupiš cel komplet, kupiš tudi nekaj knjig, ki te sploh ne zanimajo. Zato mislim, da bi bilo bolje, če bi prodajali le posamezne knjige.«
ki me privlačijo.
Albina Grebenšek, upokojenka: »To, kar delajo akviziterji, je zelo pametno in meni se tudi ne zdijo preveč vsiljivi. Sicer pa sem včlanjena v Svet knjige in imam doma dovolj knjig, zato od akviziterjev kljub njihovi bogati in poceni ponudbi ne kupujem. Tudi drugače kupujem le tiste knjige,
Marko Tomazin, računalniški programer:
»Akviziterji so različni. Nekateri so malce preveč vsiljivi, drugi pa znajo knjige predstaviti na pravilen način. Večina akviziterjev zadovoljivo opravlja svoje delo, saj je cilj vsakega prodati čimveč knjig. Kljub temu da so knjige dobre, ne trošim denarja v te namene. Veliko raje grem v knjižnico.«
Ksenija Leber, osnovnošolca: »Akviziterjev je že kar preveč, vendar pa je taka prodaja knjig dobra, saj zato ni treba iskati knjig okoli. Ker pa se prodajajo po nižjih cenah kot v knjigarnah so dostopne tudi večjemu številu ljudi.«
Jelena Drnovšek Foto: G. Šinik
Gorenjski obrtniki bojkotirajo
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o.
Na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela in naloge:
TOZD ORODJARNA, Enota za avtomatizacijo in robotiko
1. VODJA RAZVOJA
2. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC - RAZVIJALEC
3. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC - KONSTRUK-TER
TOZD ŠTEVCI
4. VODJA ODDELKA ZA NAČRTOVANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV
5. VODJA RAZVOJNEGA LABORATORIJA
Za opravljanje gornjih del in nalog se poleg splošnih zahtevajo še naslednji pogoji:
ad 1: visoka izobrazba strojne ali elektro stroke, znanje enega tujega jezika, 5 let delovnih izkušenj s področja organiziranja in vodenja razvojno konstrukcijskih del
ad 2.:visoka strokovna izobrazba elektro stroke, 4 leta delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika, dodatna znanja iz programiranja in krmiljenja delovnih procesov
ad 3.:visoka strokovna izobrazba strojne stroke, 4 leta delovnih izkušenj, znanje tujega jezika in ustrezno znanje s področja obdelovalne, montažne in orodne tehnologije
ad 4.:visoka izobrazba strojne ali elektro stroke, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, znanje angleškega ali nemškega jezika
ad 5.:visoka strokovna izobrazba - diplomirani inženir elektrotehnike za merilno regulacijsko tehniko, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, ustrezno znanje angleškega jezika.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: ISKRA KIBERNETIKA Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj v 8 dneh po objavi.
Podrobnejše informacije lahko dobite v Kadrovski službi osebno ali po telefonu (064) 22-221 int. 35-49.
VIDEOTEKA
LIKOZARJEVA 27 TEL. 36-770
VSAK DAN OD 17. - 20. IN V SOBOTO OD 10. - 13.
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
»*_■—•..>■ "«-:::.:::.:::>:
V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC GORENJSKI SEJEM 1
I PRIJtTNO POCVTII IN l'I>OH|l V VASEM DOMU
Kranj, januarja - Z novim letom bi morali vsi obrtniki voditi poslovne knjige po novem in sicer namesto dveh kar štiri knjige. Gorenjski obrtniki, ki se jim že sedanje vodenje zdi preobsežno, so odločno proti, podobno kot obrtniki iz vse Slovenije.
Po novem bi obrtniki morali voditi knjigo osnovnih sredstev, knjigo prometa, ki bi bila sestavljena iz dveh delov, iz knjige prometa in knjige prihodkov in odhodkov ter knjigo prejemkov in
izdatkov. Slednja je čisto nova knjiga, ki je pri vseh obrtnikih najbolj razburila kri. V njej so namreč prejemki ločeni na tiste, ki jih je zasebnik dobil na žiro račun od pravnih oseb ter občanov ali
VEČ   KOT ČASOPIS
iz svojega žepa, in na one, ki jih je prejel v gotovini preko blagajne. Tudi delitev izdatkov je podobna.
Na republiški upravi za družbene prihodke trdijo, da je te knjige zelo enostavno voditi, zahtevale pa bodo seveda več ažurnosti in natančnosti, temu primerna pa bo tudi preglednost poslovanja obrtnika.
Gorenjski obrtniki so se v vseh gorenjskih občinah pri svojih združenih odločili za bojkot te novosti in hočejo vodenje knjig po starem. V Kranju bo ta teden med obrtniki izvedena anketa, v kateri se bo vsak obrtnik odločil za ali proti vodenju knjig po novem.
D. Dolenc
A W   fk      tovarna vijakov
#B plamen
▼ M kropa
Smo podjetje s skoraj 100-letno tradicijo in želimo prestopiti prag ustaljenih oblik dela.
Zato te vabimo, da kot
DIREKTOR
prevzameš vodenje podjetja.
Pričakujemo odziv prodornih, inovativnih in kreativnih strokovnjakov, ki imajo izkušnje in ambicije za doseganje visokih ciljev.
K sodelovanju vabimo tudi inženirje strojništva in ekonomiste za opravljanje zahtevnih strokovnih in vodstvenih del na tehničnem in finančno-komercialnem področju.
Obiščite nas in pogovorili se bomo o vaših željah in naših pričakovanjih.
SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov
plamen k,.,,,.. po.
telefon: (06^) 79-461
Tovarna obutve PEKO n.sol.o. TRŽlC
razpisuje na osnovi sklepa skupnega delavskega sveta dela in naloge:
Člana kpo
za planiranje, ekonomiko, organizacijo in finance
Pogoji za sprejem:
— diplomirani ekonomist, diplomirani organizator dela, diplomirani inženir tehnične matematike in 5 let uspešnega dela na odgovornih delih v gospodarstvu
— šola za poslovodne kadre
— sposobnost vodenja in organiziranja
— samostojnost pri delu
— sposobnost sodelovanja
— izpolnjevanje kriterijev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Tržič
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5.
O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka.
Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štiriletni mandat.
ALPETOUR
Titov trg 4/b
64220 ŠKOFJA LOKA
SOZD Alpetour Škofja Loka, TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET Škofja Loka vabi k sodelovanju
IZKUŠENEGA DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA RAČUNALNIŠTVA
EKONOMISTA ALI LINGVISTA Z ZNANJEM NEMŠKEGA JEZIKA, KI JE SVOJE ZNANJE ŽE PREIZKUSIL NA RAZLIČNIH PODROČJIH
DELAVCA V. ST. IZOBRAZBE EKONOMSKE, ADMINISTRATIVNE ALI DRUŽBOSLOVNE SMERI, Z ZNANJEM STROJEPISJA IN NEMŠKEGA JEZIKA
Kaj pričakujemo?
