MBHVMBMMMai
Največji ilovould dnevnik ▼ Združenih državah
Valja xa m leto ...	$6.00
S Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
I
J
GLAS NARODA
slovenskih .delavcev v Ameriki.
f*
■ The largest Slovenian Daily I	the United States.
e UsueJ every day except Sundays I	and legal Hobdays.
75,000 Readers.
TKUEFOy: CHelses 3—3878 NO 131 STEV 131
Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, at ths Post Offics at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TBLEF0H: CHelsea 3-3878
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 6, 1933. — TOREK, 6. JUNIJA 1933
VOLUME TLI. — LETNIK XIX
MATTERN JE POLETEL IZ MOSKVE PROTI OMSKU
AMERIŠKI LETALEC, KATEREGA SO SKORO VSI SMATRALI ZA IZGUBLJENEGA, LETI PREKO RUSIJE
Letalec, ki je sklenil poleteti okolu sveta, je moral pristati na norveški obali. — Atlantik je preletel v štiriindvajsetih urah. — Ko je pristal v Moskvi, so ga Rusi navdušeno pozdravili. — Razdaljo med New Yorkom in Moskvo je premeril v 51 urah.
MOSKVA, Sovjetska Unija, 6. junija. — Znani ameriški letalec Jimmie Mattern, kateri se nahaja na poletu okolu sveta, je danes ob 1. uri (v ponedeljek ob šestih zvečer po newyorskm času) od-letel proti Omsku v Sibiriji.
Razdalja med Moskvo in Omskom znaša 1 450 milj. Sprva je nameraval pristati v Novosibirsku, pa se je premislil, ker tamkajšnje pristajališče ni primerno.
Letalca Post-a in Gatty-ax ki sta leta 1931, poletela okolu sveta v osmih dneh in petnajstih urah, je dosedaj prehitel že za pet ur.
Ko je dospel iz Osla v Moskvo, je spal samo dve uri. Ker je bil pri motorju mal nedostatek, je šele opolnoči poletel naprej.
MOSKVA. Sovjetska Unija, 5. junija. — Ameriški letalec James Mattern, katerega so že vsi smatrali za izgubljenega, je danes popoldne tukaj pristal.
—	Izredno dobro se počutim, — le uro ali dve uri spanca potrebujem.
Ruski letalci so ga navdušeno sprejeli. Ko se je skopal in se dobro najedel, je legel k počitku.
Ko je odletel iz New Yorka, je imel nekaj časa zelo lepo vreme, ko se je nahajal nad Irskem, je pa zašel v silen vihar, vsled česar je moral izpremeniti prvotno smer. Pristal je na malem norveškem otoku, par milj od glavnega mesta Oslo. Ker je bil na binkoštno nedeljo brzojavni urad zoprt, niso mogli z otoka sporočiti njegovega prihoda. V Oslo je pozneje obnovil zalogo gazolina in odletel proti Moskvi.
—	Zdi se mi kot da bi bil že doma, — je rekel letalcem in časniškim poročevalcem na letališču.
Drzni letalec je s svojim enokrilnikom 4'Century of Progress*' preletel Atlantik v štiriindvajsetih urah; za polet iz New Yorka do Moskve je potreboval enoinpetdeset ur.
Ruski letalci so mu svetovali leteti preko Kaza-na, Sverdlovska, Novosibirska, Irkusta in Kabarov-ska, češ, da bo imel v tej smeri najugodnejše vremenske prilike.
Ko je dospel Mattern v Oslo, je bil zelo utrujen ter rekel, da je tekom poleta pojedel le dve oranži in izpil nekoliko vode.
—	Ko sem opazil norveško obal, se mi je zdelo, da se nahajam nad Škotsko, — je pripovedoval. — Slednjič sem se prepričal, da je Norveška. Letel sem nad obaljo proti jugu, misleč dospeti v Oslo, pa nisem vedel, kje pravzaprav leži. Opazil sem peščeno obrežje ter z veliko težavo pristal. Sele tedaj sem se prepričal, da se nahajam na otoku, ki ima le dvajset prebivalcev.
1 SAN ANGELO, Texas, 5. junija. — V rojstnem kraju Jimmy Matterna je nastalo silno navdušenje, ko je sporočila Associated Press, da je letalec srečno preletel ocean in dospel v Moskvo.
t WALLA WALLA, Wash., 5. junija. — Matter-
nova zena, ki se nahaja tukaj pri svoji sestri, je rekla: — V skrbeh sem bila, ker ni bilo včeraj nobene vesti o mojem možu, toda upanja nisem izgubila. Ker je srečno preletel Atlantik, sem zatrdno prepričana, da bo uspešno za vršil težaven polet. v.
Mala antanta zadovoljna s pogodbo
GOSPODARSKA i KITAJSKA
KONFERENCA
Predsednik Roosevelt je dal navodila ameriški delegaciji. — O vojnih dolgovih se bo razpravljalo v Beli hiši.
Na parniku President Roose velt, 5. junija. — 1'radno je bilo naznanjeno. da je predsednik Roosevelt naročil ameriškim delega-loin na .svetovni jrosujtodar.ski konferenci v Londonu, da na konferenci ne razpravljajo o vojnem dolgu evropskih držav Ameriki. Z ozirom na .stalno angleško trditev, da »nora poravnava vojnih dolgov tvoriti poglavitni del vsake gospodarske konference je predsednik Roosevelt vztrajal pri .svoji zahtevi. «la je vojni dolg posebni problem, ki je le majhen del /.mešanega gospodarskega položaja.
Na. zadnji konferenci predsednika Roosevelta z delegati, pred no hit odpotovali iz Washingtona. jim je predsednik naročil, da .se izo-
JE DOBILA POSOJILO
Ameriška vlada je posodila Kitajski 50 milijonov dolarjev. — S tem bo Kitajska kupila v Ameriki bombaž in pšenico.
SPOR MED BOLIVIJO IN PARAGVAJEM
Obrnila se je na Ligo narodov. — Nevtralna komisija bo razpuščena.— Bolivi jski delegat bo odpotoval v Ženevo.
Washir^ton, D. C., 5. junija. — Reconstruct ion Finance Corporation je naznanila, da je kitajski narodni vladi dovolila kredit v znesku $fH).< M M).(H)0 za nakup ameriškega bombaža in pšenice.
Tri četrtine tega zneska bodo porabljene za nakup bombaža, o-stanek pa za nakup pšenice. KI a go bo kupljeno na odprtih tržiščih in ga bodo vozile ameriške ladje, ako bodo na razpolago.
Po sedanjih cenah bo ta kredit zadostoval za nakup JM)O.(MH) bal bombaža in 15 milijonov b uši je v . .	pšeniee. Kitajska pa bo mesto pše-1
gibljejo razprave o tem predmetu | nie0 kupila tudi moko in pri temi v Londonu in je rekel, da bo o bodo i v rakuna ni str. £k i za mlenjeJ vojnih dolgovih razpravljal oseb-jTa nakup bo razdeljen na dobo I no v Beli hisi. To je tudi vzrok. I VtM-. mesecev.	j
zakaj je predsednik pridržal v. Ta kredit je bil dovoljen z odo-' ashingtonu nadomestnega dr- jbrenjem predsednika Roosevelt« in za vnega tajnika Raymond a Mo-1 pogodbo je v imenu kitajske na-leya do 15. junija, kateri dan zapa-j rodne vlade podpisal kitajski fi-dejo plačila vojnih dolgov. Molev „ančni minister T. V. Soonir te-
natam no pozna vse dosedanje razmere. glede vojnega dolga, državni tajnik IIuII. ki je sedaj na potu v London, pa bo vso svojo paž-njo posvetil gospodarskim vprašanjem
kom svojega obiska v Washing-tonu na potu na svetovno gospodarsko konferenco v Londonu. Pogajanja za to posojilo so se pričela že pred šestimi meseci.
Ker ameriška delegacija ne bo v' Zil P°*«jil<» bo Kitajska plačala Londonu razpravljala o ,vojnem 5 °(Lstotkov bresti i» plačilo dol-dolgu. prevladuje upanje, da se zaPade v tr,'h ,etlh; bo odplačilo dolga rešilo prijatelj-j I><> vladni odrebi ima Recon-skim potom in to vprašanje ne bo struct ion Finance Corporation vplivalo na razvoj gospodarske pravico dovoliti tujini državam po-koilferenee.	I soji 1 o za nakup ameriškega bla-
Poročila iz Washingtona na la- ga. djo naznanjajo, da predsednik I Že prej je kitajska vlada od Fe-ltooserrelt še kongresu ni ničesar J deral Board kupila 15,000.000 buš-priporočal glede nove earine. vsled lj«,v pšenice na upanje in je do se-
česar so ameriški delegati v veliki zadregi, ker bo na gospodarski konferenci vprašanje glede carin? najvažnejše. Delegati so mnenja, da je potrebno, da kongres dovoli predsedniku, da se pogaja s posameznimi državami glede carine in da jo ima tudi pravico znižati.
K temu je nek delgat pripomnil:
— Težko je prodati konja, ako ga nimaš.
Delegati so mnenja, da je težko mogoče, da bi kongres še ta teden kaj odločil glede carine, vsled česar bo moral kongres svoje zasedanje raztegniti.
Delegati na krovu parnika President Roosevelt so sestavili resolucijo, po kateri je predsedniku dovoljeno zvišati in znižaiti carino. kakor nanesejo razmere z ozi-rom na druge države.
James M. Cox je bil imenoivan za podpredsednika ameriške delegacije in se bo pridružil ostalim ameriškim delegatom, ko se prične konferenca 12. junija. Cox se je v petek odpeljal v Londons par-nikom Olymnic.
daj še plačala vse obresti.
Od tega posojila bosta imeli dobiček obe državi, kajti Združene države bodo prodale svoje velike zaloge žita. Kitajska pa bo s tem gospodarsko podprta, kar bo v mnogem oziru vplivalo tudi na druge držatve.
Kot jamstvo za to posojilo je Kitajska ponudila davek na tobak, moko, bombažev sukanec, vžigalice, cement in druge predmete, za kar je Kitajska prejela na carini za leto 1932 okoli $22,000,000.
Kitajska bo plačala vso prevoz-nino in druge stroške iz ameriških pristanišč.
drŽava Illinois
za preklic
NADVOJVODA SE JE ZOPET OŽENIL
Berlin, Nemčija, 4. junija. — Prejšnji avstrijski nadvojvoda Leopold Woelfling, star 05 let, in gospa Klara Hedvika Pavlovski sta bila tiho poročena v meat ni riši v Nieder Sclioeneweide. To je Woelflingova tretja ženite v. Ne-tvesta je stara 39 let.
Nekaj časa je Leopold "Woelfling mirno živel v Berlinu. Vsem Chicago, HL, 5. junija. — Danes | naslovom in pravicam kot avstrij-se je vršilo v državi Illinois gla-^ski nadvojvoda se je odpovedal le-sovanje, če naj prohsbicija osta-j ta 1904. Po vojni so prišli *anj hu-ne; ali naj ae jo odpravi. Nasprot-Jdi časi. Nekaj časa je bil (vratar v niki prohibicije so zmagali v raz- nekem dunajskem hotelu, pozneje mer ju 10:1,	pa je imel tqgovino * jest v inami.
Washington, D. C., 5. junija. — Bolivija se je odločila, da pripoz-na Chaco odbor Lige narodov kot glavno .skupino za bodočo razpravo za poravnano spora med Bolivi jo in Paragvajem in za uravnavo meje med obema državama. Ta sklep bo sporočen Franku \Vliit-1, predsedniku washingtonskega odbora nevtralnih držav. Bolivijski poslanik v Washingtonu Enrique Finot je prejel navodila, da čim prej odpotuje v Žen- vo.
