Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništva „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat. r Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo ...TI i r a/1 TTof rulri rz 9.0*0 V £) ri ai n potnikov po cesti. iNekaj laških besed mrcvarijo tako, da kmalu spoznaš, da so iz severne Nemčije. «Buon džorno, oller amico! Ooch da? drinke no Gabbri vino ... io drinko birrah! Weest Knebbchen! Io wohlis uno grande boddilja! . . ei ja!“ . . tako vpijejo vsi vprek in kmalu veš, da so te vrle duše iz dežele, kjer pijejo „Blum-chenkaffee". Takoj začno piti . . ne, kar vlivajo in zalivajo, žlampajo . . po nemški se to pravi: Saufen. Nekdo, ki mu pravijo «gospod svetnik", mož s sivo brado, je pobral v Švici «jodler" pa ga zdaj poje, zdaj se je zbudilo vsem veselje do petja — začnimo torej! «Deutscbland, Deutschland iiber alles!" doni iz kosmatih grl po veliki dvorani — okrog pa stoje in sede drugi, Francozi, Rusi, Angleži in Italijani, pa vihajo nosove, se posmehujejo, vendar pa vljudno molče in kvečjemu mislijo sami pri sebi: «Kaj bi bilo, če bi tukaj vsak narod tako tulil!" Nekaj časa se še pije in poje dalje — naenkrat se razlije cela reka patriotičnih govoranc, dokler ni konca tudi tej niti in začno peti narodne pesmi in pitnice: „Ich weiss nicht, was soli es bedeuten". — „Nach Hanse gehn wir nicht . .“ V takem pijančevanju se zabavlja Nemec v tujini. To je tisti surovo-babati Hurra-patriotizem. je vseeno, ali smo Slovenci ali Nemci, kaj ne, g. Podgorc? In takšni ljudje, kakor je P., s takimi pogubnimi nazori, vodijo slovensko politiko na Koroškem! Kam pioverne?" Najpoprej moramo vendar izjaviti, da cenjeni list ljubljanske liberalne gospode vpliv P-a pretirava. Vsaj on ves čas do zadnjih treh let ni bil v vodstvu političnega društva, da, to društvo je delalo svoje resolucije proti njegovi osebi. Na koroški slovenski list ni imel nobenega vpliva, kot da je smel pisati semtertja kak članek. Če se je na občnih zborih kaj govorilo, bili so njegovi govori navadno le neki resumé danih razmer, in kar se je povedalo, povedalo se je mirno in odločno — kot izraz mišljenja večine naših duhovnikov. In ker so ti seveda v svesti si svojih duhovniških dolžnosti, se je zadnji čas začelo nekoliko bolj naglašati katoliško stališče. Kaj čuda, ko vendar tudi slovenski liberalizem nastopa drznejše, kot kedaj poprej? Delovanje gospoda P. se je dozdaj zelo malo umešavalo v - meni, da tudi tam ves svet le kriči: «Nemčija je prva na svetu!" Kako se začudi: «Nanu! .. Was ist das? . . Ich meinte doch .. !" Polagoma, pa precej hitro se prepriča, da je le nemško-narodna baharija, laž, sèn, pijanost, če kdo trdi: «Nemčija je prva na svetu." Kaj pa mislijo inozemci o Nemcih? No, vrl, brihten narod, ki ima zelo veliko industrijo, je krepak in izobražen — a mnoge državne uredbe so povod omejenega obzorja, politične starokopitnosti — v taki državni zgradbi gnezdi čuk reakcije, razjeda jo rja birokracije, da, straši tudi včasih tisti — absolutizem. Že na Nemškem samem vidiš mnogo ljudi, ki jim to in ono ni po godu, pikro posmehavanje ti pravi, kako se tam širi nezadovoljnost, srd, zasmehovanje . . ino-stranci pa na glas kličejo: ugled Nemcev gre tukaj strahovito rakovo pot. Kolikokrat moraš nehoté poslušati kričeče nemške turiste v nenemški krčmi . . in o čem se razgovarjajo? Le o «Rangliste" . . naredbah, ukazih . . S. M. . . o novih uniformah . . o na-redbi policije . . o redih . . povišanju . . Ta družba, ki se tako zabava, se takoj razločuje od drugih narodov: obraze imajo razsekane in zašite, in tujec radovedno poprašuje, kakšna dežela mora pač biti Nemčija, da imajo tam toliko ranjencev. Taki vrli Tevtoni se vedejo, kakor da bi premagovala Nemčija vse narode, kakor da je nemška vsa Evropa, ves svet; kakor da bi bila večna resnica, če trdiš: Nemčija je prva na svetu, tudi Nemce? Zakaj slovenski trgovec postreže tudi Nemcem, zakaj hodijo slovenski fantje v nemško gimnazijo? Zato, ker smo tukaj Slovenci v manjšini, in zato, ker ostane lahko vsakdo naj-vzornejši rodoljub, če tudi pride v gospodarsko dotike z Nemcem. Ako na pr. ena zadruga potrebuje 20.000 K kapitala, ki bi ga morala obrestovati v Celju po 1000 K, v Celovcu ga pa dobi za obresti 850 K, potem bi moralo tisto društvo v Celju plačevali za revizijo 200 K, «Centralkasse" pa jo revidira brezplačno, če ima vrhutega «Centralkasse" še neko zavarovanje svojih članic, da se pomaga ponesrečenim zadrugam — ali naj potem pametni posojilničar odklanja pristop, samo, ker so tam Nemci? A kaj Nemci, vsaj so v odboru «Centralkase" tudi Slovenci, in revizor je Slovenec. Še važnejše vzroke, ostati z Nemci v zvezi, ima «Gospodarska zadruga". Ta se ima boriti z mnogimi težavami, ker ima odjemalce le med Nemci. Žito se prodaja le proti za-padu; gospodje liberalni politiki tega seveda ne vedo. Zadruga mora nastopati kot kak drug trgovec v Celovcu in Velikovcu, v narodnostnem oziru skrajno previdno, če se noče uničiti. Liberalna gospoda v svojih sokolskih in pevskih društvih lahko jaha radikalno zver, mi pa si moramo iskati pot skoz tisočere zapreke. In da smo jo našli, z zadovoljnostjo opazujemo, to naj bo tudi odgovor na prvo vprašanje. Brez zadruge v Sinčivasi nam ni več misliti na uspešne volitve, bodisi v državni zbor, bodisi v deželni zbor za kraj Velikovec-Dobrlavas ; in le posojilnici celovški se imamo zahvaliti, da smo dobili pri volitvah tako častno število glasov v celovški okolici. Ako nas ne bi izdajala slovenska brezverska socijalna demokracija, imeli bi v celovškem okraju upanje do zmage. Vendar se pa mora reči, da je mnogo gospodov tudi tukaj proti vsaki zvezi z nemško stranko. Tem je seveda prosto, zadruge, ali posojilnice, če pri kateri sodelujejo, združevati s celjsko ali ljubljansko zvezo. Če pa Slovenci na Koroškem hočejo kdaj priti do besede, bodo v sedanjih razmerah mogli nastopati le v zvezi s kršč.