— dograjevanje že začrtanega sistema dela na področju poslov informac. sistema, raziskovanje in uvajanje nove tehnologije in rač. opreme v PIS
— samostojnost pri disponiranju tovora v tujino in iz tujine, sklepanje prevoznih poslov z domačimi in tujimi komitenti, dobro poznavanje tujih jezikov - predvsem nemškega,
— kvalitetno opravljanje admin. opravil v komerciali mednarodnih prevozov.
Vabimo vse, ki menijo, da ustrezajo našim zahtevam da svoje zanimanje sporočijo pisno na naslov: SOZD Alpetour Škofja Loka kadrovski sektor - najkasneje do 30. 1. 1989.
ABC Pomurka, LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja Loka
objavlja prosta dela in naloge:
1. POSLOVODJA za slaščičarno Homan v Škofji Loki
Pogoj: končana poklicna gostinska ali srednja gostinska šola in dve leti prakse na podobnih delih.
2. SNAŽILKE za gostinski obrat Stari Mayr
Delo je primerno za upokojenke, saj se opravlja le 1 - 2 uri dnevno (čiščenje sanitarij).
3. PRODAJALCA za oddelek z železnim, in gradbenim materialom v Blagovnici Železniki
Pogoj: šola za prodajalce.
4. MESARJA - SEKAC za delo v samopostrežnem oddelku Blagovnice v Železnikih.
Pogoj: KV mesar
5. PRODAJALKE za delo v prodajalni v Škofji Loki
Pogoj: končana šola za prodajalce, tekstilne stroke.
6. DVEH NATAKARJEV za delo v novozgrajeni blagovnici v Žireh.
Pogoj: končana gostinska šola.
Poskusno delo za dela poslovodje traja 60 koledarskih dni, za dela prodajalcev, natakarjev in mesarja - sekača pa 90 koledarskih dni.
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja ABC Pomurka, LOKA DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, osem dni po objavi.
fWBSSSS©BSICaAS 14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 24. januarja 1989
SOZD KEMIJA LJUBLJANA KEMIČNA TOVARNA PODNART, p.o. PODNART
razpisuje po sklepu odbora za delovna razmerja delovne organizacije naslednja dela in naloge:
1. POMOČNIK VODJE RAZISKOVALNO-SERVISNE SLUŽBE
(pomoč pri vodenju raziskovalnega in servisnega dela)
2. KOMERCIALNI TEHNOLOG
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.:
— visoka izobrazba kemijske smeri (dipl. ing. kemije, VIP VII/1)
— 60 mesecev delovnih izkušenj na področju površinske zaščite in kemijske organske in anorganske tehnologije
— aktivno znanje tujega jezika
— izpit iz varstva pri delu pod 2.:
— visoka izobrazba kemijske smeri (VIP VII)
— 42 mesecev delovnih izkušenj v stroki, zlasti na področju kemijske tehnologije in raziskav trga
— znanje tujega jezika
— izpit iz varstva pri delu
Delovno razmerje se v obeh primerih sklepa za nedoločen čas s 3-mesečno preizkusno dobo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Pod-nart, p.o., za odbor za delovna razmerja. Prijavljene kandidate bomo o rezultatu obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju oziroma izbiri.
M JUGOBANKA
EKSPOZITURA TRŽIČ
Cesta JLA 2, telefon: 52-161, 52-162
Poslovni čas: pon - pet 9. - 12. in 14. -17
sobota 8. -11.
Jesenice, C. železarjev 8
Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD KOMERCIALA objavljamo prosta dela in naloge:
VODJA MATERIALNEGA GOSPODARJENJA
šifra 4760, U-5, 24. kategorija 1 oseba
Pogoji: visoka šola ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri in pet let delovnih izkušenj
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrovski sektor Železarne Jesenice, C. železarjev 8, z oznako "za TOZD Komerciala".
Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika v Škofji Loki
se zahvaljuje vsem, ki so namesto novoletnih čestitk, žalnih vencev, plačil za opravljene storitve, spominskih daril in iz drugih humanih namenov podarili denar za pomoč osebam prizadetim na vidu.
DAROVALI SO:
Stanislav POLAK, Vida OGRIS in Marjan GAZVODA iz Kranja, Svetislav MAKSIM, Franc MIHALIČ, Nada KAŠMAN, Borut SINK, Stane OBLAK, in sindikat ZD Škofja Loka iz Škofje Loke, Irena GRUM, Miran PLANINC, Dorin HVALEČ, Žiga SKALAR, Miro ŠILIČ, ŽORGA in Centralna tehniška knjižnica iz Ljubljane, RAMOVŠ, LEŠNJAK in sosedje pokojnega Viktorja Luštrika iz Medvod, Marta DEMŠAR in Francka MLAKAR iz Železnikov, Planinsko društvo iz Radovljice, Jože ROBIČ iz Martuljka, Janez LIPIC iz Grosuplja, Ciril PETERNEU iz Rovt, Greta SAMOTRAČAN iz Vrhnike, Tine ŠEBENIK iz Notranjih goric, delavci Zdravstvene postaje Žiri ter neimenovane krajanke iz Dupelj.
W
HTDO GORENJKA JESENICE TOZD GOSTINSTVO JESENICE
Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
VEC KUHARJEV IN NATAKARJEV v TOZD Gostinstvo Jesenice
Pogoji: strokovna izobrazba ustrezne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj in 2-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bodo kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka Jesenice, Prešernova 16, Jesenice, kadrovska služba.
OBRTNO ZDRUŽENJE Kranj, Likozarjeva 1
Razpisna komisija Obrtnega združenja Kranj razpisuje delo in naloge:
TAJNIKA OBRTNEGA ZDRUŽENJA IN VODJE DELOVNE
SKUPNOSTI STROKOVNIH SLUŽB
(reelekcija)
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba pravne, ekonomske, organizacijske ali druge družboslovne smeri
— 4 leta delovnih izkušenj v stroki
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Obrtno združenje Kranj, Likozarjeva 1, z oznako "za razpisno komisijo". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po imenovanju.