Diplomatičtii krogi so vsled te odločitve bolivijske ivlatle mnenja, (la bo nevtralna komisija, ki sestoji iz zastopnikov držav Colombia. Cuba, Mehika, Uruguay in Združenih dražv. razpuščena. Mno gi delegati teh držav so že več me-seeev biti prepričani, da je le malo upanja, da bi komisija mogla kaj doseči.
Pa rajava j je že v-decembrti odpoklical svojega zastopnika pri tej komisiji. Ker je sedaj tudi Bolivija prepustila rešitev spora Ligi narodov, nima dosedanja pusredo-ivalna komisija nikakega pomena in se bo morala raziti. ' Buenos Aires, Argentina, 5. junija. — Pred tremi tedni je paragvajski predsednik Euscbio Aya-la izjavil, da obstoji vojno stanje med Paragvajem in Bolivijo. Ta izjava je imela namen hitro skon-čati do tedaj nenapovedano vojno, ki je trajala že 11 mesecev, ker je paragvajska vlada upala, da bodo sosednje države zaprle mejo za pošiljanje orožja v Bolivijo.
Danes se nahajajo obe državi še vedno, kot do sedaj, zelo oddaljeni od miru. Toda paragvajska napoved vojne je imela za posledico vroče boje. ki so zahtnvali okoli 3 tisoč mrtvih in ranjenih na oheb straneh.
Diplomatični odnošaji med Bolivijo in Argentino so postali napeti. ko so bolivijski aeroplaui bombardirali paragvajsko pristanišče Puerto Časa do. kjer je bila poškodovana argentinska lastnina.
Upanje za mir med obema državama se sedaj nahaja v rokah Lige narodov, toda Bolivija in Paragvaj (tudi sedaj vztrajata pri istih pogojih za mir, kakoršne sta stavili komisiji nevtralnih držav pred enim letom.
•Navzlic hudim bojem in velikim izgubam dosedaj nobena država ni pokazala nikakega uspeha.
Paragvajsko uradno poročilo pravi, da je v bojih za trdnjavo Ilerrara padlo 1500 Bolivijcev. Pa-ragvajci pa so imeli 50 mrtvili. Bo-livijsko poročilo pa pravi, da je padlo 800 Paragvajcev in da je bilo ranjenih 1000 paragvajskih vo-jakrtv v bojih za trdnjavo Corra-les.
NEVARNOST NADVLADE ŠTIRIH VELESIL JE ODSTRANJENA
PRAGA. Češka, 5. junija. — Razprava v časopisju glede poročila konference Male antante, ki ima ravno sedaj svoje seje v Pragi, kaže, da so zastopniki držav Male antante zadovoljni, da je antanta ušla veliki preteči nevarnosti.
S tem. da je Mala antanta mirno sprejela načelo pogodbe štirih držav na podlagi zagotovila Francije, so države antante pokazale, da so prepričane, da je pogodbi odvzeto želo, katero sta skušala vrniti v pogodbo Benito Mussolini in kancler Hitler.
SMRT SLAVNEGA
DIRIGENTA
' Milan, Italija, 5. junija. — Danes je umrl tukaj v starosti enoinpetdeset ih let slavni italijanski dirigent Oeatano Bavagnoli, ki je bil leta 1915 dirigent Metropolitan Opere t New Torku.
Z zagotovilom in jamstvom, da zadene pogodba samo vprašanja štirih pogodbenih držav, izjavlja Mala antanta. da so bile izpolnjene vse zahteve njenega protesta z dne 2-"». marca. Ogrožen je štirih velikih držaiv, tla bi bil izvajan pritisk. na Malo antanto za preniem-bo versaillske pogodbe, je odstranjeno.
Po svojem povratku iz Riiua je ministrski predsednik McDonald v poslanski zbornici marca izjavil, da imajo male države pravico do zaslišanja pri velikih dr-žaivah, kadarkoli pridejo v pošt e v kake važne njihove zadeve. S pomočjo Francije je Mala antanta dosegla, da je bila ta "pravica" nadomeščena z jamstvom, da se bodo velike države brigale za svoje lastne zadeive.
S ponovno zagotovitvijo Francije proti premem bi državnih meja, Cehuslovaška, Jugoslavija in Romunska upajo, da bo pogodba štirih držav samo navidezno potrdilo želje po premembi mirovne pogodbe, ne pa mogočno sredstvo za njeno premembo.
Navzlic temu pa je v teh treh državah nastala nekaka hladnost do Francije, četudi se uradno zatrjuje. da se je to prijateljstvo utrdilo in poživilo.
Časopisje tudi vprašuje, kakšen je položaj glede Poljske, kajti naznanilo pogodbe je imelo neposredno posledico, da se je Poljska nenadoma približala Mali antan-ti. Vodilna češka lista "Narodni Politika" in "Narodni List v" opozarjata, da poročilo Male antante ne omenja Poljske.
Listi pravijo, da je najbrže Francija dala Poljski isto pojasnilo in zatrdilo in vprašujejo, kaj vsebuje še neobjavljena pogodba, da Poljska še vedno ostaja v trdovratni opoziciji.
Poljska najbrže smatra pogodbo še vedno za "zakrito napoved vojne", kakor so pogodbo označili zunanji ministri Male antante v svoji spomenici z dne 25. marca, četudi je sedaj Mala antanta zadovoljna. da jHigodba ne veže pogodbenih držav, da razpolagajo s pravicami drugih držaiv. ali pa da bi bile kot diktator manjšim državam.
Proti priporočani premembi versaillske pogodbe je Mala antanta v februarju sklenila novo pogodbo : obenem pa je bila ta pogodba tudi naperjena proti Hitlerjevemu fašizmu. Mala antanta je postavila tudi stanovitni tajniški urad. ki bo imel zamenama svoj sedež -v Pragi, Beogradu in Bukarešti ter upa s tem pridobiti moč v Evropi.
Mala antata tud sedaj izdeluje načrt za skupni gospodarski program ter namerava postaviti stalni gospodarski svet, kar bo ojači-lo antanto.
NAPIS ZOPET ODSTRANJEN _ S KNJIŽNICE
Stari spor zaradi napisa na knjižnici obnovljen. Delavec je že drugič razbil pročelje.
Bruselj, Belgija, 5. j unija. — Bivši poslovodja pri zidavi sve-tovno znane knjižnice v Lotiva i -nii. ki so jo Nemci med svetovno .vojno porušili, Edmond Morren. je zopet razbil pročelje knjižnice, kakor pred petimi leti.
Napis, katerega je nameraval postaviti na pročelje knjižnice ameriški arhitekt Whitney Warren, je belgijsko najvišje sodišč« zavrglo.
Napis bi se imel glasiti v latinščini kot večni spomin na podivjanost Nemcev svetovni vojni-. "Furore Teutonieo diruta; dono Americano restituta". (Uničeno po nemški podivjanosti; postavljeno po ameriški darežljivosti). i M orren je splezal na pročelje in velika množica ga je opazovala, ko je s kladivom razbil pročelje. ; Ki« je prišel Morren zopet na uli-1 co. se je predal policiji z b seda mi: "Sedaj vidite, da je še lickaj pravih Belgijcev". | Ko je -Morren prvič razbil pročelje, je bil obsojen na tri nieseee ječe, toda kazen mu je bila oduu-ščena.
Po vojni je bil na Amerikance izdan poziv, da s svojimi prispev-i ki pomagajo sezidati porušeno knj ižnico. Ameriška javnost se je temu pozivu velikodušno odzvala. »Za zgradbo je bili zbran ameriški arhitekt Whitney Warren.
Belgijski kardinal Mereier je prosil Warrena. da na pročelje Vkleše napis, ki bo svaril narode I preti takim početjem in bo v kratkih besedah povedana vsa njegova zgodovina. Tedaj je Warren zamislil gori omenjeni napis.
Ko je bilo knjižnica končana, je po celi Belgiji nastal spor zaradi napisa. Zelo močno je bilo mnenje, da je napis preveč oster za Nemce. Slednjič je najviše sodišče razsodilo, da ostane pročelje brez napisa. Bolj goreči narodnjaki pa so zahtevali določeni napis in ker napisa ni bilo na pročelju, na je 17. julija 1928 Morren razbil.
Warren se je vklooil razsodbi sodišča in je na pročelju opustil za Nemce žaljiv napis. Tedaj pa je izjavil, da bo pročelje zopet porušeno. češ, da je tako belgijsko javno mnenje. In sedaj so se njegove besede zopet izpollnile.


NEVTRALNA ZONA ZASTRAŽENA
Peking, Kitajska, 5. junija. — Ohlasti so danes objavile, da bo nevtralno lono v severnem delu Kitajske strašilo petindvajset tisoč kitajskih policistov. Policisti bodo nastopili službo, ko se bodo umaknili Japonci za kitajski zid,
"OCXI KXIODr
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 6,1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. Ju
Owned and Published by ILOTKNIO PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation)
Nasi v Ameriki.
L. Benedlk« Trees.
Plene ot
. 1M Hiresi,
of tfee corporation end eddreeeee of above officer«:
Bemngh -mt Miikittn,	New York CUy, N. I.
O L A 8 NARODA" (Veiee U the People)
lamed Every Oaj Ricep* Sundays and Holidays
|a «*lo l*to T«Ua aa Amarll	w la	Iba N«w York ca celo ietr,......	»7.0C
SEdfcaffifft« ••	.... $4.00	pol l^tjl	$3.50
|M vol l^tl	.... $ajoo	Za luozemrtfo sa celo leto......	17.00
pp cwCri i^ts	____S 1.50	Za pol leta ....................	S3.M
Subscription Yearly fd.00
Advertisement on Agreement
"tiles Naroda" lxfcajs vsaki dan lsvaemil nedelj In praxnikov.
podpua m oaabnoad as ne prlot^ujejo. I>enar ntj as blagovoli po Money Order. Prl xtremembl kraj« nsroCntkov, prosimo, da ae tadl prejteje blvallASa tiazuaol, da hitreje najdemo naslovnika.
HUH NARODA", 21« W. 18th Street, New York. N- V. Telephone: CHel^ea I—«878
HITLERJEVSKI NAVAL NA GDANSK
Zmaga nat'iima Intact >o<4i«li/.ma v Wim'iji tudi vOdan. Fku ui oat a la hrws ik1iiicv<i, kjt*i* so bila /«'	kakor po-
VHod v Vzhodni Pruaiji, tla zelo ugodna za ultranacioiiali-htiene struje. Ker pa je mesto pod upravo komisarja Ligtt narodov, in je zato udar po berlinskem vzgledu iii'inogtn", je nacionalni Morializem skit nil, da se na navidezno ''zakonit'' način polasti oblasti. V lo srvho je bil razpušeen mestni svet. Že sedaj pa So Hitlerjev«*! Tisto po rajliovskih metodah napeli vse sile, da bi volitve izpadle v njihovo korist in da bi potem postali absolutni gospodarji mesta.
V resnici pa je svobodno mesto Gdansk že danes čisto v rokali nacionalnih socialistov.
.Novi dull, predvsem pa strah pred preganjanjem, <"e M prišli na oblast hitlerjevei, tira vedno ver je množice v njihov tabor.
Poleg- tega so tudi vsi višji uradniki Hitlerjevi pristaši in izvajajo najhujši pritisk na p<«lrejeno osobje. Tako je pred kratkim celokupna policija prestopila k nacionalnemu socializmu. Najmočnejša uradniška organizacija, cariniki, so si izvolili hitlerjevski odbor. takisto poštarji in železničarji.
Ker je Gdansk svobodno mesto pod mednarodno upravo, so mu bili sicer prihranjeni oni silni politični -potresi, k.i zadnje čase pretresajo nemško državo.
Toda ozračje je tudi tam tako zastrpljerio, da pride dnevno do spopadov in pobojev, ki jih povzročajo nacionalni socijalisti, tako da imata komisar Društva narodom in pol jski odstopnik, odkar je prišel v Nemčiji na oblast Hitler, ventno polne roke dela.