-soc. Nemci, vsaj je koroške Slovence volilna reforma le še bolj vrgla v neko nemško oblast; ako pa hočemo zveze, moramo ostati z njimi v nekem gospodarskem stiku, ki nam naše svobode, našega gibanja na noben način ne ovira. Kadarkoli bodo prišle velike javne akcije, bodisi v deželnem zboru, bodisi v deželnem šolskem svetu, smo mi prisiljeni do razgovorov s tukajšnjimi Nemci; kaj hočemo v takih slučajih iskati v Celju ali celo v Ljubljani? S temi izvajanji pa ne bomo delali reklamo za zvezo z Nemci, te zveze nam je le toliko treba, da ostanemo z njimi v stiku, sicer pa je zopet treba ohraniti si popolnoma proste roke. Preveč se pa o ti kočljivi stvari v javnosti ne more govoriti. Naj javnost verjame, da bi se z radikalnim nastopanjem tam, kjer ni treba, le uničile dve prevažni postojanki: Posojilnica v Celovcu in Zadruga v Sinčivasi. So pa tudi na Koroškem gospodje, ki pred to alternativo pravijo: Naj se pa uniči i Tom borniranim ljudem na ljubo se seveda naša društva ne bodo dala zastrupiti z radikalnim strupom. Zato prosimo, da nas gospodje liberalci puste pri miru s svojo lepo narodno teorijo, kajti življenje se ne da siliti v Prokrustovo postelj praznih liberalnih sanj. To oglodano kost jim privoščimo, siti je ne bodo. Msgr. V. Podgorc. Bjornstjerne Bjoruson proti grofu Apponyi-ju. Kakor znano, je pred nekaj tedni slavni norveški pisatelj in učenjak Bjornstjerne Bjorn-son odgovoril na poziv k medparlamentarni mirovni konferenci v Monakovem, da ne more priti na ta shod, ker se istega udeleži tudi zastopnik vladajoče madjarske klike, ki je negacija miru med narodi, — ogrski minister grof Apponyi. Takega subjekta da bi se moralo izbacniti iz vsakega resnega shoda za svetovni mir. — Madjari so bili konsternirani, ker jim je mnogo na tem, da si ohranijo simpatije in dobro ime v Evropi. Ožigosani grof Apponyi je javno odgovoril Bjornsonu, da, ako se še kdaj udeleži kakega mirovnega shoda, stori to „z glavo po konci“. V nedeljski „N. F. Presse" pa odgovarja slavni norveški pisatelj: „Grof Apponyi je meni odgovoril „z glavo po konci". Zagotavlja mi, da naj bodem le prepričan, da ako on prihodnjič pride na kak medparlamentaren mirovni shodv se to zgodi na njegovi strani „z glavo po konci". Kdo pa dvomi o tem? Kje in kdaj pa se je kazal drugače zatiralec narodov? Videli smo pred kratkim, ko so bili slovaški zastopniki v ogrski zbornici tepeni in ven izbac-njeni, naj nastopi grof Apponyi in naznani, kaj je dalje storiti, da se ta narod še več zatira. Sprejet je bil šolski zakon, kakršnega svet še ni videl, ker poglavitne njegove določbe so iz — kaučuka! Iste se dajejo raztezati tako, da je mogoče z njimi zadaviti vse narodnosti. Odtrgati otroke od njihove materinščine je pa vendar isto, kakor odtrgati lačnega otroka z nedrij matere. Ravno to je, kar v tem zakonu zapoveduje grof Apponyi „z glavo po konci". S pomočjo tega zakona morejo biti Nemci, Rumunci, Hrvatje, Rutenci in Slovaki postopno usužnjeni madjar-skemu duhu in volji, ker ta duh in ta volja sta najstarejša, najplemenitejša in naj kul turnej ša na svetu, ona, ki utegneta dovesti narode najdalje na svetu. Pod oblastjo tega zakona nakladalo se bode še na več tisočin izseljencev z njihovimi culicami in cunjami v železniških vozovih za živino. Sredi njih potem stoji grof Apponyi „z glavo po konci". To naj jih potolaži! Potolaži naj odhajajoče in one, ki doma ostajajo, v solzni uri slovesa. Ako potem doma ostali otroci se ne morejo priučiti madjarščini, ker je težek jezik, in je posledica tega, da se sploh nič ne naučijo, tako da Ogrsko ima največ nevednežev (analfabetov) v Evropi, kaj jena tem? Glejte, grof Apponyi stoji med njimi „z glavo po konci"! Prazne „Stillgestanden! . . Rindvieh!" „Bravo, fant!" Toliko znajo nemški — nobene ne spravijo več na dan in če bi jim ponujal tri krone za eno. Eksamen je pri kraju.“ Ogrsko-amerikanska banka v New Torku Ogrska daje leto za letom več izseljencev v Arne riko. Nekoliko tem v varstvo in pomoč, nekolik pa v lastno korist je začela delati „Hungaria; American Bank" 1. oktobra t. 1. Kapitala im 2 milijona, ki pa se utegne pomnožiti. Glavn oporo išče ta banka v ogrskih izseljencih, kateri je že črez 2 milijona v Ameriki, ki pošiljajo de nar nazaj na Ogrsko po raznih potih. Ta pro m-i ?1ih0Č,e kailb:a prisvojiti in meni, da bi uteg nilo biti okrog 300 milijonov kron, kjer bi posre dovala. Nastaviti hoče svoje agente po večji! krajih v Ameriki in stopiti v zvezo z raznim tvrdkami v Evropi. - Ideja ta je pametna ii zasluži, da se jo tudi drugod posnema. Delavske razmere v Ameriki. Iz Čikagi piše c. in kr. avstrijski konzul, da tam primanj kuje delavcev, najbolj na farmah, to je poljedel stvih, potem na železnicah, rudokopih in tovarnah Mezde so pri začetnikih 1 dolar 75 cts., ki se i časom poviša na 2 dolarja 50 cts. do 2 dolarji 75 cts., kar bi znašalo v našem denarju: 8 kroi 68 v.; 11 K 40 v. in 13 K 64 v. To so visoki plače, pa je tudi delo nevarno in draginja. Zahtevajte po vseh gostilnah „Mir“! cerkve, prazne, ker prepovedi so madjarske (vele-plemiški škofje nameščajo duhovnike) — grof Apponyi jih napolnjuje, on sam, vedno „z glavo po konci". Ako zapirajo ljudske muzeje Slovakov in zaplenjajo njihova sredstva (med temi celo cesarjev dar!), bodite prepričani, na enem griču v bližini zagledate novega genija Madjarov: grofa Apponyija ,,z glavo po konci". Na čast tega genija zbiram sedaj priče in dokaze sè strani od Madjarov zatiranih narodov. Ni sile, ker mi vemo vsi, grof Apponyi jih pričakuje „z glavo po konci!" — Bjornstjerne Bjornson." Moramo pristaviti, da se pri nas na Koroškem imenujejo Madjari — Nemci! Zatiranje slovenske manjšine je tukaj enako in poglavitne postave morebiti tudi pri nas niso nič več, kot — kaučuk. Koroške novice. Iz župnijske pisarne. (Nemška pisava.) Pisarije v župnijskih pisarnah se množije do neznosnosti. Prosi na pr. kje Anton Čas, naj ga sprejmo v občino, v kateri stanuje že 20 let. A ker ga je naučila šola, da sev piše Tschass, župnik pa mu je napisal v list čas, po človeški pameti, zahteva nemčurski župan od vlade, naj ukrene pri župnijskih uradih popravo pisave. In res. Vlada, izvrševalni organ vseh želj nemšku-tarskih županov, zahteva kar celo dolgo vrsto ex-offo krstnih in poročnih listov od šesterih ali še več župnijskih uradov, da skuha nazadnje res Tschassa ! Ali imamo in plačujemo v Avstriji uradnike res le za take neumnosti? Ali so župnijski uradi tukaj res le samo zato, da jih lahko vsak nemškutarski župan in vlada šikanira ? Ali ni odpomoči ? ! Tiharjavas pri Celovcu. (Pogreb.) Dne 16. t. m. je nam vzela neusmiljena smrt izbornega našega rodoljuba Val. Vigovčnika p. d. Bauka po 9dnevni bolezni. Rajnki je bil v najboljših moških letih, šele štirideset let star, in je zapustil še majhne otroke. Bil je tudi občinski odbornik in je pri zadnjih volitvah stal odločno na naši strani. Ž njim izgubimo žalibog zopet en steber katoliško-slovenske misli v celovški okolici. Bil je priden kmet, pobožen