CEIJE, 23. junija 1S77 — ŠTEVILKA 25 — LETO XXXT — CENA 3 OTNARJ« GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Vest, da utegne celjska tovarna TiOi zaplavati v »stečajne vode«, bo med Celjani zanesljivo zbudila živahno komentiranje. Največ bo seveda teh, ki bodo menili, da so že ob načrtovanju menili, da iz »te moke ne bo kruha«. Vzrokov za neuspešno in ekološko dvomljivo investicijo je bržkone mogoče nasloviti na več naslovov. Eno pa vsekakor velja pribiti. Ob razvojnih pobudah in načrtih kaže širše m javno razpravljati s tehtanjem argumentov za in proti, tembolj ždto, da pomisleki ne bi ostali nerazčiščeni, ali celo neizrečeni takrat, ko je čas. Zdi pa se, da se na izkušnjah kaj prida ne naučimo. Zdaj je, na primer, slišati »šušljanje« o ustanovitvi KPK — kovinsko predelo- valnega kombinata v Celju (hudomušneži so ga krstili »Kam Pa Kam«), ki bo baje razčetverili še vedno razdvojeno DOBRINO. Mar ni razumno pogovoriti se odkrito, ko je čas za to, namesto kasneje podirati »spomenike« polpretekle sedanjosti? Ali pa si bi vsakdo rad postavil svoj sjiomenik? VAS UREDNIK NAŠ KLUB 77 MLADI VRBJA PRVI NAJVEČ USPEHA MLADI IZ ŽALSKE OBČINE Letošnji zaključek repu- bliškega tekmovanja osnov- nih organizacij Zveze socia- listične mladine Slovenije pod skupnim imenom Naš klub so pripravili v Vrbju pri Žalcu. Tekmovanje, ki ga vsako leto organizirata Repu- bliška konferenca Zveze so- cialistične mladine in Zveza kulturnih organizacij Slove- nije, traja skozi vse leto. Komisije sproti ocenjujejo aktivnosti posameznih osnov- nih mladinskih organizacij, ki sicer tekmujejo v štirih skupinah glede na finančne in druge možnosti za delova- je. Mladi iz Vrbja so lani tekmovali v skupini C in za- sedli prvo mesto, letos pa so se že uvrstili v skupino B in tudi tu osvojili naslov najbolj delavnih in uspešnih osnovnih organizacij v Slove- niji. Sicer pa je bilo mnenje žirije, da sodijo osnovne or- ganizacije iz druge skupine med najbolj uspešne v repu- bliki. Bolj kot tiste iz prve skupine, ki imajo sicer naj- boljše pogoje za delo. Prav zaradi tega letos v skupini A niso podelili nagrade za prvo mesto. Enakovredno pa so ocenili delo mladih iz Mo- sta na Soči, Ptuja in Mur- ske Sobote. V skupini B so zmagali torej Vrbenci pred mladimi z Bleda in Vrhnike, v tretji skupini so bili naj- bolj uspešni člani osnovne organizacije Zveze socialistič- ne mladine iz Stare Vrhni- ke, drugo mesto pa si de- lijo organizacije iz Bilja, Do- ba in Prebolda. V skupini C so osvojili pr\x) mesto mladinci iz gimnazije v No- vi Gorici, drugo pa prizadev- ni mladinci z Gomilskega. Osnovne organizacije Zveze socialistične mladine iz žal- ske občine so torej tudi le- tos bile v tekmovanju Naš klub najbolj uspešne. Sploh še, če pomislimo še na osta- le uvrstitve mladili iz Sa- vinjske doline do desetega mesta. Ob koncu zapišimo še to, da so prizadevni mladinci iz Vrbja še enkrat dokazali, da so izredno dobri organiza- torji. Na sobotnem zaključku Naše besede 77 si je 120 mladih iz vse Slovenije ogle- dalo kulturne in turistične zanimivosti Savinjske doline, popoldne pa so pripravili še kulturni program v katerem so sodelovali Mladinski žen- ski pevski zbOT z Gomilske- ga, folklorna skupina z Vran- skega ter tamburaši iz Griž. Osrednji govor je imel gene- ralni tajnik Zveze kulturnih organizacij Marjan Belina, priznanja pa je podelil se- kretar Republiške konferen- ce Zveze socialistične mladi- ne Slovenije Vito Habjan. Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR Vito Habjan jiodeljuje nagrado Janezu Uplazniku iz Vrblja CELJE ŠLANDROVE NAGRADE TUDI DEVET PRIZNANJ SAMOUPRAVLJALCU Ob koncu meseca, v torek, 28. junija, se bodo na loče- nih sejah sestali delegati vseh treh zborov celjske občin- ske skupščine. Po vsej verjet- nosti bo to tudi zadnja seja ob- činske skupščine pred začet- kom počitniškega obdobja. Predlog dnevnega reda ima osemnajst točk. Tokrat bodo delegati odločali tudi o pred- logu posebnih komisij za po- delitev letošnjih Slandrovih nagrad in »Priznanja samo- upravi jalcu«. Po tem predlo- gu naj bi nagrado »Slavka šlandra« dobili: dr. Franc Planinšek, zdravnik, za živ- ljenjsko delo na področju ko- munalne higiene, mikrobiolo- gije in epidemiologije nalez- ljivih bolezni, zatem delovna organizacija LIK »Savinja« za napredek na področju gospo- darskega razvoja z vidika po- slovnosti. stabilizacije in sa- mouprave organiziranosti, Jože Dimec, napredni kmet- kooperant iz šmartnega v Rožni dolini, Hokejsko drsal- ni klub Celje ob 30-letnici obstoja ter krajevna konfe- renca SZDL štore, kct učin- kovit pobudnik celotnega ekonomskega in družbenopo- litičnega življenja ter akcij v krajevni skupnosti. Vrh tega posebna komisija še predlaga-, da naj letošnja »Priznanja samoupravljalcu« prejmejo: Slava šalamon, učiteljica na osnovni šoli Pra- nja Vnmča na Hudinji, Lud- vik Vidmar, preiskovalni sod- nik na Okrožnem sodišču Ce- lje, Ivan Zavšek, emajlirec- tehnolog v EMO, Pavel žele, obratovodja v Cinkarni, Vili Selič, orodjar v Klimi, Valen- tin Vidmar, voznik tovorne- ga vozila pri Mei-x, Ivan Šte- fančič, delovodja v železarni štore, Edvard Ižanc, direktoir TOZD »Polfinala« pri LIK Sa- vinja in Zdenka Gradišnik, zlatarka v Zlatarnah Celje. Po običajni praksi bodo vsa ta priznanja podelili na slav- nostnem zboni v počastitw 20. julija, praznika celjske občine. Sicer pa čaka delegate na naslednji seji še nekaj aktu- alnih nalog. To ne velja sa- mo za razpravo o izvajanju kadrovske politike, marveč prav tako za probleme in na- loge v razvoju kmetijstva v občini pa tudi za dopolnitev odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmeitij- skih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev in za druga vprašanja, ki bodo prišla na dnevni red zaiseda- nja. MB ŠENTJUR NIČ MIMO SINDIKATA USTANOVITEV NOVIH OSNOVNIH ORGANIZACIJ številne in pomembne na- loge so začrtane v tem ob- dobju pred Občinskim sin- dikalnim svetom v Šentjur- ju. Med njimi je prav goto- vo najpomembnejše uresniče- vanje določb zakona o zdru- ženem delu. Vzporedno s te- mi nalogami po delovnih or- 'ganizacijah v tem času teče- jo obrambne priprave. V ne- katerih delovnih organizaci- jah so že imenovali odbore za ljudsko obrambo in druž- beno samozaščito, ponekod pa so v izdelavi tudi obrarnbni načrti. Le še mesec dni je do zastavljenega datuma,; ko morajo po vseh osnovnih or- ganizacijah imenovati tri do pet članske izvršne odbore, ki bi delovali v vojnih raz- merah. Hkrati pa v občin- skem merilu tečejo tudi pred- volilne aktivnosti in eviden- tiranje novih možnih kandi- datov za volitve leta 1978. Ponekod delo dobro teče, ne koliko slabše pa tam, oziro- ma v tistih sredinah, kjer so predsedniki osnovnih organi- zacij sindikata obremenjeni še z drugimi funkcijami. Občinski sindikalni svet pa skrbno nadzoruje delo posa- meznih osnovnih organizacij in za njihove predsednike sklicuje redne seje, na kate- rih se dogovarjajo o aktual- nih tekočih zadevah in se dogovarjajo o nalogah za v prihodnje. Od šcevxlnih osnovnih or- ganizacij sindikata, ki de- lajo na območju šentjurske občine velja še posebej iz- postaviti dobro organizirano delo v Bohorju in v Merxu. Seveda to delo marsikdaj za- vi.>: od akuvniosti predsedni- kov in tudi razumevanja vod- stvenih svniktur. Težave na- stopajo zlasti tam, kjer se delavci premalo vključujejo v dcio osnovnih organizacij. Ali tudi tam, kjer vlada pre- živela miselnost, da mora sin- dikat poskrbeti za ozimnico in organiziirati izlete. Pri Občinskem sindikalnem svetu prav v tem času raz mišljajo o ustanovitva še ne katerih osnovnih organizacij. Tako v Cestnem podjetju. Ljubljanski banki, Petrclu, PTT mreži in Aeru. Pri tem pa se srečujejo z vrsto težav, kajti to 30 dislocirani obra- ti ali enote, ki so v bistvu vezani na matična podjetja, vendar pa živijo Ln delajo na območju šentjurske obči- ne, slabo povezano z matič- nim podjetjem. Nedavno tega je zaživelo delo osnovne organizacije za- sebnih delodajalcev. Tako pri Občinskem sindikalnem sve tu v celoti skušajo uresnič, ti načelo — nič mimo sin- dikata. MisJjo pa tudi na izobraževanje sindikalnih de- lavcev. Tako so že izvedli se- minar za splošni ljudski od- por in družbeno samozašči- to za vse predsednike osnov- nih orgarijzacij. Za jesensko obdobje so planirali seminar za poverjen-.!ce osnovnih or- ganizacij, za kar so program že izdelal: MiVTEJA PODJED URESNIČEVANJE ZAKONA SE VEDNO OBLIKA PRED VSEBINO V ponedeljek se je v Celju sestala občinska konferenca ZK in obravnavala uresničevanje zakona o združenem delu ter uresničevanje srednjeročnega načrta občine Celje. Po uvodnih razpravah, iz katerih je bilo moč ugotoviti predvsem, da je razprava o zakonu o združenem delu razgibala celjsko politično javnost, da pa je še vedno pre več odmaknjena od delavcev in se suče bolj v strokovnih krogih, je sledilo več ugotovitev. Med njimi so nedvomno najpomembnejše tiste, ki so opozorile na prve poskuse konkretnega uresničevanja zakona, na slabosti v zvezi s tem in predvsem na še vedno premajhno odločnost pri uveljavljanju temeljnih zahtev zakona. Nedvomno pa prav razprave o zakonu in prve izkušnje pri izgradnji dohod- kovnih odnosov, združevanju dela in srdilstev ter nagraje- vanju po rezultatih dela, vzbujajo optimizem pred jesen- skim delom, ko bo dosežena spoznanja treba hitro in učinkovito prenesti v družbeno prakso. B.S. V soboto popoldne sfc je na poti iz Velenja Sta- ne Dolanc sekretar izvr- šnega komit-eja predsed- stva CK ZKJ za krajši čas ustavil v Mozirju. V spre- mstvu Ivana Atelška, ge- neralnega direktorja Go- renja si je ogledal uredi- tveni prostor »Savinjski gaj«, in posedel v pomen- ku s turističnimi delavci na terasi društvenega pro- STANE DOLANC V MOZIRJU štora mozirske ribiške družine, ki bo v kratkem odprt. Stane Dolanc se je po- hvalno izrazil o prizade- vanjih mozirskih turistič- nih delavcev in o gospo- darnosti ribičev, ki so z zgraditvijo ribiškega do- ma in umetnega jezera prispevali k ureditvi oko- lice v prijetno sprehajali- šče in objekt za aktivni počitek delavcev. B. V. TOZD TITANOVO BELILO LE STEČAJ? PRIČAKOVANIH REŠITEV NI Na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki jo je pripra- vila občinska konferenca SZDL, so nas predstavniki iz- vr.šnega sveta občinske skup- ščine informirali, da bo iz- vršni svet že v kratken^ jired- lagal stečajni jjostopek za TOZD titanovega belila v Cin- karni. Večletne izgul)e te TOZl") so namreč letos pripe- ljale do ortločitve, tla bo iz- vršni svet predlaga! siecaj če ne hodo sprejeti nekateri sistemski ukrepi, ki hi Cin- karni že letos Dinosočili po- zitivno poslovanje v tej TOZn. Med zahtevami s.> bi- le n.ij])omembnrjse te, da hi spremenili veljavni obračun z Ne.mško demokratično re- publiko ter ukinili carino Jia surovine za proizvodnjo tita- novega belila. Ta vprašanja so bila tudi na dnevnem re- du zasedanja mešanega ju- goslovansko-vzhodno nemške- ga gospodar.skei« i odljora, vendar so to točko prestavili na naslednje srečanje, ki Jiaj bi bilo sredi julija, ^Tedte?n TOZ!) titanovega belila po.slu. je 7. vse večjo i/giibrj, ki pre- rašča celo za letos planirane zneske. Zato je stališče iz- vršnega sveta čvrsto in torej tudi sklep o predlogu za ste- čaj ni presenetljiv B.S. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 25 — 23. junij 1977 PO TITOVI POTI Včeraj dopoldne je bilo na Šlandrovem trgu v CJelju pred spomenikom NOB nadvse slo- vesno, saj so mladi vojaki po mesecu tlni služenja vo,jiiške- Ma roka v Celju izrekli sve- čano zaobljubo, da bodo ved- no in povsod čuvali tisto, kar imamo in branili vse, kar bi nam morebitni sovražnik po- skušal vzeti. Zadnja zaoblju- ba je imela nekaj novili di- menzij, vsaj za naše mesto: bila je izven vojaškega kroga in prisotni so bili tudi mno- gi starši iz vse Jugoslavije od tistih fantov, ki so za nekaj mesecev postali občani naše- ga mesta. Po mimohodu zastave, izre- čeni svečani zaobljubi in him- ni je Nikola Mitrič govoril o nastanku in razvoju naše voj- ske, o nastanku teksta sve- čane zaobljube in o današ- njem položaju vojske pri nas, ki se vse bolj konkretno vple- ta v naš sistem življenja. V imenu predstavnikov občin- ske skupščine in družbenopo- litičnih organizacij je sprego- voril predsednik občinskega sindikalnega sve-ta Celje Ve- ieslav Zalezina ter med dru- gim čestital branilcem našUi meja v Jubilejnem letu. Mla- de vojake pa je pozdravila tu- di pionirka Jasna Mimik ter Jim zaželela, da bi se v Ce- lju dobro počutili. T VRABL ŠENTJUR DOGRADIT! NAČIN IN VSEBINO DELA SKUPŠČINE Minulo si-edo je bila v Šent- jurju skupna seja predsedst- va Občinske konference SZDL, volilne komisije ter koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja. Obrav- navali so predlog ocene de- l^atskega in skupščinskega sistema v občini. Ocenili so delo delegacij za skupščino občine, skupščine in njenih organov, izvršnega sveta ter delovanje delegacij samoup- ravnih interesnih skupnosti. V široki raapravi so nato oceni dodali še nekaj dopol- nilnih mnenj. Vse to pa z namenom, da bi odstranili nekatere pomanjkljivosti dela še v okviru priprav na vo- litve leta 1978. Temeljito so pretehtali vse dobre in sla- be strani dosedanjega dela delegacij. Njih pozitivne iz- kušnje pa bodo uveljavljali v širšem prostoru. Tako se je izkazalo, da s© je z izvolitvijo delegacij za skupščino občine bistveno po- večal krog občanov, ki sode- lujejo pri sprejemanju odlo- čitev v družbenopoEtični skupnosti. Poleg številnih pK)- zitivnih premiikov pa je za- sledi^ti še vrsto pomanjklji- vosti, ki so v večini rezul- tat pomanjkanja izkušenj ob formirtmju delegacij, pomanj- kanje poznavanja delegatske- ga sistema, pa tudi nealctiv- nosti nekaterih delegatov. Poseben problem predstav- lja dograjevanje vsebine dela zborov oziroma skupščine. Ta vsebina je pogojena tako z načinom dela v zborih, s pri- stojnostjo posameznih zborov in obsegom dnevnih redov. Po začetni praksi skupnega zasedanja vseh zborov, so v Šentjurju prešli na skupno razpolago osnoamih točk dnevnega reda ter ločeno raz- pravo po zborih. Družbeno- politični zbor pa v zadnjem času zaseda povsem ločeno. Delegabova vprašanja dobiva- jo vse širši značaj, največ pa se jih pojavlja v zboru krajevnih skurpnosti. Delo izvršnega sveta se je v preteklem obdobju dobro uveljavilo, še posebno čei>ri- štejemo dejstvo, da je ta or- gan novost v našem sistemu. Doseženih je bilo več pozi- tivnih rezultatov in tudi od- stotek ure.sničenih skupščin- skih sklepov je dokaj visok. V razpravi so prisotni me- nili, da sicer kljub dobrim rezultatom strukture posa- meznih delegacij še niso do- volj dobre, zlasti kar tiče pri- sotnosti mladih in žena. Glas delegata je še kako pomem- ben, so menili na seji, je pa posledica informiranja, ki ga bo treba izboljšaitd. Več ini- ciativ pa mora prihajati iz delovnih in življenjskih sre- din občanov. V prihodnjem obdobju želijo oplemenititi tudi delo samoupravnih in- teresnih skupnosti, ki še ni zaživelo tako, kot bi moralo. Dopolnjeno oceno delegat- skega dela bodo v občini za- ključila v jeseni. V nasled- njem letu pa bodo skušali odpraviti vse pomanjkljivosti delegatskega dela in ga v sredinah, kjer je v izTteku mandata nekoliko zamrlo, na now oživiti. MATEJA PODJED VELENJE NAŠEMU TITU ODKRITJE SPOMENIKA V SOBOTO Velenje, rudarsko mesto, ki se je po vojni izredno razvi- lo, bo v soboto ponovno v centru pozornosti verjetno vseh J\igoslovanov, saj bodo na trgu sredi mesta odkrili veličasten spomenik maršalu Titu, ki je delo velikega ki- parskega mojstra Antuna Au- gustinčiča. Spomenik je do- delana kopija tistega, ki soji pred Titovo rojstno hišo v Kumrovcu, mojster kipar pa ga je tudi močno povečal, saj zdaj meri kar 6,25 m. Od- kritje spomenika bo v sobo- to dopoldne ob 10. uri z mo- gočno manifestacijo, ki jo bo prenašala tudi televizija za celotno jugoslo(\'ansko omrež- je. Spomenik bo odkril pred- sednik skupščine občine Ve- lenje Nestl Žgank in ga izro- čil v varstvo velenjski mladi- ni. Velenjčani se temeljito pri- pravljajo na to pomembno prireditev, ki bo še en izraz njihove pripravijenositi iti po Titovi poti. Mesto je v nekaj letih po vojni doseglo never- jeten napredek, saj se je od mesteca z nekaj sto prebival- ci sredi pašnikov in polj raz- vilo v sodobno mesto s pre- ko 23 tisoč prebivalci. Ima- jo štiri osnovne šole in pe- to gradijo, gimnazijo, Rudar- ski šolski center in disloci- ran oddelek rudarske fakul- tete. Brez dvoma je postavitev spomenika in ureditev okoli- ce veliko stala, vendar so to prispevali z delom ob pro- stih sobotah in drugače zbra- nimi sredstvi občani šaleške doline sami. Tako zbran de- nar m bil v celoti porabljen in ga bodo v naslednjih le- tih porabili za urediW še ne- katerih spomenikov tistim ljudem iz njihove občine, ki so vei'ko prispevali za 'naš leipši dan me-l vojno. Tekst: TONE VRABL Foto; LOJZE OJSTERSEK PIŠE IVAN SENIČAR — ŠPANIJA (504.741 kv. km in okoh 35 milijonov prebivalcev; je po 41 letih doživela svoje prve svobodne splošne volitve. Za 350 sedežev v i>oslanskem domu parlamenta in za 207 sedežev v senatu (41 senatorjev imenuje španski kralj sam) se je potegovalo okoli 6000 kandidatov, ki so predstavljali 194 različnih strank, skupin in bolj ali manj trdnih zvez. Volihii rezultati so naslednji: — največ glasov (34,3 %) je dobila sredin- ska zveza ali Center, ki jo vodi dosedanji in tudi bodoči predsednik vlade Adolfo Suarez; dobljeni glasovi so prinesli tej zvezi strank 165 poslanskih mest; — druga zmagovalka na volitvah je Socialistična delavska stran- ka, ki jo vodi 35-letni in dinamični Felipe Gonzales; dobila je 28,5 % glasov ali 119 mest; — Komunistična partija Španije, ki je bila legalizirana šele pred dvema mesecema in jo vodita Santiago Carrillo in Dolores Ibarruri, je dobila 20 poslanskih mest, kar je tudi dokajšen uspeh. Tako bodo sedeži v predstavniškem domu razdeljeni na sredino (vladajočo) in na levico ter desnico. Njihova moč bo takale: vse skupine Centra imajo 186 sedežev, vse stranke levice (socialisti, komu- nisti in drugi) 147 sedežev in desnica (pristaši prejšnje- ga frankističnega režima) le 17 sedežev. Tako je že na prvi poglede razvidno, da pomenijo španske volitve v prvi vrsti odločilen poraz fašističnih in frankističnih sil ter interesov, ki so vladali v Španiji 40 let. Suarez je že začel sestavljati novo vlado, Gonzales pa se pri- pravlja, da prevzame vodstvo opozicije v parlamentu. Nasprotja med sredinci in levico so precejšnja: Sua- rez se zavzema za nadaljevanje politike previdnih korakov, saj mu je to prineslo sedanjo volilno zmago, socialisti in predstavniki drugih levih strank pa so za hitrejši dmžbeni razvoj, za temeljite gospodarske refor- me, za reševanje vprašanja nacionalnih manjšin (Ba- skov, Kataloncev in Galičanov) m za federativno uredi- tev dežele. Španija tor«j spet stopa na svojo več obe- tajočo pot. Njena aktivnost se že pozna tudd v Evropi. Jugoslavija je pred meseci navezala s Španijo redne diplomatske odnose. — Stockholmski mednarodiii inštdtut za raziskova- nje miru nam je postregel z najnovejšimi podatki o oboroževanju v svetu. Lani so svetovni stroški za orožje in vojsko dosegli 334 milijard dolarjev (po sedanjih ocenah). Od tega sta porabila oba vojaška bloka kar 70 "/o omenjenih sredstev, leta 1957 pa je ta odstotek znašal 85. Od takrat so se močno povečali stroški oboroževanja dežel v razvoju: od 5 % omenjene vsote na 15 "/o. Naj dodamo, da so dežele v razvoju v sedanjem sistemu mednarodnih gospodarskih odnosov dolžne razvitim državam okoli 200 milijard dolarjev. Največji kupec orožja so bile države na Bližnjem vzhodu, prodajale pa so ga ZDA 40 %, Sovjetska zveza 20% in Velika Britanija ter Francija vsaka po 8%. Pri tem se hitro razvija jedrsko orožje, ki je najbolj nevarno. Navedeni podatki se berejo kot dnevnik člo- veka, ki se pripravlja na samomor. Sedanje oborože- vanje res vodi k uničenju naše civilizacije, če ne bodo narodi sveta, politične stranke, voditelji, znanstveniki in vsi dosegli soglasja, da bi bilo le bolje živeti še naprej in mimo razreševati vse probleme — saj taki kupi orožja ne rešujejo več nobenega. CELJE: DELEGATOV POBOCEVALEC V razdobju enega tedna so iz tiska prišle kar tri šte- vilke Delegatovega poročevalca, glasila celjske občinske skupščine za delegate. Deveto številko so pripravile občanske samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti. V kratkem se bodo namreč pričele skupščine teh interesnih skupnosti, na katerih bodo ocenili podpi.sovanje samou- pravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1976 — 1980 in seveda v tej zveza tudi iapolnjer/anje lanskoletnih delovnih načrtov. Prav tako bodo v razpravi za odločanje letošnji programi, delovni in finančni. Deseta številka Delegatovega poročevalca posreduje gradivo za sejo \-seh zborov celjske občinske skupščine, ki bo 28. t. m. Enajsto številko pa je izdala občinske komtmalna sa- moupi-avna skupnost, ki bo imela prav tako zadnji dan tega meseca skupno sejo delegatov obeh zborov. Tudi na tem zasedanju bodo ocenili delo skupnosti v ianskeir in sprejeli načrt za letošnje leto. ZALEG: DELITEV PO DELU v torek je bila v 2alcu seja občinskega odbora sindi- kata delavcev vzgoje in izobraževanja, ki so se Je udeleži- li tudd predsedniki osnovnih organizacij sindikata s tega IK>dix>čja. Uvodoma so na seji govorili o Izvajanju akcije ur&siiičevanja zakona v zxiruženem delu na področju vzgoje in izobraževanja, nato pa so podali informacijo o poteku procesa združenega dela delavcev v TOZD in delovno orga- nizacijo. Ob koncu so govorili še o pripravljenih variantah pred- logov o.snov in meril, ki zagotavljajo delitev po delu in uspehih dela delavcev s področja prosvete. J. V. »URŠULA Z ZELEZNICE« Skupščina skupnosti jugoslovanskih železnic je sredi lan^tega leta sprejela sklep o snemanju celovečemega filma o udeležbi naših železaiičarjev v narodrioosvobodilni bor- bi. Posebna razpisna komisija je pregledaia prispela dela in dodelila pr\'0 nagrado scenariju aianega slovenskega knji- ževnika Mateja Bora. Naslov njegovega defla je »Uršula t železanice«. Film ima namen prikazati delež jugoslovaiibkih železni- čarjev in njihov izredni prispevek k osroboditvi dežele. AVGUST ŠTANCER Ko so prva leta po voj- ni brbljave in klepetave ženice v Rogaški Slatini v bližini farne cerkve za- gledale visokega in krep- kega moža v dolgi, do vra- tu zapeti tnašniški obleki, so se začele križati in se razkropile kot kure, vmes pa se je slišalo čenčanje: »Tardeč fajmošter gre jo, komunist. . « Kleni možakar, »tardeč fajmošter«, ni bil nihče drug kot duhovnik Av- gust Stancer, partizanski major, zavedna slovenska duša, eden redkih sloven- skih duhovnikov, ki so se takoj po začetku vojne priključili odporu, deveti otrok revne kmečke dru- žine iz hribov nad Šmar- jem, kjer je 1912. leta za- gledal luč sveta. Avgust je po končani os- novni šoli odšel na gimna- zijo v Celje, dokončal pa jo je v Mariboru, od ko- der je v letu 1938 odšel kot duhovnik. Takoj po šestmesečnem vojaškem roku je bil nastavljen za kaplana v Bistrici ob So- tli. Nemirna štancerjeva kri in občutek za pravico sta bila vzrok, da so ga prestavili v takratno »rde- če« Trbovlje. Uprl se je namreč poslancu Mirku Bitencu, poznejšemu na- rodnemu izdajalcu, da bi v cerkvi pozval ljudi na politični shod. »To ne spa- da v cerkev,« je zatrdil po- slancu bistriški duhovnik. že takoj po prihodu v Trbovlje je šmarski faj- mošter navezal stike z na- prednimi ljudmi, saj je že poprej sodeloval v napred- nih krogih. Teden dni po okupaciji so ga aretirali gestapovci in odpeljali v laški zapor, kjer se je sre- čal z Lidijo Šentjurčevo. Nenadoma so ga spustili in Avgust se je vrnil v Šmarje, na domačijo in se povezal z Anderluhi pa z mnogimi aktivisti, ki so prihajali iz zasavskih re- virjev. Organizirali so od- por od Š77mrja do Sloven- ske Bistrice, kjer je imel brata, tajnika OF. Bil je izdan, zato je mo- ral na Hrvatsko, za kapla- na v Veliko Gorico pri Zagrebu. Tam je sodelo- val zlasti z Julijem Di- mom pa tudi z Mikom špiljakom. Odtlej njegova revoluci- onarna pot ni poznala pre- mora. Bil je poslan na os- vobojeno ozemlje na Hr- vatsko pa potem v Slove- nijo, v Belo krajino, kjer je govoril na shodih, raz- lagal o novi domovini z drugačnim redom, navdu- ševal ljudi za boj. Avgust ni poznal miru, zato so ga po končani voj- ni hoteli pridobiti za dru- žbeno politično delo. Pri prvih volitvah je bil izvol- jen za namestnika poslan- ca za šmarski okraj, po- tem pa se je vrnil v du- hovniško službo, kjer je z mnogo uspeha uveljavljal svoje napredne ideje. Bil je med ustanovitelji slo- venskega društva duhovni- kov Cirila in Metoda in dolgo časa tudi podpred- sednik. Avgust Štancer, nosilec mnogih visokih odlikova- nj, tudi danes ni brez de- la. še vedno je član do- mala vseh družbeno poli- tičnih organizacij in je človek, ki zna dihati z lju- dmi. Rad poudari, da so »zlasti duhovniki, ki so sodelovali v boju proti okupatorju, mnogo stori- li za izboljšanje odnosov med cerkvijo in državo,< za kar se je vseskozi ne- sebično boril. Danes je slatinski faj- mošter med ljudmi pri- ljubljen tako, kot le ma- lokateri duhovnik, četudi je na svoji poti doživel ne- malo težav . . . MILENKO STRAŠEK OBRAZI 5t. 25 —23. iunij 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 ŠENTJUR: CEMENTA PA NI Ob potresu, ki je 20. ju- nija 1974 prizadel Kozjan- sko, je bilo v občini Šen- tjur evidentiranih 1458 prizadetih stanovanjskih objektov. Od leta 1974 do 30. maja letos je bilo sa- niranih 225 objektov po- stavljenih 37 začasnih ba- rak in zgrajenih 325 no- vih objektov. Letošnji program pred- videva sanacijo 441 ob- jektov. žal je sanacija v zaostaniku zaradi pomanj- kanja gradbenega materi- ala. Splošen problem, po- manjkanj cementa, se pojavlja tudi v .