M nože se politični umori in napadi na Žide. Tudi v Odansku so poskušali z bojkotom Židov in že večkrat so bili posetniki židovskih trgovin ali gostiln napadeni.
To vse pa naj služi le za uvod k prihodnjim volitvam, o katerih je izjavil ravnatelj policije, senator Hinz, da morajo končati ugodno za nacionalne socialiste, če ne zlepa, pa "z drugimi metodami".
Za rojstni dan je gdauska policija poslala Hitlerju U danost no brzojavko, v kateri ga naziva "voditelja vseh Nemcev", tudi onih, ki žive izven meja nemške države.
ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brea vsake izjave, v kako svrlio je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca od*, pravi j ena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiS^ spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljat vi j o.
DECLARATION FOR MONEY ORDER
I herewith declare that Money Order No. ........................... Is
center me lor the purpose ot----
and la not Intended for the purpose of speculation, placing *av-tngs or making investment in a foreign country.
X certify that this transaction in no way contravene« the act of March 9th, 19*3. the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
(Date)
ID BOMO TOČKO Df HITRO IZVR&ILI VSAKO POfiUJATEV
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Little Falls, N. Y.
Vsak (lan .sem pričakoval, kdaj bom .slišal kako poročilo iz Little Falls, pa kar nič noče biti. Pa saj vem. vsak si misli: dobrega ne morem poročati, slabega pa ne izplača, zato ker je povsod enako. Z delom je bolj slabo tukaj, kar pa Sloiveneev dosti ne briga, naj bo še tako huda kriza in depresija. Ver krat se radi malo razveselijo. da pozabijo in da jim pridejo druge misli v glavo.
27. maja je priredilo društvo Slovenskega Doma na Danube .St. veselico. Bilo je prav izvrstno. Samo žal mi je. ker sem prišel tako pozno. Takoj, ko sem vstopil, me že eden vpraša za vstopnico. Vprašal sem ga. koliko da stane. Odgovori mi: Samo r»()e. Plačal sem in žarel se pomikati tja, kjer jili je bilo največ. No. saj bom kar popra vie i povedal, da ne bo katerega skrbelo, namreč tja. kjer se je dobra kapljica delila, da se je lahko žeja pogasila.
Ali tudi tam sem se hitro naveličal. Začel .sem se pomikati nalili'j proti veliki dvorani, kjer se
je vse sukalo iti vrtilo staro in
»
mlado. Samo krulj-wega nisem no-ueya videl. Začel sena si mislili. ali je za .stopil i mednje ali ne. S«-* enkrat sem se podal k bari. in potem pa tudi jaz nisem bil več tako hudo kraljev, saj mislil si lii&eut. Ivar lepo sem se pomešal irred nje in začel sem jih posnemati in se vrteti ž njimi vred. Muzikante smo imeli izvrstne. Mr. John Zoree je raztezal harmoniko, da je kar naprej zijala, poleg sebe je imel pa še dtva pomagača, da .sta mu ko-rajžo dajala. Tako smo se zabavali do jutra. Seveda proti jutru pride pa vse bolj zaspano in žalostno. pa ne ivem zakaj, ali ga je prema Lo ali preveč. Po mojem mnenju gotovo skoraj zadosti. Jaz sem si bil začel mislili, da proti jutru bolj kava pripada kakor kaj dru-kega. In res. kmalu sem bil pri nji. Tam sem zapazil pa tudi klobase, ki jih je imela pod komando C eneč k a Katra. Ko sem zapazil klobase, sem pa popolnoma na kavo pozabil. Ona me je takoj vprašala. če hočem eno? Jaz ji prav milo odgovorim, da samo ena ho malo premalo, za kaj so dobro majhne. Koliko jih pa hočeš? — i lie vpraša. — Seveda me je bilo pa Kram povedati in sem bil kar le-po liho. In res ta dobra ženica mi je dala kar tri. — Na — reče. — boš pa še za jutri imel. — Ampak niso bile velike. Jaz vem, ko bi hi I Zgaga tukaj, bi moral še eno vzeti, da bi imel polna lista, ali vseeno dobre so bile.
In zdaj pa, ko nimam priložnosti se ji zahvaliti, se ji moram pa v listu in se priporočim za drugič. Pa ji (tudi ne bom zameril, če mi jili bo dala za dva dni naprej, ker bile so izvrstno napraljene.
Na veselici je bil tudi liaivzoč Mr. John Xehwasniek iz Salisbury Center, N. V. Imel je seboj svojo soprogo in videl sem tudi njegova dva sinova, ko sta .se veselila in vsaki svojo ivrtila. Ker mi čas ni dopuščal, nisem mogel nič govoriti ž njim. Samo enkrat sem začel gledati naokoli, kje so. Eden mi pa odgovori, da so šli proti domu. Zdaj pa sam ne vem, koliko svetilk je videl pri avtomobilu, ali eno ali dve ali štiri. Mogoče pa tudi nobene, zakaj jutro je bilo megleno.
Naivzoča sta bila tudi dva moja prijatelja, gozdarja, ki sta'pred nekaj dnevi prispela i -z države Maine. Floyd in Tonv. Seveda, ker gozdarjem ni tako hitro dovolj, smo pa po vrhu eele noči pa še cel dan priložili. Toliko časa.
dokler se nismo vsega naveličali. Naenkrat pa reče Tonv: — Nam bi bito treba malo zraka dobiti, da bi se nam malo oči odprle. J11 že smo bili domenjeni. Hitro se vsedemo v atvtomobil in «ačeli smo se spraševati, v katero stran gremo po zrak. Odgovorita: — Kamor hočeš, tja vozi. In res smo se tako dolgo vozili, da smo vse dobili. samo zraka ne. Flovd začne godrnjati nad menoj, da prehitro vozim. Potem pa še Tony začne godrnjati. Saj vem. kaj si je mislil : da bi le še enkrat ustavil, da bi si s čela ipot obrisal.
In vendar smo vse srečno končali. Po vse in tem veselju me še danes glava boli. pa saj mislim, da ne .-jamo men*. Tonv Prijatelj jo imel tudi težke noge in večjo glavo kakor jo je imel dan poprej.
Pozdrav ivsem prijateljem in či-t a t e! jem, (ilasu Naroda pa želim mnogo uspeha.
F. V.
Barbertom, 0.
V nedeljo dne 11. junija priredi zabavni klub "Kras" nadvse prijeten piknik na zapadli i strani Barbertona. in sicer na znani farmi naprednega Slovenca .Mr. J. Moharja.
S tem se najuljudneje vabi cenjene Slovence in Slovenke kakor
Preminula je v. Olevelandit po dolgo trajajoči bolezni Marija Žabnikar, rojena Toman, stara ti") let. doma iz vasi Trnje, fara Kraš-nja.
—	Mike Tarko. star IS let in Frank Shoutok. 10 let slovenska fanta iz Collier. Pa., sta utonila, ko se je preivrnil čoln, v katerem sta se vozila z dvema tovarišema. Prejšnji večer sta dobila diplomo kot. graduiranea srednje šole. Oba mladeniča sa bila zelo priljnhlje-na in njunega pogreba se je udeležilo veliko ljudi.
—	V Wineyard, O., je umrl Fr. Straus, star (»0 let. Doma je bil iz Ivucenberga pri Žužemberku na Dolenjskem.
—	Prof. dr. E. L. Miloslavieh. odlični mihvauški rojak in eden največjih pateologistov v Ameriki je bil te dni poklican na Ontonagon |\- okolici Calumet a. Mich., da preišče ostanke najdenega trupla. katerego so našli otroci v pritličju stare bolnišnice v naselbini Mass rudnika. Dr. Miloslavieh j" pronašel. da je bila ženska stara okrog let. da je umrla naravne smrti in da je njeno truplo, predno je bilo raztelešeno. bilo namočeno v p re.se rtv a e i.jsk i tekočini. Njegovo mnenje je. da je kak i zdravnik truplo raztelesil v .svrlio eksperimentaeije. Pozneje je kose zmetal v kovčeg in mogoče
Le malo je takih parov, da hi bila oba kot ustvarjena drug za drugega. V življenju sem naletel na čudna nasprotja : na »starce, ki so imeli iiuloviro mlade žene. in na starikave ženice, ki so se z mladimi fanti postaivl.jale.
— Pri tem igra denar poglavitno vlogo — boste rekli — lloga-temu .starcu je lahko dobiti mlado dekle. In priletna bogat inka si lahko mladega fanta privošči.
Je že res. toda ne vselej. Pogosto ne igra denar nobene vloge, ampak .so drugi faktorji, ki družijo ljudi na tem čudnem svetu. Prav hi bilo. če bi se enako z enakim družilo, pa to se le redkokdaj zgodi.
Cc vidiš ponosnega in po&tavnc-
tudi brate Hrvate iz Barbertona pozabil na nje. Truplo je ležalo v in okolice in od dmigod, tla se pik- kovčegu ž- najmanj 15 let. Ker ni nika v ivelikem številu udeležite, .»mogel noben zdravnik v okolici za kar vam ne bo žal. Jedi in pt-j podati bolj natančnejše izjave o jače bodo prvovrstne. Kar na ž.ak-! najdenem truplu, .so [»oklica I i na lje bo vsakovrstne zabave in .sme- j pomoč. Dr. Milosb^viclia, ki je po ha. Za plesa željne bo pa skrbel j pregledu izdal gornje poročilo, domači dobro nam znani godec'
Mr. John Spetič,
Tem potom tudi prav prijazno vabim gospoda Petra Zgago, pa da se ne bo zopet izgmvarjal. da se je za tako dolgo pot treba namazati s terpen! inom.
Torej nasvidenje v nedeljo dne 11. junija na zgoraj omenjeni farmi.
Za odbor:
Josip Cjčič.
maja se je dr. Miloslnvieh udeležil prireditve mladega -Jugoslovanskega Prosvetnega Kluba, ki se je vršila v Ilarmonie dvorani. Ob tej priliki je v svojem govoru omenil presenetljivo vest. tla bo dal slovo Ameriki indW okro«r 1. julija podal v staro domovino, kjer bo.prevzel rektorski stol rednega profesorja za greh«?* I verze.
za $40 ponarejenih de.seiie. še.st ponarejenih poldolarskih novcev pa je našla pod viaduktom na li>. cesti. «» katerih sumi. da so istota-ko iz Zidarjtive "delavnice".
Detektiv Dicekhoff. ki je prišel Zidarju na .sled. je dejal, da iniii informacije, po katerih je najmanj š* par drugih oseb vedejo .za .Zidarjevo početje, vendar še ni d ogli a n o. ali so bih* te osebe kriminalno soudeležene pri ponarejc-, vanju oz. razp;vavanju ali ne. < >!>. , stoja fia možnost, tla bo sledilo še j več aretacij. Zidar je bil poplavljen pod $10.<MK> bonda.
SKRIVNOSTNA AKCIJA AVSTRIJSKIH MONARHISTOV
DlWAJ..2*. tuaja.