VEČ   KOT ČASOPIS
IS mira Rado vtikat tel 75-036
JANUARJA V PRODAJALNAH MERKUR
POSEBNA UGODNOST
•15% POPUST
OB GOTOVINSKEM PLAČILU
• MOŽNOST PLAČILA V
5 OBROKIH
BREZ OBRESTI
• PLAČILO S ČEKI
V 5-MESEČNEM ZAPOREDJU
PRI NAKUPU VSEGA BLAGA (razen črne metalurgije in premoga) V VREDNOSTI NAD 200.000 DIN
MERKUR kranj
SEZNAM DEŽURSTEV V LETU 1989 V skladu z odlokom o poslovnem času v občini Škofja Loka, poslujejo v letu 1989 trgovine z živilsko prehrambenimi proizvodi ob sobotah do 18. ure po naslednjem razporedu: 28. 1. 1989                                                 SP Frankovo naselje 4. 2. 1989 NAMA 11. 2. 1989                                                   SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg 18. 2. 1989                                                         Market Novi svet	
25. 2. 1989	SP Podlubnik
4. 3. 1989	SP Groharjevo nas. in mesnica Groh. nas.
11.3. 1989	SP Frankovo naselje
18.3.1989	NAMA
25. 3. 1989	SP Mestni trg, mesnica Mestni trg
1.4. 1989	Market Novi svet
8.4. 1989	SP Podlubnik
15. 4. 1989	SP Groharj. nas. in mesnica Groh. nas.
22.4. 1989	SP Frankovo naselje
27.4. 1989	vse prodajalne zaprte
29.4.1989	NAMA
1. in 2. 5. 1989	vse prodajalne zaprte
2.5.1989             od 8. do 11. ure	SP Podlubnik, SP Kidričeva 63
6. 5. 1989	SP Mestni trg, mesnica Mestni trg
13. 5. 1989	Market Novi svet
20. 5. 1989	SP Podlubnik
27.5.1989	SP Groharjevo naselje, mesnica Groh. nas.
3. 6. 1989	SP Frankovo naselje
10.6.1989	NAMA
17.6.1989	SP Mestni trg, mesnica Mestni trg
24.6.1989	Market Novi svet
1. 7. 1989	SP Podlubnik
4.7. 1989	vse prodajalne zaprte
8. 7. 1989	SP Groharjevo nas., mesnica Groh. nas.
15. 7. 1989	SP Frankovo naselje
22.7.1989	vse prodajalne zaprte
29.7.1989	NAMA
5. 8. 1989	SP Mestni trg, mesnica Mestni trg
12.8. 1989	Market Novi svet
19.8.1989	SP Podlubnik
26.8.1989	SP Groharjevo nas., mesnica Groh. nas.
2. 9. 1989	SP Frankovo naselje
9. 9. 1989	NAMA
16.9. 1989	SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg
23.9.1989	Market Novi svet
30. 9. 1989	SP Podlubnik
7.10.1989	SP Groharjevo nas., mesnica Groh. nas.
14.10.1989	SP Frankovo naselje
21.10.1989	NAMA
28.10.1989	SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg
1. 11. 1989	vse prodajalne zaprte
4.11.1989	Market Novi svet
11. 11. 1989	SP Podlubnik
18.11.1989	SP Groharjevo naselje, mesnica Groh. nas
25. 11. 1989	SP Frankovo naselje
29. in 30.11.1989	vse prodajalne zaprte
2.12.1989	NAMA
9.12.1989	SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg
16.12.1989	Market Novi svet
23.12. 1989	SP Podlubnik
30.12.1989	vse prodajalne odprte do 13. ure
1. Na področju Žirov je dne 3. 1. 1989 od 8. do 11. ure dežurna prodajalna SP C. 31. divizije 84. Dne 2. 5. 1989 pa je od 8. do 11. ure dežurna prodajalna Mercator-Sora Žiri.
2. Na področju Poljanske doline je dne 3. 1. 1989 od 8. do 11. ure dežurna prodajalna SP KZ Gorenja vas.
Dne 2. 5. 1989 pa je od 8. do 11. ure dežurna prodajalna SP Gorenja vas.
3. Na področju Selške doline je dne 3. 1. 1989 od 8. do 11. ure dežurna prodajalna SP Trnje 35. Železniki, dne 2. 5. 1989 pa je od 8. do 11. ure dežurna prodajalna SP Blagovnica Železniki.
4. V kolikor se zainteresirane DO do 1.12. 1989 ne sporazumejo drugače, velja enak vrstni red dežurstev tudi za leto 1990.
Ta razpored se lahko spremeni le s soglasjem podpisnikov tega sporazuma.
5. Izdelava obvestil o dežurstvu prevzame »LOKA« TOZD Prodaja na drobno.
6. Stroški izdelave obvestil se delijo po številu napisov za vsakega podpisnika.
7. Seznam dežurnih prodajaln mora biti izobešen na vidnem mestu v vseh prodajalnah z živili.
Torek, 24. januarja 1989
/JVIAOOGLAS^
15. STRAN   : mSSSS&S^lOMJkB
MAU OGLASI
tel.:27 960 certa J1A16
APARATI STROJI
Ugodno prodam samonakladalno PRIKOLICO 19 kub. m. Aljančič, Kovor 16 _ _ 847
Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kW in plinski ŠTEDILNIK - 2 plin. Lidija Arnež, Jaka Platiše 13, Kranj, popold ne__8EM
Navijalni STROJ aumann prodam. Tel.: 41-011_854
Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kW. Ogled od 8. do 11. ure. Marjan Šiling, Levstikova 2. Kranj 865 Prodam termoakumulacijsko PEČ, ce-na 150.000 din in HLADILNIK, cena 150.000 din. Tel.: 73-047_87^
Prodam skoraj nov kiperbusch. Infor macije na tel.. 35-166, od 19. do 20. ure ___878
Prodam nov glasebni STOLP fischer. Tel.: 064/633-696_ 884
Prodam zamrzovalno, vgradno OMARO gorenje, staro 1 leto. Cena 10 SM. Bauman, Kupljenik 15, Boh. Bela 888
Prodam iskrin barvni TV sprejemnik. Tel.: 27-810_894
Ugodno prodam ŠTEDILNIK 2 + 2. Tel.: 70-360_895
Prodam črno-bel TV gorenje, ekran 60 cm. Tel.: 064/631 -390, popoldne 896
Prodam TRAKTOR TV 420 in nekaj pri-ključkov. Informacije na tel.: 84-718, od 18. do 20. ure 919
Prodam dobro ohranjen KOMBANJ za krompir vilmaus, samonakladalno PRIKOLICO za seno, dvobrazdni PLUG in PAJKA far. Kropivnik, Zg. Brnik 7, Cerklje 898
GRADBENI MATERIAL
Prodam kompletno etažno CENTRALNO KURJAVO s petimi radiatorji. Tel.:
83-881_856
Prodam APNO v vrečah, 20 odstotkov ceneje. Kern, tel.: 42 503 858
10 odstotkov ceneje prodam 340 kosov rjavih STREŠNIKOV dravograd. C. na Klanec 12/a, tel.: 24-889 909
POSESTI
Večjo DELAVNICO ali GOSPODARSKO POSLOPJE dolgoročno vzamem v najem ali kasneje odkupim. Šifra: KLJUČAVNIČARSTVO_562
Manjšo   enodružinsko stanovanjsko HIŠO v Poljanski dolini zamenjam za 2-sobno stanovanje v Kranju z doplačilom. Šifra: POLJANSKA DOLINA _853
Vzamem PROSTOR v najem za gostinsko dejavnost v okolici Kranja. Možnost predplačila. Tel.: 27-514 872
RAZNO PRODAM
Prodam smrekov OPAŽ, šir. 7 in 10 cm, suhe hrastove PLOHE, deb. 5 cm in SLAMOREZNICO eple 800 Vopo-vlje 12, Cerklje_852
Prodam polovico KRAVE. Tel.: 77-275
875
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA
Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja pri Vzgojnovarsteni organizaciji Radovljica objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
SPECIALNEGA PEDAGOGA DPO
Pogoji:
— višja ali visoka izobrazba v tej smeri
— ustrezne moralno-politične lastnosti
— opravljen strokovni izpit
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10. O izbiri bomo kandidate obvestili.