Šentjurju. Lahko rečemo, da je ravno s cementom najbolj kritično, saj bi ga bilo potrebno dodatno oskrbe- ti še najmanj 4000 ton. Kljub temu pa je bilo do konca maja letos sanira- nih že 88 objektov. Velik problem pred- stavljajo tudi podražitve, ki so narasle za 46 od- stotkov. To je imelo za posledico, da večina hiš v IV. kategoriji ni bilo dokončanih niti v klasič- ni, niti v montažni izved- bi. Po podatkih samo- upravne stanovanjske sku- pnosti je takšnih ob- jektov 148. Za dokonča- nje vsakega izmed njih bi potrebovali še vsaj po 80.000 din. Za dokončanje objektov v zasebni lasti iz prejšnjih let in za po- dražitve programiranih no- vogradenj in popravil v letošnjem letu pa bi sku- paj potrebovali še okoli 35 milijonov dinarjev. MOJCA BUČER SLOVENSKE KONJICE PONEKOD ŠE VEDNO NIMAJO PROGRAMOV v občini Slovenske Konji- ce je v vseh organizacijah združenega dela živahna ak- tivnost v zvezi z uresničeva- njem delavskega zakona. No- silci aktivnosti so vse druž- benopolitične organizacije, vo- dilni in vodstveni delavci. V vseh večjih tovarnah so iz- delali konkretne programe, s pomočjo katerih bodo vsebi- no zakona prenašali v samo- upravno prakso delovnih or- ganizacij. Več težav pa se pojavlja v nekaterih manj- ših organizacijah združenega dela, kjer prmaanjkuje ust- reznih strok o\Tiih delavcev in kjer neurejenost samouprav- nih aktov ovira dosledno uresničevanje načel novega zakona. O celotni aktivnosti pri uresničevanju zakona o zdru- ženem delu je nedavno raz- pravljal komite občinske kon- ference ZKS in občinski svet ZSS v Slovenskih Konjicah. Na podlagi ocene sta oba organa sprejela vrsto sklepov za nadaljnje delo, ki obvezu- jejo vse organizacije zdniže- nega dela, družbenopolitične organizacije in vodilne ter vodstvene delavce. Tako mo- rajo do 20. junija v vseh tozdiih organizirati posvete o uresničevanju zakona o zdru- ženem delu in obenem oce- niti gospodarske razmere v svoji delovni sredini. Vse ti- ste organizacije, ki še niso imenovale komisij za uresni- čevanje delavskega zakona, morajo to opraviti takoj, za uresničevanje posameznih na- log iz zakona (s področja do- hodkovnih odnosov, delovne- ga razmerja in drugo) pa morajo nemudoma oblikova- ti posebne delovne skupine. Do 20. junija morajo vsi ti- sti tozdi, delovne organizaci- je in druge samoupravne skupnosti, ki še mso spreje- le akcijskih programov ures- ničevanja delavskega zakona, te programe sprejeti in jih pričeti izvajati. Sklepi se na- našajo tudi na delo komisi- je za pregled samoupravnih aktov, izvršnega sveta, pred- sedstvo skupščine in druge organe in organizacije v ob- čini. Predvsem pa sklepi ko miteja m občinskega sindi- kalnega sveta obvezujejo družbenopolitične organizaci- je in vodilne delavce v zdru- ženem delu, da sproti obve- ščajo vse delavce o izvaja- nju programov za dosledno uresničevanje zakona o zdru- ženem delu. DAMJANA STAMEJCIC ODGOVOR NA ČLANEK ZAKAJ GROBO Na osnovi članka v Celjskem tedniku z dne 16. 6. 1977 p>od naslovom »Zakaj grobo« strokovni kolegiij TOZD Službe splošne medicine ugotavlja: Dne 12. 6. 1977 je v večernih urah ob 21. iskala pomoč v dežurni ambulanti pacientka M. A. Na zdrav- nika dr. Krelj Silvestra je čakala 15 minut, ker se je vračal s hišnega obiska. V ordinaciji je bila pregledana, predpisana so ji bila ustrezna zdravila na receptih, katerih zaporedne številke so 2022632 in 2022634 na podlagi katerih je do- bila zdravila v dežurni lekarni na Tomšičevem trgu. Med pregledom pacientke so bili v ordinaciji pacient- ka, sestra in dežurni zdravnik. Pojasnjeno ji je bilo, da se mora zaradi narave obolenja v naslednjih dneh, javiti ustreznemu sp>ecialistu ali splošnemu zdravniku. Menimo, da je dr. Silvo Krelj s tem izpolnil svojo zdravniško dolžnost, ki se zahteva v dežurni bolniška službi. CELJE: PODPIS SPORAZUiViOV v Celju je bil minulo sre- do svečan podpis samouprav- nih sporazumov o temeljih planov samoujiravnih interes- nih skupnosti za obdobje 1976—1980 na področju druž- benih dejavnosti. Doslej je samoupravne sporazume pod- pisalo že preko 85 odstotkov l)odpisnikov. Med tistimi, ki podpisov še niso opravili pa je nekaj TOZD, kjer razpra- ve o programih še tečejo, ne- kaj je manjših organizacij, ne- kaj pa je tudi takih, ki so želele samoupravne sporazu- me podpisovati pogojno ozi- roma parcialno. Prav s sled- njimi v teh dneh še tečejo pogovori o vzrokih za takšne težnje. Foto: D. S. CELJE SO TAKŠNA OPOZORILA RES POTREBNA? Ni naključje, če so tudi de- legati vseh treh ziborov ce- ljske občinske sku,pščine na zadnjih sejah med drugim po oceni gospodarjenja v prvih treh mesecih letos spre- jeli predloge izvršnega sveta, ki kažejo na zelo resen od- nos do problemov, ki se po- javljajo v nekaterih temelj- nih in organizacijah zd^ruže- nega dela. LaJiko bi celo za- pisali, da je konec popušča- nju in da so na vidiku ostri ukrepi, v kolikor bi v pri- zadetih delovnih sredinah ne opravili tistega, kar bi mora- li že sami, brez priporočil od zima j. Zaključki skupščine in iz- vršnega sveta veljajo pred- vsem tistim TOZD in DO, ki še vedno poslujejo z izgubo ali na robu rentabilnosti in katerih vzroke za takšno sta- nje je issati zlasti znotraj delovnih kolektivov. Zaibo mo- rajo v vseh teh organizaci- jah ob polletju pregledati svoje poslovanje, analizirati vzroke za slabo stanje in sprejeti akcijski program z osebnimi zadolžitvami, ki bo zagotavljal, da se bo stanje do konca leta popravilo. V nasprotnem primeru bo iz- vršni svet posegel po ukre- pih, ki govorijo o kadrov- skih spremembah odgovornih delavcev, o uvedbi stečajev itd. Ob vsem tem gre tudi za spoznanje, da so rezultati go- spodarjenja v pi-vih letošnjih mesecih navzilic vsemu dobra osnova za uresničitev resolu- cij skih nalog, da pa se ob njih pojavljajo težnje, ki lah- ko ob neaktivnem odnosu no- silcev planiranja do spreje- tih ciljev, bistveno izkrivijo končne rezultate. Poleg tega skupščina in izvršni svet opozarjata napo- tek investicijske deja^vnosti v letošnjem letu. Ne gre sa- mo za uresničitev letošnjih nalog, marveč veliko bolj za izpolnitev srednjeročnega na- črta na tem področju. Neka- tera dela so namreč še ved- no v zamudi. To drži tudi za komunalo, trgovino in go- stinstvo. In zato opozorilo, da je treba napraviti zlasti letos vse, da ne bo prišlo do novDi zamud in da bi ob koncu petletnega obdboja iz- podnili vse naloge. In še nekaj jfe,^ kar bode v oči. To so osebni dohodki, ki tudi letos v mnogih pri- merili rastejo hitreje kot pro duktivnost dela. Zato mora- jo temeljne organizacije zdru- ženega dela, ki ne izplačuje- jo osebnih dohodkov po re- solucijskih načelih, ob pol- letju vskladiti ta izplačila, sicer bo izvršni svet tudi v tem primeru ukrepaj v smi- slu zakona o združenem de- lu. M. B. MOZIRJE: POSOJILO ZADRUGI V ponedeljek, 27. tjn., se bodo na 23. skupni seji sestali delegati vseh treh zborov občinske skupščine Mozirje. Začetek dela bo veljal sprejemu občinsk^a pro- računa za letos. Kot vse kaže, bo v občinski bla- gajni skoraj 19 milijonov dinarjev, pretežni del teh sredstev (12.3 milijona) bo- do porabili za dejavnost organov družbenopolitične skupnosti, zatem 1.4 mili- jona za socialno skrbstvo itd. Odločali pa bodo še o dveh finančnih zadevah. Tako o posojilu Zgomje- savinjski kmetijski zadru- gi v znesku 413.294 din iz sredstev za intervencijo v gospodarstvu občine Mo- zirje za sofinanciranje pro- jekta in komunalne ure- ditve pri gradnji turistič- no-gostinskega objekta v Solčavi ter o dodelitvi 170 tisoč din Krajevni skupno- sti Mozirje za regulacijo hudournika Tmava. Aktualna bo obravnava poročila o delu komisije za prošnje in pritožbe, na dnevnem redu pa bo tudi odlok o obveznem od- laganju in odvažanju sme- ti na območju občine. Razprava ' o zaključnem računu o sredstvih samo- prispevka za sofinancira- nje gradnje šol in prosto- rov za otroško varstvo za lansko leto bo prav gotovo opozorila na nujnost pri-' prav in razpisa novega sa- moprispevka v občini, saj je še cela vrsta vprašanj, ki bi jih sicer ne mogli rešiti v razmeroma krat- kem času. To pa ne velja samo za šolstvo in otroško varstvo, marveč tudi za druge družbene dejavnosti. M. B. LAŠKO GREDO NA MLADINSKO DELOVNO AKCIJO Za mlade iz ofbčine Laško bo posebno pomcmiben da- tum 24. junij t. leta. Na Go- ričkem' bo otvoritev republi- ške mladinske dulovna akcije. V prvi izmeni bodo poleg mladih iz Tolmina sodelova- li tudi brigadirji iz občine Laško. Brigada, ki bo štela 45 brigadirjev bo nosila ime borca XIV. divizije Hije Badovinca, ki je padel v do- lini Gračnice ob znanih do- godkih — živem zidu leta 1944. Vrsto nalog ob pripravi brigade je že opravljenih. Izvoljeno je ž& vodstvo bri- gade s komandantom Vitom Žnidarjem iz Radeč, aktivnim sodelavcem med mladimi v Radečah in okolici. Brigada je že opravila vrsto delovnih akcij in sedaj so pripravlja na udarniške akcije v Laži- šah pri popravilu lokalno ce- ste (fll. julija) in podobno akcijo na cesti Rečica—Šmo- hor (18. julija). Pri * delu se jim bodo pridružili kra- jani in zlasti mladi iz osnov- nih organizacij v krajevnih skupnostih in delovnih orga- ganizacij kot so Pivovarna Laško in TIM Laško. Pokrovitelj mladinska de- lovne brigade »Ilija Badovi- nac« je HP Pivovarna Laško, na pomoč pa jim bodo še priskočile Papirnica Radeče, Cementarna Zidani most, v Kori Radeča pa že izdeluje- jo brigadirski prapor; Predstavniki OK oz. briga- de so žc obiskali delovišče in so izredno zadovoljni s pripravami organizatorja ak- cije kot v sami delovni bri- gadi. Letos se je vabilu k sode- lovanju v mladinskih delov- nih akcijah prijavilo veliko mladih od delavcev, kmetov, študentov in srednješolcev, tako da bo izbor in pripra- va občinske brigade resnič- no dobro izveden, številni mladinci se bodo udeležili še zvezne delovne akcije SI- SAK 77, pa delovne akcije v pobrateni občini Trstenik v Srbiji. Pomembno pri vsem tem ni samo sodelovanje na mla- dinskih delovnih akcijali temveč izobraževanje in pri- dobivanje kvalitetnih mladin- skih kadrov za vodstva osnovnih organizacij, ko se vrnejo v svoje kadrovske sre- dine. F. L. ŽALEC: SEMINAR ZA SEKRETARJEZK Minuli teden so na Gori Oljki pripravili seminar . za sekretarje vseh osnovnih or- ganizacij Zveze komunistov v žalski občini. Na njem so govorili o pripravah na vo- litve v skupščine družbeno- političnih in samoupravnih skupnosti v letu 1978 ter o drugih aktualnih vprašanjih. J. V. OFHOSLAVI NA CRETi Minuli teden je bila v Žal- cu prva seja za pripravo in organizacijo osrednje prosla- ve ob 35 .letnici partizanske bitke druge gi-upe odredov na Tolstem vrhu na Dobrovljah in 36-letnici prve frontalne partizanske borbe na štajer- skem, ki je bila na Creti. Na seji so najprej podali kon- kretno informacijo o pomenu priprav na to osrednjo pro- slavo, ki bo predvidoma v septembru, nato pa so ob- ravnavali in sprejeli delovni program prii-rav. J. V. SLOVENSKE KONJICE: POROKE V NOVI DVORAN! Na zadnji seji izvršnega sveta Slovenskih Konjic so člani razpravljali o pred- logu, po katerem bi s 30. junijem ukinili matični okoliš za Vitanje. Zakonci iz vseh krajev konjiške ob- čine bodo odslej sklepali zakonske zveze v Slovenj- skih Konjicah in sicer v poročni dvorani, ki jo bo- do preuredili v bivši ma- li sejni sobi na sedežu ob- činske skupščine. Prejšnja poročna dvorana je bila zelo neugledna in zato so se delegati občinske skup- ščine že lani odločili, da bodo del občinskega pro- računa namenili tudi za preureditev poročne dvo- rane. 1. julija bo nova dvorana sprejela že pr- ve zakonske pare. D. S. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 25 — 23. junij 1977 ŽALSKI KLUB SAMOUPRAVLJALCEV PREDVSEM SPREMLJANJE IZVAJANJA DOLOČIL Pred kratkim je bila v Žal- cu seja skupščine Kluba sa- mouprav,Ijalcev, na kateri so najprej govorili o delu od ustanovitve dalje. Osnovna naloga kluba je bila vsekakor spremljanje uresničevanja do- ločil zakona o zdmženem de- lu. Zanimivo je, da je klub pripravil izvleček z naj.po- membnejšimi določili tega za- kona, ki so ga dobili vsi de- lavcih občini. Sicer pa je bil zadolžen tudi za to, da sprej- me akcijski program za orga- niziranje razprav iz posamez- nih področij zakona o zdru- ženem delu. Mislimo v glav- nem na teme kot so Medseboj- na razmerja delavcev v zdru- ženem delu. Minulo delo. Samoupravno organiziranje združenega dela, Novi druž- benoekonomski odnosi ter Izobraževanje vodij samoup- rav-nih delovnih skupin. Na seji so med dmgim po- udarili tudi to, da se klub ni usmeril na izobraževalna pod- ročja, ker to ni njegovo de- lo. Celotno družbenopolitično izobraževanje v žalski občini je bilo organizirano preko De- lavske univerze. Poudarih pa so, da bodo razprave iz do- ločenih področij združene s predavanji, organizirali tudi v bodoče, saj sodi to med nji- hove osnovne naloge, torej k izmenjavi samoupravljalskih izkušenj. V bodoče bodo po potrebi, oziroma vsaka dva meseca organizirali sestanek z usta- novitelji kluba, na katerem se bodo pomeniU o tekočih problemih, nalogah in izme- njavi izkušenj. Doslej so ime- li dva takšna sestanka, na obeh pa je prisostvoval tudi družbeni branilec samouprav- ljanja iz Celja Rudi Peperko. Na njih so govorili v glav- nem o pomoči pri sestavi programa izvajanja zakona o združenem delu, reševanju nalog s področja družbene samozaščite in splošnega ljud. skega odpora, nudenju po- moči pri urejanju zadev na področju družbenoekonom- skih odnosov in ne nazadnje o ureditvi medsebojnih raz- merij . Ko pišemo o delu Kluba samoupravljalcev iz Žalca je treba omeniti, da so pripra- vili tudi posebni delovni raz- govor o pripra\'i varnostne- ga načrta ter samoupravnih splošnih aktov s področja družbene samozaščite. Res pa je, da klub v času svojega obstoja ni navezal tesnejšega sodelovanja s kra- jevnirhi skupnostmi in samo- upravnimi interesnimi skup- nostmi, ki so prav tako nje- govi ustanovitelji. V nadaljevanju skupščine so govorili o delu v prihod- njem obdobju, ko bodo med drugim, pripravili razgovore z delavci oziroma delegati sorodnih organizacij združe- nega dela, skrbel bo za čim bolj množično izobražev-^anje samoupravljalcev, še posebej pa se bo trudil za še tesnejše sodelovanje z vsemi, ki so prav tako zadolženi za uresni- čevanje usta-vne vsebine zako- na o združenem delu. Ob koncu so sprejeli še sklep, da se letos prispevek za družbe- nopolitično izobraževanje, ki ga delavci prispevaj-o od svo- jih neto osebnih dohodkov zniža iz 0,20 odstotka na 0,10 odstotkov. Lani jim namreč v Žalcu ni uspelo izvesti ce- lotnega predvidenega progra- ma za družbenopolitično usposabljanje in so tako osta- la neizkoriščena precejšnja sredstva. Sicer pa so si bili na seji skupščine Kluba samouprav- jalcev edini, da še marsikje ne gledajo na klub kot na skupnost delavcev in obča- nov. Za to, da bo drugače, pa se bo treba truditi z bo- dočim delom. JANEZ VEDENIK KONJIŠKO GOSPODARSTVO TUDI IZVOZ NAD PLANOM v prvem četrtletju letoš- njega leta je konjiško gospo- darstvo doseglo visoko stop- njo rasti. Predvsem so po- hvalni dosežki v rasti indu- strijske proiOTOdnje, ki je za domala 22 ods.totkov nad la- ni doseženo in v izvozu, kjer dosežke iz enakega lanskega obdobja prekoračujejo za skoraj 37 odstotkov. V proizvodnji je konjiško gospodarstvo ustvarilo tudi za 10 odstotkov več kot so načrtovali. Več so proizvedli v vseh deloTOih organizaci- jah z izjemo Opeikame v Lo- čah in enote Mlin S. Konjice. Se posebej visoko pa so svo- je dosežke iz enakega lan- skega obdobja prekoračili v Kovaški industriji. Industrij- skem montažnem podjetju, TKI Vitanje in LIP. Ob tem, ko so ugotavljali dobre dosežke v proizvodnji pa so hkrati opozorili tudi, da bi bili lahko ti še boljši, če se ne bi nekatere delovne orga- nizacije srečale s , težavami pri oskrbi z domačimi in tu- jimi surovinami in reproduk- cijskimi materiali in če ne bi v nekaterih delovnih orga- nizacijah zabeležili izpada na- ročil za domači in tuji trg. PIVOVARNA POD DROBNOGLEDOM Pred kratkim so v laški pi- vovarni bili na obisku pred- stavniki Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, predsednik sveta ZZK celjske regije, predstavniki občinske- ga sindikalnega sveta Laško, občinske skupščine in družbe- ni samoupravni pravobrani- lec. V razgovoru s člani od- bora za spremljanje izvaja- nja nalog v okviru ZOZD in članov vodstev komisij za po- samezna področja — družbe- no ekonomske odnose, samo- upravno organiziranje in pri- prave samoupravnih aktov je bilo seveda največ govora o dohodkovnih odnosih v delov- ni organizaciji in dobavitelji oz. kupci, nadalje o nagrajeva- nju jK) delu, ureditvi norma- tivnih samoupravnih aktov, delovanju in koordinaciji v SOZD HP živilske industrije Ljubljana in vrsto drugih na- logah, ki so pred vsako delov- no sredino. Prihodnje dni bodo ponov- na srečanja z namenom raz- glabljanja priprav kriterijev in meril nagrajevanja po de- lu v SOZD HP, katerih nosi- lec bo laška pivovarna. F, LAPORNIK Še posebej se v Konjicah ponašajo s svojimi dosežki v izvozu. Prav v iskanju po- slov s tujino namreč konji- ške delovne organizacije išče- jo možnosti za bolj dinamič- no rast proizvodnje. Tako so v prvih treh mesecih izvozi- li že za 5,7 milijona dolar- jev blaga, kar je za domala 37 odstotkov več kot v ena- kem lanskem obdobju. Naj- večji iz^^oznik je Unior Zreče, ki je izvozil v treh mesecih že nad 3 milijone dolarjev svojih izdelkov in že z 28 odstotki izpolnil letni plan. Drugi najpomembnejši izvoz- nik je Konus z nekaj nad mi- lijon dolarji in 29 odstotno izpolnitvijo letnega načrta, sledi pa LIP. Opazen in hkra- ti zaskrbljujoč je padec iz- vozne aktivnosti v Kostroju, medtem ko so v Cometu le z& malenkost ostali za iz- polnitvi'o načrta. Za boljše dosežke kot v enakem lan- skem obdobju je konjiško go- spodarstvo porabilo manj sredstev, ugodno je porasel dohodek, bistveno pa se je povečal ostanek dohod- ka, medtem ko so se sredstva za osebne dohodke nekoliko znižala, kar kaže na nrizadevania po uravnoteže- nju produktivnosti in oseb- nih dohodkov. Konjiško go- spodarstvo je v prvih treh mesecih letos ustvarilo 5fi9 milijonov dinarjev in mi- lijonov ostanka dohodka. Ob tem je bilo le 467.000 dinar- jev izgub zaradi nedosežene- ga dohodka, samo v Kostro- ju je bila izguba S.^S.OOO di- narjev. Ocenjujejo, da je družbeni proizvod v občini narasel*v treh mesecih Mos za domala tri odstotke. St.art v letošnje poslovno leto je bil v Konjicah torej uspešen, kar vnoA-ič priča o dinamič^ nem razvoju gospodarstva te občine, ki ga beležimo že ne- kaj let. B.STAMEJČTČ PRELOŽENA SEJA SKUPSCINE Velja za o;3čirLsko komun-il- no skupnost Celje. Po prvot- nem predlogu bi morala biti tretja seja zbora porabnikov in zbora izvajalcev .skupščine Komimalne skupnosti Celje 30. jtmija. Po izidu 11. števil- ke Delegatovega poročevalca, ki prinaša gradivo za to zase- danje, pa so preložili delo skupščine za tMen dni na četrtek, 7. julija. Deiegali obeh zborov se bodo zbrali ob osmih zjutraj v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Pred dnevi je prišel v redakcijo mlajši moški in nas opozoril na novo »cvetko« iz naših trgovin. Pri Slove- nija avtu — Avtomotor Celje je kupil novo karoserijo za svojega fička in po nakupu ugotovil, da jo je že dokaj dobro načela rja. Ta rja pa je draga. Karoserija za fička stane 12.100.— dinarjev. Razburjenje občana je bilo upravičeno, še posebej zato ker ne gre za »tovarniško rjo« marveč le za do- kaj nevestno poslovanje celjskega trgovca. Da nam ne bi očitali zlonamemosti, smo se želeli o trditvah našega bralca prepričati sami. Obisk priročnega skla- dišča, bolje rečeno ograjenega tra\Tiika ob cesti v Trnovlje, je le potrdil bralčeve trditve. Na majhnem, ograjenem prostorna je bilo kakšnih deset karoserij za fičke in nekaj karoserij za stoenke. Postavljene so bil naravnost na tla, na vlažni fravi so osamljeno ča- kale na naivne kupce. Toda, so kupci res naivni? V vsesplošnem pomanjkanju rezervnih delov za naše je- klene konjičke si pretirane izbirčnosti res ne moremo privoščiti. Tudi čuvaj »skladišča« nam je povedal, da so karoserije, ki so tam, že vse prodane. Kasnejši te- lefonski pogovor z avtosalonom pa nam je odkril, da bi se morda kakšno od karoserij le še dalo kupiti. Resnici na ljubo, rje nismo opazili. Toda nedvomno je katera od karoserij le že načeta. Kajti-skladiščenje na golih tleh v vsakem vremenu (pozimi po izjavah poznavalcev tudi na snegu) pač mora pustiti svoje po- sledice. Pa četudi so karoserije tako shranjene le ne- kaj tednov. Problema pač ne bi bilo težko rešiti. Vsaj začasno bi pomagali že leseni tramovi potisnjeni pod dno novih karoserij. Toda na to, verjetno zaradi precejšnjega povpraševanja, nihče ne misli, četudi je takšno poslovanje brezvestno in kupljena rja res draga! BRANKO STAMEJCIC ŠE VELIKO SLABOSTI PRAVI MARJAN PETELINŠEK Marjan Petelinšek je strojni tehnik v tovarni EMO. Svoji delovni orga- nizaciji je zvest že od le- ta 1948, ko je vanjo prišel in se tu najprej izučil za strugarja. Danes ima 44 let. Ustvarjalna žilica, ki jo ima v sebi že od nek- daj, ne miruje. Sam ne ve, koliko inovacij je pred- lagal. O svojem delu ne govo- ri rad. Pravi, da to nima smisla, naj jih (novator- je) raje pustimo pri mi- ru, ob njihovem delu, raz- mišljanjih. Pa je vendarle pristal na klepet. O inova- torskem delu pravi, da je enkratno. Nič posebnega da sicer ni, le normalen del vsakdanjega dela da je, ali bi vsaj moralo bi- ti. Vendar brez razmišlja- nja, iskanja novega, izbolj- ševanja, ne bi mogel žive- ti. Že delo v konstrukcij- skem biroju ga sili k ne- nehnemu razmišljanju in iskanju novega. In to delo je takšno, ki se ne začne ob' šestih in konča ob dveh. Ko zapustim delov- no organizacijo, vselej no- si s seboj majhno belež- ko in vanjo zapisuje misli, razmišljanja, skice. Med vsemi inovacijami mu je še vedno najbolj pri srcu stroj za obroče- nje nerjaveče posode. Z njim je nadomestil težav- no ročno delo, pa čeprav so tudi v vseh tovarnah v Evropi, ki jih je obiskal, to delo opravljali ročno. Sprva je želel po naročilu napraviti le priročno na- pravico, ki bi delo olajša- la, rodil pa se je stroj, ki povsem avtomatsko, na- tančno in mnogo hitreje kot človek, vrh tega pa še s stalno enako kakovostjo vstavlja obroče. Ob tem, ko je za. to inovacijo do- bil primerno odškodnino, mu je mnogo več pomeni- la pohvala z delovnega me- sta samega in pa vsak- danja zavest, da so z nje- govim strojem '^tudi pa- tentiral ga je) v proizvod- nji zadovoljni. Sicer pa o tem priča tudi dejstvo, da se bodo prvim trem stro- jem še letos pridružili no- vi trije. S sodelavcem je kon- struiral tudi stroj za na- nos emajla in za ta stroj sta lani dobila Kidričevo nagrado. Ob tem je na- štel še celo vrsto po svo- jih besedah manjših ino- vacij, ki pa vsaka zase in vse skuE>aj pomenijo v EMO veliko. Tako napra- va za oblikovanje z emaj- lom, kad z avtomatskim nivojem, nova konstrukci- ja čajnikov, ročice za po- sodo in tako naprej. »Naše delo je težko. Te- žko iz večih razlogov. Po vsem normalno je, da se ob njem srečujemo z vr- sto tehnoloških in tehnič- nih ovir. Ob tem pa naj- bolj moti dejstvo, da pri delu nimamo podpore. Sa- ma volja in zagnanost je ob zgolj formalni podpo- ri premalo. Najbolj hudo pa je, ko pridemo do do- brih rešitev, predlagamo inovacije, pa te potem ob- ležijo po predalih in se dolgo, vse predolgo ne uresničijo. Vsak dan pa vidimo, kako gre v nič material, kako nastaja škart, kako se brez potre- be mučijo delavci na de- lovnih mestih. In ob tem vemo, da bi lahko bilo bolje, če bi le odgovorni pohiteli. . . »Ne vem. kaj je krivo. Nedvomno je tu še precej tradicionalizma, ko marsikdo noče novega, češ, saj je po starem vse doslej šlo, zakaj ne bi šlo še naprej. Precej je tudi zavisti in morda še česa. Ne vem, kaj je krivo, vem le, da tako ni prav. In pK)- grešam podpore, konkret- ne pomoči, ne načelnih iz- jav.