Državni zbor. V tajni seji odlocil je drž. zbor, da se sme s poslancema Sch 6'ffeln om in Schb'nererjem kazenska preiskava pričeti, dasi je prvi že na pol stvar sam poravnal. Ta sklep demokratom, med ktere spada tudi Schoffel, močno pod nosove kadi. Pa čudno bi res bilo, ko bi se prostost (imuniteta), vsled ktere je poslanec za to, kar v zbornici govori, neodgovoren, raztezala tako dalječ, da bi tudi za to, kar zunaj zbornice dela in govori, neodgovoren bil. V 75. seji se do vlade stavi interpelacija, ktera kaže, koliko sitnob da dela vladi in šolskim oiganom liberalstvo učiteljev. Deželni šol. nadzornik na Českem, duhovnik Mareš, je namieč v poiočilu o žalostuem stanju srenjske realke v Budjevicah nasvetoval, da naj dež. sol. svžt ravuatelja realke, Lipperta, Demudoma odstavi, češ, da ni edinosti med učiteljstvom, pii mladeži pa reda in napredka ne. Vsled tega poročila je sklenil dež. šol. svfet ravnatelja v disciplinarno lireiskavo dejati. V tem je pa omenjeno realko država na svoje stroške prevzela in mestni zastop je ravnatelju naznanil sklep, da so pogodbe z učiteljstvom prenehale. Učitelji so se pri ministerstvu pvitožili, nekteri so zopet službo dobili, namesto Lipperta se je pa drug ravnatelj imenoval. — Poslanec dr. Bareuther stavil je torej s tovariši iuterpelacijo do ministra in jo podprl s tem, da ni res, kar se je glede Lipperta poročalo, ki nema drugega greba, kakor da je z- ozirom na verske reči svobodomiseln školuik, kterega so se boteli iz lepa znebiti; da je srenjski zastop pogodbo prelomil, ter ne bi srenjski užitelji pri takein postopanju pravne obrambe več imeli; da je slednjic Lippeit liber.alcem cisto po volji. Vpiašalci torej tirjajo, da minister učitelje proti samovoljnosti (?) s;enje brani, ravnatelju čast in službo povvne, dež. šol. sv6t pa na odgovor postavi, 8eš, da je svoje meje prestopil. — GSllerich razvija svoj predlog o vravnanju politične uprave. Stvar zadeva posle, ki so se političnim gosposkam vzeli in srenjam v podrožje dali (izročene opvavila). Govornik poudarja, da ni na tanko določeno, kaj da naj srenje iu kaj gosposke opravljajo, ter je vsled tega mnogo prepirov zastran pristojnosti; izročene opravila delajo srenjam mnogo stroškov, iz diuge strani pa neniajo zvrševalne oblasti, brez ktere ne morejo nič opraviti. Nasvetuje toraj, da se stvar izroči odboru 9 udov v preties; dr. Herbst pa predlaga in zbornica temu pritrdi, da se voli v odbor 24 udov, naj bi kolikor mogoče misli vseb strank se razodele. — Do 77. seje še nismo brali volitve tega odbora, v kterem bi ne smel manjkati g. Herman, zvedenec v teh zadevah. Nadaljeval se je v tej in naslednjih sejab razgovor o delniški postavi, kterej se godi, kakor vsakej reči, ki prepozno pride, da nibčer ž njo zadovoljen ni. V odboru za pretresovanje državnega proračuna jepri stroških za ,,bogočastje" minister Stremayr z Suessem in Giskro mnogo opraviti imel. Obema ni prav, da se iz cerkvene zaloge, ki je napravljena bila iz zaprtih samostanov, leten znesek daje raznim redovnikom, kar pa je ravno tako pravično, kakor če n. pr. minister poljedelstva iz davščin vsako leto odloči nekaj zneskov za povzdigo poljedelstva. — Minister Stremayr se ni mogel vprasalcev drugače odkrižati, kakor da jim je obljubil do prihodnjega leta natanko lik vidacij o, to je, da se bo pri vsakera kloštru, pri vsakem zavodu, ki dcbiva pomoči iz ceikvene zaloge, preiskalo, po kakej pravici da pomoči dobiva. To je skoro tako, kakor da bi se bilo dozdaj komu po krivici plačevalo iz cerkvene zaloge! Za cerkvene potrebe na Štajerskem dovolil je odbor 250.000 gld., na Koroškem 80.600 gld., na Kranjskem 107.000, na Tržaškem 52.000, na Goriškem 74.000, na Istrijanskem 71.000 gld. — Čudno pa, da se pri postavku 500.000 gld. ,,duhovnikom v podporo" nihčer oglasil ni, ko je vendar jasno kot beli dan, da se mora s tem cerkveni zaklad v kratkem. času celo izprazniti, kajti je letos že 4. znesek enake visokosti kakor piej- šnji, ki znasajo dozdaj »kupaj že 2 milijona! Redna plača se s temi ,,darovi" nobenemu zboljšala ni, toraj tudi gmotno stanje ne. Tukaj bi bilo treba vaičnosti, ne pa pri ubozih goldinarjib, ki jih pre- jemajo samostani. — Lepa je tudi, kar je mini- ster nauka odgovoril Suessu na vprašanje, kako to, da se za duhovske izobraževal išča od leta do leta manj v proracun postavlja. Mini- ster je rekel, da za to, ker je če dalje manj kandidatov dub. stanu! Kdo je pa tega kriv ? V prvi visti država sama, ki profesorje preslabo plačuje; slabeje ko so ti plačani, menj se da izvrstnih učnib moči dobiti in ohraniti, manj slaven je tudi glas učilišč, ki nemajo posebno vabljive moči za mlade ljudi. V drugi vrsti je tega kriva vojaška postava, ki jemlje bogoslovnicam najboljših ucencev. Namesto pa kolikor se da te napake odstra- niti, se stiska in odbija če dalje bolj strošek, da mora pešati katoliško življenje, katoliško znanstvo, — gorjč pa cerkvi v sedanjem času brez izobraženega duhovenstva! V ,,pravni" državi avstrijski se ravno postave, ki varujejo ,,pravno" stanje državljanom, kaj slabo zvršujejo. Nov dokaz temu je to, da segozdnarska postava odl. 1852 še zdaj ne zvršuje. To je v odboru za državni proračun izrekel sam minister poljedelstva. Ko ga je namve6 poslanec Korb vprašal, ali bi ne kazalo postavo predelati in «a nadzorstvo postaviti pri okr. gosposkab gozdnarskih uradnikov zvedencev, je odvrnil minister, da je treba pred vsem omenjeno postavo v življenje spraviti, ker bi še le nje zvrševanje pokazalo, česar treba popraviti; uradniki bi pa preveč stroškov prizadevali in — zasebnikom v gozdnarskih zadevah preveč vmes govorili!