KOVINSKA BLED Bled, Seliška c. 4 B
objavlja prosta dela in naloge:
1. KV REZKALEC
2. KV KLJUČAVNIČAR
3. KV STRUGAR
Poleg splošnih pogojev za sprejem se zahteva še: pod L: poklicna šola ustrezne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, pod 2.: poklicna šola ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, pod 3.: poklicna šola ustrezne smeri, 4 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov Kovinska Bled, Seliška c. 4 B, Bled.
UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ
razpisujejo prosta dela in naloge:
V Komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve L SAMOSTOJNI SVETOVALEC - PRAVNIK
ponovni razpis
Pogoji:
— visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti pravne smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
— strokovni izpit
V upravi za družbene prihodke
2. VODJA ODSEKA ZA KNJIGOVODSTVO DRUŽBENIH PRIHODKOV IN IZTERJAVO
ponovni razpis
Pogoji:
— visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
— strokovni izpit
V Komiteju za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti
3. VODJA IN ORGANIZATOR DELA PISARNE KOMITEJA
Pogoji:
— srednja izobrazba V. stopnje zahtevnosti administrativne ali ekonomske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— 1-mesečno poskusno delo strokovni izpit
4. PRIPRAVNIK
Pogoji:
— višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti ekonomske, upravne, organizacijske, agronomske smeri
Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lahko opravi v enem letu po namestitvi.
Za dela in naloge pod zaporedno številko 4 se sklene delovno razmerje za določen čas, za vsa ostala dela in naloge pa za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oziroma delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: Občina Kranj, Splošne službe, Kadrovska služba, Trg revolucije 1, 64000 Kranj.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Prodam 4 leta star barvni TV in belo FASADNO OPEKO po polovični ceni Vrba 17_._889
Prodam črno-bel TV, ekran 30 cm, uvožen, kiperbusch in trajnožarečo PEČ ter KOLO na 5 prestav. 890
STAN.OPREMA
Prodam popolnoma novo SPALNICO lucija (Meblo) in nekaj ELEMENTOV dom - oreh (Alples). Cena: 65 odstotkov prodajne cene. Tel.: 26-861, int. 29, Janko_656
DVOSED s foteljem prodam za 30 SM. Tel.: 38 597 907
STANOVANJA
Kupim manjše, starejše STANOVANJE do 30 kvad. m. v Kranju ali okolici
Tel.: 35-737_8JM
SOBO oddam dekletu za občasno pomoč v vrtu. Bled, tel: 78-268 887
1-sobno STANOVANJE s telefonom v Škofji Loki prodam. Tel.: 061/216-783 _902
Mirna intelektualka išče v Kranju 1-sobno STANOVANJE ali sobo Na slov v oglasnem oddelku. 915
VOZILA
Prodam LADO RIVO 1300, letnik marec 1987. Jožko Štular, Golniška 58, Kranj
Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1979. Vremšak, Cankarjeva 10, Radovljica, tel: 75-593, popoldne 121 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981, cena 500 SM. Ogled: Kosovelova 1, Rado vljica 577 19797 603
Prodam GOLF bencin, letnik Jenko, Vešter 34, Škofja Loka
Zelo ugodno prodam Z 1977. Tel: 57-444
750,
letnik 849
Prodam Z 750, letnik 1979 in NSU 1200, karamboliran, motor generalno obnovljen. Tel.. 51 -292 857
Prodam LADO 1300 S, staro 2 leti. Gregorčičeva 21, Radovljica 859
Poceni prodam LADO 1200, letnik 1976, motor v okvari ter prvo in zadnje STEKLO, rabljena VRATA, 2 glavi motorja za Lado 1200 in kiperbusch, star 1 leto, 40 odstotkov ceneje. Šoro, C železarjev 33, Jesenice 860 Prodam VISO RE 11, letnik 1983. Tel.:
37-341_861^
Prodam KOMBI imv, letnik 1976, regi striran, za 550 SM. Ogled vsak dan po 15. uri. Džukanovič, Prešernova 23, Bled_863
Ugodno prodam VAUXHALL chiveta, letnik 1976, registrirana do januarja
1990. Tel: 064/621-023_864
Prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do avgusta 1989. Tel: 88-114 866
Prodam DIANO, letnik 1979, registrira-na do oktobra. Informacije na tel.: 51 -426_869
Prodam Z 750 SC, letnik 1979, dobro ohranjen. Tel: 48-109 876
Prodam prednje STEKLO in desna VRATA za Z 750. Za Z 101 pa MENJALNIK. Tel: 46-379_880
Prodam SPAČKA, letnik 1976. Tel.:
39-997_883
Prodam R 4, letnik 1977, karamboliran. Gabor, Na logu 16, Tržič Loka 886 Prodam nova sprednja BLATNIKA za R 18 TL. Tel: 35-815 891
Prodam FIAT 127, 70-301
letnik 1978. Tel.: 897
Prodam Z 101, letnik 1976, registrirana do oktobra 1989. Ogled v soboto in nedeljo v Smokuču št. 31, Žirovnica 901
Prodam nov MOTOR BT 50. 42-847, po 18. uri _
Tel.: 903
Prodam Z 101 GT, letnik 9/1984. Oman Tavčar,    Podlubnik    159, tel.:
064/622-917_906
Prodam CITROEN GS palas, letnik 1976, registiran do novembra 1989 In-
formacije na tel.: 23-929_911
Prodam CITROEN GS 1,3, letnik 1980. Informacije na tel.: 064/631-002, od 18.