« Pravi tudi, da prav tak- šni odnosi do novatorstva in raziskav ovirajo hitrej- ši razvoj EMO. Kajti mo- žnosti za izboljševanje in inovacije je v tovarni, ka- kršna je EMO, nešteto. »Razvojno dejavnost smo zapostavili. Prej smo irrie- V '^lorcn oddeiek, zdaj na razvoju delajo le občasno, Px'eav'sem v tozdih kotli, posoda, drugje pa že sko- raj ne.« Pa tudi drugod so še težave. Tako pri posku- sih, ki so skoraj nemogo- či, ker bi z njimi motili proizvodni proces. Z nagrajevanjem oziro- ma z odškodninami v EMO je zadovoljen. Seve- da pa nastanejo težave, ko izboljšave prinesejo toli- ko, da so odškodnine iz- redno velike. Za zadnje izboljšave so, naprimer, iz- računali, da bi moral do- biti nad deset milijonov odškodnine. In tu se je vse ustavilo. Nekaterim so to pač zdi preveč, pa če- prav bi šli prihranki z uvedbo te izboljšave tudi v stare milijarde. »Ponav- ljam," da sem z odškodni- nami zadovoljen. Ne pa tudi z ostalimi oblikami spodbujanja in priznanj. Prav te jKimenijo mnogo. In .še enkrat poudarjam, da brez konkretne podpo- re prav z vrha z razvo- jem novatorstva ne bo nič. Vodstvo mora biti mo- tor za našo dejavnost...« Marjan Petelinšek je za svoje inovacije dobil že precej priznanj. Med naj- vidnejšimi je nedvomno nagrada Borisa Kidriča in plaketa ter zlata značka Inovator v vsakoletni ob- činski akciji. BR.«NKO STAMEJCie ŽALSKA OBČINA LETOS DEVETKRAT VEČ IZGUB Za prve tri mesece letoš- njega leta je v žalski obči- ni značilna dinamična rast slcoraj vseh panog gospodar- stva. Seveda ob zelo visokih indeksih rasti cen. Cene na drobno so se povečale za več kot trinajst odstotkov, življenjski stroški pa skoraj za 16. Povprečni osebni do- hodki so okrog 4000 dinar- jev in za okrog osem od- stotkov večji kot v istem ob- dobju lani. Gre torej za niž- je realne dohodke. Ostanek dohodka je bil 35 milijonov dinarjev, kar je 29 odstotkov v prdmerjaivi z letom 1976. Visok padec reproduktivne sposobnosti se na drugi stra- ni kaže v zelo visokih izg-u- bah, ki dosegajo kar 33 mi- lijonov. Ob koncu lanskega leta so beležili v žalski ob- čini le štiri milijone dinar- jev izgub. Sicer pa tudi v Žalcu beležijo visok porast neplačane realizacije. Ob kon- cu lanskega tromesečja je znašala 100 milijonov, letos pa že kar 170 milijonov di- narjev. Prav neplačana reali- zacija je eden izmed vzrokov za nižji dohodek in vse osta- le kategorije, ki izhajajo iz dohodka. Tudi likvidnost se je poslabšala. Kupci presega-, jo dobavitelje za 50 milijonov diriarjev, konec lanskega le- ta pa je bila situacija rav- no obratna, saj so dobavi- telji presegali kupce celo za sto milijonov dinarjev. Ob tromesečju ugotavljajo še previsok porast stroškov proizvodnje in izreden po- rast zakonskih in i>ogodbe- nih obveznosti. Izgube ust- varjajo v petnajstih tozdih, kjer je zaposleno 2613 delav- cev, v regiji pa predstavlja- jo skoraj 13 odstotkov vseh izgub. Vzroki zanje so pred- vsem v sezonskem značaju proizvodnje, neplačani reali- zaciji, slabša produktivnosti dela, neurejenih delitvenih razmerjih, prepočasni amor- tizaciji, povečanju režije, po- manjkanju kadrov ter neiz- koriščenih kapacitetah proiz- vodnje. Najbolj kritično sta- nje je 7 Montani, Sigmi, Mi- nervi, Garantu in Avtoprevo- zu. Zapisati velja še to, da bo Izvršni svet sprejel po- sebni program za spremlja- nje gospodarjenja v teh de- lovnih organizacijah. JANEZ VEDENIK 5t. 25 —23. iunij 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 OB RAZPRAVAH O URESNIČEVANJU ZAKONA NerazuBtiliiva psičasniisf PIŠE BRANKO STAMEJCIC Razprave o uresničevanju zakona o združenem delu v celjski občini, ki prav te dni potekajo v mnogih delovnih or- ganizacijah, so pokazale ob izredni ak- tivnosti družbenopolitičnih organizacij in strokovnih skupin tudi nemalo sla- bosti. O tem pričajo tako ugotovitve občinskega sveta Zveze sindikatov (o uresničevanju zakona so poročali med drugim tudi na zadnji seji občinske konference ZKS), kot tudi vsakdanji stiki z delavci v združenem delu. Prav med obiski v delovnih organizacijah namreč vse pogosteje ugotavljamo, da zakon o združenem delu v svojih kon- kretnih oblikah še ni zaživel, da se družbenoekonomski položaj delavca vse prepočasi spreminja in podobno. Zato tudi ne čudi vprašanje enega od novinarjev na zadnji tiskovni kon- ferenci občinske konference SZDL. »Za- kaj je potrebno toliko prizadevanj, pre- pričevanj in trdega političnega dela, ko je zakon vendar kristalno jasen in ga je treba le uresničevati«. Odgovor ni zadovoljiv! Ne moremo se namreč kar tako sprijazniti z ugo- tovitvijo, da se razprave zaenkrat su- čejo v strokovnih krogih, da so od- maknjene od delavcev, da je v njih predvsem prisotna težnja po dobri or- ganiziranosti, dh pa vsebinska vpraša- 7ija in uresničevanje jasnih rešitev za- ostaja. V poročilu občinskega sindikalnega sveta med drugim beremo, da trenut- no razprave tečejo med kar dva do tritisoč strokovnimi delavci in da so zajele vse pomembnejše delovne orga- nizacije, tozde, samoupravne interes- ne skupnosti in druge. Niso pa zajele delavcev! Hkrati se srečujemo že s kar nerazumljivimi slabostmi, o katerih mo- rda še najbolj zgovorno priča razprava člana občinske konference ZK iz ene največjih celjskih delovnih organizacij. Na izziv, zakaj v njihovi delovni or- ganizaciji kasnijo z razpravami in uk- repi v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu je odgovoril, da zara- di kritičnega ekonomskega položaja in hudih gospodarskih težav kot tudi ne- gotovosti v zvezi s perspektivami, pre- prosto nimajo časa, da bi uresničevanju zakona posvetili dovolj dela in strokov- nih moči. V tej razpravi pa gre za očit- no nelogičnost, ki še najbolje izraža trenuten položaj v celjski občini. Za- kon namreč ne le v tej delovni organi- zaciji, ampak po vsemu sodeč kar v večini, obravnavajo kot nekaj posebne- ga, kot nekaj, kar je ločeno od priza- devanj za dobro gospodarjenje, za us- trezen družbenoekonomski položaj de- lavca . .. Pa je vendar povsem jasno, da je za- kon zgolj osnova, na kateri bomo lah- ko zgradili čvrstejši družbenoekonom- ski položaj delovne organizacije in nje- nih delavcev. Da gre v bistvu za eno in isto stvar. Le da nekateri tega no- čejo spoznati. Kaže pač, da imamo še vedno opraviti s strukturami, ki jim ustreza dejansko stanje, ko ohranjajo v svojih rokah moč odločanja in ki še naprej želijo obdržati svoje delavce v njihovi družbenoekonomski odvisnosti, ne pa jih teh spon osvoboditi in jim omogočiti, da dejansko sami odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. še več pa je takšnih, ki preprosto čakajo. Ne želijo se zaleteli, pohiteti in se s tem, morda, izpostaviti še večji druž- beni kritiki — če bi ga seveda kje le polomili. In zato v občini danes, potem ko je minilo že več kot sedem mesecev od sprejema zakona ugotavljamo, da smo oraktično še na začetku, da so oblike pred vsebino, da razen razprav in ne- katerih (v posameznih primerih) pozi- tivnih idej nismo naredili še nič kon- pretnega in praktičnega. Zato kasnimo pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov in dohodkovnih povezav, zato v odno- sih med tozdi in skupnostmi skupnih služb še vedno vladajo zgolj proračun- ski elementi, zato ni zakonskih oblik združevanja sredstev in dela, zato šele prvi, včasih celo naivni poskusi nagra- jevanja po rezultatih dela. In zato bi moral biti odgovor na zastavljeno vpra- šanje dokaj preprost. Prepričevanje o nujnosti uveljavljanja zakona ni po- trebno, zakon predvideva tudi sankcije. Teh pa se, že po stari in slabi navadi, bojimo. OBMOČJE OSTAJAJO TRADICIONALNE PRIREDITVE Četudi so prve letošnje tu- ristične prireditve že za na- mi, je celotni načrt več kot skromen. Ne samo zaradi števila, tudi po vsebini. Lah- ko bi zapisali — nič novega. V koledar j ir so več ali manj ostale le tradicionalne prire- ditve, ki jin v glavnem orga- nizirajo turisUčna društva. Le v primeru laškega piva in cvetja gre za širše obe- ležje in močnejšo organizacij, sko osnovo, povsod drugod pa so nosilci turistična dru- štva. In tako se tudi v tem pri- meru kaže odstotnost turi- stične poslovne skupnosti, torej tiste organizacije, ki bi morala biti nosilec teh ak- cij. Saj gre za močno pro- pagandno sredstvo. V programu, ki pa seveda ni dokončen, manjkajo celj- ske poletne prireditve. Od njih je asial le večer hrva- ške folklore, ki je predviden v času prireditev na čast praznika občine. Drugih ni. Ali jih tudi v resnici ne bo? Zaradi denarja? Ali zato, ker ni organizatorja? Sicer pa je treba zapisati, da se v zad- njem času kot organizator številnih prireditev pojavlja tudi kolektiv turistično rekre- acijskega centro Golovec. Morda bo Golovec sčasoma sprejel prireditev, eno ali več, ki bodo dobile tradicio- nalen značaj? Prav bd bilo, da bi se K) zgodilo. Sicer pa Je v Celju prav- kar slovenska popevka, v Rogaški Slatini bo ob koncu meseca tekmovanje sloven- skih pihalnih orkestrov. Naj- bolj razgibana bosta julij in avgust. Glavna pozornost ju- lijskih prireditev bo posveče- na pivu in cvetju v Laškem. Tudi zaradi častitljive oblet- nice laškega mesta. Pivo in cvetje bo od 14. do 17. Juli- ja. Večer hrvaške folklore pa je v Celju napovedan za 15. juUj. Vrh tega bo 16. in 17. julija v Gornjem gradu čebelarski praznik, v Rogaški Slatini pa 23. julija tradicio- nalni rogaški ples. Avgiistcvske prireditve bo- do pričeli na Ljubnem ob Savinji, kjer bo 6. in 7. tra- dicionalni flosarski bal. De- vetega avgusta napovedujejo, v Rogaški Slatini pesmi in plese jugoslovanskih narodov. 13. in 14. avgTista bo v Bra- slovčah praznik hmerljarjev, v nedeljo, 14. avgusta pa v Lučah ob Savinji običajno tu- ristično rajanje s prikazom starih domačih običajev,. In če k vsemu temu do- damo še deseti sejem obrti, zlatarsko razstavo in razsta- vo igrač, ki bo letos bržčas dobila širše obeležje — vse za otroka — in na koncu Teden domačega filma, smo zapisali v glavnem vse. V glavnem, kajti lahko pričaku- jemo, da se bo temu okviru pridružila še prav gotovo kakšna slika. Da bi bila čim lepša in čim bolj uspešna. M. B02IC PBiZMM^JE HOTELO OOriAT Turizem Rogaške Slatine je znova bogatejši za še eno priznanje. Poslovno združenje jugoslovanskih hotelskih pod- jetij Jugohoteli, je pred nedavnim objavilo rezultate an- kete med gosti pod geslom »Zadovoljen gost«, flotel Donat prednjači med zdraviliškimi hoteli v naši republiki (ve- lja za lansko leto)! V anketi so sodelovali hoteli iz mest, istrskega območ- ja, zdravilišč, jezerskih letovišč, otokov ter srednjega in južnega Jadrana. Na vprašanja je odgovorilo 4664 gostov, samo v Donatu pa 385. Kaj je pmeslo hotelu Donat bo odličje, ki brez dvoma pomeni uspeh? Med mnogimi ugotovitvami so na vidnem mestu pohvale na račun prijaznosti osebja v hotelu in kvalitetne kuhinje. Gostje se seveda tudi niso izognili nekaterim kritičnim mi- slim- zlasti zaradi že kar kroničnega nemira, ki ga povzroča- jo mopedisti in glasba v hotelu Park v nočnih urah. Ra- zen še. nekaj manjših pripomb so gostje s hotelom Do- nat zadovoljni. Dober začetek mladega hotela! MILENKO STRASEK Vellice prednnsti Najbrž ni delovne organizacije, kjer nimajo izplačevanja osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic celjske podruž- nice Ljubljanske banke. Zdaj piiihaja nova oblika, in mnogi so je že osvojili. Ponekod kolektivi kot celota, drugod le posamezniki. Gre za tekoče račune. Ljubljanska banka je uvedla tekoče račune pred približno petimi leti. Od tedaj se vse več ljudi ne samo na šir- šem celjskem območju, marveč tudi v Sloveniji in Jugoslaviji odloča za po- slovanje prek tekačih računov. Torej, za plačevanje s čeki. Prve zsadrege, ko je bilo ček, zaradi novosti takšnega poslovanja pri nas tu in tam težje vnovčdti, so že zdavnaj mimo. Zdaj je ček že povsem nadome- stil gotovino in to pri blagajnah v trgo- vinah, na bencinskih črpalkah pa tudi pri plačevanju najrazličnejšdh storitev in redkih obveznosti. Sicer pa v tej zvezd ne kaže prezreti dejstva, da je ček zakonito povsem enakovredno pla- čilno sredstvo. Enak z gotovino. Tu ni razlik. V vrednosti in plačevanju nam- reč. Razlike so le v precejšnjih pred- nostih, ki jih prinaša poslovanje s te- kočim računom oziroma čekom. Kot rečeno, ima plačevanje s čekom veliko prednosti. To ne dokazujejo le izkušnje iz dežel, kjer je takšno plače- vanje v navadi že desetletja, marveč se je ta način brezgotovinskega poslova- nja lepo uveljavil ttidi pri nas. Imetnik tekočega računa prejme ozi- roma prejema dohodke na svoj tekoči račun, na katerem se mu prejemki tu- di obrestujejo. Prav tako kot na hra- nilni knjiižci. Obresti mu tečejo vse od trenutka, ko vnovči ček. Na ček je treba naimireč napisati kraj, kjer je pla- čilo iiavršeno, datum, vsoto, ime pod- jetja, kateremu s čekom plačujemo in po^is. Imetoik tekočega računa dobi deset, po potrebi tudi več čekov. Taioo ima pri sobd pravzaprav tisoC odroma dva tisoč diinarjev, saj lahko vsak trenutek izpolni toliko čekov — od 30 do 1.000 dinarjev — kolikor kritja ima na svo- jem tekočem računu. Pri sebi ima to- rej čeke, pri sebi ima denar in lahko s čeki plačuje vsak trenutek, kakor da bi imel v žepu gotovino. In ne samo to — hkrati mu v banki tečejo 7,5 od- stotne obresti na leto. Po vsem tem je poslovajnje s čeki najboljša inačica varčevanja, kadar gre za nevezane vloge. Obrestuje se namreč denar, ki ga imetnik tekočega računa ima na svojem tekoča računu in hkra- ti s čeki v žepu, da bd lahko plačal eno ali drugo blago, takšno ali drugačno storitev, obveznost in podobno. Goto- vina, ki je v žepu ali doma v predalu ne daje nobenih obresti. Poslovanje s čeki pa ima še druge prednosti. Ii^Mjenih čekov ne more nihče vnovčdti, saj je za bo potrebna čekovna karta skupaj z osebno izkazni- co. Tako tudi velike vsote, ki jih ima- te s seboj, ne povzroča^jo slabega ob- čutka. Brez kritja pa lahko plačate s čeki le z dovoljenjem celjske podružnice Ljubljanske banke. Banka namreč pK) zelo enostavnem postopku in glede na to, kako ste poslovali prek svojega te- kočega računa v preteklih mesecih, odobri prekoračitev sredstev oziroma trošenje denarja, M ga nimate. Obcre- stna mera za ta sredstva, ki jo mora- te skupaj z denarjem, ki vam ga je banka posodila, vrniti, znaša 12 odstot- ROV. Naj zapišemo še to, da je ček zako- nito plačilno sredstvo in ga mora vnov- člti vsaka delavna organizacija, ki pla- čilo sprejema. Pri obrtniku pa se naj- prej pogovorite, ali sprejme ček ali ne. Seveda pa lahko s čekom, kot smo v teh prispevkih že zapisali, poravnate 5e plaičila za stordifcve, pflačate davke, pro- metne kazni, šolnine in vnsto drugih obveanositi. sa,cer pa: za visak nasvet so vam od- prta varaita t enotah oeljisike podinižnloe LjuMjaanske banke. ODSLEJ 550 DINARJEV PODPISAN TUDI DOKUMENT O KADROVSKI POLITIKI Konec prejšnjega tedna so v 2alcu podpisali družbeni dogovor o višini prispevkov delavcev iz organizacij 2«iru- ženega dela za zadovoljeva- nje skupnih potreb v krajev- ni skupnosti v tem letu. V žalski občini imajo namreč že nekaj časa urejen sistem financiranja krajevnih skup- nosti, ki med drugim pred- videva tudi pokrivanje po- treb raznih krajevnih skup- nosti na ta načdn, da delov- ne organizacije prispevajo ustrezna sredstva po zapo- slenem delavcu iz določene krajevne skupnosti. Lani je znašala višina prispevka 400 dinarjev na zaposlenega, že decembra pa so poslali v javno razpravo osnutek do- govora o povečanju prispev- kov v tem letu. Predlagali so, naj bi organizacije zdru- ženega dela prisi>evale po 550 dinarjev na zaposlenega in že takrat so se v večini de- lovnih organizacij strinjali s to številko, res pa je, da je bilo tudi nekaj takih, kjer so trdili, da je 550 dinarjev preveč ob sedanjih drugih obremenitvah. V petek pa so podpisali tudi aneks k družbenemu do- govoru o osnovah kadrovske politike. Gre za bo, da so pri obravnavanju kadrovske po- litike v žalski občini ugoto- vili, da nekatera določila družbenega dogovora ne ust- rezajo stanju v občini. Tu mislimo predvsem na tisto določilo, ki govori, da je ve- likost organizacij združenega dela, tozdov ter drugih sa- mouprajvnih skupnosti in do- seženi družbeni bruto pro- dukt merilo za razvrščanje v določene skupme, po kate- rih se določajo izobrazbeni pogoji za delovno mesto in- dividualnega poslovodnega organa, predsednika ter čla- nov kolegijskega poslovodne- ga organa ter za vodilna de- lovna mesta. Doslej so hile vse delovne organizacije 'raz- porejene v tri skupine. Po spremenjenem predlogu sta sedaj samo dve skupini. V prvi so temeljne in druge organizacije združenega dela ter diiige samoupravne de- lovne skupnosti, ki imajo za- poslenih več kot štiri sto delavcev ali ustvarjajo več kot 40 milijonov družbenega bruto produkta. V drugi sku- pini pa so tiste, kjer jemanj kot 400 zaposlenih in ustvar- jajo do 40 milijonov družbe, nega bruto produkta. Ta me- rila pa ne veljajo za tiste organizacije in temeljne or- ganizacije združenega dela ter samoupravne skupnosti, ki imajo status posebnega druž- benega pomena, organizacije, ki opravljajo intelektualne storitve ter organizacije s po- dročja družbenih služb ter državne uprave. Za te velja- jo zakonita določila, najmanj- ša zahtevana izobrazba pa je višješolska. Za naštete iz prve skupine je potrebna visoka izobrazba, v izjemnih prime- rih pa višja, v drugi skiupdni pa velja oziixD(ma v iz- jemnih primerih srednja stro- koma izobrazba. JANEZ ViEDENIK LIP NA LESARIADI: UGODNI REZULTATI V OSTRIH BOJIH Letošnjih športnih iger de- lavcev lesne in gozdarske in- dustrije, ki se kratko ime- nujejo Lesariada, so se po- novno udeležili delavci LIP iz Slovenjskih Konjic, Na igre je podjetje poslalo 50- člansko ekipo, najštevilnejšo in športno najmočnejšo od vseh, ki so doslej sodelovale na osmih Lesariadah. ženske in moške ekipe LIP so sodelovale v šestih špomtaiih panogah in sicer v nogome- tu, odbojki, kegljanju, strelja- nju, šahu in v namiznem te- nisu. V skupni uvrstitvi so- botnih in nedeljskih tekmo- vanj so zasedli delavca Lesno industrijskega podjetja 17. mesto (sodelovalo je skupaj 43 podjetij), pri posameznih športnih panogah pa so se tudi letos najbolje odrezali v streljanju, kjer so ekipno zar sedd 5. mesto, pri posamez- nicah pa se je najibolje odre- zala Volarjeva, ki Je bdla druga. Ženske so dosegle do- ber i-eaultat tudd v kegljanju, kjer so zasedle šesito mesto. D. S. 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 25 — 23. junij 1977 AKCIJA NOVEGA TEDNIKA CELJSKI PROBLEM ŠTEVILKA 1 Naš namen ni in to po- vejmo kar na začetku, iz muh delati slona. Ali če smo bolj konkretni-zvoni- ti plat zvona zato, ker v Celju v sušnem poletnem obdobju primanjkuje vo- de, nekaterim bolj, dru- gim manj. O tem smo se prepriča- li te dni, ko smo obšli ne- katere višje ležeče prede- le stanovanjskih sosesk (Golovec, Preko rje) me- sta Celja. Opozarjali so nas tudi občani sami in kot je zaiano imajo v TOZDU VODOVOD, ki je dolžan oskrbovati celjske občane z vodo, na ta ra- čun veliko pritožb, čeprav ni njihova krivda, da v Celju primanjkuje vode. Baje imajo posebej na- stavljenega »razlagalca«, ki nestrpnežom po telefonu odgovarja, zakaj ni vode, njihovi »vohimi« pa hodi- jo po Celju in pregleduje- jo ter beležijo tiste, ki se ne drže odloka o prepove- di zalivanja vrtov in pra- nja avtomobilov. In prav je tako, kajti, ko smo šli pri Novern tedniku v akcijo izvajali pa smo jo v petek smo naleteli tudi na zelo sve- že in zelene vrtove, kjer so se zjutraj cvetja in trave držale še vodne kaplje. Očitno je, da neka- teri vrtičkarji zalivajo svoje »garkelce« ponoči, nekateri pa so se znašli in si zabili v tla vrtne ročne črpalke, ki smo jim včasih rekli po domače kar »štir- ne«. V kaj pa naj »zabijajo« občani, ki stanujejo v stanovanjskih blokih, kjer običajno v teh dneh čez dan vode ni, zato pa si jo točijo ponoči in so prisi- ljeni tudi na nočno pranje. Kaj pa naj napravijo ti- sti občani, ki opazijo, da imajo pri sosedih vodo, pri njih pa ne? Njihova jeza je upravičena, kajti sosedi so dobili dovolje- nje za namestitev hidro- forov, oni pa ne. Trenutno je znan le en tak primer iz Celja. Travniška ulica na Golovcu nima vode V3s dan, sosedje, višje ležeče naselje, pa ima vode do- volj, ker imajo v tej sose- ski (faraonski so ji včasih rekli) stanovalci montira- ne hidrofore, ki poskrbe za dovolj vode. Tudi v no- vih stolpnicah, ki so jih zadnja leta agradili v C!e- Iju so namestili črpalke, ki črpajo vodo v višja nadstropja. Ce bo suša še trajala, pri tem pa moramo pou- dariti, da gre zdaj za či- sto običajno poletno sušo, bo postala voda v Celju problem številka ena, pred katerim smo skušali leta nazaj zapirati oči. Naj so sicer opozarjali merodaj- ne službe, vendar do od- govora ni prišlo. V lan- skem letu bi morale or- ganizacije združenega dela v Celju podpisati samou- pravni sporazum o zdru- žitvi sredstev za novo za- jetje vode. Ob vsem tem pa bo celjska industrija prva, ki bo na udaru, če bo v Celju primanjkovalo vode. Reševanje bo uspeš no samo pri tistih, ki imajo lastne naprave, vodnjake ali pa so na ka- kršenkoli dmgi način na to pripravljeni. Prepustimo besedo o tej pereči celjski problemati- ki, ki ima svoje korenine že desetletja nazaj, stro- kovnjaku, ing. JANEZU KOZMUSU, vodji strokov- ne službe komunalne sku- pnosti pri občinski skup- ščini v Celju, ki se s tem problemom ubada zadnja tri leta. »Celju v sušni dobi pri- manjkuje pitne vode in v Medlogu, kjer je eno za- jetje se to takoj pokaže. Ob pomanjkanju vode pa obstaja še latentna nevar- nost pred morebitno okuž- bo. Zajetje v Vitanju in vo- dna moč se ob suši zmanj- ša na polovico. Tako je tudi zdaj. V srednjeroč- nem programu imamo za- črtano novo zajetje Hudi- nje nad Vitanjem, ki bo količinsko zagotovilo celj- skim občanom dovolj vo- de. Seveda, če... Ta inve- sticija bi znašala dve sta- ri milijardi dinarjev, kljub temu pa je že dana v potrditev. V lanskem letu so z de- lom celo že pričeli in če se bo nadaljevalo s ta- kim tempom, p6tem bo- mo imeli v Celju dovolj vode šele čez pet aH se- dem let. Lani smo poskušali s prisipevno stopnjo 0,90 di- narjev od kubičnega me- tra porabljene vode, ki naj bi se zbirala namen- sko za rezervoar v Vita- nju. Od organizacij zdru- ženega dela v Celju smo dobili LE DESET NEGA- TIVNIH odgovorov. Letos poskušamo znova in skupščina komunalne skupnosti, ki bo zasedala meseca julija, bo potrdila ali zavrnila predlog samo- upravnih organov, po ka- terem naj bi denar za to investicijo prispevala ko- munalna skupnost v viši- ni 30% celotne investicije, ostalo pa naj bi kreditira- la Ljubljanska banka pod ugodnimi pogoji, če bo- mo to letos dosegli, bomo dobili v Celju do konca le- ta 1978 tisto količino vode, ki je dejansko potrebuje- mo, zadostovala pa bo le, če ne bo kakšnih večjih potreb, recimo indvistrijs- kih naložb. Poglejte, ko so v Cinkarni pripravljali no- vo tovarno žveplene ki- sline, najbrž vode pri tem niso načrtovali, čeprav je ssnano, da se za tak ke- mijski postopek porabi og- romno vode. Znano tudi Je, da v dosedanjem obse- gu porabi industrija v tehnološke namene 14,4% celotne vode, ki priteče po ceveh mestnega vodovoda v Celje. V bližnji bodočnosti pa moramo misliti na celot- no rekonstrukcijo mestne- ga vodovoda, ki je pone- kod že zelo dotrajano in staro tudi po osemdeset, let. Močno pa bi zmanjša- li porabo vode, če bi ime- li rezervoarje na Gričku ali na Teharjih, koristili pa bi jih v sušnih obdob- jih.