kristjan, pa obenem vesel in šaljiv v družbi. — Na treh velikih kmetijah gospodarijo zdaj pri nas same vdove. Bog obudi nam zopet odločnega voditelja, kakor je bil rajni Bank, ki naj v miru počiva! Tetrinj. (Potuj čeni.) Sin našega poštarja, g. Ernst Samonigg (!) je bil promoviran na graški univerzi doktorjem prava. Doslej je bil nastavljen v Trstu pri c. kr. državni železnici. Ker je mladi doktor, ki je zmožen treh jezikov, iz popolnoma slovenske družine v Ločah pri Beljaku, a popolnoma nemškega mišljenja, bodo ga gotovo nastavili na tako mesto, kjer bo mogel prav pridno germanizirati. Žalosten poklic slovenskega otroka! Št. Tomaž. (Nesreča) je zadela Franco Zuffer, deklo pri Weigotu v Št. Lovrencu. Ko so žito mlatili, prišel je njen predpasnik v mlatilnico in ko ga je hotela rešiti, ji je stroj odtrgal cel palec pri roki. Odpeljali so nesrečnico v Celovec v bolnišnico. Vsi pomilujejo drugače pridno dekle. — Četrtek dne 17. oktobra ponoči ob 10. uri je med strašno nevihto udarilo pri Haželjnu v Št. Lovrencu in ubilo eno svinjo, kar so domači ljudje šele drugi dan zjutraj zapazili. Druge nesreče ni bilo. Medgorje. (Ogenj.) V hiši Jakoba Marka v Zagorju je nastal na neznan način ogenj in v kratkem času upepelil hišo z mlinom in skednjem vred. Škoda znaša okoli 3000 kron. Čeravno je bil posestnik zavarovan, je vendar hudo zadet. Žitaravas. (Poroka.) Naš nadučitelj F.Ko-gelnik se je oženil z Kapeljsko učiteljico M. Richter, hčerko upokojenega nadučitelja Simona Richterja. Žitaravas. (A li§ 32 občinskega volilnega reda sekaj velja?) Dva meseca se že zavlačuje pri nas brez vsakega vzroka volitev novega župana, kajti ugovor zoper volitev ITI. razreda je c. kr. deželna vlada pravomočno že dne 8. avgusta 1.1. rešila v prid nemčurjem. Volitve postale so torej 8. avgusta pravomočne. Naš stari župan Saifric pa se ne zmeni prav nič za to ter sklicuje občinske seje, kakor bi se nobene nove občinske volitve ne bile vršile. Tako je zopet sklical stare odbornike k občinski seji' preteklo nedeljo 27. oktobra. In zakaj? Saifric je najemnik našega občinskega lova. Lansko leto je v občinski seji z enim glasom večine dosegel, da se mu je oddal občinski lov pod roko za 600 kron, za katerega bi se bilo na dražbi dobilo najmanj 1200 kron. Vse pritožbe posestnikov so bile zastonj. Vsled nakupa par kvadratnih metrov zemlje, ki je ločila majhno zoneško jezerce, last kneza Rosenberga, od druge lastnine knezove, pridobil je knez Rosenberg lovilno pravico na tem majhnem jezercu, Saifric jo je pa izgubil. To priliko je porabil Šaifric, sklical je stare odbornike in si pustil od njih znižati najemnino za lov za 100 K. Od 18 odbornikov je bilo pri seji menda 12 odbornikov. Ta občinski sklep je popolnoma nepo-staven, mi protestujemo zoper ta sklep in zahtevamo od c. kr. okrajnega glavarstva, da ga na podlagi § 32 občinskega volilnega reda ovrže. Ta § določuje namreč sledeče: „Če se volitvi v postavnem obroku ne ugovarja, ali če se ugovori zavržejo, ima se vršiti volitev župana." Torej so vse občinske seje, katere se ne ozirajo na ta paragraf, nepostavne in tako tudi vsi njih sklepi neveljavni. Žitaravas. (Težavna volitev župana.) Dne 8. avgusta 1.1. rešila je deželna vlada pravomočno priziv zoper volitev v tretjem razredu, a še do danes imamo izvoljenega župana in občinskih svetovalcev. Misli li Saifric še par let s starim odborom vladati? Ali je porod tako težaven ? Pokličite mohliško babico na pomoč. C. kr. deželno vlado pa poživljamo, da poskrbi za to, da se § 32, na katerega se v svoji rešitvi sklicuje, tudi v njegovem drugem odstavku izvrši. Od Bele. (Povodenj.) Vsled obilega dežja je Bela močno narastla in zopet precej škode napravila. Najhujše je prizadet Habnarjev mlinar. Njemu in njegovi družini preti res že nevarnost za življenje. Leto na leto prihajajo komisije, pripoznajo nujnost regulacije, a stori se nič. Naš deželni poslanec Plešučnik (Tempohar) si je tudi osebno ogledal kraj, obljubil je, da se bode krepko potegnil za regulacijo, do zdaj še ne vidimo nobenega uspeha. Gotovo si misli: obljubiti in dati je preveč. Govori se, da neki tukajšnji mogočnež precej zadržuje celo stvar. Mogoče. Železna Kapla. (Dohtar Kr as s ni g.) Vsem je še v spominu, kako seje kapelski dohtar Krassnig obnašal na Grafenauerjevem shodu v Železni Kapli; znano je tudi, da mu je zato prisodila sodnija v Dobrlivasi primerno kazen, ne veste pa, kaj se je pozneje zgodilo. Gospodična H. se je že dalj časa vadila na c. kr. pošti v Železni Kapli. Medtem pride volilni shod pri Kušeju. Gdč. H. je raz hodnika Kušejeve hiše opazovala dohtarja, ki je vzbujal obilo smeha vsled svojega ponesrečenega podjetja. Na istem hodniku je bilo vse polno občinstva. V bližini gospodične je več oseb kadilo iz pip in po stari tobakarski navadi veliko pljuvalo. Slučaj je hotel, da se neki kadilec izpozabi in pljune doli na dvorišče, kjer stalo polno zborovalcev. Sam peklenšček je dirigiral ta pljunek ravno — na dohtarja. Dohtar je zdaj dolžil popolnoma nedolžno gospodično, da je ona pljunila nanj ! Še moker je tekel opljuvani gospod k poštarici Dežmanovi ter se pritoževal, da mora takoj odpustiti dekle iz poštne službe. Poštarica je v svoji nemški zavednosti kar na prvo besedo verjela in izposlovala, da je bila gospodična brez preiskave iz službe odppščena. Grebinj. (P o vodenj.) Vsled neprenehanega deževanja se je naš sicer pohlevni potok tako razburil, da se ni nič več zmenil za svoje postavne obali, ampak kar odločno je preskočil svoje meje in sredi noči dne 17. oktobra je preplavil ves naš trg. Vse je bilo preplašeno nad tako množino vode in neko žensko so menda komaj še rešili iz sirotišnice. Ljudje iz sosednih krajev so prihiteli in orožniki so se silno trudili kakor tudi naš prečastiti gospod župnik Kramer, da bi potolažili in pomirili razburjene ljudi. Potok si je končno tudi ohladil svojo jezo ter se poizgubil v svojem rečišču. Prevalje. (Shod.) Mesečni shod našega kat. delavskega društva v nedeljo, dne 20. oktobra, je bil dobro obiskan. Tajnik govori o strokovnih društvih, njihovi potrebi, nalogi in organizaciji. Strokovna društva so danes svetovnega pomena na polju delavske organizacije; zato jih moramo snovati, kjerkoli so le tla ugodna zanje. Č. g. kanonik J. Dobrovc nam nariše žalostno sliko o sužnosti starih kakor novejših časov, katere je narode osvobobila edino le sv. kat. cerkev. Nato še tajnik glede na brezobzirno postopanje železniških