do 19. ure_913
Prodam Z 750, letnik 1976. Škofjeloška
19, Kranj_916
Prodam Z 750, starejši letnik. Florjan Gašperin, Rodine 6/a, Žirovnica 917
Prodam JUGO 1,1 GX, letnik 1978. Tel.: 37-430, popoldne 918
ZAPOSLITVE
Nudimo vam HONORARNO ZAPOSLITEV ob vikendih - DRŽAVNA ZALO-ŽBA SLOVENIJE. Tel: 38-206 154
Mladim osebam nudim honorarno DELO na terenu, visoka provizija - letna mrzlica. Tel.: 34-104, petek, od 20. do 22. ure 591
Potrebujemo več AKVIZITERJEV za prodajo atraktivnega artikla (niso knjige, ni kozmetika). Vladimir Pavlic, Zg.
Pirniče 69, Medvode_873
V gostinskem lokalu v Kranju rabimo za jutranje delo honorarno ĆISTILKO. Informacije na tel.: 47-584, dopoldne
__879
Stalno honorarno delo v centru Kranj ske gore nudimo vitalnemu upokojen cu. Ponujamo odličen OD. Informacije vsak dan na tel.: 061/311-990, med 12. in 14. uro 892 Iščem izkušenega AKVIZITERJA vodjo s svojo skupino za prodajo ko vinske galanterije. Izplačilo takoj. Pa vel Vodnjov, Alpska 13, Bled 893
DELO na dom sprejmem. Zaželena drobna dela, ni pa nujno. Možnost ši-vanja. Tel.: 83-281, od 6 do 14 ure 900 IZDELOVANJE drobne konfekcije dam v delo na dom. Šifra: MANJ ZAHTE VNO DELO 908
ŽIVALI
Prodam SIMENTALCA, starega 15 dni Franc Mali, Zg. Duplje 42
Prodam PRAŠIČA krmljenega z doma-čo krmo. Krajnik, Breznica 5 791
6 mesecev brejo TELICO simentalko prodam. Janez Rant, Suša 6, Gorenja vas 850
Prodam 3 tedne staro TELIČKO simen talko. Bohinc, Glinje 6, Cerklje 862
Prodam črno-belo TELIČKO, staro 10 dni. Tel.: 42-443_867
Prodam polovico KRAVE Marija Zor man, Praprotna polica 5, Cerklje, tel.: 42-438_868
Prodam od 20 do 150 kg težke PRAŠI ČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 885
Prodam 1 teden staro TELIČKO. Tel.: 80-755 905
KUPIM
Kupim cca 300 kosov porolit OPEKE (večji format). Tel.: 45-678_848
Kupim starejšo ali novejšo GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki šifra: NAVEDITE CENO _877
Kupim  rabljeno  mizarsko TRAČNO
ŽAGO. Tel.: 69-876_882
Kupim STREHO za Z 128 11 GX in levo trikotno OKENCE. Hafnar, Škofjeloška 24, kranj, tel.: 28-087_ 904
Kupim APN 6, starejši lethik ali samo ogrodje. Tel: 58-245 910
OBVESTILA
PONUJAM vam ugodno sodelovanje pri IZDELAVI elementov za palete. In formacije: Zupan, Retnje 35, Tržič, tel.. 57-491_153
Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo ELEKTROINSTA LAĆIJO. Jože Benedičič, Elektroinsta lacije, Prezrenje 22, Podnart, tel.: 70-482_ 411
VODOINSTALACIJO NA NOVI HIŠI kot tudi razna popravila vam hitro in kvalitetno izdela obrtnik. Tel.: 28-427
_666
Cenjene stranke obveščamo, da bo Gostilna Marinšek Marija v Naklem ZAPRTA od 25. do 19. 1. 1989. Se pri poročamo! 846 Rajko Černilec iz Tavčajeve 7, Kranj obvešča, da bo prenehal svojo čevljarsko dejavnost z 31. 1. 1989. Obenem se strankam zahvaljuje za večletno sodelovanje. 855
OSTALO
Prodam 3.000 kg SENA. Rudolf Ahlin, Log 15, Škofja Loka 870 Organiziram prodajo izvirnih izdelkov DOMAČE OBRTI in nudim POSLOVNI PROSTOR za trgovino, industrijsko prodajalno ali zastopstvo na periferiji Kranja. Šifra: KVALITETA 912
OPRAVIČILO
Pri objavi V SPOMIN za pok.
Miloje-Mičota Sčekič
in
Zorano Kavčič, roj. Sčekič
je nastala neljuba napaka. Pravilno se glasi: Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in Sekretariatu za notranje zadeve SO Kranj, ki se ju spominjate in obiskujete njun prerani grob.
Za napako se opravičujemo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
KATARINE COF
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni .zadnji poti.
VSI NJENI
Virmaše, 18. januarja 1989
ZAHVALA
Ob tragični izgubi ljubljenega moža, atija, sina, brata in strica
MARJANA KAVAŠA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje, pisna in ustna sožalja. Še posebej se zahvaljujemo TOZD-u za PTT promet Domžale, pošti Komenda, ter pošti Cerklje za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi DO Titan in Stol iz Kamnika. Posebna zahvala g. kaplanu za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI:
žena Marta s sinčkom Sašom ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu od dragega moža, očeta, starega očeta in strica
JOŽA TREVNA st.
se iskreno zahvaljujemo sosedom, krajanom KS Podnart, družbenopolitičnim organizacijam, zdravniškemu osebju bolnišnice Jesenice, pevcem za zapete žalo-stinke. Zahvaljujemo se tudi govornikom, ter gospodu župniku za lepo opravljen pogreb.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Ovsiše, Kranj, Ljubljana, Huttenberg, 17. januarja 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA DOLENCA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem Alplesa, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom ZD Železniki in g. župniku iz Selc za lepo opravljen pogreb.
VSI NJEGOVI
Stirpnik, 15. januarja 1989
ZAHVALA
Bolečino, kije ob smrti neizogibna, mora človek nositi sam.