« Znano je, da velike ko- ličine vode trosijo v mle- karski industriji, kajti nji- hov predelovalni postopek je vezan na brezhibno či- stočo in ogromno količino vode. Poklicali smo TOZD Mlekarne v Celju in izve- deli, da če ne bi imeli lastnega vodnjaka, ki je stalno pod sanitarno kon- trolo, ne bi več mogli re- dno delati oziroma izpol- niti dnevni plan. Dnevno nam'reč porabijo en mili- jon litrov vode, toliko pa je ne bi dobili iz mest- nega, vodovoda. S svojo lastno vodo, ki jo dnevno porabijo v višini 800.000 litrov zapolnijo manjka- jočo vrsel ali bolje reče- no je to glavni del njiho- ve vodne potrošnje. Če se bo tako nadaljevalo, sa- mo še štirinajst dni, bo- do v celjski mlekarni pri- siljeni črpati vodo v re- zervoar, kajti pritisk po- dnevi pade na dve atmo- sferi in ne zadošča, da se proizvodnja normalno od- vija. Kaj bo temu sledilo vsi vemo. Ne bo zmanj- kovalo samo mleka, potro- šniki bomo čutili to tudi drugače, saj bo primanj- kovalo tudi mlečnih proiz- vodov. In končno, kaj na vse to skupaj, rečejo prizadeti celjski občani? Povprašali smo jih več, kot smo odgovorov zabe- ležili, kajti čisto vsak je prizadet. Najbolj tisti, z majhnimi otroci, ki vsta- jajo ponoči, da napolnijo stroje in operejo plenice. Se in še bi jih lahko na- števali, vendar bomo nji- hove odgovore dali na skupni imenovalec. Menili so, da je solidarnost tudi pri varčevanju z vodo po- trebna, da pa je nevzdrž- no, da prispevek za vodo plačujejo, nimajo pa je ne, vsaj vedno ne in ob vsaki uri tudi ne. Pa podčrtajmo solidar- nost tudi mi! V Celju je 20.000 gospodinjstev in za vsak kozarec vode steče po ceveh 20 do 50 litrov vode, odvisno od višine vodovodne napeljave. Ti- sti, ki se v tem trenutku ubadajo s skrbmi, kaj bo- mo napravili, če bo suša prešla v daljše obdobje in bo postal položaj bolj kri- tičen, so nas opozorili, da bi LAHKO Z VODO VAR- ČEVALI TUDI TISTI, ki do vode še pridejo. In to na ta način, da bi natočili vodo v steklenice, jih dali v hladilnik in jo uporab- ljali na ta način. Najbrž pa s tako osveš- čenostjo ne moremo raču- nati, zato bi bilo za zače- tek dovolj da bi spoštova- li odlok o prepovedi toče- nja večje količine vode, ki je zunaj že nekaj dni. Mnogo odločneje bi mo- rali razmišljati tudi o združevanju sredstev za zajetje Hudinje v Vitanju, kajti če je pitna voda v zadnjih štirinajstih dneh vih zavrla nemoten dnevni in nočni utrip skoraj vse- ga Celja, kaj šele bo, če pride do velike sušne ka- tastrofe. Tudi nanjo mo- ramo biti pripravljeni, ta- ko kot lahko pričakujemo potres ali poplave. Gradi- mo potresov vame stavbe, regulirali smo Savinjo, ker je bilo dovolj tovrst- nih izkušenj. Zdaj je na vrsti VODA in zanjo kliče- mo naš S. O. S. Tekst: ZDENKA STOPAR Poto.: MATEJ STOPAR NA PONIKVI PRI GROBELNEM PROSVETNIH DELAVCEV Ponikva, majhna prijetna vasica pri Grobelnem, ki je pred kratkim tako gostoljub- no sprejela predvojne komu- niste tega območja, je bila minuli petek spet gostitelj. Tokrat so se tu zbrali pro- svetni delavci iz šentjurske občine, da bi tako skupaj pro- slavili Schreinerjev dan. Dan prosvetnih delavcev. Slavnostni govornik tega srečanja je bil Emil Roje, član Izvršnega komiteja CK ZKS. Uvodoma je izrazil vse priznanje partizanskim in po- vojnim učiteljem, ki morajo biti vzor tudi današnji gene- raciji prosvetnih delavcev. Iz- postavil pa je tiste aktualne naloge, ki čakajo prosvetne delavce pri nadaljnem delu izobraževaAja in vzgoje mla- dih. Mladim generacijam mo- ra socialistična šola na vseh področjih oblikovati tudi te- meljne osnove družbene var- nosti in družbene samozašči- te. In tem mladim ljudem, je poudaril Emil Roje, ne sme- mo dopustiti, da bi se uspa- vali v nerealnih in iluzomih domnevah, češ, da je bitka za socializem v Jugoslaviji že dobljena in da njim ni več potrebna revolucionarna bitka. Ti mladi ljudje mo- rajo biti stalno pripravljeni za idejno-poJitični boj. Vred- nost in pomen socialistične vzgoje za samoupravljanje vi- dimo danes prav v kritičnem osveščanju in oblikovanju mladih. K takšni idejni na- ravnanosti socialistične vzgo- je za samoupravljanje daje- jo pomemben prispevek na- še šole, dijaški domovi in univerze in raznolika druž- bena ter interesna aktivnost mladme. V nadaljevanju govora je Emil Roje podčrtal najtesnej- šo zvezo med uresničevanjem zakona o združenem delu in bitko za reformo šolstva. Oba pola istega procesa — pro- cesa družbene preobrazbe morata iti v korak drug z drugim, če si ne želimo, da bi prihajalo do zavor na eni ali drugi strani. Ne moremo naprej z reformo šolstva, če ne spreminjamo družbeno- ekonomskih odnosv. Po dru- gi strani pa bodo spremem- be, ki jih postavlja zakon o združenem delu šle počas- neje naprej, v koUkor ne bo- sta tudi vzgoja in izobraževa- nje dajala svoj prispevek k oblikovanju samoupravljalske politične zavesti. Udeleženci srečanja so si nato skupaj ogledali novo os- novno šolo na Ponikvi, ki je bila zgrajena iz solidar- nostnih sredstev občanov Ljubljane. Na shodu prosvet- nih delavcev šentjurske obči- ne, ki ga je oiganiziral Ob- činski odbor sindikata za vzgojo in izobraževanje Šent- jur in osnovna organizacija sindikata šole na Ponikvi, so si le-ti v nadaljnjem tovari- škem srečanju izmenjali svo- je izkušnje pri delu. MATEJA PODJED SZDL CELJE PESTRA DEJAVNOST ODBOROV Občinska konferenca SZDL Celje je pred dnevi sklicala razgovor s predsedniki in podpredsedniki koordinacij- skih odborov, komisij, sve- tov in odborov pri občinski konferenci SZDL. Na seji so sodeilujoče seznanili s tre- nutnim diTJžbeno gospodar- skim in političnim položajem v občini, s pripravami na vo- litve, nalogami na področju usmerjenega izobraževanja, uresničevanjem zakona o združenem delu v občini, ustavno preobrazbo krajev- nih skupnosti in drugimi aktualnimi informacijami. Se- jo pa so izkoristili tudi za oceno delovanja organov in teles pri občinski konferen- ci SZDL v Celju. Ob tem so poudarili, da je bilo v mi- nulem obdobju delo 35 ko- ordinacijskih odborov in sve- tov pri občinski konferen- ci SZDL pestro in plodno. Organi, v katerih deluje 457 delegatov, so imeli 246 sej in So se sestali od tri do petinštiridesetkrat. Najbolj delaven je bil odbor za ures- ničevanje ustave. Ob oceni svojega dela pa so člani odborov in svetov opozorili na vrsto težav, ki jih pri delu še imajo in pred- vsem na nujnost, da do je- seni pripravijo kakovostne načrte in frontne naloge, ki jih bo treba uresničiti. Več bo treba storiti tudi za rea- lizacijo številnih zaključkov, ki jih v skupščinskih telesih in organih pa tudi v samo- upravnih interesnih skupno- stih še dokaj dobro uresni- čujejo, slabše pa je sodelo- vanje z odbori v republiški konferenci SZDL pa tudi s krajevnimi konferencami. Vse očitneje se kaže tudi potre- ba, so menili, da z delom no- vega odbora pokrijejo še de- ja\Tiost na področju teles- ne kulture, ki je še edino področje družbenega dela na katerem občinska konferen- ca SZDL nima svojega or- gana. B.S. 5t. 25 —23. iunij 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 POSLEDNJI MOHIKANEC SAMOPRISPEVKA PO NAČRTU - CELO HITREJE! USPEŠNA GRADNJA PRI OSNOVNI ŠOLI »VELJKO VLAHOVIČ« Dela pri gradnji zadnjega objekta iz programa prvega samoprispevka v celjski obči- ni — osnovna šola »Veljko Vlabovič« na Lavi-Ostrožnem- se uspešno bližajo koncu. To sta pri zadnjem obisku in v razgovoru z vodjem gradbišča ugotovila tudi pred- stavnik skiipščine sklada in predsednik upravnega odbo- ra sklada za gradnjo objek- tov s sredstvi prvega samo- prispevka, Bojan Volk in Marjan Ašič. Sicer pa, nju- ni obiski na tem gradbišču so v zadnjem času pogostej- ši. Gre pač za zaključek ve- like in prve takšne celjske solidarnostne akcije, ki je bi- la zaradi svojega poteika tu- di najboljša legitimacija za uvedbo drugega samoprispev- ka. Po zaslugi prvega samopri- spevka smo v celjski občini dobili novo osnovno šolo »Slavko šlander« na Otoku, telovadnico pri osnovni šoU »štirinajste divizije« na Do- brni, prizidek osnovni šoli s telovadnico pri šoli »Bratov Dobrotinškov« v Vojniku, pri- zidek osnovna šoU »Franca Kranjca« na Polulah in 2idaj še osnovno šolo »Veljko Vla- bovič«. Poleg tega so tu še štirje novi otroški vrtci: na Hudinji, na Otoku III, na Lipi v Štorah ter na Lavi. To so seveda objekti. S sa- moprispevkom pa smo dobili še dosti več. Na vsak način spoznanje, da je le talio moč hitreje reševati določene na- loge in p>otrebe na področju di-užbenih dejavnc^ti. Dobili pa smo tudi novo pKArdilo o zrelosti delovnih ljudi in ob- čanov, o zaupanju v uspeh takšnih solidarnostnih akcij. Nova osnovna šola »Velj- ko Vlahovič« bo prvič odprla svoja vrata septembra letos. Strošek za njeno gradnjo, za najnujnejšo oipremo, zemlji- šče in komunalno ureditev bo okoli 38,7 milijonov dinar- jev. šola bo imela šestnajst učilnic, vse druge prostore, lepo urejen večnamenski pro- stor, kuhinjo, prostora za splošno in zobno ambulanto in ne nazadnje tudi kotiček za meteorološko postajo. Ta- ko bo Celje dobilo po dalj- šem prizadevanju svojo stal- no vremenoslovsko postajo. Seveda, bo imela šola tudi telovadnico, zaklonišče itd. Z zaključkom uspešno iz- vedenega programa prvega samoprispevika pa sitopa celj- ska občina že v obdobje uresničitve dela načrta diru- g^a samoprispevka, za ka- trega so se občani in delov- ni ljudje odločili na referen- dumu 16. januarja letos. Bojan Volk (na levi) in Marjan Ašič na gn^adbišču osnovne šole »Veljko Vlahovič« na Lavi ROGAŠKA SLATINA ČUDNO DO OBČANOV KDO NAJ POSKRBI ZA POKOJNIKE V MESTU? Nedolgo 'tega so bile kra- jevne skupnosti, razsejane okoli Rogaške Slatine in ne- katere delovne organizacije, hudo presenečene ob branju dopisa, v katerem je zelo jas- no staio, da Občinsko komu- nalno podjetje Rogaška Sla- tina nima prevoznega sred- stva za prevoz umrlih od do- ma do pokopališča in da se bodo občani morali poslej obrniti na Pogrebni zavod Ce- lje. Zadeva se je seveda kmalu razvedela in občani so se za- čeli vpraševati. Najprej so pomislili na vodo. Ko je pred leti zmanjkalo vode, so se vsi delovni ljudje v 'Rogaški enc^lasno strinjali, da OKP vodo podraži in modernizira potrebne naprave. Rogašika Slatina je dobila vodo, ki je najdražja daleč naokoli. Ko je OKP prosilo za do- tacijo za ureditev smetišča, spet nihče ni imel nič proti. Tudi ni imel nihče nič pro- ti, s prispevki delovnih organizacij zgradijo mrliško vežico, asfaltirajo cesto na pokopališče in okoh nje^, urede parkirni prostor in okolico. Z nekaj besedami: občani so vselej bili pripravljeni po- magati, saj so vedeli, da de- lajo in prispevajo pač zase. Toda te stvari očitno dru- gače gledajo pri Občinskem komunalnem podjetju. V de- lovni organizaciji so pogrun- tali preprost, toda zanje ori- ginalen sklep: umrle krajane naj prevaža od doma na po- kopališče Pogrebni zavod iz Celja in ne domače tovrsto podjetje, ki je doslej oprav- ljalo te usluge. Razlog: se ne izplača. Ni odveč rannišljanje, da bodo prej ko slej prevažali iz Rogaške Slatine pokojnike v Celje, kjer bo Pogrebni za- vod organiziral vse svečano- sti, ker se jim to pač izplača in ne zato, ker to mora biti Ko so izdali takšen sklep so v OKP pozabili na pri pravljenost krajanov, v ob činski odlok o pokopališkem redu pa sploh niso pogledali in za nameček prezrli še dru- ge predpise, ki urejajo te za- deve. Ko smo obravnavali osnut- ke odlokov, pravijo v Roga. ški Slatini ogorčeni nad ta- kšno odločitvijo OKP Rc^a- ška Slatina, smo slišali tu- di o dolžnostih in obvezno- t stih OKP. škoda, da so to v delovni organizaciji prezrli. MILENKO STRAŠEK MOZIRJE PROMETNA VARNOST ŠE VEDNO PRVA MED PREKRŠKI V OBČINI Ni naključje, če je občin- ski sochiik za prekrške pri svojem delu lani, in tako bo bržčas tudi letos, posvečal največ pozornosti reševanju družbeno aktualnih prekre- kov. Ob 147 nerešenih zadevah iz 1975. leta je lani sprejel na novo 1115 kazsnovalnih predlc^ov. Največ predlogov za uvedbo i>ostopika je po- sredovaila postaja milice (836), zatem občinski tržni inšpešktor (145) oddelek za skupščine 52 Ltd. Lani je sodnik za prekrške rešil 1176 zadev, na konou lota pa je ostalo nerešenih še 86 zadev. Vse to govori, da je bilo delo kar tiče ekspeditivnosti na izredni ravni, saj je delovna storil- nost sodnika znašala okodi 135 odstotkov! Po vsebini je bilo tudi la- ni največ obravnavanih pre- krškov s področja prometne varnosti (635 primerov), kr- šitev javnega reda in miru 212, s področja cen 108, kr- šitev predpisov o gibanju v obmejnem i>asu 31, kršitev predpisov s področja gozdar- stva 37 itd. Zanimiva je ugotovitev, da je število prekrškov s po- dročja prometne varnosti v primerjavi z 1975. letom kljub vsemu v upadanju. Vse kaže, da so ostrejše ka- zni imele svoj vpliv! Kot rečeno, je občinski sodnik za prekrške v Mozir- ju posvečal lani največ p>o- zomosti reševanju družbeno aktualnih prekrškov. Od 458, kolikor jih je prejei v obi-avnavo, jih je rešil 406. V obravnavi prometnih pre- krškov še vedno prednjačijo tisti pod vplivom alkohola in vožnje brez voeniš.kega dovo- ljenja. Zaradi vožnje z ne- primerno hitrostjo je bilo kaznovanih 58 oseb. Varno- stni uikrep odvzema vozniš- kega dovoljenja je bil izre- čen v 129. primerih, od tega do treh mesecev 28 prime- rov, nad tri do 6 mesecev 82 in nad 6 mesecev 11 pri- merov. Vehko je prekrškov s po- dročja kršitve javnega reda in miru. Tu gre največ za nespodobno vedenje na jav- nem prostoru in za prepire. Hišni red je bil kaljen v 50. primerih! Število pretepov ne iiarašča. Število gozdnih prekrškov je sicer v upadanju, kar pa ne pomeni, da jih ni. Pose ben problem je še vedno nedovoljeno nakupovanje lesa. število prekrškov zaradi gibanja v mejnem pasu brez potrebnega dovoljenja se je lani močno ix>večailo. V glav- nem gre za primere, ko po- same2aiiki iz drugih krajev posvečajo premalo pozomo- siti opozorilnim tablam ob cesti, ki vodi iz Logarske doline proti Pavličevemu se- dlu. Prav tako je povečano število prehodov čee državno mejo na Savinjskem sedlu bretz veljavne potne listine. Planinci navadno izbirajo laž- jo pod od Češke koče na Ofcrešelj preko Savinjskega sedla, namesto da bi šLi po težji poti čea Križ, kjer je dovoljen prehod s planinsko in osebno izkaznico. Zaradi kršitve predpisov s področja daružbetie kontrole cen je bilo lani predlaganih v positopek neikaj več kot sio samostojnih obrtnikov, škoda le, da delo pristoji»- ga inšpekcijskega organa ni bilo tako dosledno že prejš- nja leta! Sicer pa je iz po- datkov videti, da nekatere in.sp>ekcijske sliižbe malo ali nič ne predlagajo v posto- pek. Je vse v redu? Najbrž gre pri tem predvsem za ne 2iasedenost nekaterih inšpek- cij-skih služb v občinski upravi. Iz skupnega poročila je razveseljivo, da se je število lani kaznovanih mladoletni kov zmanjšalo v primerjavi z 1975. lei/om ME TELEFON V TREBCAH Nedolgo tega je 130 de- lavcev celjskega PTT po- djetja skupaj z 20 briga- dirji napeljalo telefonsko žico v spominski park Trebče kot svoj prispevek ureditvi tega pomembnega ta>tička, kjer je tovariš Tito pripravljal skupaj s svojimi delavci dokumente, ix>membne za zgodovino komunistične partije. 1200 ur je bilo potrebnih da je prvič v zgodovini zapel na Trebčah glas iz slušalk po kablu dolgem 4300 m. Kabel, ki teče iz Bistrice ob Sotld do Tretoč, je 20 parni, do rauzeja pa 10 parni. Na cedotni relaciji, kjer kabel teče, bo možno priključiti približno 30 te- lefonskih naročnikov. Telefon bo dobila tudi Titova sorodnica, Ana Ko- stanjšek. Vključen bo hkrati z novo avtomat- sko telefcaisko centralo v Bistrici ob SotM. Kot me- nijo, bo to predvidoma v juliju. Tako bo poleg nove ce- ste, ki jo grade brigade skui>aj z delavci celjskega oestn^a podjetja, telefon nova vez s svetcmi, za Trebče gotovo zelo po- memben. mst KRI2EM PO SMARSKI OBČINI 0 Ce bodo odpravljene nekatere administrativne prepreke in na razpolago ustrezna sredstva, bo še le- tos vonarska dolina pri Atomskih toplicah že pod vo- do. Tako sodijo na samem gradbišču, ki smo ga obi- skali pred dnevi in kjer smo tudi izvedeli, da je do- končno že rešen problem poplavljanja Atomskih top- lic, ne pa še Imenskega polja. Akumulacija deluje le delno, saj še ni zaprta, vendar pa preprečuje vdor vo- dovja na ravnino, kjer stoje toplice. Trenutno grade na vonarskem jezu nekatere spremljajoče objekte. # Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina je te dni pravkar pokrilo še dnl^ blok v Podčetrtku, zgrajen za tržišče. V prvem bloku bo enajst stano- vanj, v drugem pa štirinajst. Stanovanja bodo dobili predvsem oškodovanci v potresu, nekaj bo solidar- nostnih, ostala pa so kupile za svoje delavce družbe- nopolitične organizacije in organizacije združenega de- la. Bloka, ki bosta veljala okoli 959 starih milijonov dinarjev, je projektiral Projektivni biro Splošnega grad- benega podjetja, bodo lahko vselili oktobra in novem- bra. % Kljub močnemu angažiranju celjskega cestnega podjetja v šmarski občini — delavci podjetja grade cestišča proti Trebčam in Virštanju — je te dni moč opaziti pospešeno gradnjo ceste proti Bistrici ob Sot- li. Največ dela je v useku pri Dekmancih in pa pri nasipavanju popolnoma novih odsekov cestišča, ki bo tako precej manj ovinkasto kot prejšnje. Zaradi tako razcepljenih delovlšč, strojev in ljudi tu in tam zataji tudi organizacija dela. Tako so nam povedali na delovišdu v Trebčah, kjer so že nekajkrat morali čakati na usluge cestnega podjetja. # Novi hotel v Atomskih toplicah je te dni dobil streho, če ne bo zapletov, bo do dneva repubhke vsaj v grobem končan. Za razliko od nekaterih drugih gra- denj v šmarski občini hotel v Atomsikih toplicali izred- no hitro napreduje! Sedanja podoba kaže, da so pro- jektanti dobro premislili, kako vključiti objekt v okolje. Četudi so vsi v Obsotelju zadovoljni, se že sedaj pojavljajo glasovi, zakaj hotelu niso dodali še letnega bazena. Menijo namreč, da bi le-ta pritegnil v toplice največ ljudi. % V Rogaški Slatini pmvkar obnavljajo in mo- dernizirajo hotel Strossmayerjev dom, ki je eden naj- starejših objektov te vrste v Zdravilišču. Obnova je nekoliko zahtevnejša, ker se morajo pri tem ravnati po zahtevah zavoda za spomenfiško varstvo. Dom mo- ra namreč dobiti enako pK>dobo, kot jo je imel. še zahtevnejša pa so dela v notranjosti, saj bodo dom prilagodili tudi zahtevnejšim gostom. Praksa je namreč -pokazala, da je sodobna opremljenost visoko rentabilna. Tako je bil hotel Donat v prvih treh mese- cih tega leta 102-odstotno zaseden. V Strossmayerjevem domu bodo pop>olnoma na no- vo uredili sobe, znižali strope ter opravili še nekaj drugih pomembnih del. Ce bi stavba imela še restav- racijo, kar pa ni mogoče, bi bilo moč hotel po kon- čani obnovi uvrstiti v B kategorijo. Celotna investicija bo veljala milijardo starih di- narjev. MILENKO STRAŠEK LAŠKO VARNO CEZ! OBNOVA MOSTU V LAŠKEM Laščani, okoličani in še zlasti gostje bodo čea dan varno zakoračili po peš po- ti čez most nad Savinjo v Laškem. Stare, s pločevino pokrpane deske, bodo od- stranjene. Strah, da bi kdo padel v vodo bo odveč. Vsaj za 10 let bo držalo, so de- jali odgovorni. Nove, lepe s posebno tekočino, katere ime- na ne poanam, prepojene de- ske polagajo in opazovalec (tel se nehoite nasmehne. Ce se samo sp>ominim nekateriii obuxxanih ljudi, ki se sedaj že skoraj niso upadi po tem delu mostu iti, bree, da bi se oprijeli ograje. Nekdo mi je nekoč deijal, da ne pride v Laško prej kot takrat, ko bo izvedel, da so most čea Savinjo popravili. Pa še res je, da je bilo že skorajda nevarno. Za tradicionalno prireditev, ki privabi v Laško na tiso- če ljudi, se bodo obiskoval- ci že varno sprehajali in no bodo več opassovali mostnic namesto lepe okolice, ki se nudi z mostu. Žal še vedno teče p>od njim umazana vo- da, ki je nekoč hladila vro- ča telesa še tako vročim ko- palcem in bila v ponos vsem. Marsikateremu gostu, posefb- no še tistim, ki se zdravijo v Zdravilišču in ki zahajajo » malo mesto, kd letos še povrhu vsega ;^avi 750 let trških in 50 let mestnih pra- vic, bo hvaležno in veselo zaigralo pri srcu, ko bo aa- koračil čez most. Vsi skupaj pa se sprašu- jemo, kdaj bodo na razpo- lago tudi sredstva za popra- vilo oa. obnovitev oek>tnega nx)stu, ki ža kaže robe m ga rja uničuje, kar pa je največja naddoga 2» ssrtari dobri železni most. Najbrž lahko ob tej iKm- ci še zapišeL-no, da je mesto začelo živeti, ae pretouja in spreminja s»vojo že tako le- po podobo in le še čaksutno, da bo stari mestni ti^ ure- jen, kot so si izvajalci zami. slili in da bodo stare hiše doibile nove oblike. Mesto cveti in vsem, ki se trudijo, da bd kraj asopet pritegnil obiskovalce, se lahko ob tej priliki tudi zahvalimo. PANIKA LAPORNIK 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 25 — 23. junij 1977 VELENJE DARILO KIPARJA IN KOMUNISTA V. MIROGLIA Nadvse veličasten je bil po- gled tisti topel sobotni večer na mogočno skulpturo itali- janskega kiparja, koniimiista, knjiiževnika in borca Valeria Miroglia, ki predstavlja četo Sest^iih parov partizanov, ki gredo zdniženi v boj. Skulp- tnra simbolizira sktipen boj n?.S:h in italijanskih partiza- nov za svolx>do in mir, posta- viJi pa so jo pred zgradbo občinskega sodišča in druž- beno-političnih organizacij. Valerio Miroglio je bil pr- vič v Velenju pred mnogimi leti, ko ga je navdušila hitra rast malega rudarskega mes- ta. že takrat se je odločil, da bo temu raistočemu in kipe- čemu mestu podaril eno iz- med svojih plastik. Obljubo je tudi izpolnil in tako je center Velenja bogatejši za lepo skulpturo, ki zaljša zu- nanjost mesta. To akcijo so izpeljali pri Občinski konfe- renci ZKS v Velenju, ki tes- no sodelujejo z italijan^skimi komunisti v provinci, kjer je doma tudi sam Valerio Mi- rogliio. Ob otvoriiitvi so pri- pravili lep kulturni program, o pomenu zadnje akcije pa je govoril sekretar Ol^InsKe kcciference ZKS Štefan Dolej- ši in med dmgim poudaril, da je letošnje leto, polno ve- ličastnih jubilejev, prineslo tudi vrsto že dol^ pričako- vanih premikov v našem od- nosu s sosednjo Italdijo. Že ves povojni čas pa je bilo čutiti nera2xiružljiivo vez med obema narodoma. To je sku- pen boj italijanskih in jugo- slo\'anskih pairtiz^nov proti fašizmu. Tu d' ta skulptura, darilo italijanskega kiparja Valeria Miroglia, je lep prispevek k letošnjemu letu, ko praznu- jemo toliko pomembnih jubi- Lejev, istočasno pa tudi nov kamen v mozaiku utrjevanja in poglabljanja prijateljskih vezi mea dvema nai^oma. Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTER5EK Delo italijanskega kiparja V. Miroglia KAJ GLEDAMO VDOVSTVO KAROLINE 2ASLER »Vdovstvo« je film, ki je izzval nemalo zanimanja, požel priznanja in po mnogih tiidi nakazal poti slo- venskega filma. Te naj bi še naprej iskale v sodob- nosti, v življenju, kot ga živimo danes. »Vdovstvo« je pri tem v mnogočem uspelo. Zgodba o vdovi, ki po smrti svojega moža išče srečo pri mnogih drugih, pa jo vsi puščajo na cedilu, je nadvse življenjska. Tudi Karolinin padec, zatekanje k alkoholu in slednjič tre- nutek sreče, ki ga najde ob Tenorju, je logičen in vodi k neizbežnemu koncu, ki je vsaj tako absurden kot smrt očeta v filmu Čuvaj plaže. Hrepenenje po sreči in razumevanju, ki ju Karoli- na v okolju, kjer živi, ne more najti, je tisto, ki jo žene vse globlje. Zaradi svoje osamljenosti in nera- ziunevanja, ki ga žanje na vsakem koraku, je vsak njen nov poskus, da se dvigne le nov korak k dnu. Vdovstvo Karoline žašler je film, ki zasluži vso pozornost, predv.sem pa velja vnovič poiivaliti. izvrst- no igro Milene Zupančič. SERPECO Serpico je detelctiv, ki v svoji organizaciji zasluti korupcijo. Njegova odkritja so pravi dinamit. Toda šele pritisk tiska, ki mu Serpico odkrije vsa dejstva je pripeljal do ustanovitve posebne komisije, ki je razi- skala podkupovanje in korupcijo v ameriški policiji. Po svoji zasnovi je torej Serpico (prikazali so ga z velikim uspehom tudi na FEST 75) več kot le thriller. Razkriva namreč moč policijskega aparata, ki je drža- va v državi, če ne celo država nad državo. In če je ta »država« »korumpirana«, potem se v družbi bohoti zlo. Prav s to svojo mislijo, ki jo odlično razčlenjuje, pa daje Serpico zvrhan koš .snovi za razmišljanje. Za- to je to film, ki ostane v spominu ne le zaradi od- lične režije Sidnyja Lumeta in bleščeče igre Al Pacina. B. STAMEJCIC ŠMIHELSKA RAZMIŠLJANJA STROKOVNA IN SAMOKRITIČNA OCENA MPF 1977 V CELJU V soboto dopoldne so se v Smihelu nad Mozirjem zbrali predstavniki ZKO Slovenije in Mladinskega i>evskega fe- stivala iz Celja ter nekaj zbo- rovodij, ki so sodelovali na letošnjem festivalu, da bi po strokovni in organizacijski plati pregledali delo letošnje- ga 18. festivala in si začrtali osnovne smernice za nasled- njega, ki bo leta 1979. Povsem razumljivo je, da šmihelski sestanek ni mogel rešiti številnih problemov, ki so se nakopičili v osemnaj- stletnem festivalskem delova- nju, saj niti niso vsi njegovi, ampak sodijo v žepe celotne družbene suknje. Pa vendar je opozoril na nekaj drago- cenosti. Organizacijsko je festival lepK) uspel. Kljub temu bo treba kadrovsko močno okre- piti dosedanjo ekipo, za kate. ro je prof. Vertačnik lepo de- jal: »Tovariše, ki vsa leta ga- rajo pri festivalu in so zanj najbolj zaslužni, bo treba raz- bremeniti in jih odlikovati, kajti žal, odlikovanj še ni- majo ...!« Profesor in znani zborovodja Branko Rajšter je opozoril na pereč problem dvorane Narodnega doma, ki bi si že zdavnaj zaslužila ustrezno klimatsko napravo. Ko je na omenjenem de- lovnem zboru, ki ga je vodil predsednik ZKO Slovenije Jože Humer, stekla beseda o vsebinskem delu festivala, so se glasovi malce zvišali. Glas- beniki bi rekli, da se je into- nacija spremenila. Ugotovili so, da je bil letošnji način ocenjevanja kakovostno bolj- ši od dosedanjih in da ga bo treba le malce dopolniti. Več bo treba dati poudarka pes- mi iz lastne narodne tvorno- sti, čeprav ne bi smeli za- nemarjati tudi tuje. Ob vseh teh razmišljanjih pa se je utr- nilo tudi eno samo: premalo imamo literature. Premalo imamo sodobnih del, po kate- rih bi segali zborovodje pri svojem delu. Opozorili so na možnost, da bi odslej sklada- telje pozivali k tovrstnemu delu z naročili in ne več z razpisi. In ko smo že pri glasbeni literaturi, velja ome- niti tudi to, da je bila letoš- nja razstava te literature pre- malo odmevna v Sloveniji. Dobro pripravljena, a »slabo plasirana na tržišče« bi temu rekli v ekonomski govorici. Prav gotovo bo morala ZKO Slovenije storiti več na pod- ročju širjenja te literature, zbiranja in pridobivanja no- vih del. Dobre volje je ob novem vodstvu dovolj, bomo videli kaj bo. Marsikaj bodo glasbeniki morali storiti sa- mi. Dokaj ostre besede pa so namenili šolstvu, ki se ma- čehovsko obnaša do glasbene- ga pouka, številni glasbeniki odhajajo iz šol, zaradi sla- bih razmer pri delu, nepra- vilnega vrednotenja dela, mnogo novih pa se ne odlo- ča za poklic glasbenega pe- dagoga, ker vidi brezperspek- tivnost svojega dela in slabe osebne dohodke. Petje, zbo- rovsko petje je večja javna manifestacija, je stalno javno preverjanje svojega znanja, je pomemben sestavni del kul- turne akcije, eden najbolj žlahtnih vsebinskih delov kul- turne preobrazbe našega člo- veka, pm se do njega v šoli sdmi dokaj neodgovorno ob- našamo. Zato bo ZKO Slove- nije posredovala Zavodu za šolstvo Slovenije vse svoje pripombe in jih dokumenti- rala s konkretnimi j>odatki. Glasbeniki so se kritično opredelili tudi do dejstva, da ni bilo na omenjenem sreča- nju nobenega predstavnika šolstva, čeprav so jih vabili. Ugotovitev je preprosta: celjski mladinski pevski fe- stival prinaša med mlade pa tudi številne poslušalce veli- ko mero glasbene kulture, ki je neprecenljive vrednosti. Ne ' smemo tega ovirati z nepo- sluhom pri odmerjanju sred- I stev, predvsem pa v politiki I izobraževanja in podružblja- ! nja kulture. Kajti ljudje, ki vlagajo vse svoje moči in zna- nje za napredek mladinskega zborovskega petja, to delajo z veliko odgovornostjo, mladi pa to sprejemajo ne samo z razumom, ampak tudi s si> cem. Kaj pa je pomenila na- ša pesem slovenskemu naro- du v najbolj usodnih dneh ! njegove zgodovine, p>a dobro I vemo. če pa .še morda ne ve- mo, pa si to prikličimo v spomin, šmihelski sestanek je tako izzvenel v novo delov- no akcijo, kar tudi festival sam po sebi je. Najbolj vzpodbudno pa je to, da so glasbeniki bili tudi samokri- tični in se zavzeli, da najprej sami naredijo kar je v njiho- vi moči, da bi svoje delo in njegov odmev okrepili. DRAGO MEDVED IS o KOMUNALI Na torkovi seji izvršne- ga sveta v Slovenskih Ko- njicah so člani razpravlja- li tudi o povišanju cen ko- munalnih storitev, ki jih je predlagalo Komunalno podjetje iz Konjic. Podjet- je je utemeljilo predlog o povišanju cen svojih sto- ritev s tem, da so se tu- di cene energije ter mate- riala povišale in zato ne more opravljati komunal- nih storitev brez izgube. Več o sklepih izvršnega sveta bomo poročali v pri- hodnji številki. D. S. LOČE DOM POD STREHO ODPRLI GA BODO 12. OKTOBRA Loški kuiltumi dom, na ka- terega so vsi krajani tako zelo ponosni, je končno pod stre- ho. Ta za njih pomemben dogodek so proslavila tudi v soboto, ko je bil v Ločah krajevni praznik. Sicer pa je dom v veliki meri sad na- porov in prizadevanj vseh krajanov, ki so z lastnim de- lom in denarnimi prispevki pripomogli k izgradnji kul- turnega doma. Vsi se zave- dajo, da kulttr-no delo, ki ga razvijajo preko celega leta, posebej pa še v času polet- nih kulturnih prireditev, ni mogoče brez ustreznega pro štora, na katerem bd se prire- ditve odvijale. Zato so še z večjim zanosom prispevali sredstva in delo za izgradnjo doma. In tudi v naslednjih mesecih, ko bodo trajala de- la pri notranji in zunanji ure- ditvi doma, bodo Ločani z veseljem poprijeli za delo. I"'gradnjo kulturnega doma v Ločah financirata deloma republiška kulturna skupnost, deloma pa občinski sklad za investicije v družbeni stan- dard. V njem bo prireditvena dvorana z 251 sedeži in z odrom, ki ga bo moč upo- rabiti tudi za zahtevnejše gledališke predstave. Poleg dvorane bo v domu tudi knjižnica, ki jo bodo prese. lili iz sedaj premajhnih in neustreznih prostorov. Kul- turni dom bodo uredili in ga slavnostno otvorili 12. oktobra, ko praznuje konji- ška občina svoj praznik. D. S. KNJI2NI KLUB »SVETA KNJIGE « V MLADINSKI KNJIGI CELJE v torek popoldne so v prostorih knjigarne Mladinska knjiga v Celju odprli knjižni klub Sveta knjige. To je za celje pomemben kulturni dogodek, saj je do- slej Svet knjige pridobil že mnogo bralcev po vsej Slove- niji. Knjigama Mladinske knjige v Celju je že pred ča- som ob preureditvi prostorov opozarjala na poseben od- delek, do katerega smo zdaj tudi prišli, v knjižnem klubu bodo našli mesto vsi prijatelji dobrega branja, kjer se bt, v torek popol- dne na celjskem mestnem pokopališču, je pokazala, koliko prijateljev je imel, koliko ljudt, ki so ga sp>oštovali kot člo- veka, ki so cenili njegovo delo ne sa- mo na področju fotografije, tudi v tu- rističnem, planinskem, ribiškem, obrt- niškem življenju. Utrgal se je film, ki je vsaj v Celju vse od 1919. leta dalje budno beležil vse pomembne d(^odke. Tisto leto po prvi svetovni vojni je namreč prišel v Cel- je. Bežal je pred Italijani, ki so zased- li tudi njegov dom. Rodil se je 9. de- cembra 1885. leta v Trbižu in pozneje živel v Idriji. Postal je Celjan, kjer se je hitro uveljavil kot ugleden fotografski moj- ster in kot napredni družbeni delavec. Zlasti v turistični organizaciji, v planin- skem društvu, med ribiči... Imel ju budno in kritično oko. Tu- di v beseda ni božal, kadar ni bilo tre- ba. Se zlasti so ga bolele nepravilnosti okoli urejevanja mesta. Bil je pobor- nik urejenega, belega in čistega Celja. Tudi ena izmed poti na Stari grad no- si njegovo ime. Sicer pa je njegovo ime več kot pol stoletja povezano z de- lom olepševalnega in turističnega dru štva. Pred leti je f>ostal njegov častni član. Njegov fotografski aparat je sprem- ljal vse pomembne dogodke. Zlasti bo- gat in dragocen je njegov filmski ar- hiv iz let po drugi svetovni vojni. Ob- nova porušene domovine, rast zadi-už- nih domov, delovne akcije, novi objek- ti... Na trak je vtisnil vse pomembne proslave, ljudi, dogodke. čeprav se je najraje oziral v pla- ninske vrhove, je bil znan tudi kot portrebist. Dolga je vrsta uspelih po- snetkov obrazov. Med njimi je tudi po- snetek predsednika Tita. Iz prvega le- ta po vojni, ko je obiskal Celje. Na filmski trak je ujel značilen Titov na- smeh. Na ta posnetek je bil mojster Pelikan več kot ponosen. Ljudje so ga imeli radi. Bil je ve- sele narave. S kolesom in mopedom je premagal na tisoče kilometrov. Tedaj še slabih poti. Pa ga tudi to ni odvrnilo, da bi na svojstven način ne sledil ži- vljenju in delu ljudi. Zdaj je ugasnilo tudi to življenje. M. BOŽIČ PREJELI SMO PRVI ODMEV NA PISANJE O NOVEM SPOMENIKU v Novem tedniku, št. 24 z dne 16. junija, je naš prizna- ni celjski časnikar Drago Medved objavil prispevek z naslovom »Bo Celje dobilo nov spomenik samoupravlja, nju?« Po mojem mnenju je čla- nek dovolj poveden, i>osebej v zadnjem delu, ko kliče: Celje, odgovori!« Celjski utrip življenja že spremljam več kot dsvajset let, zato me tembolj razveseli vsak dogodek, ki daje mestu Celiju v kakršnemkoli pogle- du točko »plus«. Spomenika samoupravljanja ne postavlja- mo samo iz granita in žele- za, tudi takega ne, ki bi bil oblikovan kot knjiga; knjigo — spomenik samoupravljanja pišemo oziroma gradimo vsi Celjani, kolikor pač 2imore- mo. Spomenik samoupravljanja j£: kulturni odnos do sočlo- veka, do okolja: vode, zraka, dreves, trave in rož, ceste, odnos do govorjeaie in pisane slovenske besede, odnos do gledališke, filmske, glasbene, likovne... umetnosti. Kultur- ne dobrine nam omogoča uži- vati naša družbena ureditev, samo mi jih nočemo ali pa ne znamo dojemati. Preveč smo brezbrižni, ležerni, prele- ni..., a kako bi tudi bili dru- gačni: večne in večne skrbi nas tarejo: ta si gradi hišo, oni vikend, tretji b® si rad fcupil nov avto, četrti je pre- utrujen od dela, peti prega- nja mačka..., stoti pa vidi, da se v celjskem parku od suše sušijo breze (lani se jih je posušilo lepo število); sa- mo ena gasilska cev iz Savi- nje bi rešila Župančičevo »brezo tankolasko«, samo malo dobre volje je potrebno in v celjskem parku bi lahko postavili košarice za odpad- ke (zdaj ni nobene), skrben človek bi lahko napeljal v bazenčke vodo in jo zamenja- val. Brez miličnika se seveda ne bi dalo pregna- ti iz parka objestnih huliga- nov, ki ne dajo s svojimi mopedi in besednim inventar- jem miru niti otrokom niti našim starejšim ljudem, ki imajo vso pravico uživati mir. Ali ne bi kazalo popravi- ti klopi v parku ih naučiti našo nadebudno mladino ka- ko se sedi, kam se meče ogorke, kje je pljtivalmk.. a ne le mladino, tudi odrasli marsikdaj niso boljši? Ali je v Celju premalo denarja, da ne 2anoremo asfaltirati spre- hajališča ob Savinji? Ali ni urbanistov, ki bi raamišljali, kako preusmeriti avtomobil- ski promet iz parka. Pišemo spomenik samo- upravljanja, tiskamo tone in tone papirja, uporabljamo »mandarinsko slovenščino«, pozabljamo pa ob slehernem koraku, da je človek v socia- lizmu najvišja vrednota. Na- ša dolžnost je stopiti na pr- ste brezbrižnežem, in če je potrebno, spustiti v celjiSki riibnik z debelimi krapi šču- ko, da bo prebudila (pojedla tako m tako ne bo> zaspan- ce. . . J. ROJS 750 LET lASmGh - 750 LET lASiCEGA - 750 LET LASNEGA LAŠKO PIVO Nadaljujmo objavljanje iveri iz 750 letne zgodovi- ne Laškega. Tokrat smo segli po rokopisu Eda Je- lovška, ki je za »zbormk« prispeval ^odovino zdra- vilišča in pivovarstva, če- ravno je zdravilišče nekaj starejše, se ustavimo naj- prej pri pivovarstvu: Govoricami in ustnim izročilom, da naj bi v La- škem varili pivo že v davnini, da so umetnost varjenja sebi v prid obr- nili menihi, vsemu temu je pravzaprav težko verje- ti, čeprav so pivo varili že Babilonci, Egipčani, Hebrejci, pa tudi starim Slovenom ni bilo neznano. O Industrijski proizvod, rji piva, proizvodiji za trg, segajo prvi pisani viri za Laško v leto 1825. Začetnik pivovarske tra- dicije je bil Franc Gejrer, po poklicu lectar in medi- čar. Malo pivovarno je uredil v ndodanjem »Špita- lu«, današnjem »Hotelu Sa- vinja«. Baje je imel nje- gov" v^ilni kotel le lo he- ktolitrov prostornine. Vsa dela so opravljali ' ročno, pivo pa so varili le sezon- sko in so ga dostavljali gostiščem v trgu ter oko- lici. Geyer ni imel ambicij, da bi svojo pivovarsko de- lavnico širil, pač pa je to toliko bolj hotel kupec Geyerjeve varilnice, nean- ški veletrgovec iz Trsta Gustav AdoU Uhlich. Po- s;opje je kupil leta 1839, toda preden ga je mogel preurediti in širiti, ga je upeipelil požar, ki je uni- 5il ves trg. Na pogorišču je postavil novo poslopje in že do konca 1840 leta dosegel proizvodnjo 4.000 veder piva. Za Uhlichi, ki so do kon- ca vojne bili lastniki Rim- kih Toplic, je pivovarno v Laškem prevzel Anton La- risch, ki pa je postavil novo pivovarno v Podšini- hehi, kjer je danes »Vol- na«. Nova tovarna je bila vpisana v industrijski re- gister 1876, v stari stavbi y mestu pa je uredil »piv- nico. V tistih časih je bila o pivovarna največja v se- danji slovenski štajerski. Larisch je zaposloval že 50 do 60 ljuch. Leta 1889 je pivovarno v Laškem kupil žalski pivo- varnar Simon Kukec in obe združil v eno podjetje. Tako je pivovarrui prišla v slovenske roke in je bila poslej trdnjava narodnost- nega gibanja med Slovenci v laškem trggu in njegovi povsem slovenski okolici. Kukec je pivovarno zelo razvil,'izboljšal je tudi ka- kovost piva, bil je začet- nik izdelovanja termalnega piva, ki ga je pošiljal v Trst, Budimpešto, celo v Egipt in Indijo. Kukčevo podjetje je bilo trškim Nemcem tm v peti. Nene- hno so mu prerokovali i>o- lom, laško pivo pa je do- bivalo vse več priznanj: Leta 1887 v Trbovljah, 1888 v Celju, 1901 pa celo pri- znanje francoske vlade v Parizu. Tudi ko je leta 1903 po- stajo p>odjetje delniška družba, ni izgubilo svoje- ga slovenskega značaja (v predzadnji številki srno opisali primer spopada slovenskih fantov z nem- čurji, ko so slovensko za- stavo naposled zmagoslav. no obesili na pivovarni.ški dimnik, ko so bili gostje pipovarne. Resnično, toda žalostno je, da so že pod Avstrijo bili Slovenci politično raz- dvojeni, čeprav so včasih proti nemčurstvu složno liastopali. Toda že pred prvo vojno je bila pivovar. na tarča političnih nas- protij. Liberalni Slovenski narod jo je podpiral, kle- rikalni Slovenec nepresta- no napadal in obrekoval. To je bilo zato, ker so bili delničarji zvečine libe- ralci. V tovarni so biLi zaposleni Slovenci in če kateri ni bil, je bil vsaj Slovan, predvsem so bili med strokovnjaki čehi. Pivovarska proizvodnja je začela padati med prvo vojno, po njej pa so se nasprotno od pričakovanj, razmere kar slabšale, pivo ni šlo v denar. Prva je prenehala obratovati pivo- varna v Žalcu, že leta 1924, iz Laškega pa so zadnje pošiljke odpremili marca 1927. Veliko je k likvidaciji pripomogla tudi Ijubljan- ska pivovarna Union, ki je na lahek način odkupila večino delnic, čeprav je potem še več let v Zagre- bu izkoriščala etiketo laš- kega piva za svoje izdelke. Bitika za obnovo pivoi-ar- stva v Laškem je potem trajala od leta 1929 in je trajala devet let. Gostilni- čarji, kot novi delničarji skupaj z nekaterimi drugi- mi zasebnimi denarniki so leta 19.38 odprli novo pivo- varno na kraju, kjer re- nomirano laško pivo vari- jo še dandanes. Tudi dru- ga vojna ni koristila pivo- varstvu, saj je bila tovarna poškodovana ob bombnem napadu, p>o vojni pa je ne- kaj let životarila in bi bi- la skorajda spet šla po zlu. .. Toda ni. Ves ko- lektiv, njegovo sposobno vodstvo so podjetje pripe- ljali do današnjega vrhun. ca, ko je proizvodnja de- setkrat večja kot je bila pred vojno. V spomin na nekdanje čase vsako leto ob prazniku »PIVA in CVETJA« ponazorijo, kako so nekoč s ko- nji In v sodčkih na »platonerjih« razvažali pivo po okolici. (Foto: J. Krašovec) CELJE: LEOPOLD SUHODOLČAN NA OBISKU Nekaj dni pred zaključ- kom šolskega leta smo se vsi učenci Prve osnovne šole v Celju, ki smo osvojili bralne značke, sestali v telovadnici s pisateljem Leopoldom Suho- dolčanom. Prebral nam je ne- kaj svojih šaljivih del m po- govor je gladko stekel. Vpra- šanja so se vrstila. Napisal je okoli trideset knjig, med njimi so bile ne- katere prevedene v tuje jezi- ke. Večino svojih del je po- svetil najmlajšim, od veselih do resničnih zgodbic in svo- jih pripetljajev v mladosti. Knjige so večinoma kratke in polne humorja, kar je zna- čilno za pisatelja. NATAŠA CREPINSEK GRIZE: NOVA AVTOCISTERNA IN KOMBI Pred dnevi so gasilci iz Griž svečano prevzeli novo avtoci- stemo in kombi. Ti dve vo- zili sta veljali več kot 550.000 dinarjev, največ sredstev pa so prispevali obrtniki, kraja- ni, Minerva, Sigma in Skup- nost požarnega varstva ter griška krajevna skupnost. Svečanosti ob prevzemu teh dveh vozil, ki je bila v let- nem gledališču Limberg, so se udeležili številni predstav- niki republiške in občinske gasilske zveze. FRANC JEŽOVNIK 2e z uvodno sliko so nastopajoči povedali, komu je prireditev posvečena. Folo: Mojca Bučer ZELO LEPA AKADEMIJA z akademijo, ki je bila v f)etek zvečer na letnem telovadišfti, nas je Telovadno dru- štvo Partizan (;ab«M-je zopet presenetilo. Nastop je bil namreč izredno skrbno i)riprav- Ijen. Prireditev jt bila v celoti posvečena letošnjim jubilejem. O tem je v s\ojcm so\ či- ru s])re,i;ovoril dr. .Alfonz Debeljak, sekretar aktiva ZK v društvu. Poslali pa so tudi po- zdravno pismo llsko avlo smo po- ploskanjem. Nato dinarskega krožka kulturnem progra- že s prvimi bese- vil v dobro voljo, našo bogato knjiž- il iz knjige »Naoč- ( duhovit odlomek, ! bolj smešen zato, 6lj sam. SONJA PAVLOVIC ZAHVALO U DELU itev Titovih jubile- partAje v šmarski ). Tako se je nizu nedeljo v dvorani ! pn Jelšah pridru- pnost in z\'eza kul- ganizacij občine z h pevskih zborov, ilovali zbori iz Zi- anja, Kostrivnice, Šmarja pri Jelšah (zdraviliški pevski M. S. OKROZEK ko že dolga leta idinske organizaci- to zelo uspešno, delovne organiza- nih nalog krožka. vse bolj postaja okino kluba v La- ivovarni. Vidoma sodelovalo iibiteljev fotografi- Zlasti bi pomenilo ' mladih ljudi, ki imajo kam zateči p*vsaj za nekatere. )f ta deja^most pri- ;fejše ljudi in bo C^^-ahna. P. PRAPROTNIK Z ŽALSKIMI OBRTNIKI TUDI NEKAJ RAZBITIH AVTOMOBILOV JE BILO Ni še dolgo tega, kar je Združenje samostojnih obrt- nikov žalske občine pripravi- lo v sodelovanju z Mozirjani m Celjani prvi avtomobilski rally po Sloveniji, na kate- rem je sodelovalo okrog šti- rideset vozil. To je bila le ena izmed družabnih priredi- tev, ki jih v zadnjem času pripravljajo prizadevni žal- ski obrtniki in priznati si mo- ramo, da jim organizatorskih sposobnosti zares ne manjka. Pa si preberimo nekaj domi- slic iz tega rallya. Start je bil v lepem sonč- nem vremenu pred hotelom v Preboldu. Glavni starter in sploh človek, ki je skrbel za celoten potek rallya je bil šef Lire Feri Smola, ki si ni mogel kaj, da ne bi pripom- nil, kako je budi žalskim obrt- nikom zasijalo sonce. Verjet- no se je krepko zmotil. Tak- šen občutek sem dobil kasne- je, ko sem prebral Pismo obrtnikov, o katerem so go- vorili tudi na zadnji seji od- bora za malo gospodarstvo pri občinski konferenci SZDL. Bojda so nekateri še danes sveto prepričani v to, da so obrtniki smrtni sovraž- niiki socializma. No, vsaj taivšen občutek dobi človek. Tega, da je sonce zasijalo tudi nekaterim iz Lire Feri Smola ni omenil, še sreča. da m komu mrknilo ... V Gornjem gradu je bila prva kontrola. Tokrat ne mi- slimo na člane komisije za ugotavljanje izvora premože- nja. Ta kontrola je namreč delila sendviče. V Kamniški Bistrici je tekmujoče čakala druga naloga. Na vrv je bilo namreč treba obesiti čim več perila. Ena izmed emancipi- ranih žena, je ob navijanju za svojega moža brž pripom- nila: Daj dragi, pokaži, kaj sem te naučila. Misli si, da si doma! Druga polovica iz ekipe pa je morala v najkraj- šem času nasekati čim več di-v. Zniagovalec v tej šport- ni panogi je kasneje, ko je opazoval strip tease v baru hotela Argonavti pripomnil, da je ob razbijanju ves čas mislil na svojo ženo. Na blejskem gradu sta vo- dila trlm test Mito Trefalt in njegova žena Metka Lesko- šek. Ena izmed nalog je bila visenje na drogu, število zbranih sekimd je bilo v ob- ratnem sorazmerju s števi- lom dinarčkov pri obrtniških davčnih napovedih. Potem je bilo treba preska- kovati ovire. Ovire so bile žene, ki so pokleknile na tla, potem pa jih je bilo treba čim večkrat preskočiti. Naj- več smole je imel kamnosek Eran Sadnik iz Žalca, ki se je zložil na vse štiri. Njegova smola ni v nikakršni sveži s Ferijem Smolo, ker bi se dru- gače prav gotovo poškodoval zelo hudo. Kajti Feri Smola je velik in mogočen človek. Tokrat mislim na njegovo te- lesno konstitucijo in ne tako kot nekateri naši estradni umetniki. Kosili smo v Mostu na So- či, še prej smo imeli pri bol- nici Franji v Cerknem parti- zanski golaž, v Novi Gorici pred hotelom Argonavti pa je bilo tekmovanje v spretno- stni vožnji z avtomobili. Ne- kajkrat je sicer počilo, ko je bilo treba avtomobil parki- rati v garaži, ampak to ni skalilo dobre volje. Meni, ki nisem obrtnik, bi jo prav go- tovo. Tudi sam Tone Fomezzi- TOF je bil gost avto rallya. Pripravil je predavanje o mi- ličnikih, o obrtnikih pa je ra- je molčal, ker ga Žalčani mnogokrat povabijo na kakš- no prireditev, na kateri dobi honorarček, ob katerem bd se kakšnemu prosvetnemu de- lavcu še zavrtelo v glavi. Po večerji- smo odšli v bar, kjer smo si lahko poleg pol strip teasa ogledali še kom- pletni strip tease, čeprav smo več videli pri pol strip teasu, ker je imela prva estradna umetnica po mnenju večine moških pač več pokazati. Fe- ri Smola je potem poskrbel še za eno presenečenje, ki se je imenovalo^ oprostite ime- noval, Fernando, če se ne motim. To je bil pevec. Vča- sih že morda, sedaj pa so mu od petja ostali le še poz- lačeni sandali. Ko bi pokoj- ni Mario La-nza slišal, kako je zapel O sole mio, bi se ver- jetno obrnil v grobu. Dih mi je zastajal. Ne zaradi Fer- nanda, ker je njemu verjet- no bolj jemalo sapo kot me- ni, pač pa zaradi estradnega umetnika, ki je pred leseno tablo postavil Franja Verdni- ka ter pričel metati proti nje. mu nože. še sreča, da ni za- del. JANEZ VEDENIK FRANJO BOBINAC NAJRAJE BI PREPEVAL ŠANSONE — PRVI JE ŠTUDIJ Jutri bo pred mikrofon v hali Golovec stopil mladi Ce- ljan Franjo Bobinac. To bo prav gotovo prvi pomembnej- ši nastop tega simpatičnega fanta, ki je pred leti navdu- ševal matere in očete s tisto skladbico o babici. Potem je prišla mutacija in Franjo je za nekaj časa nehal prepe- vati. Letos bo torej nastopil na osrednji slovenski zabav- nogla-sbeni prireditvi. Kaj pričakuje od nastopa? »Najprej moram povedati, da nastop pomeni zame veliko priznanje in sploh ne raz- mišljam o tem, če bo sklad- ba, ki jo pojem, prejela kak. šno nagrado ali ne. Glasbo je napisal O: o Pestner, be- sedilo pa Marjan Petan. Skladbica govori o poetu, o tem, kakšna razočaranja do- življa ... Besedilo mi je še posebej všeč zato, ker ne go- vori kot večina drugih o lju- bezni, pa o solzah ter podob- nih zadevščinah. Tudi sama glasba je prijetna. Najprej sem mislil, da jo bom zapel samo ob spremljavi kitare, aranžma pa je sedaj naprav- ljen za veliki revijski orkes- ter in je izredno uspel. Vse- kakor pa moram povedati, da mi pri petju najbolj pomaga moj prijatelj Oto Pestner, ki je zares tovariš v pravem po- menu besede.