Včeraj so se pojavile govor •• \ • je bivši prestolonaslednik Oton
SVET, KI SE POTAPLJA
Anton tiavriljuk. pariški dopisnik "Večerne Moskve", piše o sijajnem plesu v neki aristokratski hiši S. (lerniajnski četrti. V sobi za bridge je videl pri eni mizi tri dame. Ena je imela nošo "Lačne matere", s čipkami in s svilo je posnemala cape revežev. Druga je nosila obleko z geslom "Oglodana kosi" v vrednosti 10.1)00 frankov. Tretja v noši "Obešenke" iz belega haržuna je imela na vratu en m« ter in pol dolgo vrv iz rožnatih biserov. Med tem ko so zunaj v temi in mrazu stradali ter glodali kosti proleturei, so se zabavale plemenite dame nad njih nesrečo.... Pri razkošni večerji so uživale jerebice, zrezke "brezposelnih" in IkIiišc prenočišče pod mostom". Višek gmisnosti je pomenila sladka jed z noslovom "Obup". V veliki hiši iz sladoleda je sedel bolni oč<* sredi razcapanih otrok. Vse je bilo narejeno iz marcipana. V kotu je ihtela iz pomarančnih kosov šestav-11 jena mati. Jed je izzvala viharno j navdušenje pri povabljencih, ki so ji«; pohrustali do zadnje drobtinice.... Ta grozna slika bo nedvomno še bolj vnela sovraštvo do kapitala, ki ga netijo v Moskvi.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH
— Policiji v West Alli.su in v Milwauke .sta že dalj časa opazovali. da krožijo po okraju ponarejeni novci po 10c, 25c in 50e.
um- prišel v avtomobilu s francosko i značko pri Kufsteinu preko avstrijske meje in da se mudi že več dni pod tujim imenom v nekem solnograškem hotelu. I »aje so rr}o dognali, da je Oton Naltshurški «e-
Dolgo časa ni mogla priti na sled | napravil izlet iz S .lnograda na ponarejevalcem, dokler .se 29. ma- j Dunaj. Tem vestem se ie pridru/i-ja westfalskim
detektivom
lil posrečilo izslediti "kovačniee". Razkritje pa je prineslo Slovencem
precejšnje presenečenje. Policija madžarskimi legitimist!. Ob enem
la tudi trditev, da je imel bivša cesarica Žita v IJadenu pri Dunaju v;,žne razgovore .z avstrijskimi in
je namreč aretirala 38-1 etnega rojaka Rudolfa Zidarja, ki je bil po naselbini precej znan. žal ne preveč z dobr * strani. Bil je že par-
se je pojavila verzija, da je madžarski ministrski predsednik (»omi,-boes prišel v soboto v Avstrijo *>;;-m< zaradi tega. da bi se udei -žd
krat zaprt sicer radi kršitve pro-; zaupnih posvetovanj z avstrijskim
hibicije (obratoval je nekje dal j > nemarhisti in po možnosti tudi
č*sa tajno pivovarno) a bil je znan tudi kot pretepač in s uro vež. &e-lc 4. februarja letos je odsedel enoletini zapor radi napada in ne-ivarne ranit ve nekega drugega rojaka. V zaporu pa se je sedaj navadil še neke druge obrti, ki bo1 zanj najbrže usodna za ve"- let —. ponarejevanja denarja. Te "pamotnosti" se je naučil — kakor je na policiji sam izpovedal — od nekega drugega sojetnika ter se lotil dela, čim je zapustil jetniško zidovje. Za koliko haš je ponaredil tega drobiža, s veda ne bo priznal. tinla policija ga drži odgovornega za i več tisoč dolarjev puna redbe. Policija je ob odkritju na Zidarjevem domu v West AlILsu. poleg orodja in "modelov" našla
$2»— Mm m
mKUmVUBrHAHm
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO T6ČN0 IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO
NAVESTI
Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo noizpremenjena.
■STLAČILA ▼ AMEBiSKIH DOLARJIH
Za izplačilo $5.00 morate poslati— $ 5.75 »» •• ainno »» »» ..$1045
H
•10.00 $15.00
moo
$40 JM

...$41J5 .45L50
RtJtBiUk aobt v lUmn kraja Implattlo ▼ dolarjih Nujna ntVarlla lsvrtiajcmo po CaMe Letter sa pristojbino 51.—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
. , ir ... «Glu Naroda"
MM WM8T Mk 8T&M*T
Otonom in Žito.
V avstrijskih službenih krogih m. vse te vesti demantirali kot i/.mi^lj"-iii' in zatrdili, da o kakem hi vanj i h:v.s«* i-t-sari«'»* ali !>ivs<*^;i i»re?st«»3«:-tiasletlnika v Avstriji ni liikioimr nič znanega, (ioemboes pa. da j-prispel na Dtinaj samo zaradi a-sebne zadevi', zaradi birme svoj« hčerke. Pri tetn pa priznavajo tudi slržbt ni krogi, ila se je (J«»emboe». (sestal z zveznim kancelarjem dr. Dollfussom. s katerim je razpravljal o aktualnih političnih problemih. Goemboes je že sinoči zooet odpotoval nazaj v Budimpešto.
Zvezni kaneelar dr. Dollftiss j>' imel včeraj po radiju govor, ki j" bil razširjen po vsej Severni A me. liki. Rekel je med drugim, da -ta avstrijska vlada in prebivalstvo z odkritim zadovoljstvom sprejel » Rooseveltivo poslanico. Avstrija leži v središču Evrope in je zato cd vsakega zapletljaja najbolj prizadeta. pa ima tudi največji inter»*s z-« vprašanje svetovnega miru. A\-strija je poklicana, da posreduj' med celotno nemško kulturo, katere najstarejši in najotll'ičnejši nosilec j*4 bilo več stoletij bas a\"Strij. prebivalstvo, in med drugimi narodi. Nova avstrijska ustava, ki jo vlada izdeluje bo povsem prežeta s pojmovanjem novega družabnem i reda na podlagi stanovskih zastopstev. Izločitev parlamenta v Avstriji ni slučaj, temveč predstavlja mejo v organskem razvoju, ki vodi k jiopolnoma novi zgraditvi avstrijske države in novim oblikam zdravega ljudskega zastopstva. Tiso* let dolgo se je na avstrijskih tleh odločevala evropska zgodovina, nad 600 let so vladali na Dunaju nemški eesarji ter posegali odločujoče v razvoj svetovnih dogodkov in zato ima Avstrija tudi pravico in voljo, da si sama oblikuje bodoč-
9. r.
..........norit in«¥9jo svobodo*
ga moža. v družbi izžetfe. jezične in z ivsemi slabostmi obdarjene zakonske polovice, se čudom čudiš: — Hm. kje sta se .pa tadva srečala
Ali pa nasprotno: — Lepa in dostojansTvena žena. poleg nje pa krevsa pokveka. tla ji* l»og u-smil i.
Kdo je zvezal te čudne pare. kje .so se našli
Potemtakem mora biti resničen ribniški pregovor, ki pravi, tla Bog ljudi pari. Krajinčan pa bu« še.
A* mojem rojstnem kraju j.» živelo dekle nebeške lepote. Lojzka .»i je bilo ime. in k<> se je zgodilo t«». kar »vam bom zdaj povedal. je bila stara petindvajset ali šestindvajset let. Ko ji je bilo šestnajst let. so se začeli odlašati prvi snubi-i. Vse je odločno zavračala in zavrnila. Ni imela ne prijateljev in ne prijateljic: sama je hodila svoja pota. moško in odločno. pogled uprt proti nebu. kot da bi iskala druga nekje v nebeških višaivah. Kaj so ji bili m.ir knapje. ki rijejo pod zemljo in kopljejo .srebrno rudo! Kaj so ji bili mar cesarski škriei. ki .so j.» k;ikor v«-šče obletavali.' Bogatin grun<Tarskim sinovom, ki ^o ji polagali velika boga.stiva pred	• in jo prosili, naj jih usliši. >«» je prešerno in pomilovalno .sinejrila.
Proti nebu je gleda'a. tam g" j" iskala in tam ga je našla.
Xekega jesenskega dn • .»o jiri šli v Idrijo laški komedijanti. Na Starem trgu so razpeli š-itorišče in kazali vsakovrstne kunšti. Stari Fumagali je ves t"deu oznanjal, da bo v nedeljo po veliki maši naj-' večja senzacija.
( Ko je stopila v nedeljo Lojzka : iz cerkve je bilo na trgu vse črno | ljudi. Kot ponavadi, je diviguila j pogled proti nebu in zagledala j med (lolijevo hišo in Staro ustalijo v višini dvajsetih metrov napeto vrv. l*o vini je pa drzno stopal mlad svetlolasi moški, o-lilečen v tesne hlače i/, rmetie Žide in v rdečo zidano ^rajeo. Stopal je p<» vrvi kot da hi hodil po cest i ter pri t-m uganjal take vragotije. da je že itak zijalasta lilrija dobesedno zijala, hi tudi Lojzka je zazijala — menda pr-(tvič. odkar .se je začela zavedati I svojega deklištva.
Komedijant je prenašal po vrvi svoja dva lepa otročiča. nazadnje je pa še s\-(>jo ženo naložil ter jo z otrokoma vred nosil nad glavami strmečih raihtvednežev.
Ko se je nazadnje prišel poklonit in poslovit, sta s- ujela dva pogleda. Tako željno in hrepeneče ga je gledala čista iti nedolžna Lojzka, da je čutil v vrtoglavo višino ogenj njenih oe«.
Ko je hibi že Irda noč. ->e j»* vračal največji šal.jivee in cinik, kar sem jih srečal bodisi v knjigah ali v življenju — enooki vpokoje-lli knap -lanez Ži-bek -- iz Za godove gostilne po samotnem dre v o redu doiii(»v. ZeJ>ek je z enim o-česom več in bolj natančno vid- I nego vsa zijalasta Idrija z u.semi svojimi u.sti in očmi. hi kar je videl. je bila njegova skrivnost, in skrivnost Lojzke, ki je kmalo nato začela bledeti in veneti, ter skrivnost laškega komedijanta, ki je že naslednjega jutra odpotoval v širni božji svet.
Po treh mesecih .so sta riši Lojz-ko zapodili. Bivši snubci so >»• ji posmehoval!, njene tovarišice — Marijine device. — >«» zatiičljivo pogledale vstran, če >o jo srečale, liberalci in socijalisti so jki p«»-udarjali. kam doveile človeka ter-cjalstvo.
Nesrečnica je poiskala zaivetja pri napol slepi in naglušni .%lari teti v (irapi. Vse d tlet ve je presedela na klopici pred hišo. gledala v tla. in strahotna čakala dopolnitve.
Nekega popoldne je prišel mimo Žel>ek. kateremu se imam zahvalili za marsikatero domislico in od katerega sem se tudi precej cinizma navzel. Nikdar mu pa ne bom odpustil besed, ki jih je rekel nesrečni«.* i.
—	No. kako je. Lojzka * — jo je hinavsko pozdravil.
Ona. vesela, da je še čbuvek na svetu, ki je prijazen in usmiljen ž njo, je kar naravnost rekla :
—	Po pravici Vam povem, da me strašno skrbi, kaj bo.
—	Ah. čemu hi skrbela — jo jo potolažil. — Xič hudega ne bo.
—	Ali res ne?
—	Seve«la ne. saj bo vendar pri-fiel otročiček gladko in korajžno po vrvi na »vet . . .
T
"GLAS N-A*feO n A?
NSW YORK, TOUDATvJmAltt)
THE ULROB8T 8LOVZKK DAILY te U.
PERZY S&KI:
Ponavljam tu doslovno zgodbico, 'ki sem h, slišal slučajno v vagonu iz ust v i* I« a sopotnika.
TERMINOLOGIJA
življenje priskutilo. Ozlovoljil jsem j "Kako morete tako
be pa sta dobila Marko Cestnik in neski njegov .sosed.
Skoda, ki jo je povzročil požar, znaša okrog 100,000 Din. Bila je krita le dedoma. Kako je ogenj nastal. še ni znano. Ogenj so pogasili šele [vozno zvečer.
se in prodal posestvo. Že smo mislili oditi v
CESARJEVA SVAKINJA — KROJAČICA
V Monako vent je otvorila v ho-nesramno telu "Pri štirih letnih dobah" j govoriti? To ni nikaka tatvina, to modno krojačnieo za dame grofi-
Varsavo, je samo devalvacija !...."
Vživljenju mladosti
Spisal FRANK T BOHA
iiiiiiiiiiCT^IIIIII!IIIIIIIWW!ll!!l!ill!!il!tWW!lil!^
(.Xadaljevan jr.)	^
lillllll!!!^
Xekega dne je dospel iz Ame- je pa z vlakom odpeljala proti Puri ke neki moški v sosednjo vas. naju.