Ob smrti našega dragega
ŠAIPA NIKA IZETI
se zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč, g. župniku, pevcem za zapete žalostinke, kolektivu OŠ Ivan Grohar za izrečeno globoko sožalje in vsem, ki so kakorkoli pomagali in ga spremili na njegovo zadnjo pot.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete
VIDE VESTER
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedomf znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu hotela Grad Podvin in SGP Gorenje Radovljica za cvetje in denarno pomoč, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo dr. Borutu Rusu, dr. Zaletelu in med. sestri Cilki za nuđenje pomoči v času bolezni. Iskrena hvala tudi teti Majdi za nesebično pomoč v zadnjih dneh življenja.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Zg. Gorje, Bled, Zasip, 13. januarja 1989
Vesele počitnice
Še teden dni počitniških užitkov
Kranj, 24. januarja - Prireditve kranjskih Veselih počitnic so polno obiskane. Šolarji bodo še ta teden uživali v športnih dejavnostih, kinu, drsanju, plavanju, jahanju, likovnem ustvarjanju, lutkovnih predstavah... Ko bi padel še sneg, bi bilo idealno!
Ena najbolj privlačnih novosti, ki sta jih kranjska mladinska organizacija in zveza prijateljev mladine vključili v letošnji počitniški program, je nedvomno tečaj jahanja v pokriti ja-halnici Jahalnega centra Pod-vin. Vodi ga Irena Radženovič, ki je nad odzivom kranjskih po-čitničarjev prijetno presenečena. Sprejela je 23 tečajnikov, pa bi jih spričo velikega zanimanja lahko še več, ko center ne bi imel le dveh vadbenih konj. Žal so morali nekaj ljudi odkloniti in jih napotiti v kranjski konjeniški klub, ki ima prav tako tečaje. Med počitniškimi jezdeci niso le srednješolci, čeprav je njih najbolj pritegnila novost, temveč tudi majhni otroci, eni in drugi pa se na konjskih hrbtih zvrste v dveh dopoldanskih in dveh popoldanskih tečajnih urah, ki jih morajo včasih tudi malce podaljšati. In kaj pravijo tečajniki?
»Zadnji šolski dan smo se z nekaj sošolci domenili, da se udeležimo jahalnega tečaja, kaj bi drugega delali v počitnicah, ko ni snega,« je svojo odločitev za počitniško jahanje utemeljil srednješolec Jože Šink. »Tečaj stane okoli 150 tisočakov, ne zdi se mi predrag, čeprav sem zanj odštel vso štipendijo. Rad imam konje in rad bi se naučil jahanja, najprej na začetnem tečaju, potem pa pojdem še v nadaljevalnega.«
Tanja Kavčič iz Iskrine srednje šole pa dodaja: »Jahanje je kar dober nadomestek za zimske športne aktivnosti. Pošteno ti razgiba mišice. O ostalih počitniških dejavnostih pa ne vem dosti. V šoli je ves razred dobil en sam letak Veselih počitnic, tako da si ga niti pošteno ogledati nismo mogli. Ker imam ra-
da konje, sem takoj izbrala jahanje. To me tudi dovolj razvedri v teh zimskih dneh brez snega.«
Jahanje se nadaljuje tudi ta počitniški teden, prav tako igre z žogo v športni dvorani na Planini, ki se odpre že zjutraj ob 8. uri. Drsališče zaživi že ob 9. uri, ob 10. pa se začne večina ostalih
dejavnosti: tedaj sta filmska in video predstava v kinu in klubu Carnium, plavanje v zimskem bazenu, že uro prej likovna delavnica v Kieselsteinu za tiste, ki ne marajo risanja in za one, ki jih mika video oblikovanje. V domu JLA bo ta teden od 9. do 12. ure razstava letalskih modelov, danes popoldne od 15. do 16. pa prikaz in tekmovanje z avtomobilčki na daljinsko vodenje. Uro zatem bo tam tudi lutkovna predstava Gledališča čez cesto, že včeraj pa so odprli tudi foto razstavo. Počitnikarjem torej tudi popoldne ni treba lenariti. V četrtek in petek bo v domu JLA tudi predavanje o gorah. Ves teden bodo tam tudi ure računalništva. Mlajši so povabljeni na uro pravljic v Pionirsko knjižnico jutri ob 16. Kaže, da edinole s tečajem smučarskega teka, ki je bil predviden vsako dopoldne v športnem parku, ne bo nič.
D. Z. Žlebir
Pri Globočnikovih v Tržiču
Oblačila za šport in planinstvo
Tržič, 20. januarja - Zakonca Zdenka in Matjaž Globočnik, oba nekdanja športnika, sta se lotila izdelave oblačil za razne športne dejavnosti in gibanje v gorah. S svojimi izdelki, ki ne zaostajajo za tujimi niti po kakovosti materialov niti po sodobni izbiri oblik in barv, opremljata vrsto športnih klubov. Zaenkrat je moč kupiti oblačila z znamko GT SPORT v mali tržiški prodajalni, že letos pa nameravata odpreti trgovino v novem prodajnem centru na Bledu.
Verjetno je k odločitvi za izdelavo športnih oblačil zakoncema Globočnik znatno pripomogla njuna športna preteklost. Danes 33-letni Matjaž je dolga leta tekmoval v motokrosu, že kot mladinec pa je bil uspešen v alpskem smučanju. Zdenka Kurnikova je vztrajno veslala in kar dvanajskrat osvojila naslov državne prvakinje. Kot študenta fakultete za telesno kulturo in kot tekmovalca sta se spoznala z marsikaterim problemom, ki jih imajo športniki zaradi neustreznih oblačil.
»Kadar oblikujejo specialna športna oblačila za posamezne zvrsti isti ljudje, kot krojijo, na primer, serijske spalne srajce,« razmišlja Matjaž Globočnik, »so mnogi izdelki tudi neuporabni. Prav pomanjkanje sodobnejših oblačil za športnike in planince na domačem trgu naju je spodbudilo, da sva se lotila dokaj zahtevne naloge. Prve izkušnje sva si nabirala z izdelavo trakov za igralce tenisa. Potlej je v domači delavnici nastal prvi športni dres, ki ga je potreboval moj brat Tomaž v planiški šoli za smučarje tekače. Pred dobrim letom sva začela izdelovati oblačila še za druge tekmovalce; doslej sva opremila tekače iz smučarskih klubov iz Ljubljane, Dola pri Litiji, Hoč, Kranjske gore in drugih krajev. Za tekače izdelujemo kombinezone, tekmoval-
ne anorake in drugo, proizvodnjo pa smo razširili še na oblačila za druge športe.«
Pomemben je vsak šiv na obleki
Oblačila iz Globočnikove delavnice so že preizkusili mnogi športniki. V njih je odšla Anica Jerman iz Tržiča na svetovno atletsko prvenstvo veteranov lani v Italijo, jugoslovanski veslači so tekmovali na olimpijskih igrah v Seulu v dresih z oznako GT SPORT, naše alpiniste so med nedavno uspešno odpravo na Čo Oju varovale pred mrazom in vetrom bunde, hlače in zaščitne rokavice, kolesar Pinta-rič iz ljubljanskega Roga že uporablja specialni letni dres in sodeluje pri razvijanju zimskega dresa, sedaj pa v delavnici Globočnikovih pripravljajo jopič in krovnico za kajak za evropskega prvaka v veslanju s kanujem Jelenca.