uradnikov v Celovcu, izpodbuja zborovalce k narodni samozavesti in odločnosti, posebno na železniških postajah in v javnih uradih ter vabi k naročevanju časnikov v prihodnjem letu. Delavci, udeležite se le zmeraj v takem številu naših mesečnih shodov kakor zadnjič, in naše društvo bo cvetelo. Guštanj. (Pogreb.) V globoko žalost seje v četrtek dne 24. oktobra zakril naš trg, ko smo spremili dragega nam domačega župnika č. g. V. Valeša k zadnjemu počitku. Enajst let že je zvesto služboval v težavni guštanjski župniji. Ker je čutil, da njegove moči ne zmorejo več prenapornega dela, posebno v šoli, ki šteje sedaj tu s tolstivrško vred sedem razredov, je prosil za faro Bilčoves in jo tudi dobil. Že se je pripravljal na odhod v svojo novo župnijo, a prehiti ga nagla smrt; namesto v novo faro, preselil se je v najlepši moški dobi v večnost, da si ondi spočije za vedno. Kako priljubljen je bil blagi po- kojnik pri svojih župljanih, pokazal je pogreb, katerga se je udeležilo ogromno ljudstva. Nad 40 duhovnikev-sobratov spremilo je truplo rajnega v cerkev, kjer so se obhajale maše zadušnice in mrtvaško opravilo. Glasno je ihtelo ljudstvo oh krsti svojega ljubljenega župnika, ko se je č. g. A'. Kesnar v srce segajočih besedah spominjal življenja, neumornega delovanja in plemenitega značaja rajnega. Ko so pevci odpeli krasno ža-lostinko „Na mrtvaškem sprevodu4*, spremili smo preminulega župnika do župnijske meje, kjer je zadonela v zadnji pozdrav še pesem „Nad zvez-dami“ in se je č. g. dekan Marinčič zahvalil za obilno udeležbo pri pogrebu in pokojnika priporočal v blag spomin, nakar smo se poslovili od dragega rajnika. Njegovo truplo se je prepeljalo na prevaljski kolodvor in odtod v Budjejevice na Češkem, da bo počivalo v rodni zemlji. Blagi pokojnik ! Drag nam bo vselej tvoj spomin, tvoji nepozabni nauki nas bodo zvesto spremili skozi celo življenje, tvoj zgled kot vzornega dušnega pastirja pa nam bo kazal sigurno pot tja, kamor si srečno dospel ti, v nebeško domovino. Na svidenje nad zvezdami! Društveno gibanje. Gozdan je. Katoliško-slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 3. nov. po končani popoldanski božji službi zborovanje v svojih društvenih prostorih „pri Rumašu*1 na Korenu. K obilni udeležbi vabi načelništvo. Izkaz darov društvu „Drava“ v Beljaku. Ured. „S1. N.“ zbirki 12 K 12 v; Č. g. Fr. Meško, pisatelj, Žila, 5 K; I. Hochmiiller v Trstu 1 K; zbirka belj. omizja v Trstu 10 K; Fr. Zupančič, Ljubljana, 33 K; gdč. Avg. Zalaznikova 1 K 20 v; ga, Zalaznikova 1 K; gdč. Milka Kenda v Ljubljani 10 v; gg. Podbregar in Frole skupno nabrala 22 K 76 v; volilo f gosp. župnika Josipa Strojnika na Žili 86 K 21 v. Skupaj 172 K 39 v. Hvala darovalcem. Živeli nasledniki! Slovensko kat. akad. društvo „Zarja“ v Gradcu si je izvolilo na svojem I. rednem občnem zboru dne 25. okt. 1907 za zimski tečaj 1907/8 sledeči odbor: Tov. pravnik M. Malnerič, predsed.; tov. pravnik B. Schaubach, podpredsed.; tov. med. A. Arnšek, tajnik; tov. pravnik I. Milač, blagajnik; tov. pravnik A. Ogrizek, knjižničar; tov. pravnik F. Logar, gospodar. Dobrlavas. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 3. novembra popoldne po blagoslovu svoj mesečni shod s predavanji in petjem. K obilni udeležbi vabi odbor. Žitaravas. Kršč. soc. izobraževalno društvo „Trta“ priredi svoje mesečno zborovanje v nedeljo dne 10. nòv. t 1. ob treh popoldne v prostorih župnišča v Žitarivasi s poučnim predavanjem in igrale se bodo tudi še igre „Nemški ne znajo** in „Krčmar pri zvitem rogu4*. Vstopnina k igram 20 vin. za neude; udom prosto. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Slovensko kat. akad. društvo „Danica“ na Duuaju izvolilo je na občnem zboru dne 22. okt. sledeči odbor za zimski tečaj: cand. phil. Ernest Tomec, predsednik; cand. iur. Ivan Mazek, podpredsednik; cand. iur. Ant. Pogačnik, tajnik; stud. agr. Flor. Božič, blagajnik; stud. iur. Iv. Majerle, knjižničar; stud. med. Matija Justin, gospodar. XX. občni zbor podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaju bode v četrtek dne 14. nov. 1.1. ob petih zvečer v dvorani „Slovanske Besede4* na Dunaju, L, Drachengasse št. 3, prvo nadstropje. — Odborove seje so do junija vsak mesec 14. v isti dvorani ob šestih zvečer. Državni zbor. Najvažnejši predmet je državnemu zboru seveda nagodba z Ogrsko. O ti stvari bi bilo treba takoj pričeti obravnavo, a že zopet prihaja eden nujni predlog za drugim od strani ljudi, ki hočejo redno delo državnega zbora preprečiti. Treba bi bilo napraviti oster poslovni red, a nikdo takega reda noče predlagati, ker se vsaka stranka boji nasprotne agitacije. Dr. Lueger o nagodbi. Dne 25. okt. seje k nagodbenemu vprašanju kot eden prvih oglasil Dunajski župan dr. Lueger. Rekel je: „0 ministrskem nagodbenem predlogu smo se resno posvetovali, zlasti smo se dogovarjali o govornikih naše stranke, ali naj govorijo za nagodbo ali proti nji. Ne da se tajiti in krivica bi bila, če bi ne pripoznali, da ima ta nagodba za našo državno polovico marsikaj ugodnega, a v nagodbi so tudi določbe, katere se nam morajo pojasniti. Zato bo tudi šele po teh pojasnilih mogoče odločiti se za ali proti nagodbi. Na vsak način se nam mora pojasniti, kako da moreta ministra Košut in Vekerle govoriti ravno nasprotno od tega, kar je govoril naš ministrski predsednik. Pravico imamo in dolžnost, zvedeti, kateri minister govori resnico. Drugi pomislek, ki ga imamo, je, da hočejo židovsko-madžarski politiki še za naprej delati silo ne-madjarskim narodom (Erpresserpolitik), da hočejo proti drugim narodnostim še za naprej tako postopati, da jih ne puste priti do besede in pravice. Čudimo se tudi, da je predlog dobil po nenavadni poti predsankcijo. Ogrski naj se plača pogodba z nekimi ustavnimi garancijami (Verfassungsgarantien). A nam Avstrijcem ne more biti vse eno, če kralj po božji milosti postane kralj po milosti Košutovi, kralj bo potem le še lepo oblečen — vpliva kraljevska oblast več ne bo imela, ker se ta oblast odda ministrom. Nagodbe tudi ne moremo sprejeti, predno ne vemo, kaj bo z ogerskimi vojaškimi terjatvami. Mi zahtevamo obvezno izjavo, da se v vojaških stvareh Ogrom ne bo dajalo predpravic. Mi hočemo imeti Avstro-Ogersko, ne pa Košutovo armado. Zahtevamo tudi, da se v bodoče naši konzularni uradi ne bodo preplavljali z Madjari. Največje napake so se v tem oziru delale na Balkanu. Sedanji poslanik v Londonu, grof Pallavicini, je madjaron prve