Nekje je čula. da je bil tudi 011 v , .Kc nikoli ni bila v tak i velikem tistem kraju kot njen mož. Tedaj mestu. Po velikih Ježkin"-ah >«* ji j»-• ea Frančiška Wernbergova z Fhi- j*e je pa odločila, da ga bo šla vpra- posrečilo. da je našla ulico in hi-
' Ali s., sjmminjate časov iz. le-j tolažil sem se. da bom rešen vseh Ekspropriaeija. kontrihneija. re-' naja. Ime lastnice je izmišljeno, šat. če je kje Toneta videl, t:- 1!MM; ' Mi smo to imenovali m-1 vaških skrbi, ko se nepričakovano kvizicija. devalvacija!.... Xihee še Pod njim se skriva žena brata biv
U
-ko revolueijo. a bil je to njen pr-vi. čitau poskus. Tedaj sem stanovi'! ua v a.- i. NVkega večera se pripeljejo pred hišo štirje tovorni vozovi. Ilauditje. <1 vest o |K>tepuhov, ki so bili zakrinkani in oboroženi ? browningi. O kakem odporu spl»h misliti ni liilo mogoče. Kdo hi nas pa sicer tudi hranil ! Služinčad? X** rekel hi dvakrat, da ni bila v dogovoru z handiti. Treba se je hiio vdati v voljo Inžjo in mirno gledati. kako ho nam jemali denar, dragocenosti in celo sobno opravo.
pojavi pri meni vrhovni stražnik z žendarmerije.
"Plačajte, prosim. deset tiso;-." Xisem se mogel premagati, da ne hi jeknil :
"Pa to je rjv.bojuištvo na lepem, pri b« leni dnevu !
On pa kar plane nadtne. kar 7 ročno granato mi začne zamohovat i P<kI nos:
"Kakšno razbojništvoM Kako se upate tako izražati? To je kontr.-Imcija."
Skazalo se je. da so v okolici r.e-
Tako .-pokojno so vam gospodarili, I kje izvršili nekak zločin in obla koda ne ropajo, ampak da se se!i- sti so nam vsem naložile kontri-1110. \azadnje pa mi še ntnloda ni-jhncijo.
so preslrelili glave. Kaj mislite, j llohro, naj ho — kontribuciji'. iakaj 1 Ko so že vso hrkjarijo iz-[to je nekaj drugega. Brez ohotav-no-ili i/, stanovanja, se nisem mogel lianja sem plačal. Dopemo v Var-vadržati, da ne hi jeknil:	j šavo. Vedeti morate, da so mi vso
"L'tidje božji, kako morete t m ko I to. ki sem jo dobil za posestvo, iz-nekrščausko ropati, tako brt-zbož ! plačali v ruski valuti, firem zme-110 ?"	. 11 jat in v banki mi ponudijo ok«*og
Vato pa eden bnnditov kar skoči sto mark za sto rubljev. k uii'iii in mi i kar kratkomalo zacii** Kri mi je udarila v glavo.
vihteti browning nad glavo....
"Kako ropati kaj ropati? To ni rop. samo ekspropriaeija!"
Čudež je bil. da sem odnesel /dravo kožo. Nesreča je hotela, da *eui imel doma vi»čjo vsoto denarja, zatorej sem to ekspropriaeijo dolgo l^oinnil. Toda naučil sem se, da kraje ni mogoče imenovati kraj«. In ko so mi nekaj mesecev pozneje v Varšavi na ulici vzeli denarnico, mi še na misel ua prišlo, da mi me okra I i.
" Kkspropriacija.** Tvorna j <Ia se je revolucija pob-«rl.i. že je huknila. Vojska. Nekega dn< se pripelje pred hišo oddelek vojakov. Odpeljem tu i živino i/, hleva. konje j7. konjušnice, pobero perilo. od« jc opravo. celo srebrni 1 «* <*emii je bila vojaku v vojski src-brniuji. tega še danes ne razumem.
me ni nikdar v življenju okral, vendar sent ob vse.
Zadnjič sem se napravil z žen.o in otroki v gledališče. V naših takratnih razmerah je bilo blazno, dovoljevati si tako potrato, toda težko je: pridejo trenotki, da človek ne šteje do .zadnjega beliča, samo. da se razvedri in vsaj za dve ali tri ure |>ozahi na skrbi.
Vrnemo se okoli enajstih in t salonu zaslišim nekak šum. Planent noter in ugledam zamazanega potepuha. ki mi nekaj pleni okrog pisalnika. Hvala Bogu. da sem d«»-sti močan. Brž. ko in stisnil za vrat. pozelenel.
"Kaj delaš tu, lopov ti?' pravim.
On pa nato:
"Krast sem prišel, prosim
"In. mislite si. kakor hitro sem'
a šega avstrijskega cesarja Karla
šo. kjer je bila zaposlena nj-n.i Omenjeni Amerikanec ni bil pa prijateljica. Milka je vstopila v re-n ill če drugi kot tisti nepridiprav, stavraeijo ter sedla k mizi. Takoj Habsburga Zadnjega. Frančiška ki ga je bil Tone naklestil. ko sta | je bila pri uii strežajka in jo vpr.i-Hohenlohe-IIabshurg.	bila skupaj na ,hrani in na sta:»o ' šala. s čim ji hoče post reč i.
Avstrijski nadvojvoda Maks je vanju v Yonngstownn.	j Milka j«* rekla v slabi nemščiiv.
namreč vzel za ženo hčer princa Ko je Milka prišla k njemu in j ako hi mogla viditi natakarico
ako hi mogla videti natakarico
J pripeti tujcu, ki pride v veliko 1 poznano mer. t o. Milka je vpoštevala j iVpciini svarilo in ji je pritrdi'*. I d;» se ni Treba ni«"- bati. da m* In> že čl:vala in s*' v kratkem času vrnila nazaj.
I'm za uro j.- hreela naprej. Dan se jc nagibal h kom u. Milke pa nI bdo še «mI nikoder. Pe|x-a je v stra hu pogledoval;! na cesto. ako jo ho uzrla, nje pa ni hotelo biti. Na zemljo je že legel mrak iu v mestu je zasvetilo nešteto električnih luči.
Naenkrat o začeli prodajalci večernega lista kričati |w» ulicah: — Extra! Velika nesreča!
To je bilo dovolj, da so ljudje pridno kit[M»v»Ii od radovednosti. I "1st. kajti vsak je hotel vedeti, kaj se je zgodilo.
(Dalje prihodnjič.*
Hohenlohea. nekdanjega cesarske- ga vprašala po Tonetu, se je žaga namestnika v Trstu, llohenlo- i režal iu ji rekel, da težko če ga bo he je postal pozneje ministrski |še kdaj videla. Tone da si je naiti-
preilsednik in dvorni komornik na Dunaju. Zakon z lepo princeso je bil v začetku srečen, po prevratu 101 H, pa so uostala med zakoncema nesporazum I jen ja. poglavitno zaradi nedostajanja denarnih sredstev. Nadvojvoda Maks je popol
ris" že drugo dobil v Ameriki, njo pa samo še toliko v pismih drži. da ne hi naenkrat vsega zvedela. 111 še več drugih stvari se ji je nalagal.
Milka je dospela vsa objokana domov, zaprla se je v sobo in ihle-
sepi ga zgrabil < ,,om» obubožal, princesa Ilohen- !;i U() mnUl ^ xjl.no dntžabniee je fant na mail _ P* mu n\ prinesla ,v zakonj Hive nj hj!o (lrtl|1J, sklenila je. d«
nikakor ne sme 011a izvedeti za nje-
no Im»1. Otrla si ie solz iu s<* ne-i eprav nista zakonca formalno' k(|,iko O|)nmogh/k(> j,, K,tza (lo-
:o«-ena. z.vita ze dolgo vsak zase.»^ ,,nil)OV z |in,j.L
Reza je takoj opazila, da ?. Mil-k:» ni vse v redu. lzpraševahrjo je Milka se je pa
obgovorila v slovenskem jeziku, kajti takoj je opazila, da je Milk 1 Slovenka. Z uljuduim glasom j; j,, povedala, da je Pepca v kuhin ji in da jo takoj pokliče.
Nepopisno vesela je stopila lVp-ca k Milki.
— Milka, ti tukaj? Kakšno iz-nenadenje!
Milka ji je vesela stisnila roko. nakar sta >i obe hkrati začeli ji-i-jiovedovati s vrt.je doživljaje.
GLEDALIŠKA ORGANIZACIJA NA ŠVEDSKEM
"Toda to se pravi krasti!" Bankir pa kar skoči k meni. in mi kar začne žugati z buciko, s ka-jtero je vbadal bankovce.
Da .se nisem o pravem času u-maknil. kdo ve. če hi mi ne iztak-11 i I očes;!.
skoro nobeqie imela od česa živeti.
■ 11"» IHII. 1 »I roi NI If MHZ III SC lli'-
l^epca jo je izpraševala. kako in kaj je '/. njo. Milka ji je pa le ua kratko odgovorila ter rekla da ji bo pozneje vse razodela. Pepen
I	.	....	111 »t i.-.iti. i/.|ii nai t (itti |i» jr (	1
to slišal, kakor hitro sem ugledal	],™Ui'l*k» J"^!« tem in onem. Milka se je S"	koj «P^'»vala pr^t dan
človeka, ki mi je preprosto, po Je ^ *UlUu).	v Monako-, no . ;j[a ^ ^	; nakar sta šli v sobo. kjer ni hote-1
krščansko povedal, da krade, me j-	S	«voje sestre, kt je j	H« hiti pogovora ne kraj.-..... kon
"	.....'-----------»------ • v-o tisto )io»> je Milka prejokala.
Xadvojvotla iMaks j- životaril nekaj časa med Dunajem in Motia-
tako ganilo, da sem ga začel poljubljati iu objemati.
"Saj me razumete, kaj ne? Vi J sami bi na mojem mestu tako rav- ;
Svedki prosvetni minister Artnr Kngherg namerava rei »rga nizi rat i gledališko življenje v tej deželi in vlada je v ta namen sestavila odbor. ki ho izdelal smernice za to reorganizacijo.
Predvsem gre za to. da hi bila tudi dežela deležna v večji meri prvovrstnih opernih in dramskih predstav. Odhor predlaga, naj bi kraljeva drama in opera v Stoek-liolmu prirejali gostovanja s pos«*h-nimi skupinami, v katerih hj sodelovali vodilni umetniki stoek-holmskih gletlališč. V provincial-! nili mestih naj bi se ustanovile
je odprla salon za dani:
razmišljala, kaj bi storila. V
sii ni i in na niojcin mesni ihku rn-	-	_____,	, ,	... , ,
..	, .	. ... .	jo l>o gotovo boljs«1 resda kakor
nali. toda drugi s<i razglasili, da „ , • . , .. .
,7, - , . ,	njen visoko doiien naslov,
sem zblaznel.... — je končal moj	______
NAPOLEONOV MUZEJ V
sopotnik s trpkim vzdihom.
Ni-
mogel zwlriiiti, jekril
*'(io»spo<ta, to se pravi ropati'....
Xato to pa ti kar skoči častnik k ineni in začne kar mahati s sabljo nad glavo:
"Kaj ropati, kako ropati t! To je rekviziei ja !''
(Srozil mi je. da me bo dal pri priči <»besiti pred hišo. Že sta me dva vojaka zgrabila 7.a roke. da me od vedet a ua vejo. Od osuplosti sem omedel. Ko sem rwlprl oči, vojakov ž<- ni bilo več. Očividiio so mislili, d« s*>»i umrl, in da me ni vr^i-no obetati. Povem vam. «la je bil prt-vi čudež., kako sem odnesel zdravo ki žo.