»Z ženo se zavedava,« razlaga sogovornik, »da brez vlaganja v vrhunski šport in brez stikov s športniki ter trenerji ni moč doseči razvoja pri izdelavi oblačil. Skupno iščemo nove rešitve, obenem pa slediva tujim trendom na tem področju. Pri izdelkih za vrhunske športnike ali alpiniste je namreč v ospredju njihova uporabnost; pomemben je vsak šiv, saj slaba obleka lah-
ko ogrozi rezultat oziroma varnost uporabnika. Če se oblačila dobro obnesejo pri športnikih, ki nekaj veljajo, seveda po njih raje sežejo tudi ljubitelji rekreacije.«
Razen oblačil za smučarske tekače, atlete, veslače in kolesarje pri Globočnikovih izdelujejo drese za hokejiste in triatlonce ter veleslalomske kombinezone in golenske ščitnike za alpske smučarje. Posebnost so oblačila za gibanje v alpskem svetu, ki jih odlikujejo sodobni materiali in kroji. Sedaj nastaja v delavnici nova kreacija vetrovk za serviserje Alpine. Spomladi bo naprodaj nova kolekcija oblačil za igralce tenisa. Zen-krat je moč najti Globočnikove izdelke v njihovi trgovinici na Trgu svobode 16 v Tržiču, od letošnjega poletja naprej pa jih bodo verjetno že ponujali v novi prodajalni na Bledu.
Stojan Saje
Pristava bo dobila ulice
Tržič, januarja - Ko se naselje razširi in zgosti, ko je večino hiš že težko najti, je treba misliti na ulice. Pristava pri Tržiču jih bo v kratkem dobila.
Kar 136 hišnih številk že ima Pristava in 19 odstotkov vseh že ima pristavek "a", "b", "c" in tako naprej. Vas se je pač gradila in širila, kot povsod drugod in bolj, ko so nastajale težave s številkami in dodanimi črkami abecede, bolj je vse klicalo po novi ureditvi. Dani so bili predlogi in novembra lani so jih vaščani po enomesečni javni razpravi potrdili. Pristava bo dobila pet ulic.
Mlaka se bo reklo zaselku na levem bregu Tržiške Bistrice, Pod-vasca pa novemu naselju nad cesto Tržič - Križe, tako kot vaščani ta dva dela vasi že od nekdaj imenujejo.%Ena od ulic bo nosila ime Pot na polje - tudi temu predelu vaščani že od nekdaj pravijo tako, glavna cesta skozi Pristavo in hiše ob njej pa bodo poimenovane Pristavška cesta. Ena od ulic bo Purgarjeva uli-
ca, poimenovana po priimku stare pristavške družine, ki je med NOB dala šest življenj: štirje, oče Jožef in sinovi Jožef, Peter in Maks so bili kot talci ustreljeni v Bistriškem klancu 28. julija 1942, sina Rudolfa so okupatorji ujeli kot partizana in ga že leta 1941 ustrelili v Begunjah, sin Albin pa je julija 1942 bil ustreljen kot talec na Cegeljšah.
O poimenovanju ulic na Pristavi bo dokončno sklepal še zbor krajevnih skupnosti občine Tržič na prvi naslednji seji.
D. Dolenc
7
GLASOVA ANKETA
Dražji bencin - dražje vse
Dolgo so obljubljali to zadnjo podražitev bencina. Nekaj večerov so bile dolge vrste pred črpalkami, češ zjutraj bo pa zares dražje, toda zgodilo se je tako, kot se je že večkrat: najprej so povišali pokojnine, potem pa udarili z bencinom. Ljudje so že kar vajeni in jih je ob vsakem povišanju pokojnin le še strah: "Kaj bo pa zdaj šlo gor?" Tokrat so ga pošteno podražili, za 28,6 odstotka v povprečju, najbolj pa kurilno olje, kar za 34,6 odstotka. Ekonomisti so hitro izračunali, da smo si lani maja za svoj povprečni zaslužek lahko privoščili 520 litrov super bencina, za novembrski, izplačan decembra, pa si ga bomo lahko le še 506 litrov. Kje so časi, ko je bil navadni bencin po 107, super pa po 113 din? Niso daleč, tako poceni je bil še pred slabimi 4 leti, 1. januarja 1985. Od takrat pa je skakal kot kobilice in bil tudi nenasiten kot kobilice. Še pred letom dni smo dali za liter su-pera 700 din! Pa naj bi bil dražji, če državna blagajna ne more drugače priti do denarja, a kaj ko prav bencin potegne za seboj prav vse in ne bo stvari, na katero zadnja podražitev ne bi vplivala. Se bomo zato kaj manj vozili?
Zdravko Knific, zasebni šofer   s   Posavca: "Že
zdaj so prevozi tako dragi, da si komaj upaš računati. Raje pelješ vsaj malo ceneje, da imaš le delo. Tovornjak, če en dan stoji, pomeni čisto izgubo. Če peljem s 7-toncem z Jesenic v Ljubljano, stane 25 do 30 starih milijonov, kar je že zdaj, po stari ceni bencina, silno drago. A ceneje ne morem; ko grem na črpalko, dam za tank bencina 20 milijonov, moram pa računati tudi amortizacijo, olje, popravila, svoj čas. Ne razumem, ves svet bencin ceni, mi pa ga dražimo."
Ivanka Vrbek z Okroglega: "To podražitev smo pričakovali, a smo le upali, da ne bo tolikšna. Hudo nas bo udarila. Na izlete gotovo ne bomo hodili, v službo pa ne moremo drugače, kot z avtomobilom. Mi z Okroglega imamo naj-bljižjo avtobusno postajo šele v Naklem, in ker delava oba z možem v Iskri, se nama bolj splača peljati v službo kar z avtom. Če bi živeli v mestu, bi se avtu lahko odrekli, tako pa moraš spotoma še nabaviti za
dom, po vseh opravkih moraš z avtom, pa tudi zdravnik ne pride več na dom."