« — Kaj pričakuješ od tvoje pevske bodočnosti? »Letos sem končal gimna- zijo in študij v I.jubljani bo najbolj pomembna stvar. Ko- likor mi bo dopuščal čas, pa ga bom seveda namenil pre- pevanju, saj študentu pride prav vsak dinar, še najbolj me veseli prepevanje šanso- nov in v tej smeri bi se tudi rad razvijal kot pevec. Pred- stavljam si samostojne kon- certe, na katerih bi se t/udi sam spremljal s kitaro. Res pa je, da se želje in možnosti včasih močno razhajajo. V zadnjem času se mi zdi še posebej pohvalno to, da tudi Slovenci posvečamo precej pozornosti šansonom. Izred- no všeč so mi bile televizij- ske oddaje šan-son po naše in prepričan sem, da me bo navdušil tudi večer šansonov v Slovenskem ljudskem gle- dališču, ki sodi v okvir Slo- venske popevke. Sicer pa imam občutek, da v zadnjem času namenjamo pri nas v Sloveniji zares dovolj pozor- nosti vsem zvrs'em glasbe. Tako je tudi prav!« — In kakšno .je tvoje mne- nje o kvaliteti slovenske za- bavne g'as1)e? »Prepričan sem, da je bolj- ša kot ostala jugoslovanska, kjer še vedno najbolj usipeva. jo osladne popevčice v jugo- mehikanskoitalijanskem sti- lu. Sicer pa je najboljši do- kaz o kvaliteti naše zabavne glasbe sam festival Slovenska popevka, ki je mnogo boljši kot drugi naši festivali. Ima- mo nekaj skladateljev, ki brez dvoma sodijo v evropski vrh. To lahko trdim tudi za nekatere naše pevce in pev- ke. Ne nazadnje moram ome- niti še to, da imajo tudi mla- di dovolj priložnosti za uve- ljavitev.« JANEZ VEDENIK NJIHOV PROSTI ČAS Ob koncu šolskega leta je prav, da malo pokram- Ijamo z mladimi o njihovem delu, ki je teklo skozi celo leto. Obiskali smo učence Prve osnovne šole v Celju in se z njimi pogovarjali o delu pri ;zvenšol- skih dejavnostih. Na tej šoli namreč deluje cela vrst'i krožkov, ki jih resda skozi naslednje vrstice ne bo- mo mogli zajeti, zato pa lahko v uvodu zapišemo, da učenci radi sodelujejo pri številnih krožkih, kjer preživljajo svoj prosti čas. Lidija Dolenc, 8.r: «Sem predsednica šolskega športnega društva na naši šoli in kar uvodoma mo- ram povedati, da naše društvo dobro dela in da zato dosegamo na različ- nih tekmovanjih tudi do- bre rezultate. Meni je šport, še posebno atletika' všeč že od mladih nog. Za šport, oziroma atleti- ko me je navdušil očka m da.ne-i sem zelo vesela, da le tako.« Siibiiui 11 žail, b.i. Le- tos sem se odločila, da bom sodelovala v dram- skem krožku in ker mi je zelo prirastlo k srcu to delo, ga bom obiskovala tudi v naslednjih letih. Letos smo sodelovali na prireditvi Naša beseda z igrico Obtoženi volk. Jaz sem igrala vlogo babice v Obtoženem volku. Želim, da bi še naprej tako do- bro delali in da bi sme- la veliko igrati.« Nataša Črepinšek, 7.r: Sodelujem pri filmskem krožku, ki ga zelo rada obiskujem, člani krožka smo dosegli kar lepe us- pehe. Z našim prvim fil- mom Pust smo sodelova- li na reviji v Novi Gorici. Večji uspeh smo dosegli na letošnji reviji s fil- mom To bo mama vesela. Posnetih in zmontiranih pa imamo že kar lepo število filmov, s katerimi bomo sodelovali v oktob- ru na reviji v Celiu.« IVIiran Pikel, Z.r: Učenci dmgega in tretjega razre- da zelo radi obiskujemo pravljični krožek. Začeli smo s slovenskimi ljud- skimi pravljicami, nadalje- vali pa z Grimmovimi in Andersenovimi. Ure prav- ljic so zelo raz.nolike, saj poslušamo plošče prav- ljic, se o njih pogovarja- mo, včasih pa si ogleda- mo tudi dia filme. Zelo rad obiskujem pravljični krožek.« Eva Žuntar, 7.r: »Sem članica krožka OZN, ki šteje kar 20 članov. Se- stajamo se enkrat na te- den. V času ko naš kro- žek traja prebiramo člani dnevne in pomembne no- vice in poročamo iz raz-" ličnih koncev sveta. Vsak ima svoje področje. Naši člani so se letos udeležili kviza o Titu in so doseg- li lep uspeh. Z veseljem porabim del svojega pro- stega časa za obisk krož- ka OZN.« Tak je torej kratek prikaz izvenšolskega dela učen- cev Prve osnovne šole v Celju. Poleg teh pa deluje na šoli še cela vrsta drugih krožkov in ni ga učcnca na šoli, ki ne bi obiskoval vsaj enega izmed njih. MATE.JA PODJED 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 25 — 23. junij 1977 SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST KMETOV MNOGOKRAT SLEPIMO KMETE Z NAPAČNO PODOBO Ze v preteklosti so bili kmetje najbolje organizirani v manjših kmetijskih zadru- gah, ki so jih člani lahko najbolj neposredno upi'avlja- li in bili spoznani z njiho- vim delom. Zdaj nadomeša- j(» male zadruge temeljne zadružne organizacije (TZO) V bodoče ne bi smeli imeti le eno TZO ali TOK (temelj- no organizacijo kooperan- tov) za vso občino ali celo več občin, čeprav bi imeli v njej več zadružnih enot, po- dobno kot doslej. Zadružne enote so bile razen redkih izjem brez večjih pravic Te trditve smo vzeli iz po- ročila predsednika zadružne zvezo Slovenije Andreja Pe- telina na letošnjem občnem zboru, ki je bil pred -cra^kim. Predlogi, naj bi zadrugo ta- ko približali kmetom, da l)i bile res njihove, ne prihaja- jo torej le od kmetov, tem- več tudi z najvišjega zadruž- nega vrha. Zakaj je treba na to vedno znova opozarjati? V nekaterih občinah se kmet- je že več leit potegujejo, da bi imeli več temeljnih orga- nizacij, pa jim nasprotniki kar naprej preprečujejo. V mnogih občinah pa znajo kmete tako »poučevati«, da temeljnih zadmžnih organi- zacij ne marajo. Tudi to je ocunil predsed- nik zadružne zveze, ko je opozoril, da je odločanje o organizacijskih oblikah nepo- sredna samoupravna pravica zdniženih kmetov in delav- cev, ki delajo v takih orga- nizacijah. Vodilne strukture. pKJsebno v kombinatih, pa pripravljajo za kmete take predloge, ki se ne razliku- jejo mnogo od dosedanje or- ganiziranosti, predvsem pa naj bi odnosi ostali taki. Kot so bili doslej. Ta trditev temelji na po- datkih, ki so jih dali rcj. ro. Izjema so le vinogradi in sadovnjaki, ki jih je spom. ladanska pozeba najbolj pri. zadela. Tu pa lahko seveda spet izločimo tiste vinograde, v katerih prevladujejo kas. nejše sorte, npr.: razling, ki so kasneje o^anjali in jiii je mraz mtuij prizadel. Ce bodo kmetovalci v leioš. njem letu izkoristili rekord, no porabo umetnih gnojil, v šentjurskem kombinatu so jih prodali namreč več kot 1500 ton, kar je v tem času največ do sedaj, potem bo letošnja letina ena od rek»rd. nih v občini, pa tudi drugod v celjski regiji. Pomembno je, da bodo kmetje sedaj v naj. krajšem času dognojili trav. nike. Tako si bodo zagotovili dobro otavno košnjo, po vsej verjetnosti pa tudi tretjo ka šnjo in dobro jesensko oziro- ma zimsko pašo. V živinorejski proizvodnji ugotavljajo, da je proizvod, nja mleka v občini zelo na rasla. Odstotek porasta je kar 20 odst. Tako velikega porasta v občini v zadnjih E>etih letih niso zabeležili, Prepričani pa so, da je to le del možnosti, ki so jih kmet- je izkoristili M. BUOER TEPANJE ZA BOLJŠI PRIDELEK POTREBNA BO MELIORACIJA ZEMLJIŠČA širše območje Tepanja .^o- di v konjiški občini med najbolj kmetijska področ^ja. saj vključuje 52 kmetij in od tfga 12 visoko specializi- ranih. Kmetije se ukvarjajo predvsem z rejo živine in pridelovanjem mleka, za kar imajo glede na široke trav- nate površine lepe možnosti. Kljub temu pa že dolgo ob- staja problem, ki žuli tepanj- skega kmeta. Največje povr- šine travnikov in pašnikov so namreč na območju, ki ga leto za letom poplavlja- ta dva potoka: Oplotniščica in Cadramski potok. Zato je pridelana krma na tem ob- močju zelo slabe kvalitete, pa tudi malo jo je, saj lah- ko kmetje opravijo kljub obilnemu gnojenju le eno košnjo letno. Kmetje se za- vedajo, da bi kvalitetnejšo krmo dobili Ic tako, da b; meliorirali poplavljene površi- ne okrog (Splotniščic-i in čadramskega potoka. Zato so se že dogovarjali s Kmetij- sko zadrugo v Slovenskih Konjicah o tem, da bi se vključili^ v melioracijske pro jekte zadruge. Obenem pa bi tudi sami pristavili nekaj denarja za ta pomemben pro- jekt. Prednosti, ki bi jih te- panjski kmetje pridobili z meliorir^jem travni.ških površin, bi bile zeflo velike. Pridelek krme bi se močno povečal, saj bi lahko na me- lioriranih površinah opra- vila dve to tri košnje krme letno. Pridelek bi bil tudi bolj kvaliteten, kar bi seve- da vplivalo na izboljšanje kvalitete mluka m mesa, ki prihaja iz hlevov tepanjskih kmetov. d. s, ŠENTJUR OBRAMBNI DAN OB VAJI SO S! UČENCI OGLEDALI TUDI OROŽJE Na osnovna šoli v Šentjiir- ju so preteklo soboto izved- li obrambni dan. To je dru- gi poiskus take akcije v obči- ni, ki naj bi jo vse šole iz- vedle do 25. junija. Obrnmbnl dan je bil skrb- no zasnovan. Učenci so prišli ▼ šolo ob 8. uri, učitelji pa ■že uro prej, da so obravna- vali obrambni načrt šole. Na- to so imeli učno uro. Ob znaku, da je potrebno za- pustiti šolo in prostor ob njej, so se vsi umaknili v bližnje gozdove in kmetije. Na teh začasno varnih me- stih so nato učitelji nadalje- vali z že prej začeto učno enoto, v kaieri so poudarili kako i>omembna je obram- ba naše socialistične domo- vine in kakšne so dolžnosti pionirjev v vojni. Vsi učene-, so si ogledali tudi razstavo orožja pred šo- lo. Učenci 6. razredov so iz- vedli orie^itecijo na terenu, učenca 7. razredov pa so pod vodstvom svojih razrednikov streljali z zračno puško, me- tali bombe m pisali topograf- ske teste. Po Setutjurju pa so skrivaj raztrosili letake z vse- bino, namenjeno obrambne mu dnevu. Obrambni dan se je za pionirje končal šele ta- krat, ko so prispeli domov. Dobili so namreč nalogo, da poiščejo čim krajšo in čim bolj varno p>ot domov in na- sle^ji dan o tem poročajo v šoli. Obrambni dan je uspel: Šentjur je bil poln napisov in letakov. Najbolj poan^nb no pa je to, da so otroci spoznah, da lahko branijo svojo domovino le, če so dob ro pripravljeni. mojca BUCER ORGANIZIRANI POLITOLOGI Pretekli teden je bil v Celju ustanovni sestanek celjske sekcije Slovenske- ga politološkega društva, ki ima sedež sicer v Ljub- ljani. Kot samo društvo bo tudi njegova celjska sek- cija združevala politologe t. j. diplomante Fakultet za politične vede, ki delu- jejo v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Usta- novnega sestanka so se kot gostje udeležili prof. dr. Vlado beNKO, predsednik Slovenskega politološkega društva, dr. Adolf bibič ter BOi&tjan MARKIC, predavatelja z ljubljanske FSPN. Največ pozornosti so na sestanku namenili pro- gramu dela sekcije in o bodočem skupnem, orga- niziranem delovanju: po- vezovanje politologov v okviru sekcije bi naj pri- spevalo k njihovem še in- tenzivnejšem uveljavljanju na področju spremljanja in analiziranja družbenih pojavov in dogajanj. Po- sebno pozornost bodo mo- rali posvetiti putriicistiki. Ob koncu so za vodjo celjske sekcije izvolili Ber- nija STRMCNIKA. 5t. 25 —23. iunij 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 Jutrif^Š^je"^* ponedeljek 13..ivinija 1977, proglašam v skladu z dop-ovorom na selcretariatu SORA Kozjansko 77 za udarniški dan.Ods totek,ki ga morajo "brigade doseči,da se proglase za udarne,je 185. Želim vsem brigadirjem akcije,da dosežjo normo in da so proglašeni za udarno.' Komandont SOTA Kozjansko 77 Milan Lokar BISTRICA OB S0TLI,13.VI.1977 DNEVNO POVELJE Sonce je neusmiljeno pripekalo na pisano paleto kozjanskih gričev. V da- ljavi se je nad asfaltnim trakom dvi- govala meglica, prelivajoča se v svet- lečo črnino. Zavita kot ka,ča se je po ravnini vlekla Sotla, nad njo pa se je na gričku v trpki vročini risala silhueta trga Bistrice ob Sotli. Naselja brigadirjev, tjakaj smo nam- reč zavili tik za staro šolo, ki jo je obiskoval tudi tovariš Tito v letih brez- skrbnega hlar;anja po pndsredšliih str- minah pri dedu Martinu, s ceste ni moč videti. Skrito je za šolskim po- slopjem. Od nekje izza ogla brigadirskega na- selja se je prikazal postaven fant od- ločnih kretenj, s trepetajočim nasme- hom. 2e v naslednjem trenutku smo izTvedeli, sredi plazu besed, da imamo opraviti z Milanom Lokarjem, koman- dantom zvezne mladinske delovne ak- cije Kozjansko 77, s človekom, ki mu je zmipano 87 brigadirjev v Bistrici ob Sotli in 120 brigadirjev pri Plani- ni, natančneje Šentvidu. »Ne vem, kje se me glava drži,« je kar ob pozdravu pripomnil Milan, si- cer sekretar OK ZSMS Brežice in pred- sednik medobčinskega sveta ZSMSPo- savja in začel naštevati. »Najprej brigadirska poroka, pri- prave in vse, kar spada zraven. Nato obrambni dan pa včeraj taborni ogenj s programom in kup še neurejenih stvari, za nameček j>a še ta neznosna vročina .. .« S teles se je svetlikalo od potu, razpete srajce in gola telesa so se kmalu začela kazati od vseh strani. Dežurni in tisti, ki jim je akcija že pokazala zobe. Zatekli smo se v Milanovo pisarno. Nismo sedeli deset minut, nismo do- rekli niti enega cel^a stavka, ki bi povedal nekaj več o brigadirskem živ- ljenju, ko je hrupno vstopil ekonom. »Orknil je kombi!« Kombi, s katerim prevažajo hrano na delovišče. »Popravite, kakor veste in znate, če pa ne bo šlo, peljite hrano na de- lovišče zaradi mene tudi z voli,« je bil neizprosen fvlilan. Komandantove skrbi »Ni dneva, da ne bi bilo kaj na- robe pa tudi sicer ni prijetno tole delo. Težko je namreč voditi brigado, ki je razcepljena na več delovišč. Ma ral bom urediti tako, da bom za ne- kaj dni skočil še na Planino pa še kam drugam. Sicer pa sem popolno- ma zadovoljen. Delo poteka več kot v redu, brigadirji dosegajo 160 odstot- ne uspehe, naredili smo več, kot smo prvotno predvidevali!« Izrazili smo dvom v norme, a nas je Milan hitro potolažil. »Naši briga- dirji imajo natanko takšne delovne norme, kot veljajo za delavce pri red- nih podjetjih. Bistvenih odklonov ni. Objektivno sliko o uspehu bomo lah- ko dokončno dobili ob koncu druge dekade.« Srebali smo sok, prekinjali pogovor in prepuščali Milana njegovim, ki so I>očasi kapljali v štab. Izvedeli, da na delovišču dela brigada Veljka Vlahovi- ča iz Celja, v kateri so tudi mladin- ci iz okolice Zagreba in pa brigada Sekcije prijateljev in borcev na Sut- jeski. »Natančno tako, prav ste slišali: brigada Sekcije prijateljev in borcev bitke na Sutjeski, v kateri je tudi se- dem veteranov ...« Znova so zaškri- pala vrata in v prostor je vstopil mo- žakar odločnih potez, ožganega obraza in valovitih las, s prijaznimi, kar ve- selimi očmi. »Komandant te brigade Mičo Rado- ševič iz "Valjeva. Človek, ki je bil na Sutjeski, v vseh pomembnejših bitkah v našem narodnoosvobodilnem boju,« nas je opozoril Milan. Komandant Miča se je smehljal. V tej brigadi so kar trije spome- ničarji, imajo pa tudi borca, ki je član KP že od leta 19,37. Delajo ena- ko kot ostali, nobenega zoostajanja,« pripomni Mičo. Zlasti pomembno pa je njihovo vzgojno delovanje: posredo- vanje tradicij NOB kar iz prve roke, nenehno obujanje spominov, ki ni pri- siljeno, saj brigadirji sami prosijo bor- ce naj jim govore o slavnih dneh na- še revolucije. »Imel sem že cel kup predavanj v tem kratkem času — kar sedem, naj- lepše pa mi je bilo včeraj, ko smo imeli večer ob tabornem ognju. Go- voril sem o Sutjeski, bila je popolna tišina in ko sem končal, so prišli k meni ne le brigadirji, temveč tudi pre- bivalci Bistrice, češ, naj vas vidimo od blizu, tohko smo že slišaU o tej slav- ni in strašni bitki. Naj vas vidimo, tovariš...« Mioo misli, da bi borci ne smeli ostati sami, ne bi se smeh zapirali vase, svoje iakiišnje bi morali posre- dovati mlademu rodu in prav zato je bila ustanovljena tudi sekcija borcev in prijateljev bitke na Sutjeski, ki ima danes že okoli 7500 članov. »Ljudje tukaj, so čudoviti, čudovi- ta je tudi mladina. Sicer pa, med mla- dimi je vedno lepo,« konča misli Mi- čo Radoševič in že ga ni. Odšel je predavat osnovnošulčkum o svoji bit- ki, o dneh, ko se je kalilo jeklo. V senci pod drevjem za šolo. Prav kma- lu smo zasliNali zvoke harmonike. 0.siaU snio sami. Na vrsto je pri- šel Milan in povedal, da trenutno ure- jujejo bankine m pravljajo vsa dela pred asfaltiranjem, da se dobro razu- mejo z domačini, predsednik OO ZSM.S Bistrica ob Sotli, .Ternej Cepin, ki je pravkar prišel, na ga je dopolnil: »Skupaj bomo poizkusili realizirati nekaj pomembnih nalog. Mi bomo z njimi delali na cesti, oni pa nam bo- do pomagali pri kopanju vodovoda in gradnji rekreacijskega cenir- Na trasi in zadovoljstva Tik pred odhodom na traso ao pri- peljali brigadirko, ki jo je vrglo sonce. Hitro je prišla k sebi, nazaj pa ven- darle ni smela. Sonce je še vedno si- lovito žgalo. Ko smo se peljali proti Trebčam, sem se spomnil na Mičo, ki je dejal: »Glejte, takole je pri nas v brigadi: Zjutraj, ko pridemo na traso, zapičim zastavo nekje daleč pred na- mi in rečem: do zastave je treba na- rediti danes. In lopate in krampi za- lijejo.« Pri 3P C! Mičo in njegovi so veseli in ponosni, da delajo v kra- jih, kjer je preživel svojo mladost to- variš Tito. na i^esti, ki nosi njegoA^T ime. Vozimo se in pcceino v pločevinasti škatli. Pozdravljajo nas prvi brigadir- ji, zastave, potna telesa, stroji, vrve- nje, zanos. Sence niti za eno samo telo. Nikjer vode. Prepuščeni delu in vroče slepečim žarkom. Udarniški dan. Gre za močno preseganje norme. Ve- lja se izkazati. Breda Mikeln, dijakinja tretjega let- nika gimnazije v Celju zagrizeno vozi samokolnico, polno kozjanske ilovice. Komaj jo prepričam, da si odtrga kan- ček svojega dragocenega časa. Udarni- ški dan. »Zdeluje nas vročina, a gre. žuljev nimam, ker sem si obvezala ro"Ke, to- da to ni važno. Važnejše je, da se dobro počutim, da je dobra hrana, da je vse O. K. Prijateljsitvo. tovarišt- vo, prijetno počutje, to vehko pome- ni in ne nazadnje tudi spoznavanje novih krajev. Na Kozjanskem sem ne- koč prej že bila.« Samokolnica zaškripa in Brede že ni več. Valjevčan Dragan Jeremič hvali vse od kraja in pripomni, da mu je od vsega najbolj všeč življenje v nase- lju in da tudi norma ni pretežka, »stalno jo šibamo, veste«, pravi. In tudi on nima časa. Udarniški dan. Sla- bo smo naleteli. Z Gordano Vujič da- nes garata. Gordana je redkobesedna. Nekje na sredi delovišča starejši možakar silovito udriha s krampom, kot da vročine sploh ne bi bilo. To je Radoje Pejatovič. kd je šel v par- tizane v letu 1944, bil na srem.^^ki fron- ti in i>otem z vojsko vandral iz rod- nega kraja Babine luke vse do Celja. Kmet s trdo roko. »Cujte, pet otrok imam. Dve hčerki, tri sinove. Sinovi so že bili v brigadi, povedali so, ka- ko je tam, pa sem si rekel: Hajde, Radoje, delaj še ti. Pusitil sem kme- tijo domačim rokam in odšel na Koz- jansko pa da spet vidim Celje. Meni ni težko delati, j'az sem kmet. In mlad sem med mladimi . . .« Pogovori so potekali v pravem te- legrafskem slogu. Udarniški dan. Nih- če ni hotel izgiibiti dragocenih minut, število samokodnic je moralo biti na- tanko takšno, kot si je včeraj nekdo zamislil, premetavajoč se v nenehni vročini v postelji v baraki. Odšli smo z delovišča, a nismo ušli vročini. Za staro šolo, na dvorišču, ki je, kot je dejal učitelj Jože Uršič, sedaj naraTOOst vzorno urejeno (vsa čast vam, brigadirji), se je iz sence trgal glas komandanta Miče. šolska ura zgodovine se je bližala kraju. Otroški obrazi so nepremično zrli v prekaljenega borca Sutjeske, zaverova- ni v preteklost radovednih oči. Dobro- dušna mimosit na Mičevem obrazu je vzbujala neomajno zaupanje. Radi bi dali roko komandantu Mi- lanu, Jerneju, Miči, Jožetu, a kaj ko so bili vsi za.posIeni. Udarniški dan. Eden mnogih, ki %e bodo še zvrstili na trasi ceste Maršala Tita. MILENKO STRA:&EK 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 25 — 23. junij 1977 Kompole 1977 Po 20 let dolgem premoru, se je na območju naše občine, začela lokalna delovna akcija Kompole 77. Akcija, ki je skupen plod mladih, prebivalcev Kompol, krajevne konference SZDL Štore delovnih organizacij in Komunal- ne skupnosti Celje, se je pričela v ne- deljo, 19. t. m. in bo trajala 14 dni. V tem času bo 50 brigadirjev mladinske delovne brigade Franc Rojšek-Jaka, op- ravilo 4.500 delovnih ur, seveda ob stro- kovni pomoči Komimalne skupnosti Ce- lje, ki je prispevala tudi orodje. Gra- dili bodo krajevno cesto, pomagali pa bodo tudi prebivalci vseh 6 območij krajevne konference SZDL Štore, saj se dobro zavedajo, da je urejanje kra- jevne skupnosti tudi njihovo delo. Kompolska osnovna šola se je za naslednjih 14 dni spremenila v briga- dirsko naselje, na dvorišču šole pa so postavili improvizirano jedilnico. Če- prav je akcija lokalna, je organizirana po vseh načelih zveznih in republiških delovnih akcij. Brigadirji se bodo po- leg dela na delovišču, udejstvovali v raznih interesnih dejavnostih in se po- vezovali s prebivalci kraja. Z mladinskega vidika ima akcija dvojni pomen: uveljavljanje prostovolj- nega dela mladih in uresničevanje na- čela, naj mladi najprej sodelujejo na lokalnih delovnih akcijah, šele nato pa na republiških in »veznih. MOJCA BUCER 50-LETNICA MATURE SPOMINI NA NEPOZABNA LETA MLADOSTI Zbrali so se tam, kjer jo v teh dneh ša bilo nekaj sence: na vrtu hotela Evro- pa, tam, kjer se zbirajo vsa- kih pet let že od leta 1927 ko so kot novoi>ečeni matu- ranti zapustili klopi prve slovenske gimnazije v Celju V dveh razredih jih je bi- lo nič več in ni 5 manj kot 110, maturiralo pa jih je le dvajset. šest tovarišev letnika 1919 ni prišlo v Evropo. Za njih ne bo več praznovanj. Kon- rad Javoršek je padel v par- tizanih pa tudi France štukov- nik, pred leti pa so že umrli Jože Kos, ing. Viljem Po- vodenj, Stank Božič in Julij Skočir, Milan Šonc m Vik- tor Tumšek pa nista mogla priti, da bi se pridr.ižila to- varišem Borisu Ekslunu, inž. Avgustu Cerarju, dr. Ja- nezu šketi, Marjuči Kiižma- ničevi, dr. inž. Borisu Lovren- čiču, Jošku šlandru, dr. Fran- cu Kokolju, Martinu Podgor- šku. postajemačehiiku, prof. Janku Likši, pravniku in novinarju Zdravku Gosaku, ona. Milanu Steguju in dr. Alfonzu Debeljaku. š;koda je i2^bljati besede za opisovanje vadušja tekšne- ga jubileja kot je petdeset- letnica mature. Nedvomno je bilo zelo praznično in so se spomini kresali. Razred, ki je bil že takrat izredno na- predno usmerjen, saj je bil na primer FV^vodenj že v fKirtiji (menda je celo on sprejed v KP šlandra), na levo pa se je nagibal tudi Stokovnik in nekateri drugi, je življenje metalo sem in tja. Bili so v partizanih, v taboriščih, v Dachau, Rižar- ni in še kje, izseljeni in pre- ganjani, Boris Lovrenčič je bil celo prvi jetnik Gestapa v Celjskem Starem piskru, nekateri so bili v »gozdu« od 1941. leta, po svobodi pa je bilo kar pet nekdanjih maturantov na vidnih me- stih v skupščini SRS, med njimi je tudi prvi tajnik slovenskega zdravniškega dru- štva v novi Jugoslaviji. Večina profesorjev letnika 1919 je že umrla, še vedno pa Se jih nekdanji dijaki ra- di spomnijo. Tudi Janša Orožna, Srečka 'Brodarja n Romana Savnika, ki še žive in delajo ustvarjalno, koli- kor morejo. Večina spomi- nov pa vendarle velja njim samim »Imeli smo dijaški list napisal stihe: Udri in Povodenj je nekoč Udri, udri mah na mah vse prfokse zdrobi v prah!