Seveda tne je to spametovalo. (hI takrat se nisem upiral če so mi kaj vzeli. Trudil sem se. da bi /gnilo ha ga te) i sira) :
" Malenkost.... Rekvizicija....**
Toda to so bili že nemški čas», in veste, kako so znali Nemci rekvi-rirati — tako, da se mi je nazaduje
Ivan Roškar umrL
23. maja jen mrl pri Sv. .Juriju v Slovenskir goricah v starosti 7:i le»t bivši poljedelski minister in narodni poslanec Ivan Koškar. Pokojnik je bil »v narodnem gospodarskih življenju Slovenskih goric zelo ugledna in vplivna osebnost. Te obmejne kraje je zastopal svoj čas v dunajskem parlamentu, štajerskem deželnem zboru in po prevratu v beograjski narodni skupščini. Po ustanovitvi Jugoslavije je bil minister za kmetijstvo v Proti če v i-Koroščeri vladi. Bil je kmet-samouk, dober gospodar, ki se je s pridnostjo in nadarjenostjo povzpel tkao visoko. V začetku svetovne vojne je moral med mnogimi drugimi narodnjaki tudi on v graške zapore.
Podrobnosti o umoru starega uiitkarja.
22. maja popoldne je na Drstel-skem vrhu storil žalostno smrt 72. letni užitkar Jožef Petek. Vbila ga je mlada posestniea Marija Ileri-čeva po dolgotrajnih sporih, ki so nastali v hiši zaradi skromnega starčevega prevžitka. Sitari Petek je svoje posestvo, na katerem je imel izgovorjen dosmrtni užitek, izročil leta 192-0 z izročilno po-
Egiptski kralj Fna<i je sklenil osnovati v Kairi muzej, ki bo po-
JIT--svečen spominu Napoleona Borni-
i parteja. Muzej bo<lo uredili v ar»l>-godbo svoji vnukinji Ani. poro- j ski	kjpr	deloval
čeni Pluškovi. ki pa je posestvo že j Napolefinov štab (Denon Berth*, prihodnje leto prodala zakoncema f ,of jtd } Frall(.ijw ,H) fbla ItlllZeju.
: na razpolago razne predmete, ki i :ic nanašajo na Napoleonovo biva
Važno za potovanje.
Kdor j« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da ie poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skuinje Vam tamuremo dati najboljša pojasnila tu t ud t vse potrebno vrexkrbett, da je potovanje udobna in htiro. Zato j« taupno obrnite na nas ta vsa pojasnila.
Mi pretkrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovolje-nja, potne lute, trizeje is sploh vse, kar je ta potovanje potrebna v najhitrejšem času, in kar je Qlavno. ta najmafjie stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker prodno se dobi is Washing t ona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pihte torej takoj ta brezplačna navodila in tagotavlja-ino Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENfC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU C o 216 West 18th Street
Jožefu in Mariji llerič. Novi rod. ki je prišel na staro posest, je moral s kupno pogodbo prevzeti tudi užitne pravice starega Petka, ki je imel v hiši izgovorjen svoj dosmrtni kot. Ko sta Heričciva lani pogorela, si je moral Petek poiskati začasno drugo stanovanje. To se je gladko uredilo, nastali pa so spori, ker nova posest niča nista starcu dajala dogovorjene užitni-ne. iXastale so celo pravde, pri katerih je stari Petek prodrl. Baš tedaj je bila dovršena nova hiša in stari užitkar se je v času. ko je bila mržnja na višku, vrnil iv njo na svoj izgovorjeni kot. Ker ga je imela vedno pred seboj, je mlada posestnica ob vsaki priliki dajala duška svoji mržnji.
Staro sovra&rtjvo je na strašen način izbruhnilo 22. maja popoldne, ko sta bila starec in mlada gospodinja sama doma. V prepiru je mlada žena udarila starca z železnim. okrog 8 kg težkim drogom trikrat po glavo, da je izdihnil v nakaj minutah. Kakor je ugotovila komisija pri obdukciji, so silni udarci starcu lobanjo popolnoma zmečkali. Pri prerezu kože so se možgani kar stresli iz razbite lobanje. Smrt je nastopila zaradi možganske krvavitve.
Velik požar vx Hajdini.
12. maja dopoldne okrog 10.30 je nenadoma nastal požar pri posestniku Marku Cestniku v Hajdini. Ogenj se je zaradi vetra z veliko naglico razširil s hiše na bližnja gospodarska poslopja in zatem tudi na posestvo Jožefa Goj-čiča. Siloviti požar je uničil obe stanovanjski hiši in vsa gospodar-ska poslopja obeh posestnikov. Po-gorelff je osem stavb. Deloma so bile krite s slamo, deloma <z opeko, nekatere so bila zida>ne, druge lesene. Xa pomoč so prihiteli domači gasilci ter gasilci iz .Turovcev in iz Ptnja. Po napornem del« so o-genj toliko lokalizirali, da sosednje hiše niso bilerv nevarnosti. Pri gašenju pa «e je občutilo veliko pomanjkanje vode.
Pri ivaevanju pohištva in razn«. ga orodja, iz gorečih poslopij ho. dobile Magdalena Ostaikova, Vero-nika Cepkova in Rosa Palov*.hn» de opeklina* tvse trimo morali z reševalnim avtomobilom odpeljali v
ki ga vo- in
di sama. Seveda se je poprej te-'drugi vasi je vedela za ciganko, o meljito izučila krojaške obrti, ki kateri so pravili, da je dobra vc-
deževalka.
Takoj naslednjega dne je se podala k nji. Rezi je rekla, da ima važen opravek in da se ji ni treba nič bati. če ne bi prišla ob času domov.
Ko je dospela v cigankino stanovanje. j> je slednja najprej izprašala. Milka ji je vse razodela. Ivo je ciganka «"ula Milkino izpoved. ji je .začela gledati v dlani rok. nakar je odgovorila : — Da. j" vse resnica. Tone ima že drugo ljubico v Ameriki.
Takoj j-i je pa začela tolažiti. «"-e*\ | da njenega moža lahko zopet sprn-
KAIRI
I družlie gledaliških posetnikov. ki
Milka je Pepci razodela vsesvon- ...	...	. ,
,	..... '..I naj bi zajamnlc gospodarsko pl; t
težave. |Jo kratkem razmišljanju j«!
je rekla, da je najbrž napravila j
veliko napako, ker je vse tako v,
živo resnico verjela tistemu
tega načrta.
Švedska ima poleg stalnih gledališč v StockholmII in tioetebor«
. . , , , ... . , . . iru celo vrsto potujočih irledaliskdi nkancu m istotako tudi ciganki, t .	.	, - , , ,
. ... . .,	,	skupin m večina p'MiezeUkih me.sr
.Najprej bi se bila morala preori '
čati in šele potem verjeti in misliti na beg.
Milka ve pa ni dala pregovoriti in kar nadalje trdila, da ji je že vrče narekovalo, da ne bo \>e pra» in da o Tonetovi nezvestobi v»s"- n<-dvomi. Tone da je žc tisti k rat dokazal. da ji tako ljubezni ne vrač i kot hi bilo treba, ko je šel kar v Ameriko.
Prvo je bilo za Milko najini!j po-i trebilo, da si dobi primerilo službo.
nje v Egiptu.
vi na pravo pot. če bi ji plačala «Jf->-. katero bi morala v kratkem .•-•isii
nastopiti, kajti denarja ni imel veliko s seboj. IVpro je prosila, da
V0DNJIK0VE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair
in knjige Vam bodo poslane naravnost m dom.
roč ila s prejema :
I? "GLAS NARODA"
V 216 W. 18th Street [) New York, N. Y.
tovo vsoto za njeno delo.
Milka ni niti malo dvomila « cigankini izjavi. Trdno je bila prepričana. tla jo Tone res vara in nikoli več ne misli k nji domov. T »-da za cigankino pomoč ni marala. Rekla ji je, da ga tudi ona več noče.
Že medpotoma je napravila načrt, kaj bo torila. Xa Dunaju je i-mela neko prijateljico, ki jc bila v službi kot natakarica in odločila se je. da gre tudi ona na Dunaj. Najprej je ini>lila vse razodeti lie-zi in tudi Tonetu napisati poslovilno pismo, pase je premislila ter je vse tajno opravila.
Xe da bi Reza kaj vedela, je
bi ona (Kisredovala med njo in gostilničarjem.
Pepca je res vprašala svojega gospodarja. ako hi iii'igel tudi Milko sprejeti v službo, (iostilničar je pa rekel, da lie potrebuje nobene. Vse-eno je pa Milki nudil toliko ugodnosti. da ji je d«.volil, toliko časa hit: pri njem dokler si ne dobi druginl službe. Milka je bila tudi tega vesela, kaiti bolje je bilo tako nego nič. V takem velikem mestu kakor je Dunaj, je upala dobiti delo.
Naslednjima jutra se je odpravila v prodajalno v sredino mesta, kjer si je imela kupiti nekaj po-Milka spravila skupaj potrebne .trehečin. Pepca jo je opomnila, da stvari in jih zložila v kovčeg. Ko je lia; previdna, da se ne hi mo-
ima svoje gledališke zgradile. IV-ieti delujejo v mnogih krajih gh1-d;.Iišča na prostem. V letošnjem poletju Ihi romalo po deželi l."s različnih irtcdaliških .»kupili s .skupno '2">0 umetniki, ki bodo >. kakšnimi .10 stvarmi igrali v l.VI krajih. Lansko leto so se zvišale državne
subvencije kraljevim irb-did'ti-Vm I koncertnim in «rle«lališkini i|rn/.'o:i>ii I ze l?.4')0.(MM> švedskih krmi. J zavili gledališki odbor predlaga ii-stanoviitev poselun^ga urada /«i
kontrolo in pravilno ujtoral»o teli
sredstev.
Reza delala na polju, je Milka napisala nekaj besed na listek in ga pustila na mv.i, nato je pa odšla neopaženo na pot.
Po več urah hoda je končno vsa utrujena dospela do postaje. Tam je prenočila in naslednjega dne se
rebiti kjd izgubila, kar se rado
VOLKOVI IN GOSI POD ENO STREHO
Xa hannoverskem tovornem kolodvoru Wcidendamu so pobegnili iz navadnih uuiliojev volkovi, ki jih je bil nekdo iz Muenstra }>osla| v Skamlinavijo. Zveri so se vozil-1 v vagonu, kjer je bilo tudi več zabojev gosi. Krvoloki so najprej po-morili kakšnih *20 gosi. ki so jim odgriznili glave. Volkovi so potem ušli v mesto in tako begali po u-licah, da so morali poslati nad nje strokovno izvežhane osobje. ki jih je polovilo in zopet spravilo v kletke, s katerimi so nadaljevali vožnjo v namembni kraj.
RRUSTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGL A S U J-T E
«f
GLAS NARODA" m Sta mu nii
—
Vsakovrstne
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 1.8th Street New York, N; Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN

'ir*"^ T'
•»tu H Am ODA-
NEW YOU, TUESDAY, JUNE 6,1933
THE LAMEST SLOVENE DAILY ta U. S. A.
DEDŠCINA
ROMAN
ŽIVLJENJA
ZA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H.
i 37
—	Yen. paylavee. nikar .se ne kaži kot bi bil kak zgleden fan', drugače ti bom to pregnal! N'ikar se nemešaj v zadeve, ki te prav nič ne brigajo. Za sedaj .sem jaz tukaj gospodar in jaz bom določeval, kaj ho zfrodilo. razumeš — zavpije jezno.
Henrik ga za trenutek pogleda, nato pa se obrne in odide. Gre takoj v pisarno dr. ISernda in mu o nastopu vse pave.
•— To je nesramno, da ne izpolni želje starega očeta. Ali ga k temu ne mortmo prisiliti, gospod doktor? — zakliče »ves jezen.
Ralf nekoliko pomisli, nato pa skomigne z rameni.
•— Mogoče bi ga mogli k temu prisiliti, toda morali bi govoriti z notarjem, toda* ne vem, ako naj bi vam k temu svetoval.