vrste. Spoznal sem ga v Bukareštu in tam marsikaj izvedel. Kakor je gospodom znano, hotel sem priti v stik z rumunskimi politiki, ker sem v narodnem boju Rumuncev proti Madjarom z vso simpatijo na strani prvih. A kaj se ni vse storilo, da se mi prepreči pot v Rumunijo; vsekako pa sem prišel tja! V Bukareštu sem govoril s Pallavicinijem, ki mi je rekel, da bi se lahko bila zgodila nesreča, da bi bila kmalu tekla kri. Ekscelenca, rekel sem mu, čigava kri bi pa bila tekla? In grof Pallavicini mi je pripovedoval, da je v Bukareštu močna ogrska naselbina. Nato sem mu odgovoril: Ekscelenca, to vse natanko vemo, tukaj niso Madjari, marveč le madjarski Židje, in ti ne bodo pretakali svoje krvi. Zahtevamo tudi, da se končno pojasni položaj Bosne in Hercegovine, in ne bomo pripustili za nobeno ceno, da ti deželi postaneta ogrska provincija. Tekla je tam tudi kri naših vojakov, in mi imamo do teh dežel brez dvojbe več pravice, kakor Ogri. Ako tam nastopamo mi, bo to velik dobiček za državo, še večji za balkanske dežele. Ogri nam groze z lastno banko. Mislim, da se nam tega ni bati, in grožnja, da je ta pogodba zadnja, da se v bodoče Madjari z nami ne bodo več pogajali, ta grožnja ni nevarna, svoj čas bomo že videli, kako stvar pojde. Ogri naj ne govore preveč, sicer je mogoče, da še te nagodbe ne dobijo več, da mesto pogodbe pričnemo z njimi — boj. Prepričan sem, da ločitev nam ne škoduje toliko, kot Ogrom. Očita se mi, da bi bil jaz prvi klical: „Proč od Ogrske,“ ali jaz sem le poživljal: „Proč od ogrske klike.** Če žele židovski Madjari boj, pripravljeni smo za odločni nastop, in upam, da bodo do tega naziranja prišle tudi druge stranke.** Luegerjevim besedam se je burno pritrjevalo. Govornikov je proti nagodbi oglašenih 172, zanjo 54. Med progovorniki je tudi naš poslanec Fr. Grafenauer ; za nagodbo bodo še govorili: Šušteršič, Demšar, Gostinčar, Jaklič, Fon in Šuklje. Dunaj, 23. okt. 1907. Dosihmal se je razpravljalo v drž. zboru zmerom o „nujnih predlogih** čeških radikalcev KIofač, Choc in Fressl; ter soc. demokratov, katere je včeraj grof Sternberg pošteno oklestil. Vse je izgubljen čas ; a včeraj postavili so se češki agrarci soc.-dem. nasproti: da naj vlada dà preiskati, li morejo kmetje svoje pridelke ceneje prodajati, kot jih prodajajo. Nujnost je bila odklonjena, a predlog sprejet. Soc. dem. vidijo edino v nas kmetih svoje oderuhe. Dunaj, 24. okt. 1907. Poziv našim društvom! Vsa društva na Koroškem se s tem opozarja, da naj svoje sklepe zadevajoče c. kr. vlado, bodisi centralno ali deželno, kakor tudi zadevajoče po-stavodajne korporacije (deželni ali državni zbor) naslavljajo z besedo „Peticija“. Na pr.: Peticija sklenjena na shodu kršČ.-soc. društva itd. Beseda „Resolucija“ ni primerna; ker se s takimi listinami pri c. kr. vladi ničesar ne doseže; v po-stavodajnih korporacijah pa izročitev „Resolucij4* po opravilniku ni pripuščena. Vsa društva naj blagovolijo vzeti to pojasnilo na znanje. Grafenauer. Narodne stvari. Kje pa so politični fakini? „Mir* je svoj čas v popolnoma mirnem članku opozarjal na ne- opravičljivo strahopetnost liberalnih Slovencev na Koroškem. Opominjal je na splošno znana dejstva: Liberalec A ne da svojemu otroku govoriti slovenski, liberalec B se boji dati na svojo hišo v slovenskem okraju tudi le dvojezičen napis itd. Pisalo se je splošno, ni se imenovalo imen in stvar — je rešena. Pisalo se je le z namenom, da bi se gospodje v javnosti ne bahali, kot da bi bili oni na Koroškem edini branitelji narodne zavesti. Zdaj je bil v Celovcu letni občni zbor podpornega društva za Koroške slovenske dijake, o katerem poročajo liberalni listi ne v prid svojih pristašev. „Slov. Narod** poroča, da je izstopil iz društva g. prof. Scheinigg, „ki ga je „Mir“ radi njegovega naprednega mišljenja napadel**. Konštatovati moramo, da „Mir“ prof. Sch. nikjer ni napadel, pač pa Slovenca, ki svojega otroka ne uči govoriti slovenski. Ali je to prof. Scheinigg? V Celovcu jih naštejemo kar celo vrsto, zakaj pa se potem prof. Sch. čuti žaljenega? Smešno je, če „Narod“ pravi, da je prof. Sch. bil napaden „radi naprednega mišljenja44. Ali je to napredno mišljenje, če kdo zanemarja svojo narodnost tako daleč, da ji odteguje svoje otroke? Zakaj je prof. Apih iz odbora izstopil, nam ni znano, in če bi nam znano bilo, tega rodoljuba preveč spoštujemo, kot da bi hoteli njegovo osebo izpostavljati liberalnim napadom, mi ga pa napadali ne bomo. Komična je bila baje na zboru dr. Miiller-jeva zahteva, naj ves društveni odbor odstopi! A kaj potem? Z odstopom odbora neha društvo, ali bi bilo to res v prid Koroškim dijakom? Predsednik dr. Brejc je moral v interesu društva odklanjati take otročje želje. Zavreli so liberalci, ko predsednik ni dal na glasovanje predloga dr. Oblaka, naj zbor obsodi „Mirove"‘ napade na koroške slov. akademike, ter „nesramno“ ,,Mirovo41 očitanje, da se koroški dijaki dozdaj niso izkazali v javnosti drugače, kakor s prošnjami za podpore, in izjavo, da se bo podpiralo le dijake klerikalnega mišljenja. Sicer bi ne bila nobena nesreča, ko bi bili gg. dr. Miiller, dr. Hudelist, dr. Oblak obsodili „Mir“, takih obsodeb se bo list lahko navadil, a ne vemo, če bodo se gospodje navadili, če „Mir“ začne obsojevati njih delovanje? Če bodo gospodje preljubeznivi, lahko jim prijateljske usluge vračamo. V interesu pametnega delovanja narodu v prid pa je bilo potrebno, da je predsednik preprečil take otročarije. V interesu stvari : Časniki so nam pretekli teden poročali, da so z vsenemci in Židi v kompaniji — tudi liberalni slovenski dijaki v Gradcu napadli katoliške duhovnike in dijake, ter jih do krvi pobijali! Liberalni časniki nam očitajo, da so nekatere slovenske zadruge v gospodarski zvezi s katoliškimi Nemci — a tisti listi menda odobravajo, če se liberalni slovenski dijaki združijo z vsenemci zoper duhovnike! Slovensko ljudstvo, ki je še verno, in z ljudstvom vred prijatelji dijakov bodo ogorčeni, če zvedo nastopanje brezvernega liberalnega di-jaštva! Vsakateri katoličan mora spoznati, da ne smemo dijakov pustiti zaiti na taka pota. Dr. Oblak si je menda izmislil neko izjavo, „da se bo podpiralo le dijake klerikalnega mišljenja4* — vsaj tega „Mir4‘ ni pisal. „Mir* je poživljal podpirati katoliška društva dijakov, a med katoliškimi in liberalnimi jih je dosti, ki niso ,.klerikalnega mišljenja**, ki pa resno delajo; in ker resno delajo, nimajo časa družiti se — z vsenemškimi in židovskimi