« »Ko je nekoč profesor Med- veš naši Marjuči dal cvek, je Povodenj, naš pesnik, za- pisal: Tukaj gori na Olimpu, veličastni smo ljudje, fantov nas je celih dvajset, eno samo le dekle, še to nam hoče Medveš vzeti pa se bo nasolil zlo, kajti fantje enoglasno se potegnemo zanjo. Marjuča Križmaničeva se spominja: »V odmorih se dekleta nismo smela spreha- jati po hodnikih, pač pa smo morala oditi v posebno dekliško sobo. Strogo ločena od fantov!« Vsem pa je brez dvoma ostal v neizbrisnem spomi- nu šolski sluga Kos. Direk- torji so se menjavali, Kos pa je ostal in pestoval svo- jo neomajno avtoriteto, re- koč: »Midva 2 ravnateljem sva odločila, jaz in ravna- telj sva dejala ...« In če so ga vprašali, koliko profesor- jev šteje gimnazija, se je Kos odrezal: »Z direktorjem in mano jih je osemnajst...« Nekdanji vojak cesarske garde se ni pustil vreči iz tira. V tistem času je gim- nazija imela tudi p>evski zboi, v katerem je pela Ljuba Prener, ki so jo nekdanji maturanti občudovali kar f>o vrsti: prebrala je namreč vse- ga Jurčiča, oni so pa komaj začeli z njim. MILENKO STRAŠEK V ZADNJIH DNEH POUKA POGOVOR JE STEKEL Z LOŠKIMI OSNOVNOŠOLCI Počitnice so takorekoč že pred dunnd in osnovnošolci z veliko težavo preživijo zadnje dni pouka v zaprtih učilni- cah. Njihove misli so že na morju,v hribih, na travniku, kjer se bodo s prijatelji ve- selo ix>dili za žogo srečni dn svobodni, saj ne bo treba mi- sliti na obvezno domačo na- logo in na neobvladano šol- sko sniov. Pogovarjali smo se z nekaj učenci osnovne šole v Lo- čah, ki so nam pripiovedovali o tem, kako bodo preživeli p>očitnice, kam bodo odšli po končani osnovni šoli in kako preživljaj zadnje dneve leto- šnjega šolskega leta. METKA PILPAHER: »Ko bom končala osnovno šolo, bom šla v vzgojiteljsko šolo, saj me delo z otroci zelo ve- seli. Tudi svoje počitnice bom preživela v glavnem ob obročih, saj bom pazila na svoje male sestrične.« MATJAŽ ŠTEFANIC: »Med počitnicami bom odšel na morje, veliko pa bom ptMiia- gal doma. Pri nas nekaj zida- mo, pa že sedaj poprimem, če je treba. Med počitnicami pa bom imel veliko časa in bom zato lažje pomagal.« MARJAN IIVALC: »Po kon- čani osnovni šoli bom šel v kadetsko šolo, ker me to ze. lo veseli. Med letošnjimi po- čitnicami p>a bom v glavnem doma, morda bom odšel le za nekaj dni v Split. Veliko se bom kopai v našem ba- zenu. VIKI LESICNIK: »Doma smo trije fantje in zato p>o. čitnice preživljamo v glavnem tako, da po cele dneve brca- mo žogo. Sicer pa jaz tudi veliko berem, predvsem pa me zanimajo pustolovski ro- mani.« IVAN LOJEN: »Takoj po končanem pouku bom odšel na morje, notem oa bom Ho- ma pomagal staršem na po. lju. Lepo bo med počitnicami in povem vam, da se mi q bo nič tožilo po šoli.« ZDENKA KOVACEC: »Za^ nji dnevi p>ouka so za n^ učanop -elo na"0-^ni '"oi je spraševanja, tako da si r^ že v&i ^^i.iiiu -..ii bom odšla med počitnican nekam na morje, p>a tudi hribe bom šla. Sdoer pa bos v prostih dnevih tudi velils brala.« GABRIJELA HVALA: »I^ vem še, kje bom preživej počitnice, čeprav se jih zei veselim. Malce mi bo žal 4 folklornim krožkom, kd g imamo na šoli in ki ga ra4 obiskujem. Pa saj bo kinal spet jesen!« SMILJANA PINTAR: »Me počitnicami bom odšla k st^ ri mami v Medjimurje, p^ tem pa bom doma, ker bo( čuvala mlajšega brata. Na bolj pa se veselim p>očitn zato ker bom lahko velii brala.« DAMJANA STAMEJCI PLAKATIRANJE V LAŠKEM BITKA ZA PROSTOR NELOJALNA KONKURENCA NA DVEH PANOJIH Laško, ki je 750 let trg in 50 let mesto, ima čisto »vaš- ke manire«, kar zadeva jav- no obveščanje z lepaki. Nihče pravzaprav ne skrbi za red pri tej zadevi, nihče pa tudi ne poskrbi, da bi bilo prosto- ra za plakatiranje več. Nedavno tega je odbor za proslavo 750 letnice Laškega pripravil že drugi plakat, ki je napovedoval prireditve ob dnevu mladosti. Plakat je estetsko oblikovan, kakršnih je v Laškem malokdaj vide- ti. Toda že isti dan so ga prekrili z neukimi, v p>oltemi izdelanimi plakati za nekakš- ne tekme in katerih avtor že o slovenščini ni imel veliko pojma, kaj šele o estetskem izgledu. Cez nekaj dni bo prišel v javnost osrednji plakat za 750 letnico, ki bo dovršeno, rekli bi umetniško delo in bo po estetski plati gotovo dopolnjeval okolje. Družbo mu bo delal lepak o prire- ditvah za prazaiik občine Laš- ko. In sp>et se bodo našli »padobranci«, ki bodo, meni nič, tebi nič, prekrili te lepe lepake, in aktualne seveda, 3 svojimi polpismenimi zmazki. Baje v Laškem pripravljajo nekaj novih panojev za pla- katiranje. Bilo bi tudi prav, če bi na hitro sprejeli še odlok, p>o katerem je nekdo zadolžen za plakatiranja in vzdrževanje reda na plakat- nem prostoru. Zastonjkarji se bodo pač morali zadovo- ljiti s skromnejšimi mesti na teh panojih, nikakor pa j bodo smeli več dovoUti pr krivanje lepakov, ki so i aktualni in ki vrh vsega nis poceni in imajo estetski v dez. Ob tem problemu se p novno ponuja vprašanje ki je z občinsko stražo, ki li divje plakatiranje moral preganjati. Doklej bomo dl volili lepiti, pritrjevati in o( lo pribijati plakate na drevi sa, na fasade poslopij kako se pač komu zljubi in p( sreči. Za meisto, ki mu je v ča tako lepa starost, bi bil r< glede tega pravtako eden di kazov, da si mesto svoj m slov med raziličnimi besedaa za naselja, tudi zasluži. FRAN ROS 41 »Spet bo šola, a v njej se boste učili samo po naše. Na- še je tudi lepo, je najlepše, ker je naše, ker tudi oče in mati tako govorita. Ali bi se tudi v šoli radi učili po našef« Starejša deklica je v nasmehu prikimala. Sestra tn bratec sta se bila zatopila v piškote. Ivan se je zamislil. Prijetna mu je bila zavest, da stoji na straži visoko nad Dravo, v zadnji slovenski koči pod Svinsko planino. Le tam na zahodu segajo v Djek- šah Slovenci, še bolj na sever. Zadnji naši ljudje. Prihod- nja hiša na prelazu je nemška. In tam v Pustrici razume slovenski morda še kak osemdesetletni starec, ki ne mo- re več iz zapečka in bi ostrmel, če bi zagledal mladega človeka s slovensko besedo. čevljar se je vrnil z ženo. Na mizo je postavil smrečico, ki so ji veje bile pre- pletene s pisanim papirjem in obtežene z orehi. V vrhu je gorela svečica, pod njo je visel papirnati angel. Po mizi je izsul pehar suhega sadja in vanje postavil sliko z jaslicami. Ivan je prinesel ter razložil po mizi in klopi potice, pecivo, meso, cigarete in steklenico vina. Nato je delil dru- Uni M vojakom. Zahvaljevali so se, čevljar pa je gledal nem in gol- talo mu je v grlu. Ženi se je utrnila solza. »Dobri ljudje ste vaši,« je čevljar mukoma dejal. »Mi vsi smo naši,« je popravil Ivan in se nasmehnil. Kipelo mu je v duši, da bi bil objel te uboge ljudi in jim dal vsega, kar so doslej pogrešali od bratov. Da bi pove- dal, kako dobro jim bo poslej, ko bodo vsi skupaj. Otroci so pokleknili in so mejili slovenski očenaš, ki so ga znali, še preden so hodili v šolo. Nato so zapeli, kakor so se učili v šoli: »Stille Nacht, heilige Nacht.. .« Ivan je stopil iz koče v noč in sneg. Bilo mu je ne- izmerno lahko in dobro. Razprostrl je roke v mrzlo temo in zavriskal, da je jeknilo v prelaz in gozdove. Redke, mehke snežinke so padale, čutil je, kako se mu tope na toplih, mladih licih. XIII. V dvorani Narodne restavracije se je ob zvokih klavir- ja vrtu mladi svet. Po štirih zimah, ki so minile v mestu brez plesnih vaj, se je mladirui trudila, da dohiti zamuje- no. Študenti, mladi uradniki, hčerke iz boljših rodbin. V sosednjih prostorih so postavljali šotore in jih kra- sili z zelenjem, zakaj za prihodnji večer je bila napoveda- na velika narodna veselica. Na galeriji je slonel Polde Veninšek, četovodja, ki je bil dospel s Koroškega na dva dni dopusta, da obišče bol- no mater. Ob njem je sedel sošolec Vinko Hanžič, inva- lid, ki mu je v tirolskih gorah razmesarilo desno nogo in je hodil zdaj s .škripajoča protezo. »Meni ni treba plesnih vaj,« je mrmral upadel v ob- raz in s plamenečimi pogledi. »Poglej te noge in nozice na parketu! Jaz pa sem plesal po skalovju ob zvokih drugač- ne godbe, ki jo je igral sam hudič. Poglej, tam pleše mo- ja nekdanja ljubezen, Heda, z nekim dolgim naočnikarjem. Bojim se zase. če popijem dva kozarca vina, mi je, ka- kor da moram zblazneli. V možganih mi je nekaj obsedelo še od prve rane na glavi. Zdravnik mi je prepovedal pi- jačo, ker bi mi lahko bila nevarna. Nihče pa mi ni pre- povedal vojne, ki je vendar tudi opasna reč.« »Pomiriš se,« ga je tolažil Polde. »Poglej, koliko se jih sploh ni vrnilo, živ si, opomoreš si, znajdeš se.« Hanzičev obraz je bil zapotegnjen na eno stran in le z enim očesom je gledal: »Ne bom mogel živeti. V napotje bom, a miloščine n maram. Zakaj nisem izkrvavel na fronti.« »Tudi v meni je nocoj zavrelo. Glej, tu se ljudje vrl v zabavah dan za dnem, rodoljubi govore o novih časi in žrtvah zanje. In narod se vrti. Mi pa tam zunaj v sn gu stojimo, dokaj mrtvecev in ranjencev že imamo, karavanški predor so nas potisnili, le pri Velikovcu se c žimo, tam sta dva zelena bataljona. Tam nihče ne čveh o žrtvah in se nihče ne vrti. Tam stojimo, da lahko tukt pleše blazirana mladina in se vlačuga v miru. Tam ug nabijamo svoje dneve, a drugi so se vrnli k študiju, seme tre služijo, prehite nas vse pri najboljšem kruhu in d lu za narod. In ko sem danes stopal skozi mesto, veš, k ga sem srečal? Nekdanjega stotnika Salzerja! Milana ■ Ivana je bil iz oficirske šole pognal na fronto. Slovence je dejal, da kitajščina ni avstrijski armadni jezik. Zdaj jugoslovanski major. Pri poveljniku polka sem javil vse reči in upam, da bo kmalu vržen iz naše vojske. Zgodi se mi je že, da se mi je nekdo glasno zasmejal, ko sem n povedal, da sem še na Koroškem. Tale mladi Beloglav je bil, faliran študent, ki je pričel z lesno trgovino in mu zdaj tisočaki stekajo v roke. Lepe kupčije zdaj ci to, veliki in mali rodoljbi si mencajo roke, z izvoznicai tržijo a mi ležimo v snegu in blatu ter nosimo glave n prodaj. Dovolj, dovolj!« »Tako je! In fraze so slepilo, so oblačilo za vse kupčije. Fej!« In je Hanzič pljunil z galerije tja doli na parket nt pare, ki so se sukali v rahlem valčku. Začul se je ženski vrišč. Nekaj parčkov je obsta drugi so nadaljevali s plesom. Trije plesalci so prihit na galerijo. »Katera svinja je pljunila v dvorano,« je besnel do naočnikar. »Ven z njim!« »Nobena svinja!« se je postavil Hanzič na škripajo protezo. »Nisem pljunil z namenom, toda metali me boste nikamor!« je škrtal z zobmi in dvignil palico. »Takoj!« Polde je vzrastel: »No, pa govorimo drugače! Ne uganjajte junaštev nad invalidom! Izkažite se rajši na Koroškem, čeprav ti ni tako gladkih parketov, bedaki!« »Ven z vama!« »Kadar naju bo volja! Vi nadaljujte s plesom! To moj dober nasvet. Prijatelja bom branil,« in je položil ko na torbico z revolverjem. 5t. 25 —23. iunij 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 JE PREZGODAJ? stara sem petnajst let in izhajam iz številne dnižine na kmetiji. Obiskujem sedmi razred osnovne šole. Imam fan- ta, ki je leto starejši od mene in bo letos končal osemletko. Ker je edini sin bo ostal doma na kmetiji, ki jo imata njegova starša. Ko greva iz šole domov se večkrat ljubiva. Za to sta zvedela atek in ma- mica in mi pravita, da sva še premlada in da se ne smeva spuščati v ljubezen- sko razmerje. Jaz pa se fantu bojim zameriti, ker ga imam rada. Lahko padem v nesre- čo, če me fant pusti. V višje šole he bom hocJila, ker me veseli tovarniško delo. Veselje imam tudi do narave, do lepe kmetije, do čednega in lepega fanta. Draga Nataša, prosim svetuj mi, ali imata starša prav ali ne. DOROTEJA Ljuba Doroteja, tudi če ti napišem, da imajo tvoji starši prav, me ne boš poslušala. Ljubezenske igrice na poti iz šole domov so nevarna reč, odvisno pa je kako daleč sežejo. Bojiš se ognja, a roke ne izmakneš, zato se lahko tudi opečeš! Sicer pa je bolja prva izbira kot dru- ga. Tako mislim jaz, kaj pa boš ti s svojimi petnajstimi leti premle-vala v svoji glavi, pa je druga stvar. Če bo zmagala »ljubezen« boš hkrati uresničila tudi svo.>e želje do narave, kmetije in lepega moža. Ali ne bo to štos? NATAŠA SEM RES SE OTROK? V službi sem, a s svojim položajem v njej nisem nič zadovoljna. Po končani srednji šoli sem se zaposlila, ker sem želela imeti trden kos kruha v roki. In koliko so bile tovrstne perspektive pranje, potem bi se morala v današnjem stanju oziroma službi bolje znajti. še vedno se obnašam kot kakšno pu- bertetno dekle, čeprav imam že dvaj- set let. S tem še nočem reči, da se po pubertetno ogledujem v ogledalu za- radi mozolja ali strahu, da je ena doj- ka večja od druge. Mislim na to, da me nekatere stvari med ljudmi, na de- lovnem mestu preveč prizadenejo. S fanti sem se malo srečavala in če sem se, sem bila zanje nezanimiva. V zad- njem času pa sem srečala starejšega moškega, kateremu sem se predala. On je edini, ki me upošteva kot zrelo in odraslo pimco. Morda vas bo to zadnje navedlo na slabo mnenje o meni, pa nič zato. Vesela sem, da sem se neko- mu zaupala in bi rada vedela, če rav- nam prav. MOJCA Draga Mojca, mislim, da si še pu- bertetnica, žal. Puberteta niso namreč le leta, ampak tudi duše\Tio stanje, ki mora izginiti, ko dorastemo. Pri tebi očitno še ni, a ne misli, da si edina. Še vedno si negotova in preobčutljiva po eni strani, po drugi pa egocentrična in čisto po pubertetno sebična. Običaj- no se takšni ljudje kot si ti streznijo ob veliki življenjski preizkušnji. Pred njo stojiš zdaj tudi ti, kako pa boš ravnala v tej življenjski situaciji, se boš morala odločati sama. .laz ti sve- tujem, da se strezniš, ker močno su. mim, da za tvojim »starejšim« ni čisto obzorje. NATAŠA ALPINISTIČNI KOTIČEK TUDI LETOS POMAGALI OSKRBOVATI POSTOJANKE Zaradi hude zime in debele snežne odeje, ki še sedaj pokriva doline in kotanje na poti proti Korošioi, so mora- li celjski alpinisti tudi letos priskočiti na pomoč pri os- krbovanju planinske posto- janke. Običajna nosača na Korošico, konj in osel, zara- di snega in nevarnosti poško- dbe lahko prineseta tovor sa- mo nad Vodole, kjer ga mo- rajo pk; sin razmer prevzeti na svoje rame dvonožniki. TaKo akcijo je v soboto or- ganiziral AO Celje, ko so čla- ni, pripravniki in tečajniki znosili 4(X) kg materiala, ki je potreben, da je koča na Korošici od nedelje naprej odprta. Vedno bolj se kaže pctreba fk) ureditvi vpraša- nja nosačev, oziroma trans- porta, do visokogorskih po- stojank. Koče s strmim do- stcpcni že večinoma imajo tovorne žičnice, Korošica pa je s svojim kraškim svetom za tak transport neprimerna. V tujini na takih mestih že nekaj let oskrbuje postojan- ke helikopter, pri nas pa za to šele tečejo pogovori in bo tak način oskrbovanja koč nekaj novega, vendar prepo- trebnega, če hočemo, da bo- do visoke in težko dostopne postojanke sploh oskrbova- ne. Poleg nošnje so alpinisti opravili v dveh dneh 35 ple- zalnih vzponov v 11 različnih smereh. Največ se je plezalo v Vršičih, Smeri: Lukmanova — III., Mimo votline — III., Večerna — III. do IV., Smer 26 — II. do III., Preložniko- va — III. do IV., Regrutska — III. do IV-f. Poleg Vršičev je imel obiskovalca tudi De- dec, kjer sta Knez Franček in Zupan Jože izplezala pr- venstveni vzpon »Smer po sulici« z oceno IV. do V. in mestom Al. V severni steni Ojstrice je plezal v soboto Knez Franček sam dve smeri in to: pono- vitev SZ raza Ojstrice — III-t- in novo smer, ki jo je imenoval »Smer miru«. Oce- na III. do IV., z mestom Al. Nova smer poteka med Des- no smerjo in SZ razom, ka- teremu se priključi v zgor- njem delu. Nad Okrešljem sta črepin- šek in Zupane Jože ponovila Debeljakovo varianto Igliče- ve v Mah Rinki IV. do V—. Pono\Tio opozarjamo pla- nince in alpiniste, da so le- tošnje razmere kljub pozne- mu datumu še mestoma znnske, da je v vseh grapah veUko zmrznjenega snega, da so vsa severna pobočja še polno pokrita in da pri vsto- pih v stene računajo na izredno globoke krajne poči in pokline. Tudi v stenah je veliko grušča in labilnih skal. Primer za to je bil nedeljski vzpon v Lukmanovi smeri v Vršičih, kjer se je sprožila nekaj sto kg težka zagozde- na skala, ki je desetletja slu- žila celo za varovališče. Nič ni večnega, najmanj skala v severni steni, da o plezalcih sploh ne govorim. Na sliki: severna stena Dedca nad Ko- rošico z vrisano novo smer- jo po sulici. CIC Ml IN UREJENOST Ena od mnogih pričesk za poletje 1977, ki so ji modni kreatorji nadeli ime »TURF« jti namenjena za tiste, ki In hoteli ugajati bolj »športno«. Pri igranju tenisa, golfa, pri vožnji z motorji ali jadranju bo obdržala svojo obliko m po obdržala svojo obliko in se čutil. Le z majhnimi popravki in to kar s prsti boste z isto fri. zuro lahko obiskali tudi ve-^ černe kulturne prireditve in seveda odšli tudi na ples. GIZELA ŠURBEK PRIPOROČA Prišlo je težko pričakovano poletje. Son- ce nas bo s svojimi toplimi žarki pobar- valo v prijetno rjavo barvo, ki je tako značilna za brezskrbne, tople poletne dni. Toda ne smemo ostati pred sončnimi žar- ki nezaščiteni, oziroma, pomagajmo jim, da bodo naši koži kar najbolj koristili. To vam omogoča bogata izbira sredstev za sončenje v Veleblagovnici T na oddelku kozmetike. PISANA KRILA že nekajkrat so bila v tem našem modnem kotičku omenjena nova modna krila, toda danes jim posvetimo nekaj več pozornosti. To so pisana široka krila, ki označujejo letošnje poletje. Sešita so iz bombažnih tkanin, lepo potiskanih v drobnih cvetličnih in folklornih motivih. Torej je vzdrževanje in pranje kar se da preprosto. Pri krojih imamo precej izbire. Nekatera krila so že v pasu nabrana, vendar bi takšna priporočala le zelo vitkim in visokim dekletom. Sicer pa je prvi nabor v višini bokov in včasih še en volan ob spodnjem robu. Med volani so za popestritev našiti pisani trakovi ali čipke, včasih so posa- mezni volani tudi iz različno potiskanih vzorcev. Novost je tudi čipkasta spodnjica, ki jo lahko ima takšno pisano krilo. In končno je lahko vzorčasto tudi plise krilo, ki vam je, kot se mi zdi, že kar precej prira- slo k srcu. 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 25 — 23. junij 1977 28. JUNIJA STARTAJO VOJAŠKI ŠPORTNIKI VELIKA MANIFESTACUA JLA POKROVITELJ ČLAN PREDSEDSTVA CK ZKJ EDVARD KARDELJ Tudi iz Celja bo v reprezentanci LAO nastopilo več voja»kov športnikov, največ pa v atletiki in rokometu. Re- prezentanca v rokometu je v glavnem sestavljena iz v ojakov, ki služijo vojaški rok v Celju. Tu so se tudi po postojnskem prvenstvu pripravljali, nato pa odpotovali v Maribor, kjer ne skrivajo želje po prvem mestu. Na sliki stojijo od leve proti desni Pajič, Peric, Serdarušlč, Zorko, Ljubojevič, Ostojič (kapetan), Ambrožič, Zdrav- kovski. Mil,jak in Lazovič, čepijo v isti smoH '^'(vkovič. Ban Ristič. Nimš. Hren, Grašič in Fejzula. Foto: Dragan fvanovič Nekajmesečne priprave za največjo prireditev pri- padnikov naše vojske so takorekoč v zaklijučni fa- zi, saj se bo že v torek, 28. junija v Mariboru za- čelo jubilejno 30. prvenst- vo pripadnikov JLA. Po številnih predhodnih tek- movanjih so povsod iz- brali najboljše in sestavili reprezentance, ki so se v aaključni fazi pospešeno pripravljale z enim samim ciljem, da bi v Mariboru, v velikem finalu, uspele. Maribor bo za nekaj dni postal športno mesto v najlepšem pomenu besede, saj se bo v njem na raz- ličnih športnih objektih zbralo preko 1000 športni- kov iz domala vseh kra- jev Jugoslavije. Nastopili bodo takšni, ki so že pred služenjem vojaškega roka osvajali olimpijske meda- lje ali postavljali državne rekorde, z njimi »ramo ob rami« pa se bodo borili tudi tisti, katerih naravni športni talent . so odkrili prav v vojski. I^etošnje pr- venstvo, ki je v letu veli- kih jubilejev tovariša Tita in partije, bp brez dvoma prekosilo vse dosedanje in »vrglo na površje« nove junake! V naši JLA fizični pri- pravljenosti vojakov po- svečajo izjemno pozornost in rezultati se kažejo pov- sod, vrhunec pa bo v Ma- riboru. Mesto bo za nekaj dni zaživelo z vojaki šport- niki in v tistih dneii sc bodo poleg športnUi tek- movanj ustvarila tudi mnoga nova, kasneje ne- pozabna prijateljstva. Prav slednje je tista dimenzija, ki daje prireditvi še po- seben čar. Poleg številnih telanovanj bo še več kul- turnih prireditev pa obis- kov delovnih organizacij, ki so ljubezsnivo in z vsem razumevanjem. sprejeli pokroviteljstvo nad fanti, ki trenutno nosijo »sivo- maslinasto« oblačilo. Med pokrovitelji je tudi konji- ški KONUS, ki bo gostil in skrbel za najboljše po- čutje novinarjev, ki bodo poročali s pi^venstva in teh bo kar blizu 300. Da so se Konjičani odločili za ta korak je povsem razum- ljivo, saj prav v njihovi občini redno sodelujejo s pripadniki JLA, sami pa imajo v republiki eno naj- boljše razvitih oblik SLO. Torej: v torek, 28. jimi- ja, se bo v Mariboru za- čelo jubilejno prvenstvo vojakov športnikov naše vojske. Priprave na pr- venstvo so uspele in ni ra- zloga, . da ne bi v vseh pogledih uspelo tudi samo prvenstvo. Prav to bo ena izmed najmočnejših ko- vačnic prijateljstva, utrje- vanja vezi in ljubezni do tega kar imamo, to je svobode, samoupravljanja, do našega Tita! Srečno naši vrli vojaki športniki! TONE VRABL SINDIKALNI ŠPORT NASTOPILO TISOČ TEKMOVALCEV v zelo dobri organ^izaoijd SOZD Dobrina so se v sobo to zbrali v Celju športniki proiavodno-trgovskih organi- zacij živilskih strok Sloveni- je. Sodelovalo je preko 1000 športnikov iz 24 osnovnih organizacij sindikata. Športniki Menca iz Celja so dosegH lep uspeh, saj so os- vojili prvo mesto v vseskup- nem vrstnem redu. Zbrali so 211 točk. Od ostalih predsta- vnikov celjske" regije je Hmezad sedmi, Etol dvanaj- sti, Tehnomercator trinajsti. Pivovarna Laško šestnajsta, Center Celje sedemnajsti. Sa- vinjski magazin 2aiec enain- dvajseti in Jelša iz Šmarja pri Jelšah triindvajseta. Zmagovalna ekipa Menca je imela največ uspeha pri moških v košarki in roko- metu, kjer so bili prvi, de- kleta so zmagala v odbojki tn namiznem tenisu, druge pa so bile v streljanju. Fant- je so odločilne točke dodali še po osvojitvi tretjega mes- ta v šahu in streljanju ter četrtem mestu v nogometu. Po eno zmago so še osvo- jili športniki Savinjskega m.aga2;ina. Njihova ženska ekipa je zmagala v krosu, najboljša posameznica pa je bila njihova članica Mari- ja Urankar. Drugo mesto so osvojili še športniki Pivovar- ne iz Laškega v streljanjti in športniki Etola v odbojki ter namiznem tenisu. Hmezad pa je bil trikrat tretji in to v krosu, rokometu in keglja- nju. Pavllč je bil tretji v kro- su. J. KUZMA A¥TO RALLY ZA riAORADO STAJERSKE: LAŠCANOV NI BILO Prvo letošnje tekmova- nje za pokal štajerske v avto rallyju je priredilo AMD Slavko šlander iz Celja. Na 108 km dolgi progi po okolici Celja je sodelovalo 45 tekmovalcev. Manjkali so tekmovalci Laškega in so zato gostje iz Slov. Bistrice, Raven in Lukavice mnogo lažje os- vojili najboljša mesta. Celjani so osvojili le eno prvo mesto. Drago Frid- rih (Avto Celje) je bil da- leč najboljši v kategoriji do 905 ccm. Drugo mesto je osvojila Glorija Planin- šek (AMD Celje) v ženski konkurenci in Fridi Gaber v kategoriji do 1150 ccm. V najtežji kategoriji nad 1150 ccm pa je prijetno presenetil Milan Kopriva iz ekipe Opekama Ljubeč- no, ki je skupaj s svojima sotekmovalce Vrstovš- kom in špegličem zasedel mesto za odličnim voza- čem iz Slov. Bistrice Dečmanom. V celjski eki- pi še lahko pohvalimo Ka- cina, Arčana in Velenjčana Cuježa. Med ekipami so zmaga- li predstavniki AMD Slov. Bistrica. Razpisna komisija krajevne skupnosti OTOK »SAVINJA« CELJE Simončičeva 6/1. razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA za 4-umo zaposlitev dnevno. POGOJI: — primerna strokovna izobrazba — moralno-politične vrline in družbeno politična aktivnost. Osebni dohodki po dogovoru. Kandidati riaj vložijo prošnje na naslov: Razpisna komisija krajevne skupnosti Otok »Savi- nja« — Ctelje, Simončičeva 6/1. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ATLETIKA NOV USPEH ZMAGAL JE ROK KOPITAR V Sarajevu je bilo finale zveznega atletskega pokala za atlete tn atletinje, kjer so lep uspeh dosegli tudi pred- stavniki celjskega atletskega društva Kladivar. To pravza- prav zdaj ni nič več kaj no- vega, saj se njihovi aspehi v letošnjem letu vrstijo kot po tekočem traku. Mladi se dobro razvijajo in Celje po- novno dobiva trdno kvalitet- no pozicijo v tej panc^i pri nas. Ker gre za mlade atle- te in atletinje ter dobro za- stavljeno klubsko delo lahko še boljše dosežke pričakuje- mo v prihodnjih letih. »Kra- lijica športov« dobiva nekda- nji sijaj! V moški konkurenci so bili Kladivarčani tretji za močni- ma beograjskima kluboma. Crveno zvezdo in Partizanom (torej^ najboljši slovenski klub), v ženski pa četrti za Partizanom, Sarajevom in Mariborom. Atletinje so na- slov državnih prvakinj izgubi- le v zadnji disciplini štafeti 4 X 100 m, ko so bile diskva- lificirane. Velenjčani so bili enaindvajseti Velenjčanke pa dvanajste, kar je tudi lep uspeh za majhen kolektiv. Med pozarnezniki so sloven- ski atleti osvojili samo dve prvi mesti in to eno mladi Rok Kopitar v teku na 400 m ovire. S tem je še enkrat FK>trdil svoj talent, brez dvo- ma pa si je tudi zagotovil člansko reprezentantivno ma- jico. Lisec je bil dvakrat dru- gi (1500 in 5000 m), Ukič tretji na 3000 m ovire in č^ trti na 10 tisoč metrov, D Prezelj tretji v višino, Bujj derla druga na 1500 m, Lo^ šetova prav tako druga , višino. Pečar drugi v disloi itd. še bi lan^io naštevah, kaj ti vsak je pridal drobec , mozaik, ki je bil ob konq kljub spodrsljaju pri atlet; njah uspešen Brez dvoinj pa ne gre prezreti uspeha v& terana celjske atle?tike neii momega Jožeta Kopitarja, jj je med plejado mladih atlj tov osvojil odlično peto ma sto! Pri tem je premagati c« lo svojega sina Franciji Vztrajnost vredna posnema nja! Tudi to tekmovanje je g nami in pc:časi prihajamo \ sredino sezone. Celjski atlet ski delavci se na vso mo< trudijo, da bi dobili kvalitet ne atletske zvezde n^ tradici onalni Skokov memorial, !jj bo 19. julija. Predsednik Al Kladlvar Bemi Strmčnik ii sekretar Štefan Jug sta po vedala, da bo tudi tokral miting na zavidljivi višini ii da ne bo razočaral. V map je že precej kvalitetnih ai bolje vrhimskdh imen, ven dar o tem prihodnjič. Škrat ka ni se bati, da bi Skokoi memorial bil poprečen, t( pa pomeni, da bo s prisotno stjo številnih tujih gostov do ber zalogaj za domače, di v močni konkurenci dosežJ jo še boljše rezultate. TONE VRAS NA KRATKO Odbojkarji Ingrada niso uspeli v kvalifikacijah a vstop v republiško ligo, saj so med štirimi ekipami osvo- jili tretje mesto. Pa drugič! XXX V finalu regijskega tehniškega prvenstva so Celjani premagali Trbovlje, Žalec ,je tretji in Velenje četrto. Med posamezniki je zmagal Bibianko iz Velenja, ki je v finalu premagal Simončiča iz Celja. XXX v Velenju je bilo državno prvenstvo v moto krosu V drugem razredu sta Velenjčana Golja in Lesjak osvojili tretje oz. peto mesto. Pogumno naprej! ' XXX ZA VITKO POSTAVO JE PLAVANJE PIIAVO — ti trim aikcija bo v soboto in nedelo na kopališču v Celji in to ob vsakem vremenu, saj je voda ogrevana. Trajali bo od 7.30 do 10.,30! XXX Smo pred ča.som dopustov. Malce nerodno je, če si podaste na morje in ne znate plavati, to pa pomeni', da 9 ne morete naučiti vsega čara, ki ga daje morje. V C-elj bo od ponedeljka, 27. junija dalje vsak večer (10 dni) n bazenu tečaj za neplavalce. Tečaj bo vsak dan od 19. d 21. ure. Prijavnina je 100 din. Ne FK>zabite: letos se j na takšen način naučilo plavati že 150 dosedanjih neplavaJ cev. Poskusite, kajti potem boste veselejši in sigurnejši! XXX Danes (23. Junij) .se bo na strelišču na Gričku začelo H odprto pnenstvo Celja z MK puško. Tekmovanje bo tri jalo do nedelje. Danes in Jutri bo od 15. do 19. ure, v s( boto in nedeljo pa od 9 do 12. ure. To tekmovanje ni z aktivne strelce, za najboljše pa so pripravljene nagradi Razglasitev rezultatov bo v nedeljo ob 18. uri na Grički XXX Na TRIM akciji v teku je sodelovalo 355 udeležence (278 moških in 57 žensk). Pri industriji jih je bilo naj v« iz Železarne štore (61 M in 6 Ž), Cinkojne (17 M in 2) in EMO (14 M tn 1 Ž), pri gradbeništvu iz (^odetsk ga zavoda (4, 1), pri prometu in zvezah Železnica (13, 2 pri storitvenih dejavnostih Slovenija avto (12, 3) in p družbenih dejavnostih ŠKIMC (2, 1). Zbrali: Jože Kuzma, Tone Tavčar, Tone VraJ Dušan Tanko, trener ju- do kluba »Ivo Reya« v Ce- lju: »Prej smo bili sekci- ja, zdaj pa smo od s.a- četka letošnjega leta samo- stojni klub. Delamo siste- matično, trenutko imamo 97 članov (aktivnih), med njimi tudi 13 deklet. Veči- na članstva predstavljajo pionirji in mladinci. Letos smo dosegli nekaj izjem- nih rezjultatov, ki aas uvr. ščajo med najboljše to- vrstne klube v Sloveniji. Tako je Štefan Cuk, pionir, postal v svoji kategoriji republiški in državni pr- vak, Marjan Habjan pa re- publiški članski prvak, drugi je bil na državnem prvenstvu, tretji na bal- kanskem prvenstvu in dru- gi na tekmovanju v Al- žiru. S temi dosežki se je tudi uvrstil v državno re- prezentanco. Bilo je še več drugih uspehov prejš- nja leta in letos, vendar zaenkrat samo toliko, kaj- ti podrobneje bomo o tem poročali prihodnji teden.« tv 5t. 25 —23. iunij 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 REKE SO NEPRIMERNE ZA KOPANJE, BAZENOV NI DOVOLJ, BOMO TOREJ OSTALI KAR DOMA V KADI? Ljudje smo resnično čudni. Ko je iJieU nekaj tedni bilo še hlad- no, da si se moral zvečer pri gle- dan ju televizije zaviti v odejo (in si ob programu hitro zaspal) smo tarnali, kdaj bo kaj toplega. Ko je prišlo v zadnjih dneh do to- plote pravimo, kdaj bo kaj hlad- nega, saj tega enostavno ne mo- remo več zdržati. Skratka, nikoli nam ni prav. Ce pa k temu pri- diUno še želje po dežju zaradi ljube žemljice, ki nam daje raz- ne dobrote, potem pa tega rebusa sploh nismo več v stanju raz- vozlati. Je že tako, da postaja- mo \se bolj razvajeni in vsak bi rad iniel tisto, kar njemu paše. I'a zdaj te stvari poriniino na stran in se pozabavajmo z ua- šinii bazeni, oziroma, kako naši ljudje preživljajo predvsem pro- ste sobote in nedelje tam, kjer naj bi bila še voda čista (saj reke niso več ali pa je voda pre- mrzla za namakanje). Tokrat smo se ustavili v Šošta- nju in to ne brez vzroka. Voda je ogrevana, okoli bazena je dovolj lelenja in drevja pa še nekaj dru- gih stvari, ki kopalce pritegnejo. Ko smo delali malo anketo oko- li bazena, so ljudje v en glas go- vorili, da- jih najbolj pritegne topla voda. Večina drugih baze- nov v celjski regiji se s tem ne more pohvalili (razen Celje in Radeče ter Rimske), vendar bo verjetno treba v bodoče nekaj storiti, da bodo vsi bazeni imeli vsaj delno ogrevano vodo in to zaradi nestabilnega vremena. Son- ce je ponavadi šibko in se tisto korito ne more ogreti ilo tempe- rature, ki bi odgovarjala večini. Ker smo hoteli preživeti ves dan na prostem ob vodi, smo se proti bazenu odpravili že pred deveto uro zjutraj. Toda glej zlomka. Ko nam je uspelo najti parkirni prostor za avto (o sen- ci ne da bi govorili!), smo se s strahom napotili proti vhodu, kjer je bila takšna vrsta, kot da bi nekaj delili zastonj. Prijatel.i, ki je gledal skozi žičnato ograjo, s katero je obdan bazen, mi je na hitrico povedal, da .je prišel že oh osmih misleč, na bo bazen odprt, \endar na tablici lepo pi- še, da ga odprejo šele ob deve- tih. Zakaj takšna togost pri le- pem vremenu? Prvič bi bazen la- hko odprli že ob osmih (ali pa še prej) in drugič nastavili vsaj za začetno gnečo dve blagajni, tla med ljudmi, ki čakajo na vroči- ni, ne bi prišlo do nervoze. Bla- gajnik tudi nima dovolj drobl- ž-a, zato .je postopek nekoliko daljši pri izdajanju kart, ki pa so poceni: za odrasle 7 in otro- ke 5 din. Včasih so ljudje prišli na kopa- nje (od tega še nI dolgo) s kopalkami in brLsačo ali morda odejo, danes pa s seboj prine- sejo vso moderno turistično na- vlako — od ležalnikov, stolov. blazin, čolnov, žog, dežnikov ter seveda nepogrešljivih velikih hla- dihiih torb z mnogimi dobrotami. Ko se lepo nanialicajo »oni reda navajeni«, to pospravijo in od- nesejo domov, drugi zmečejo v miniaturne koške, ki jih potem nihče ves dan ne sprazni (zakaj ne nabavijo velikih smetnjakov s pokrovi?), tretji pa ostanke lepo zmečejo okoli sebe. So tudi tak- šni, ki otrokom lepo potegnejo hlačke z ritke, da se sredi zcle- nice v neposredni bližini drugih kopalcev polulajo, potem pa odi- dejo nekaj deset metrov vstran, k.jcr sami ležijo. Higiena pa tak- šna. So tudi »heroji«, ki mečejo ogorke na beton in potem »uži- vajo«, ko drugi skačejo, ko jih speče. Kopalni mo.jster lepo po- jasni. da majhen otrok ne sme s čolnom v glavni bazen, ker se lahko pripeti nesreča, vendar star- ši lega ne upoštevajo. Povsod so ohe.šcne table z napisi »Strogo prepovedano skakanje v vodo«, vendar vseeno skačejo ter s tem povzročajo slabo voljo pri tistih kopalcih, ki b! radi v miru pla- vali. Potrebno bi bilo nekaj več ostrine (vsaj nekaj dni) in red bi brez dvoma dosegli. V vodo pa se lahko skače v tistem ba- zenu, kjer .je za to pripravljena skakalnica! Dovolj smo ugotavljali sami, pojdimo med plavalce. Ce bi .jih takole na hitro razdelil, bi bilo največ Celjanov pa Žalčanov (ti tako nimajo svojega bazena, Ce- ljani pa tisto ubogo majhno ko- rito!) potem pa vsi ostali. Seveda tudi domačini. OTO IlOJNIK je iz Celja, zapo- slen v brivnlci Marko. Rjav je bil že tako, kot da bi prišel s po- potovanja po Afriki. »Nekajkrat sem bil v Rimskih Toplicah, kjer je strašna gneča. Zdaj smo se od- ločili za iSoštanj, ker je tu voda čista in ker je veliko itelenja. Prišli smo pred deveto in je bi- lo še zaprto. Vsaj ob sobotah in nedeljah bi lahko prej odprli, saj tile topli dnevi ne bodo trajali celo večnost.« Boste še prišli v šoštanj? »Prav gotovo, saj navsezadnje Je tu tudi cene.je. V Rimskih To- plicah stane kopanje 15 din, tu pa sedem. To je razlika, kajne? Se kopate samo ob sobotah in nedeljah? »Tudi med tednom, kadar de- lam dopoldne in je lepo vreme.« Celjski bazen . . . »Premrzla voda in prevelika gne- ča pa brez zelenja, v bližini ve- lik prom-ct . . . « TONK MLINAR je tudi iz Ce- lja, zaposlen v .4iero, TOZD Ce- tis: »V Šoštanj pridem vsako sezo- no vpčitrat in to predvsem zara- di tople vode. Moti me skakanje v bazen pa tisto obupno odmeta- vanje odpadkov. V Radečah ne vi- diš nikjer nobenega ogrizka ... V Celje ne grem rad, ker je za me- ne premrzla voda . . . Tu je tudi manj lirupa. Letos so lepo uredi- li parkirne prostore, ki so asfal- tirani. žal niso zasadili drevja, da bi kasneje bilo vsaj malo sen- ec.« FRANC LAVRIC iz Celja, in- špektor za promet pri UJV Celje: »Sli.šal sem, da je tu topla voda in velilio zelenja, zato sem prišel. V Celju smo glede na vreme pre- pozno odprli bazen. .Sikoda!« Greste popoldne na moto kros? »Ne, kajti imam že čez teden preveč izpušnih plinov.« AVGUST VOHAR iz Velenja: »Ne kopam se v Velenju, ker je premrzla voda. Ce le najdem pri- liko, pridem sem. Pogrešam pa športne rekvizite, da se ne bi bi- lo treba rekreirati samo z vodo. Pogrešam tudi več zabave, zlasti v popoldanskem času. Premalo je tudi discipline v bazenu, to ska- kanje . . . Navkljub vsemu je pa luštno!« ALOJZ PIRECNIK iz Šoštanja, oskrbnik bazena: »Prej bazena ne moremo odpreti, ker čistimo oko- lico. Kaj ne vidite, koliko je vse- naokoli papirčkov pa drugih od- padkov. V velikem bazenu vodo menjamo vsak dan samo delno, v otroškem pa vso. Največji pro- blem ie nedisciplina, saj te ni- hče ne uboga. Pri vstopnini je problem drobiž, zato pride do zastojev. Ko bi ljudje v.^iaj za vstopnino pripravili droben de- BERNI STRMCNIK iz Celja: »Iščem prostor pod soncem v del- no prostih urah in zato sem pri- šel sem. Sicer pa se ne rekreiram v najboljšem pomenu besede, am- pak zraven še študiram. Tako je!« Ti je všeč v Šoštanju? »Je in ni, brez dvoma pa Ima- mo za današnje potrebe premalo uslreznili bazenov, saj se v re- kah skorajda nc moreš več ko- pati.« Ce bi anketirali še naprej, bi izvedeli Se kaj drugega. Mnogi so pohvalili bife, ki je letos mno- go boljše urejen kot lani pa če^ prav nc tako, kot bi bilo treba. Ugodne so tudi cene, saj stane »vroči pes« samo 6 din, kar sploh ni pretirano. Imeti bi morali tu- di večji hladilnik, saj bi ljudje radi piil hladno pijačo. Ce bi vse to klepetanje v kopalkah ob šo- štanjskcm bazenu strnili, bi lahko zapisali: z nekaj korenitimi ko- rekturami (večji smetnjaki, prej odpirati, dve blagajni itd.) bi la- hko to bila resnično še bolj pri- vlačna poletna Meka za ljudi, želj- ne kopanja in sončenja. Splača se potruditi, saj ljudje tam tudi nekaj denarja pustijo . . . Če pa se določene stvari v do- glednem času ne bodo Izboljšale, potem nam resnično ne bo pre- ostalo drugega kot kopanje v do- mači kadi. Kdor jo pač ima . . . Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTERSEK 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 25 — 23. junij 1977 5t. 25 —23. iunij 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 (2) SR SRBJJA S POTI PO POMORAVJU BOGATA TURISTIČNA PONUDBA »ŽUPE« Novo presenečenje. Sicer pa, biilo jili je veliko. V vsa- kem kraju v vsakem mestu, na vsakinn koraku. Četudi smo v Kruševac, v mesto, ki je približno tako veliiko kot Celje, prišli že v večemiii urah, je bil prvi vtas iareden. Res je, da smo se srečali predvsem z novim pre- delom in nekaterimi znameni- tK>sbmi mesta. Toda, že to, kar se je odpiralo pred našimi odtni, je bilo dokaz, da so n-^vi del gradili z veliko po- zamoistjo, s širokim srcem. Lepe široke ulice, dosti zje- lenja in nasadov. Mesto diha sproščeno. Ni utesnjeno Kaiševac ima okoli 50.000 prebivalcev, od tega približno 28 0(i0 zaposlenih in 20.000 mlaidih. Spet mesto mladega poileta. To je čutiti. Leži v kotlini, ki jo med dimgim obdajajo Jastrebac, ECotpaonik, željina, Goča ... Tu je doma vinogradništvo, fci ima starodavno tradicijo. Tiu pa je razvita tudi kemič- na, strojna in prehrambena indiustrija. Je tudi mesto Spotta, Tod je doma znanj (VJinj3ik »Rubin« pa različna vina itd. Tudi glavni hotel v Kruševcu, A kategorije, no- si ime po slavnem Rubinu. In ne samo to. Tu se pre- pletata starodavma in polpre- tekla zgodovina. Rasinski par- tizani in devet narodnih hero- jev. To je opopeja, ki bi si zaslužila posebno obdelavo. In potem arheološki park, bo- gata muzejska zbirka, spome- nik kosovskim jvinakom, spo- menik delu, spomenik pi^ve- mu maju in »Slobodište«, edinstven spomenik, posve- čen svobodi človeka, njegovi borbi in ustvarjanju. Bežen obisk je zapustil izredne vti- se! Nosilec gostinskega in tu- rističnega dogajanja je kolek- tiv »župa«, ki sodi med naj- močnejše tovrstne delovne or- ganizacije v Srbiji. Ima oko- li 500 zaposlenih, dela na ob- PIŠE MILAN BOŽiČ močju petih občin v Srbiji in dveh republik. Tudi v Slo- veniji. Znan je motel »Ru- bin« v Dekanih pri Kopru. Toda, njegove ambicije gre- do naprej. Tudi v Savinjsko dolino. Ob avtocesti, blizu Žalca, bo zrasel motel »Brat- stva in enotnosti^<, nov dokaz sodelovanja med dvema re- publikama. Pogovori so v te- ku. Kolektiv ima tudi svojo hotelsko šolo. Torej, velike naložbe ne samo v objekte, tudi v kadre. Brez njih bi ne dosegli tega, kar imajo. To pa še ni konec. Kruševac. s svojo okolico je v turističnem pogledu eno najbolj zanimivih in privlač- nih v Srbiji. Zato ni naključ- je, če je turistična ponudba kolektiva »župa« pisana, bo- gata. Od stacionarnega do iz- letniškega turizma. Od ka- pacitet z vsem udobjem v dolini do planinskih posto- jank. Zato tudi različne pen- zionske cene. Pravzaprav do- stopne za vsak žep. Od 100 do 2,50 dinarjev na dan. Vse- ga skupaj ima samo ta ko- lektiv okoli 4.000 ležišč! Njihove oči so zdaj uprte v Kopaonik, kjer bodo zgra- dili v petih letih nov turistič- ni center. Hotel s 500 leži- šči, žičnico do višine 1.900 metrov in še kaj. Tod so ide- alni pogoji za smučanje, saj sneg leži polnih šest mesecev, Z gradnjo novega centra bo- do uredili tud. sodobne smu- čarske prv.>ge, ki bodo ustreza- le zahcevam mednarodnih in s-i-etovnih tekmovanj. čeprav so v izjavah še bolj skromni, se da razbrati, da pripravljajo pravcati boom tudi na posebnem področju zdravstvenega turizma. Mi- čejo jih shujševalne kure za zdrave ljudi. Pod zdravniko vim nadzorstvom in na pod- lagi mineralne vode ter grozd- nega sladkorja. Mesto kneza Lazarja pa odpira bogate strani tudi lju- biteljem zgodovine. Priljubljen je Jastrebac kot znana in močno obiskana iz- letniška točka. Od Krušev- ca je po moderni cesti od daljen le 20 km. V bližini pla,ninskega doma na Jastreb- cu je znani naravni rezervat brezovega gozda. Seveda pa so tu še številni gostinski in planinski objekti. Na spisku tradicionalnih tu- rističnih in narodnopisnih prireditev je znana žiipska trgatev grozda. V oktobru. Trja teden dni. »Slobodište« je spomenik, ki bi ga ne smel prezreti nihče. Sestavljen je iz več delov, vsebinsko ločenih in povezanih hkrati. Sicer pa ta veličasten spomenik časti življenje. Za življenje so umi- rali borci. Zato tudi na vra- tih ob vhodu v ta, okoli 10 ha velik predel, piše: V ime- nu živih. Tu so nemški oku- patorji streljali na stotine ro- doljubov, in samo v noči od 28. na 29. junij 1943. leta 324 domačinov. Kruševac. Treba ga je vi- deti in doživeti! JASTREBAC — hotel »šator«, v katerem je moč dobiti pen. zion »d 100 do 140 dinarjev na dan. NOV PODVIG MILUTINA VELJKOVICA SODELOVANJE NAŠIH IN AMERIŠKIH STROKOVNJAKOV Ko bo Milutin Veljkovič ju- lija leta 1979 prišel iz Bogo- vinske pečine, gotovo ne bo vedel za točen datum ali uro. Morda ne bo vedel niti za let- ni čas. Tisti dan, ko bo dve leti prebil v globini 1.000 me- trov, bo zadnjim še en sve- tovni rekord, znanost pa bo bogatejša za številne podatke o življenjskem' ritmu v zaprti sredini brez najmanjše sonč- ne svetlobe. Tako se pričenja tekst, ki ga je pred kratkim objavil znani ameriški časnik Scien- ce news. Veljkovič je pred nekaj dne- vi, skupaj z našimi in ameri- škimi strokovnjaki, povedal, kakšni so njegovi načrti o »ujetništvu« v srcu Zemlje. Hkrati pa je ponovno opozo- ril na svoj prejšnji rekord, ko je bil globoko pod površi- no zemlje 15 mesecev. Pred šestimi leti se je spustil v globoko jamo in vzel s sabo nekaj piščancev in račk, da bi v enolični jamski sredini opazoval njihovo razmnoževa- nje ter razvoj. V spletu hod- nikov, ki jih je naredila pod- zemeljska reka, je Veljkovič trpel zaradi intenzivnega ob- čutka monotonosti in občas- nih, vendar redkih halucina- cij. Edina zveza »z gornjim svetom« sta bila telefon in ura. Tako je le lahko kontak- tiral s »površino« in na dolo- čen način »spremljal« pote- kanje časa. Naslednje »podzemeljsko potovanje« tega speleologa in znanstvenega prostovoljca je namenjeno proučevanju fizio. loškega in psihološkega prila- gajanja človeka na pogoje jamske izolacije. Prihodnji mesec pri spustu v podzemlje ne bo imel s seboj telefona, ne ure in ne živali. Namesto tega bo obstojal kompjuter- ski terminal, ki bo Veljkovi- ču edina zveza z raziskovalci na površini. Pred spustom bodo opravljeni posebni psi- hološki in fiziološki testi sta- nja, v katerem je Veljkovič. Po dveh letih bivanja v pod- zemlju bodo ponovili popol- noma enake teste. Med bivanjem v podzemlju, bo moral Veljkovič občasno opraviti tudi analize urina, merjenje temperature in vlaž- nosti zraka v svojem novem »stanovanju«, kontroliral bo' krvni pritisk, temp>eraturo telesa itd. Njegova dolžnost pa bo tudi beleženje vseh možnih sprememb lastnega razpoloženja in sploh psihi6 nega stanja. Da bi bih odgo. vori čimbolj popolni in to6 ni, bo Veljkovič izpolnjeval posebne vprašalnike, ki jih bodo pozneje proučili stro' kovnjaki. Raziskovalce še po sebej zanima stabilnost jezi- kovnih konstrukcij po dveh letih bivanja v podzemlju. Po- sebna pozornost pa je name- njena ciklusu spanja in bud- nega stanja v jamski izola-| ciji. ! Raziskovanja organizira več znanstvenih ustanov iz Beo- grada, med njimi tudi Inšti-! tut nuklearne znanosti »Boris Kidrič«, Institut za eksperi- mentalno fonetiko in patolO' gijo govora ter Biokemični inštitut medicinske fakultete, Strokovna skupina je zainfe resirana za usklajeno, skupao delovanje številnih faktorjev, ki bodo vplivali na Veljkovi-' ča v prihodnjih dveh letih. PREPROSTA VPRAŠANJA TEŽKI ODGOVORI (1) OPEKLI SE BOSTE! »Ko sem kot deček ra- sel na neki farmi v Novi Angliji, mi je padlo na pamet sto in sto vprašanj zakaj je nebo plavo, zakaj je zahod sonca rdeč, zakaj potiok žubori itd.« — tako pripoveduje ameriški fi- zik Julius Sumner Miller. »Na mnoga vprašanja so mi odgovorili starši, na di-uga učiteljica in profe- sorji, veliko odgovorov pa sem moral poiskati sam.« Se vam je že velikokrat zgodilo, da vam je otrok postavil izredno enostav- no vprašanje, takšno pov- sean običajno in niste ve- deli pravilnega odgovora. Jetcno ste zamahniti n ro- ko: češ, to pa je povsem jasno. številni odgovori sO ta- ko enostavni, da jih po- zabljajo celo strokovnjaki. Tako je ameriški fizik Mi- ller zapisal več takšnih vprašanj in tako pokazal, da fizika ni znanost, ki bi se ukvarjala samo s tež- kimi, kompliciranimi pro- ■'blemi, temveč tudi s stvar- mi iz vsakodnevnega življe- nja. Oglejmo si nekatere od teh v-prašanj in seveda od- govore! Hladno zimsko jutro? Bosonogi ste vstali iz to- ple postelje, če ste stopili na parket, ste občutili hlad. Toda, če ste stopili na preprogo tega hladu ni- ste občutili. Zakaj? Enostavno — toplotna izolacija. Parket »krade« toploto iz vaših stopal. In kako je s preprogo. Razli- kuje se od parketa! Med nitmi iz katerih je prepro- ga so plasti nepremičnega zraka, ki predstavlja odlič- no toplotno izolacijo. Tako toplota ne prenaša in ostaja v vaših stopalih. Ste kdaj gledali ptice, kako se »ježijo«, ko priti- sne mraz? Tedaj, ko dvig- nejo svoja peresca, med njimi nastajajo plasti zra- ka, ki jih varuje pred mrazom. Tako je tudi s preprogo in vašo nogo! V tem kontekstu lahko postavimo tudi vprašanje, katera bunda je toplejša, tista, ki ima. krzno na zu- nanji ali tista, ki ima kr- zno na notranji strani? Zopet morate narediti tako, da bo toplotna izola- cija delala za vas. Če je krzno z notranje strani, bo toplota ostala ob tele- su. Zato je eskimska bun- da toplejša od modnega krznenega plašča, ki ga nosimo predvsem zaradi okrasa. O Ste se kdaj vprašali, za- kaj lahko držite prižgano vžigalico v rokah vse tako dolgo, dokler ne zgori skoraj do konca? Enostavno zato, ker je les zelo slab prevodnik to- plote. Baker je na primer, 10.000 krat boljši prevod- nik, zato takšen poizkus nikakor ne bi mogli nare- diti z bakreno paličko! Opekli bi se! (nadaljevanje prihodnjič) Celjanovo kopanje v rekah NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško, Slov Konjice Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo; Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal HJl Naročnma in oglasi: Tr: V. kongresa 10 — Glavm m odgovonu urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija; Milan Bo žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milan Semčar Brane Stamejčič. Damjana Stamejčič. Zdenka Stopai Milenko Stra šek, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljuoljana — Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne šievilke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din četrtletna 35 dm Za inozemstvo je cen£ dvojna. Tekoči račun 50102-(Kjl 20012 ČGP »Delo« Ljubljana - Teleton: 22-3-j9, 23-105, oglas; m naročnma 22-800.