—	Toda pomislite, gospod doktor, še vedno je možnost, da je moj stric Ludvik samo izginil in da še ni umrl. Mogoče še živi v kakem kraju in ne more izveddti, da je njegov oče mrtev in da je njega p<*».tavil za dediča.
—	Prav težko je misliti, da še živ. Tn — če hočete ravnatelja Mertensa v kaj prisiliti, česar ne stori prostovoljno, pridejo za tvas samo neprijetnosti.
Henrik stisne pesti.
—	Da sem tako brez vsake moči! Moja Pestra je <udi vsa potrta, da ta želja starega očeta ni izpolnjena. Naj bo brez uspeha ali ne, je vendar bila njegova želja. Nezaslišno je, da se ta nesramni človek tza to ne zmeni.
Da je sedaj Ilenrik vodil v boj tudi svojo sestro, je skrbelo Haifa Ttenda tembolj. Sam bi najrajši z neba potegnil zvezde, da bi ji mogel izpolniti saj eno željo.
—	Mogel bi po iz vedet i. ako je mogoče ravnatelja Mertensa prisiliti, da izpolni željo pokojnika.
Predno je mogel Ilenrik odgovoriti, se vrata odpro in na pragu se prikaže Eva Marija. Se nikdar ni bila iv pisarni dr. Bernd«. Na prvi pogled je bila zelo razburjena.
—	Ali je moj brat tukaj, gospod doktor? O. Ilenrik. saj si tukaj! Oprostite, gospod doktor, da pridem v vaišn pisarno, toda s Henrikom moram takoj govoriti in sem mislila, da je tukaj.
Ralf zaradi tegra nepričakovanega obiska nekoliko zardi. Njegove oči mu žare in naglo ponudi Evi Mariji stol.
■— Prosim, milostljiva gospiea. sedite; tvelika čast je za ta prostor, da stopite vanj. Takoj bom odšel, da morete nemoteno govoriti s svojim gospodom bratom.
Zardela ga pogleda in proseče dvigne roko.
—	Ne. ne. prosim, ostanite. — pravi Eva Mariji, ko sede. — rada bi videla, da tudi vi slišite, kar imam bratu povedati. Vem. da vas je Henrik popolnoma poučil o našem družinskem življenju in vi ste vedno kazali za vse. kar se nas tiče, veliko zanimanje in taJko boste tudi veseli tejra. kar bom sporočila Henriku.
Henrik prime sestro za roko.
—	Tako razburjena si. Eva Marija — menda vendar ne prinrt-fiaš kakih slabih novic.
—	O, ne. Henrik, povem 1 i. nekaj zelo razveseljivega je — toda, žal, da prihaja prepolno, da ne more stari oče več tega slišati. Pomisli, kaj sem danes brala v časopisu — stric Ludvik je nedolžen šel v s v t in je bil pognan iv smrt. Ni bil Ludvik, ki je tedaj ubil mladega človeka; saj veš. da nama je stari oče povedal, da mu je stric I/udvik rekel, da ne ve gotovo, ako jn on zadal smrtni u-darec, da samo ve. da je samo on iv celi družbi imel palico in da je v»led (tega moral biti ravno on ubijalec.
—	Da. da, Eva Marija; toda kako prideš na to, da je stric Ludvik nedolžen ?
S tresočimi rokami odpre usnjato torbico in izvleče iz nje časopis. Ga razgane in jra ponudi bratu. Pokaže na nek članek, kate rega je rdeče podčrtala.
—	Tukaj, beri to. Henrik, beri glasno, da gospod doktor Berači tudi sliši.
Henrik bere dotično mesto:	V
"Pozna opravičba".
Svetnik dr. Xatusius. ki je 18. avgusta po dolgi bolezni umrl. je na svoji smrtni postelji izpovedal, kar nekega nedolžnega opere vsake sumu je. Dr. Na tu si us je pred več leti pri nekem tepežu. v katerega je bil kot dijak zapleten s svojimi tovariši, nekega mladega človeka, ki je njega in njegove tovariše izzival, tako udaril s palico na sence, da je takoj mrtev padel na tla. Sumnia je tedaj takoj padla na mladega dr. inž. Ludvika Rodenberga. ki je ravno tedaj dokončal svoje študije in je bil z dr. Natusinsom v družbi tovarišev, medtem ki je bilo po mnenju fivoiih prijateljev edini, ki je imel pri sebi palico. Ta sumnja je bila tedaj neopravičena, toda dr. Ludvik Rodenberir 'tega n;ti sam ni vedel, ker je takoj nato pobegnil v inozemstvo in s* i-e tako odtegnil aretaciji.. Dr. Natusiu.-je sedaj na smrtni postel ii izpovedal, d d ie zadal on smrtni udarec, kajti tudi sam je imel pri sebi palico. Tz boiazni. da bi bil ob-dolžen uboja, je tedaj vrgel palico v reko. Tn nikdar ni sum padel nanj. Tako so splošno mislili, da je bil dr. Ludvik Rod-nberg ubijalec in policija sra ie zasledovala. Dr. Natusius se je boril sam 5 seboj, ako ne ,hi svojega tovariša opral napačna sirmnie, toda n' prišel do nikakega zaključka, f>z neka i čaea je slišal, da se je dr Ludvik RodenbTsr na svojem bejru v Jur-no Ameriko potopil s par-nikom ln da te<Jaj nikdo ni bil rešen. Ker njegovo priznanje mrtvemu tudi ne bi pomagralo. je ohranil dr. Natusius za sebe. Toda mnogokrat se je mučil in si sam očital, da je pustil, da je sum ob-visel na mrtvem človeku. Da bi vse odkril, za to ie dobil pogum še-Je na smrtni p<iste]ji in je s svojo iznoved'o izbrisal madež na Ro dervberjcrovem imenu. Kot ie :znano. ie pred kratkim oče dr. Ludvika Rodenberga. lastnik in ravnateli svetovnoznanili Rodenbergo-vih tovarn, umrl. Zelo ie obžaloval smrt svo»eara edinpga sina in sedaj, ža'. ne more več slišati niegnve onravičhe. Zato smatramo za svojo častno dolžnost, da s tem poročilom priporemo k .temu, df je ime dr. Ludvika Rodenberga oprano vsakQ sence.
Henriku se časopis pobesi in globoko vzdihne.
—	O, Eva Marija, da stari oče tega ni mogel več doživeti! — pravi rres gtnjen.
Era Marija mu bolestno prikima.
—	To je bila tudi moja prva misel, Henrik. Toda ne samo zaradi tega me je gnalo tu-sem. Pomisli vendar — ako stric, budvik rea me živi kje na svetu — potrt pri misli, da je ubijalec — ali ni nsMa dolžnost, da storimo vse. da pride do njega vest o njegovi ne-doUno*tf	,
Henrik ginjen in vprašujoče gleda Ralfa.
•— Kaj pravite na to, gospod doktor t
Dr. Bernd je tedaj nepremično gledal v lepi obraz Eve Marije in •» zgane, iskrena je bila njegova želja, da ji pomaga in ji sinil, *ato nekoliko pomišlja.	(

Z1VLJENSKA MODROST STARIH MODRIJANOV
Nekoč je vprašal nekdo Dioge-na, vračajočega se z olimpijskih j iger: — "Je bilo na olimpijskih I ignah dovolj ljudi f — Diogen je odgovoril: — "Gledalcev mnogo, ljudi inalo".
Istti Diogen je hodil po ulicah ves raztrgan in spet mu je nekdo dej a : — "Ljudje se ti posmehu-jejo". — Diogen je kar čisto nič v zadregi odgovoril— "Zasme-hujejo me ne".
Modrijan AntLsten. ki je bil cinik. je živel pravo pasje življenje. Nič ni imel ra.zen skodelice, iz katere je pil vodo. Zagledal je otroka, ki je pil ivodo v pcrgišču. Vryrel je skodelieo vstran in rtf-, kel : "Otrok me je poučil, da imam še nefeaj odveč''.
Antiste-n ni maral učencev. Kljub temu je prišel k njemu Dio-1 gen iz Liope in ga poprosil, da bi1 mu bil učitelj. Antisten je popri-1 jel za palico, a Diogen je mirno! rekel: "Le udari, ne boš našel ta-j ko trde palice, da bi me odgnal, dokler govoriš". AntLsten ga je sprejel v šolo.
Ezop je moral, ko je bil suženj, streči gospodarju Ksantu in go- ' stom. Na mizo je moral prinesti! kar najboljšo jed. Ezop je kuhal in pekel same jezike in govoril, da brez jezikov ni na svetu nič j dobrega.
Drugo pot je moral Ezop stre-j či z najslabšo jedjo. Spe»t je pri-: nesel jezike in rekel: "Jeziki na-! pravijajo jia sivemu največje ne-: sreče".
Ko je modrijan Xantiis kupoval Ezopa. mu je reke-1: "Toda 1i
si grd človek". Ezop mu je takoj odvrnil: "Oho. ti si pa filozof. Mislil sem. tla mora modrijan <rleda- } ti na dušo ne pa na telo".	j
Nekoč so spet vprašali Dioge- j na, katera žival je najnevarnejša.» Diopren j.* odgovoril: "Med divjimi obrekovavec. med krotkimi pa prilizova vec".
•Ko so «ra spet nekoč vprašali.' kako se najbolj maščujemo nad sovražniki, je odgovoril: "S kre-postnejšim življenjem".	S
Platon, ki je prav za prav po-četnik grške filozofije, je bil tako navdušen za modrovanje, da jo je imenoval gostijo umov.
ficeron pa ie rekel, da na svetu ni neumnosti, ki je ne bi bil trdil že kak filozof.
Modrijan in zakonodaja vec Solon je dejal: "Staram se, a s? neprestano učm".
Ko so -Sokrata zatožili in se je nred sodiščem zagovarjal, je med drugim tudi povedal : "Življenje brez inziskovanja .111 vredno človeka. Zaradi tega se n * boni. je-njal ukvarjati s filozofijo, dokler bo v meni »e dih življenja in moč v telesu".
Že stari Izokrat se je čudil, zakaj so bogati prej pripravljeni nometat i svoje premožen V v mor-ie nego pomagati revnim, namesto da bi skušali sporazumno doseči splošno bli.i gost a nje.
Aristotel — vrhunec grških modrijanov. je rekel "Siromaštvo povzroča upor in zla dela".
Diogen se j • vrnil iz Sparte v Atene in je opomnil : "Pri -el sem 'z moških stanovanj v stanovanja žensk".
KUPČIJA S SUŽNJI NA DEBELO
(V ne more še Zveza narodovi S prisilnim delom je hotelo vla-preprečiti vojne in uspešno posre-Jda napraviti nove ceste po državi, dovati med razkatVnimi nasprotni-j Ljudje so morali s seboj prinesti ki. je vendar storila človeštvu že , na delo t
mnogo dobrega. Na marsikaterem f področju zasluži vse priznanje, a navadno je javnost malo nformira-11a o tem njenem uspešnem delu.
Zveza narodov se n. pr. stahri fcavi z vprašanjem suženjstva. Tako je ugodilo rešila t » zadevo v državi Liberija, v deželi črncev v se-v< rozapadni Afriki oh (iviue:skem zalivu. Liberija je tudi članica /veil" narodov, kljub temu se je še jw> vojni r-oj»et razpaslo suženjstvo v tej državi. Zveza narod'>v je po-siala v Liberijo posehno komisro, enega Američana, enega Angleža, in enega Liberijca. ki so proučili suženjsko vprašanje v tej državi. Na podlagi njihovega poročila sta biia predsednik in podpredsednik Liberije prisiljena podati ostavko." Poročilo ugotavlja, da se je v Li-beiiji razpaslo suženjstvo, ki uporablja iste metode, kakor so bile v navadi red 1(M) leti. Značilno je. da se zasužnjujejo ljud"e sami domačini, ki so s»* povzpeli do oblasti 111 ki so se izšolali pri belokožcih, v prvi vrsti v Ameriki.