razgrajači! Najbolj se je pri ti debati menda razburil prof. dr. Šket. Le-ta je imenoval napade v „Miru" „izbruhe političnega fakina". „Mir“ in njegovi sotrudniki tudi to ljubeznivost sicer tako mirnega in diplomatičnega profesorja — mirno sprejme. Žal nam je za reputacijo gospoda profesorja, če bo začel še večkrat zajemati fraz iz narodno naprednih časnikov in če bo še večkrat s temi pošastmi hotel strašiti katoliški časnik, katoliško duhovščino — in s to vred tiste rodoljube, ki v tem več kot nepotrebnem prepiru obsojajo nastopanje liberalne gospode. Dr. Šket je moral biti zelo razburjen in morebiti mu je zdaj lažje, ko je mogel na dan z nevoljo, vsaj mora vsakateri tvor kdaj počiti. „Izbruhi“ pa niso bili v „Miru“ in jih ne bo, pač pa drugod, kjer gospodje ne govore več vedno trezno. Gospodarske stvari. Slovenska trgovina. V nedeljo 20. oktobra se je vršil v Ljubljani trgovski shod. Kakor vsakateri zdravi so-cijalni napredek, pozdravimo tudi stanovsko gibanje slovenskih trgovcev z veseljem. V svojih resolucijah je shod naglašal važnost tržaške luke, v razvoju slovenske trgovine v Trstu vidi edino garancijo boljše bodočnosti. Potem pravi resolucija: „Prvi vseslovenski trgovski shod v Ljubljani izraža svoje trdno prepričanje, da je splošni napredek štajerskih in koroških Slovencev odvisen od napredka slovenskega trgovstva na Štajerskem in Koroškem. V ta namen je težiti za vsestransko organizacijo slovenskih trgovcev na Štajerskem in Koroškem in zahtevati, da se jim da potrebno strokovno šolstvo, ter da se ustanovi posebna trgovska in obrtniška zbornica za Spodnje Štajersko. “ Shod terja trgovsko organizacijo na stanovsko strokovni podlagi, terja nadaljevalne in višje trgovske šole za Ljubljano in Trst. V stanovskem oziru se je terjala uvedba sposohnostnega dokaza za detajlno trgovino, treba je strogo izvajati zakon o razprodajah in o detajlnem prodajanju, treba reformirati krošnjarski zakon. Potreben je tudi zakon proti nelojalni konkurenci. Kar zadene Koroško, so tukaj narodne razmere med trgovci naravnost obupne. Imamo par trgovcev, a lahko jih šteješ na prstih ene roke, in imaš vse, kar je narodno zavedno. In vendar je ob meji, je v mestih in trgih vse polno slovenskih trgovcev, ki so prišli kot slovenski fantje v trgovino, zdaj pa služijo kot zagrizeni Nemci. S temi ponemčenimi elementi se ne opravi nič. Ali na Koroškem je še dosti krajev, kjer bi dobro obstal naroden trgovec. Kje? To povemo, če nas bo kdo vprašal. Ob enem se pa mora skrbeti, da se trgovski naraščaj ne zgubi svoji narodnosti. Koroški Slovenci bodo vsakatero napredovanje slovenskih trgovcev z veseljem pozdravljali in podpirali. Doklade v slovenskih občinah. Občina Doklada v °/„ na Naklada na direktni davek v gotovini užitninski davek pivo za hektoliter žganj o za hektoliter K vin. K vin. Blače 77'— 3 _ Borovlje . . . . , 55'— • — 30 4 — ?rdo 22-— *- 1 — — — Orna 58'— * 1 — 12 — Dobrlavas .... 34-50 • — — — — Grabštanj .... 35-— 20"— — 3 — Kostanje. .... 18-— ‘ — — — — Kotmaravas.... 31 — • 1 — — — Kriva Vrba .... 17-50 20— 1 — 3 — Libuče 14-— • — — 8 — Marija na Žili. . . 15-— 15'— — — — — Medgorje .... 40-— • — — — — Otok • — — — — Pliberk 47-— 20— — — 10 — Pokrče 48-— * — — — — Kadiše 50-— • — — — — Eožek 31-— * 1 — 3 — Ruda 40-— * — — — — Strajavas 19-— 10-— — — 3 — Strmec 33-— • — 80 3 — Št. Peter na Vašinjah. 35-— * — — — — Trnjavas 31-— • — — — — — Ukve 45— 15-— — — — — Vetrinj .... 31-— ’ — — — — Vovbre 35 — ! * 30 2 — Vrba ...... 22-— • — — __ Žabnice 43 — j-, • Železna Kapla. . . 40-— ,40-— 1 8 — Žihpolje • * 1 2 — Žitaravas 12-40 " — Žrelec 24- — 20— 40 2 — Bekštanj 16-45 12,— 1 — 3 — Blato 22-— * — — — — Djekše 30-— 14-50 — — — — Globasnica .... 16-— 15— — — — — Goriče 123-— — — — — Grebinj 34-- 9— 1 — 5 — Hodiše 27-— 20— — — — — Logavas 24— • — — — — — Prevalje 9-- io-- — 60 3 — Rikarjavas .... 20— — — 4 — Sele .... 70— * — — — — Slovenji Plajberg. — * — ■ — — Svetnavas 30'— 10— — — — — Škocdjan 18-50 7-50 1 — 3 — Šmihel pri Pliberku. — — 3 — Št. Jakob v Rožu. 14— 15— 1 3 — St. Štefan na Žili 60"— 20-- 3 — Tinje 5-60 1 _ 2 Tolstivrh. . . 10— 1 4 Žvabek . . . 11 — 1 — — Kmetijstvo v pogodbi z Ogrsko. 1. \ prvi vrsti zanimajo naše kmetijstvo tarifnedoločbe nove pogodbe. Ogrski pridelki so se zdaj po naših železnicah veliko cenejše vozili, kakor domači pridelek. Da dobe železnice več prometa, dovolili so namreč državam ležečimi ob Donavi (Rumuniji, Srbiji itd.) tako nizke tarife, da se jim izplača, svoje blago izvažati po avstrijskih železnicah in ne po morju v Nemško ali Švico. Ko so bili ti tarifi določeni, delala se je pogodba z Ogrsko, in Ogri so terjali, da se tudi njim dovoli tarif, kakor tujim državam (Meist-kegiinstigung). Zdaj so se jim dovolile pa le še tarifne udobnosti, ki veljajo tudi za Nemčijo, in Ogri ne bodo več za 60 kron vozili žito (transit) do Celovca, za ceno, ki sicer stane od Sinčevasi do Trbiža. To je za nas zavoljo tega pomenljivo, ker se s tem podraži pri nas vagon ogrskega žita za 60 kron, in toliko se vzdigne cena domačega pridelka. 2. Pritoževali so se zaradi Ogrov naši mlinarji. Iz Reke so vozili mnogo moke na Alo (Tirolsko). Vlada jim je pa potem vračala col-nino iz skupnih carinskih dohodkov. Teh povračil v bodoče ne bodo več dobivali. 3. Največje važnosti je ureditev živinskega prometa. Vedno zopet je prihajala iz Ogrske kuga na gobcih in parkljih pri živini in svinjska kuga. Za živinsko kupčijo so se zdaj določbe zelo poostrile in se bo kupčija takoj zabranila, če kje le kaka nevarnost preti in ne šele potem, ko se je bolezen že razširila. Le promet s svinjami je v toliko olajšan, da se pitovne svinje smejo prodajati v klavnice, kjer se pa morajo v teku osmih dneh zaklati. Na avstrijski meji se bo vsaka žival od živinozdravnika pogledala. 4. Ogrom se je nekaj let sem dovolilo, nakladati na sladkor, ki pride iz Avstrije, nek davek (Surtaxe). S tem so hoteli Ogri pomagati svojim cukrarnam, a naše so bile oškodovane. Zdaj sta se Avstrija in Ogrska tako pogodile, da se sme toliko sladkorja, kolikor se ga zdaj vozi na Ogrsko (225.000 metercentov), voziti tja brez davka, če se ga vozi več, bodo Ogri nakladali nanj davek. Avstrija pa je Ogrom dovolila, brez colnine prepeljati črez morje 50.000 metercentov. 