Jože Zupan, šofer avtobusa iz Prebačevega: "Že teh nekaj dni se opazi, da se ljudje več vozijo z avtobusom, kot prej, ko bo slabo vreme, jih bo pa še več. Zdi se mi, da bencin proti drugim stvarem, kot so na primer prehrambeni artikli in tehnično blago, še niti ni tako zelo drag. Pri nas stane vožnja z lokalcem še vedno 1000 dinarjev, ta cena velja že od 1. decembra, žeton pa 700 din. Ta cena, če se nekdo pelje od začetne do končne postaje, to je od Globusa do Hrastja, niti ni visoka, če pa se nekdo pelje le postajo, dve, je pa že drago. Vendar pa se vsaj tri četrtine potnikov poslužuje žetonov, veliko pa jih ima mesečne karte, kar jim vožnjo občutno poceni."
Metod Grašič, prodaja gradbenega materiala KŽK v Hrastju: "Ob podražitvi bencina podjetja hitro reagirajo in gradbeni material že prihaja po novih cenah. Prevozne storitve so bile zdaj že nizke, to moramo priznati, ker so se medtem že podražile vseh vrst obrtne storitve, gume, maziva in podobno, bencin pa je bil le še pika na "i" in prevozni stroški bodo zagotovo kar blizu 50 odstotkov dražji, kar bo močno vplivalo na končno ceno blaga. Če je bil zdaj odvisni strošek 1,5 odstotka, bo zdaj 0,75 odstotka višji. Ta odstotek bo kasneje, s podražitvami materialov padal in poskočil spet z novo podražitvijo bencina."
Lado Prosen, upokojenec z Orehka pri Kranju: "Name direktno podražitev bencina ne bo veliko vplivala, kajti vozim se le s kolesom in avtobusom. Za v Kranj imam mesečno vozovnico, me pride najceneje. Hude podražitve pa bo višja cena bencina potegnila za seboj. Dražja bo hrana, dražje bo vse, in človek se le sprašuje, kam nas bo to pripeljalo."
D. Dolenc
Mil
0 varstvu pred plazovi šele februarja
Ljubljana, 20. januarja - Letošnji dan varstva pred snežnimi plazovi, redno izobraževalno akcijo v organizaciji komisije za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije in Gorske reševalne službe, so zaradi pomanjkanja snega že drugič preložili na poznejši datum. Organizatorji so se odločili, da bo tokratno srečanje šele prihodnji mesec, 25. in 26. februarja 1989.
V teoretičnem delu tečaja se bodo udeleženci spoznali s sestavo snega in njegovo preobrazbo zaradi vremenskih vplivov, načeli varne hoje v plazovitem svetu, načinom ukrepanja ob sprožitvi plazu in ukrepi za pomoč ponesrečenim. Ogledali si bodo tudi film o nevarnosti plazu za smučarje. V praktičnem delu bodo sledili prikazu iskanja ponesrečencev v plazu, reševanja z lavinskim psom in oskrbe ter transportiranja ponesrečencev. Za koristno izobraževanje, ki bo v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, se interesenti še vedno lahko pozanimajo in prijavijo v upravi PZS, Dvorža-kova 9 v Ljubljani.
S. Saje
Biljard turnir pri Johanci
Gostilna Pri Johanci v Britofu pri Kranju, pripravlja v soboto in nedeljo, 28. in 29. januarja, drugi veliki turnir ameriškega biljarda.
Turnir bo pripravljen na sedmih mizah in v eni neločeni skupini. Prijave že sprejemajo, zadnji rok pa je uro pred pričetkom turnirja, ki se bo pričel v soboto ob 11. uri.
Glavni pokrovitelj, ki bo prispeval tudi prvo nagrado dva in pol milijona pa je pivovarna Union. Vse ostale informacije lahko dobite Pri Johanci v prostorih biljard kluba.
GŠ
Več kot 350 ur prostovoljnega dela
V Volči imajo sneg
Volča pri Poljanah, 21. januarja - Letošnja zelena zima jo je vsem smučarskim navdušencem, zlasti pa še otrokom, ki so prestopili že drugi teden počitnic, resnično zagodla. Snega niti na naših višje ležečih smučiščih ni za solidno smuko, kaj šele v dolinah, kjer na zimo spominja samo ivje, dokler ga ne stopi sonce. Vendar pa so tudi tod redke izjeme. Poljanska mladež, recimo, se lahko s smučmi zapelje po čisto pravem snegu...
No, čisto pravi tale sneg ni, mu je pa karseda podoben. Na hrib, ki ga je radodarno odstopil Zdravko Kokalj iz Volče, so ga "nastreljali" s snežnim topom. Tone Kos iz Delnic, ki je skupaj z Branetom Krekom iz Volče najbolj zaslužen za belo veselje, pripoveduje.
»Pred dvema tednoma smo začeli z umetnim snegom prekrivati 22-metrsko skakalnico, na kateri sicer vadijo pionirji kluba Alpina, obenem pa smo zasnežili še pobočje ob skakalnici. Dobili smo približno 200 metrov dolgo progo, primerno tudi za manjše slalomske tekme. Te dni bomo še nekoliko podaljšali iztek, ki je za skakalce prekratek, ter postavili vlečnico, last vaščanov iz Vol-
Smučarski navdušenci so doslej za zasnežitev skakalnice in smučarske proge ob njej opravili več kot 350 ur prostovoljnega dela. Na roko so jim šle tudi nekatere organizacije in društva. Tako je organizacija Šport in rekreacija iz Škofje Loke, s katero ima Tone Kos sklenjeno pogodbo za vzdrževanje žičnic na Starem vrhu in Soriški planini, posodila snežni top. Poljanski gasilci so odstopili črpalke za črpanje vode, Rudnik urana Zirovski vrh agregat, Termika je prispevala nekaj nafte zanj. Vse drugo (tudi bencin za črpalke) so opravili Tone Kos, Brane Krek in nekateri drugi vaščani ter skakalci.
»Sneg bo zdržal do daljše od-juge,« je še povedal Tone Kos.
Brane Krek in Tone Kos
»Ponudili smo ga učiteljem v poljanski šoli, ki bi na njem lahko organizirali smučarske tečaje za otroke pa tudi sicer ne bomo nikogar, ki se bo želel zapeljati, odganjali. Seveda pa je sneg v prvi vrsti za domačo mladež.«
Dobra zamisel, delavnost in spretnost peščice smučarskih navdušencev so pobelile hrib v Volči. Vzor, ki bi mu lahko sledili tudi v marsikaterem drugem kraju...
H. Jelovčan