Kupčija s sužnji je bila po zakonu prepovedana, toda oblastniki so kmalu našli izhod za svoje grde posle. Že od nekdaj je bila navada, da so dolžniki zastavili svoje ljudi, ako niso mogli plačati d>l-i gov. Zakon, ki prepoveduje kup-, č.jo s sužnji, pa ne govori o za- j stavljanju ljudi, ruto so to p unanj-kijiv«».-t brezvestno ljudje takoj izrabili. Prvotno je v tak'ni kupčiji. t(» je v zastavljanju, veljal en mo-
tudi lastno orodje. Dobivali so silno slabo hrano. Jasno, da" iij moglo v teh okoliščinah delo od rok. Uradniki so jM>tem oddelili vsaki skupini določen kos ceste, ki so jo morali napravti. Tisti, ki niso dela izvršili, so bili strahovito bičani. Vse to je odkrila komisija Z\eze narodov. Ta je protestirala pri liberijski vladi, ki je končno vsaj trenutno napravila vred.
Liln-rijska vlada je nedavno sama prosila Zvezo narodov za posredovanje v drugi notran:i zadevi vladne republike. Proti vladi se je uprla dolga vrsta plemen. ItiV-en dveh plemen so se napovedala voj-no mestu Monrovia, kjer vladaj.» izobraženi črnci, povečini priseljeni iz Amerike. Fjxu-niki so zažgali ?, 2A vasi. 12.000 ljudi: moških, žensk in otrok, so izgnali iz vasi v puščavo, kjer ho bili brez strehe in brerc hrane. Zveza narodov je tedai poslala Škota Mackenzie v Liberijo, kjer je nastopil kot posredovalec med vlado in uporniki. Drzni Škot je šel v taln»r upornikov. Te	SiiVo|a
j;- kmalu prepričal, da je bolje, ako se pomirijo, ln res .«-0 11111 izročili nad 500 pušk. Ril je sklenjen mir. ki so ga praznovali nato z velikimi slovnostmi. Pregnana plemena st. se lahko vrnila z f*apuščene mesti. V Liberiji je zavladal mir.
IBlIlHlllllllHlimimiiiMMimManmaii
SLOVENIC PUBLISHING CO. ;
TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET MEW ZORK, N. T.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE paiii»niiiiii.n»us»nfmn

nmn
mniin/nirf
SHIPPING NEWS
ZARADI JABOLKA
7.	junija:
L»eui»<liland v Cherbourg Bt-r«?iignria v Cherbourg
8.	junija:
August ur v Cenoa Bremen v Brenien
9.	junija:
Statendam v RiMilugn« ftlinnt-waska v Cherbourg
10.	Junija:
Pur is v Havre
14. Junija: Pres. II -rJIng v Havre Alaje»Li<_- v Clierbouric New VOi \ v Cherbourg Aquitania v CherUouig
V Cenoa
Nenavaden zločin je obravnavalo le dni porotno sodišče v Parizu
ški angleške funte, ena ženska pn ! Xii /atožni	> bi,a *w*ttnV"il, Tunija:
4 funte; pozneje se je ta cena !*ar» dama. obtožena umora svoje
, -	.. . t i-,,,,.,,	t snahe. Josephma Oerin. tako se
dvignila za moške na 4 tulite, /.\	' .	.
- ,	1, - * .	i pise obtozenka. je lani 2 noveni-
zensko na fa. Pri zastavi so napra- "	. -
, . . 1 I bra z reivolverjet ustrelila zeuo
vili pravo pt»«ro«llM». ki jt> po«l- 1 .	.	. .
.	.. ..	!svojega sina zaradi — jabolka,
v.isale tudi i>ri<-e.	*	T
11	1 Tz svetega pisma je znano, da
Kupčijo s sužnji je uganjal rav'sta bila zaratli jabolka Adam in na del»elo piŠtni ravnatelj Samuel Eva izgnana iz raja. Tu je bil dogodek nekoliko drugačen. novembra lani je hotela Gerinova de-silo je dal poloviti pn več sto ljudi ! liti jabolko s svojim sinom. Tedaj ill jill prepeljati v Fernand I 1 *<>- je prišlo do nesoglasja med njo in kjer co potreboval črne delavce. Koss je bil v mestu Monrovia, to jf v prestolnici države, silno bogat
Junija:
Kui-o|ia v r.rtmcn P"imlami v llavre Kotier-luni v Buulii^u* 17. lunija:
Britaiii« v Cuhh lie He Framt v Havre 31. junija:
Vuleania v Trat Albert lial!111 v Cherbourg Manhattan v Havre I>e <IruMMe v Havre
T3. luniia:
Olympic v Chertrf.uiK
Minn,-tonka v Havre Weinl;.nt Koillo^fne 24. Junija:
«'ha :n:»'.a v ll:ivro Ui*X V Ceni.:', i:n-mi>n v L*rvm>-n
liivss. dokler ni bil odstavljen na zahtevo Zveze narodov. Z vojaško
Poziv!
Ixdajanje lista je ▼ sveži s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. H.
»»
človek. Imel je z vere navzgor m navzd A in tudi z vojaštvom. Ko je prišel nadzornik Sherman nadzorovat n;egov poštni urad 111 ga je tam zalotil pri grdem poslu, je vso zadevo javil vladi. Toda mesto da bi vlada odslovila Rossa, je odpu-Klila iz službe Shermana. češ. da bi moral molčati. Tudi takratni jmmI-predsednik Liberije se je bavil tem čednim poslom in zlorabil ves sv<»j vpliv. Oblastniki so imeli posebno navado nagnati it. vojaštvom na svoja posestva veliko število čincev, ki so morali obtlelovati nji-hobo zemljo. Oblastniki so nesrečne mu ljudstvu pripovedovali, da t>, državna posestva "111 da jih je treba obdela vat i.
snaho. Prepir se je stopnjeval od ure do ure in je dosegel ob pol zvečer takšno stopnjo, da je tašča potegnila samokres in ustrelila ob-srtvraženo sinovo ž.110. Baje sta se ženski pred činom sprli in si očitali vsakovrstne reči.
Zanimivo je bilo zasliševanje Ge-rinove. ki slabo sliši in je izjavila, da je izvršila umor zaradi teh očitkov. Sodnik ji je dejal, da je to vendar nemogoče. k;'r ni mogla slišati, če ji je snaha kaj rekla. Cie-rinova se je odrezala, da je snahi nrečitala njene besede z ustnie. Vendar je priznala, da je že pred tem oklofutala snaho.
Porota jo je zaradi umora obsodila na dve leti ječe.
!-«• viaihati v «"he:-!'«»urj;
28.	Junijs:
ru-r,'n;-.-:tria. v C "••■rlM.ur;.
Hamburg s, Cherbourg
29.	junija:
Ooute Crande
v C«nct
30. junija:
M:ije««tif- v rherlmnrg Statenilam v liouloicne
1. julija:
Paris v Ifnvr* Lafayette v Iiavre
.....................................................
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
U
GRUNT
(Spisal Janko Kač)

ADVERTISE ln 'GLAS NARODA"
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
$150
...SKUPNA... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
"ILE DE FRANCE" preko Havre-------17. JUNIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
AQU1TANIA preko Cherbourga---------5. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00

Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenlc Publishing Company
travel bureau 216 West 18th Street	* New York, N. Y.
3.	julija:
Eur»|a v Bremen
5. julija:
Saiurriia v Trst Aquitiinu v Cherbourg rteutsi-lilHIld v Cherbourg
7.	julija:
lie J« Kranoe t Havre
8.	julija:
Conte ill Sil vola v Genoa
11.	julija: Bremen v Bremen
12.	Julija:
•Ww York v Cherbourg Olympic v Cherbourg
14.	julija: Rotterdam, Rotterdam
15.	julija: Cliarnplaln v Havre Kc* v Genua berengjria v Cherbourg
18.	julija:
I-evlatlian v Cherbourg
19.	julija: .Manhattan v Havre Albert Ualltn v Cherbourg
20.	julija:
Majestic v Cherbourg
21.	Julija: l^tfayette v Havre Eur«i>a v lliemm stutfiiiiam v Boulogne
26.	julija:
Hamburg v Cherbourg I're*. Itooaevelt v Havre
27.	julija:
Bremen v Bremen
28.	julija:
Veentlam v Boulogne Ite de Kratice v Havre
29.	Julija: VulcMrila v Tint A(]illtulila v Cherbfiurp
2. nvgusta:
\\"a-ilLiiiKi<>n v H.i\r»-IVuts» h!an<) v I iambui 4
4.	avgusta:
(.»Iviup i- v Ch«-rl»r>urg
5.	avqusta: Clriniit.;ain v Havre fiiiiir (U Savoia v Om.a Ht-rfi'Caria v ChrrUiurg
8.	avgusta:
1 .pv ia I ha 11 v Chf-rbouJ g Kuropa v Rreinen
9.	avgusta:
New York v 11 a m h u rg
11.	avgusta:
Paris v llavre
-\l:tj.-«ti<- v I'lifrtmure
i:< 'teniam v l^ulogne
12.	avgrsta:
Satin ilia v Trst At|iii(ai ia v <"liertn»urs
15.	.ivgusta: Hr«*mt»n v J lr»-nten Statemlam v Itoulognp
16.	avgusta:
.Ma :)l>at tan v Havre Alh It ItaJlin V llariiliiug
19.	avgusta:
IV Franc** v Havre IIi-\ v fVima
21. ivgusta:
UelUntce v llamlmrs
23.	avgusta:
< »lyiiipic. »'h.-rlMiurp
24.	avgusta: <'liamp!:iin v Havre Kunu« v Itremen
25.	avgusta: Wiidani v RouUigne
26.	avgusta:
!:<>:na v Omoa
Itereiiffariu v Cherltouig
29.	avgusta:
l.eviathan v fherltourg
30.	avqusta:
1 >»• Crass«- v Havre Ma ji-slh v (,'herl ourg Manhattan v Havre I »putschla nil v Hamburg
31.	avqusta: Jlrciiieti v llrr-nicn
2. sept-mbra:
<*..tii»- <1 i Savdia v Cenoa \'(i|e.)(L*< 111 v Boulogne
5.	septembra:
lie de France v Havre StaterKlam v Boulogne
6.	septembra: A'lUitnnia v Cherbourg New York v Hamburg
8. septembra:
Olympic v Cli.-rbourg
septembra:
Paris v Havre Vulcunia v Trst Rurofia. v Bremen
13.	septembra:
Irav.-ite v Havre Manhattan v Havre Berenpa ria v Cherttourg Albert Ballin v Hamburg
15.	septembra: Rotterdam v Boulogne Majevti«- v Cherbourg
16.	septembra:
Rex v Cenoa Bremen v Bremen 18. septembra:
Reliance v Hamburg
20.	septembra: Cham plain v Havre
21.	septembra: Arjiiitaiiia v Cherbourg
23. septembra: Sntumia v Trst lie ile France v Havre Vcendam v ttoulogne
26.	septembra: Eiimpsi v Bremen Statemlam v Roulogne
27.	septembra: Washington v Havre Ma 11 retania v Cherliotirg Heutschland v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre
' tlymph v Cherbourg
30.	septembra:
Ci.nte ill Savoia v Cenoa
V JUGOSLAVIJO
Preko Havrt
Na Hitrem Eksprtsnem P ar m k a
PARIS
JO. JUNIJA 1. JHlijn — Jl. Avgusta
ILE DE FRANCE
17. Junija — 7. Julija
CHAMPLAIN
2i. Junija — 15. Julija
NLSKE CENE DO VSEH PELOV
i L GOS LAVI JE
Za p«jisnlta In potna nata vpra* •alt« nafta pooblaftCene agenta
^reaeK Jlne ■
19 STATE STBEKT, NEW YORK