5. Tožili so avstrijski kmetje, da Ogrska nima primernih postav zoper goljufe, ki prodajajo ponarejena vina, in zoper igralce na žitni borzi. Zdaj se je ogrska vlada zavezala, termin-igro prepovedati in uvesti tako vinsko postavo, kot jo ima Avstrija. Avstrija pa je obljubila, da bo pripuščala samo pristnemu tokayskemu vinu, da se prodaja pod tem imenom. 6. Nova pogodba tudi povišuje colnino na kmetske pridelke. Tudi na Ogrskem dobiva poljedelstvo več vpliva. Upati je, da se bo ta vpliv v postavodajstvu uspešno kazal, in da bodo mogli naši kmeti zopet mirno gledati v bodočnost. Srbska živina v Avstriji. Znano je, da je avstrijsko-ogrska meja srbskim volom zaprta, da se ne okuži naša živina od srbske in da ne pade živinska cena na Avstrijskem, če bi se uvažali srbski voli v velikem številu. Pa glej, Srbi so našli neko posebno mejo, črez katero so spravili že nad 20.000 volov v naše cesarstvo. Med Srbijo in Bosno meji namreč reka Drina, ki pa se je tako posušila, da so celo poletje gonili ponoči živino črez njo v Bosno in iz Bosne je prišla kot bosenska buša v Avstro-Ogrsko. To mora biti že posebna lumparija zraven, če niso spali bosenski financarji na obeh ušesih, ko so prihajali Srbi s svojo okuženo živino črez mejo in tako ogromno oškodovali naše živinske trge. Šele neki dunajski trgovec, ki je slučajno prišel v Bosno, je to zapazil in naznanil na Dunaj. Žitna trgovina. Francija ceni svoj letošnji žitni pridelek tak°: 1907 1906 ječmena se je naželo 10'—milj. k v. 8'2 milj. kv. ovsa „ „ „ 52‘8 » n 42-8 „ ?? Rumunij a: pšenice se je naželo 11'3 V » 30'5 ?? rži „ „ „ 0-7 r »? 2-2 ,; ?? ječmena „ „ „ 4‘3 » ?? 7‘4 „ )? ovsa „ „ „ 2-9 r ?? 415 „ ?? Iz Avstralije se poroča, da bo žetev komaj pol toliko izdala, kakor lani. Srbija je že prepovedala izvažati krmo, opustila je tudi že colnino na seno, peso in klajo. Tudi na Ogrskem je deželno poljedelsko društvo že opozarjalo poljedelsko ministrstvo, da bo treba pravočasno prepovedati izvažanje krmè. Tudi iz Indije prihajajo slaba poročila. Razne stvari. Afera dr. Benkovič-dr. Sernec pred častnim sodom lige zoper dvoboj. V četrtek, dne 24. t. m., se je vršila razprava o tej znani aferi pred častnim sodom splošne avstrijske lige zoper dvoboj. Predsedoval je častnemu sodu pl. Madejski, minister v pokoju; prisednika sta bila dvorni svetnik in vseučiliški profesor Emil Schrutka pl. Rechten-stamm ter dedni grof in c. in kr. komornik Ferdinand Trautmannsdorf. Častni sod je na razsojo častne afere pozval državnega poslanca dr. Benkoviča; dr. Sernec se mu ni hotel podvreči. Razsodnikov ni izvolil dr. Benkovič sam, ampak načelstvo lige zoper dvoboj pod predsedstvom grofa Jaroslava Thun. Zaslišan je bil dr. Benkovič sam, dalje kot priča državni poslanec Pišek; prečitalo se je zapisnike, sestavljene od obeh strank, dalje časnikarska poročila. Pojasnilo se je zlasti, zakaj je dr. Benkovič smatral kot žaljiv dr. Serneca medklic: „Saj se je tudi on (dr. Benkovič) trikrat gori peljal!“, na katerega je dr. Benkovič reagiral: „Vi ste lažnivec, ako tega ne dokažete!" Dr. Šernec je hotel namreč dr. Benkoviča dolžiti zveze z Nemci v Hrastniku ter socijalnimi demokrati v istem trenotku, ko je on v svojem govoru ožigosal nemško-nemčursko-narodno-liberalno zvezo pri ožjih volitvah. Dr. Benkovič je ponudil častno zadoščenje za besedo „lažnivec“, toda dr. Sernec je zahteval od njega ponižanje, češ, da naj izjavi, da je brez najmanjšega povoda žalil dr. Serneca. Take pogoje je dr. Benkovič odklonil. Častni sod dne 24. okt. je razsodil: „Dr. Benkovič je v častni zadevi z dr. Sernecem ravnal pošteno in častno, on se ni pregrešil zoper zakone o časti in dostojnosti; častni sod mu ta svoj izrek ponudi v popolno zadoščenje." — S tem je ta afera končana. Kazensko postopanje proti dr. Sernecu radi poziva na dvoboj, izpeljano od državnega pravd-ništva, in obtožba radi razžaljenja časti proti dr. Sernecu vsled dejanskega napada na dr. Benkoviča še niso končane. Italijansko izseljevanje L 1906. L. 1906 je zapustilo 788.000 duš Italijo in se preselilo na tuje; to je najvišje število, kar se vrši izseljevanje. Denarja pošiljajo domov ti izseljenci na leto po 400—450 milijonov frankov; kolikor se da to ceniti. L. 1906 se je vrnilo 170.000 italijanskih izseljencev domov. Izseljevanje in trgovski izvoz. Industrijski svet v trgovinskem ministrstvu se je pečal v zadnji svoji seji tudi s pojavom velikega izseljevanja v tem oziru, kako naj bi tudi izseljenci v tujini pomagali trgovino podpirati in domačim izdelkom kupcev pridobivati. Trgovinsko ministrstvo se je te misli poprijelo in tako utegne tudi od te strani se kaj v prid izseljencev ukreniti. Zdaj gre vse skozi tuje roke, ali bi ne bilo mogoče z združenimi močmi pomagati izdatno izseljencem in naši trgovini pri izvozu v tuje kraje? Priporočamo našim politikom to zadevo v podporo. Razvoj italijanskega izseljevanja 1. 1904 in 1905. Enako silovito kot pri nas narašča izseljevanje tudi na Italijanskem. Po statističnih izkazih je zapustilo dom 1. 1905 skupno 726.331 ljudi, 1. 1904 pa le 471.191. Od te množice jih je ostalo v Evropi 266.982; 1. 1904 pa le 203.942. Največ Italijanov gre v Švico: 75.000, potem v Nemčijo 71.000, dalje na Francosko 58.000 in Avstro-Ogrsko 50.513. — V Egipt jih je šlo 4509, v druge afrikanske kraje okroglo 9000 mož. — V Ameriko jih gre največ 444.724, in sicer v Združene države 317.000, v Argentinijo 86.000, v Brazilijo 30.000, v Kanado 5930. Drugi so se razdelili po ostalih krajih Amerike. — V Azijo se jih je obrnilo 788 in v Avstralijo 756. — Ako primerjamo izseljence z onimi, ki so se vrnili tega leta iz tujine v Italijo, imamo 1. 1905 skupaj 104.902 proti 179.321 1. 1904. Nekako tako podobo ima v primeru tudi naše izselniško gibanje. Pošiljatve denarja v Ameriko. C. in kr. konzul v New Torku opominja pošiljalce denarja v Ameriko na to, da amerikanske pošte ne izročajo poštnih nakaznic v roke ljudem, ki se jim denar pošilja, zato dobiva c. in kr. konzul večkrat denarje s pošte, pa ne komu in zakaj naj ga obrne. Zato prosi, naj se denar na c. in kr. konzulat vedno pošilja v čekih ali menicah, ki so v pismu zapečatene, kjer je zapisano, kak namen ima doposlani denar. Podirajoča se gora. — Junaški čin nekega francoskega župnika. Na južnem Francoskem razsajale so pretekli teden nevihte, ka-koršnih ljudje v teh krajih sploh ne pomnijo. Zlasti v južno-vzhodni Franciji je zadnje dneve preteklega tedna pravi vesoljni potop napravil velikansko škodo. Kjer so vulkanska tla, je voda drla iz razjedenih gora ter se izlivala v reko Rhone s tako silo, da se je začela premikati cela gora. O tem slučaju poroča poročevalec lista „Figaro“ sledeče: Poročati moram o velikodušnem činu preprostega župnika, o katerem se govori v celi okolici. Gospod Pashe, župnik v Olissas, je šel pogledat, kako nesrečo je njegovim župljanom napravilo deževje. Šel je ob železničnem tiru, kar zapazi, da je proga razdrta in od svoje prvotne lege za kakih 30 metrov premaknjena. Ko svojo pot nadaljuje, zapazi naenkrat, da se bliža iz daljine vlak, kateri bi imel že opoldan priti, a je imel radi nevihte štiri ure zamude. Takoj je spoznal grozovito nesrečo, katera se mora zgoditi, ako vlak svojo vožnjo nadaljuje. Da bi to preprečil, postavi se sredi tira ter daje strojevodji znamenja, da naj vlak ustavi. Ta je menil, da je kak bedak, ki mu daje znamenja z rokami ter ni ustavil. Šedaj je poizkusil župnik zadnje sredstvo. Trže se na tir ter tako prisili strojevodjo, da ustavi vlak. Njegov junaški čin je za-branil, da se ni zgodila velika nesreča, ki bi gotovo zahtevala več čleveških žrtev. Za otroke «ufeKe Izvrstna hrana za zdrave in slabotne ^ otroke vsake starosti, kateri so v razvoju za-^ ostali. Pospešuje rast mišičevja in kosti. Za-V odrasle.'V' branjuje in odstranjuje kakor nobena druga stvar drisko, bruhanje, črevesni katar itd. „Der Saugling“, jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Ku-feke, Dunaj I. Častim izjava. Podpisani Rudolf Dekan izjavljam, da so trditve, katerih sem se posluževal v svoji vlogi na c. kr. okr. v glavarstvo v Šmohorju dne 17. maja t. L, in s katerimi sem tožitelja gosp. Martina Krejei obdolžil prestopka po § 8 volilno-varstvene postave, nastale le vsled napačnih informacij, ter izjavljam tudi, da sploh nisem imel namena tožitelja žaliti na osebni časti. Rudolf Dekan, gostilničar v Goričah. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu, katera je z najnovejšimi stroji in pismenkami oskrbljena, prevzema razna naročila tiskarske obrti, kakor: Uradne in pismene zavitke, spovedne listke, vizitnice, pisma za trgovce, račune, cenike in sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari ter bode izvrševala vse točno, vestno in po najnižjih cenah. Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporoča za obila naročila z odličnim spoštovanjem vdano vodstvo tiskarne družbe sv. JYCohorja. Mutnl mlin, s peterimi nasipi (Mahlgange), stopami in čistilnim strojem, pri katerem je polja za eno kravo in par svinj, se da v najem. Vode je dostj tudi v najhujšem mrazu. Več pove Jožef Maierhofer p. d. Kafer v Grebinju. Po Najvišjem povelju tr in kr. ap. veličanstva. XXXVIII. c. kr. državna loterija za zasebne dobrodelne namene tustranske državne polovice. Ta deuarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.389 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 512.980 kron. Glavni dobitek iznaša 300.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dné 19. decembra 1907. Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v loterijskih ko-lektnrah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti žrebanja za kupce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov. Oddelek za državno loterijo. Dobro izurjenega in poštenega knjigoveza sprejme v službo knjigoveznica družbe sv. Mohorja (Mart. Brugger) v Celovcu, kamor naj se blagovolijo ponudbe pošiljati. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska tovarna orožja Peter Wernig, c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. ' Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Prva največja tvrdka te stroke priporoča svoje modno in manufakturno blago po cenah brez konkurence na drobno in na debelo. Zaradi velike zaloge ostanejo stare cene, ako-ravno je blago veliko dražje postalo in so se po vseh krajih cene zelo podražile. Vsi uslužbenci znajo slovenski. Anton Renko, lastnik trgovine. Celovec, Novi trg, vogel Kramarjeve ulice, pri „detelji“ (Kleblattl). Le poskusite! Ne bo vam žal! Pm kranjska pošiljateljska trgovina R. Miklauc, Ljubljana priporoča Matija Russling Šent-Vid ob Glini, Koroško dobavlja tovarniško zalogo blaga za moške in ženske obleke. vse glasbene instrumente Vzorce na zahtevo poštnine prosto. Tvrdka obstoji blizu 40 let. Pošilja se zanesljivo dobro blago. doktorja pl. Trnkóczyja, krmilno varstveno sredstvo, se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom llastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahval-. nih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkóczy, Ljubljana. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje kaznivo! Alleiti tchf er Ehlsam an te UutuaiiMjutliEki ) fes ( A. Thierry in Pregrada W •sOlàii-SEwrè.'re*. Edino pristen je Thierry jev balsam z zeleno znamko ,,redovnica". Gena: 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijama steklenica s patent, zamaškom rhierryjevo centifolijsko mazilo i vsem še tako starim ranam, vnetjem, tvam, abscesom in oteklinami vseh vrst. a a: - lončka K 3’60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. 3 domaci sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na: Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseli večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. najsolidnejše izdelane, ob polnem poroštvu za naj čistejše uglašenje, po najnižjih cenah: Gosli, kitare, mandoline citre itd. Strune le najboljše vrste. Akordne harmonike na meh. Velika zaloga glasbil za harmonike za svojeročno vstavo. Cenik na zahtevo brezplačno. Steckenpferd-Lilijsko mlečno milo izdelek Bergmanna in dr., Draždane in Dečin ob L, je in ostane, kakor kažejo vsak dan prihajajoča priznanja, najboljše učinkujoče lečilno milo za pegavost ter pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in rožičaste polti. Dobiva se komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in brivnicah. Učenca, štirinajstletnega fanta, ki je dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo, vzame takoj v uk pod običajnimi pogoji Josip Just, puškar v Borovljah. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 2,000.000. Denarne vloge obrestujemo po 11 O : |2 od dne vloge do dne vzdiga. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Tinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. * Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila, Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— . za komad. Tiske srečke s 4°/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad. Prodaja vseh vrst vred, papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.