61
Obrtnija.
Električna razsvetljava v Dalmaciji.
Ker tudi pri nas v beli Ljubljani se ugiblje o tem, da bi imeli električno razsvetljavo, bode morda marsikomu ustreženo, ako ob kratkem spregovorimo, o velicih električnih napravah, ki se pripravljajo v Dalmaciji. Gre namreč za to, da se izkoristijo slavni slapovi Krke, ki se smejo prištevati mej največje slapove na svetu in pripadajo k najprvim prirodnim krasotam v Dalmaciji. Položaj teh slapov je jako romantičen. Mej kraškimi skalami pada voda 40 metrov visoko naravnost v morje. Okrog teh slapov so nasajeni pomerančevci in oljka in so torej ti slapovi prava zelenica v kraški puščavi.
Kot vodna sila se reka Krka more ceniti najmanj na 8000 konjskih sil. Ta vodna sila je pa pri tem jako zanesljiva. Nikdar ne zmrzne, pa tudi nikdar se ne posuši, voda ne nosi seboj nobenega pe^ka in blata. Voda se da skoro brez vseh zgradeb izkoriščati, treba je le iz naravnega bazina cev izpeljati v globočjo razino in vodo tako napeljati na turbine.
Lani je po incijativi državnega poslanca viteza Šu-puka inžener in stavbeni podjetnik pl. Meichsner v Šibeniku začel prvo delo za izkoriščenje te vodne sile, pri čemer mu je šla na roke znana tvrdka Ganz in drugovi.
Ker ni blizu slapov nobenega industrijskega podjetja in nobenega mesta, je potrebno, da se sila kam drugam prenese. Pred vsem so pri tem mislili na Šibenik, ki je 12 kilometrov od teh slapov. To mesto ima kacih 8000 prebivalcev, in bi potrebovalo svetlobe za 3000 petrolejskih svetilnic. Nekaj sile bi se pa lahko porabilo za razna obrtna podjetja, za stroje za izdevanje ledu, stiskalnice olja i. t. d.
Vodna in turbinska naprava ne bode pa takoj gradila za 1600 konjskih sil in se misli na to, da se bode svetloba in električna sila oddajala še tudi v druga mesta. Z nekaterimi mesti se že vrše pogajanja.
Električni tok se bode napeljal po znani sistemi Ganza in drugov z menjalnotočnimi transfomatorji. Da se
v Šibinek od slapov prenese 300 konjskih sil, bode treba le dveh 7 milimetrov debelih žic (dratov) tako, da se ne bode vnanja naprava dosti ločila od brzojavnih žic. Obširne naredbe se bodo pa storile, da burja ne poškoduje napeljave. Vzeli se bodo jako močni koli, ki se bodo globoko postavili v zemljo po 30 metrov narazen. Ti koli bodo imeli tudi strelovode, da bodo zavarovani proti vsem nezgodam vremena.
Razsvetljava v Šibeniku bode gotovo jedna najboljših v Avstriji. Sedaj ima mesto le kacih 180 petrolejskih svetilnic, ali po tem se bode pa postavilo 14 ločnih in 280 močnih žarnih svetilnic. Ta razsvetljava pa ne bode dražja od petrolejske, ker bode vršba za vodno silo po ceni. Tudi zasebnikov ne bode električna razsvetljava dražje stala od petrolejske in se bode oddajala za pavšalno ceno na leto brez ozira na to, koliko časa svetil-niča gori. Tudi bodo tukaj električna gonila dajala ceno silo za malo obrt, ko parnik strojev v tem kraji še ni. Velik del te sile odpeljalo se bode v Zader, Splet, Trogir i. t. d.
Reka Krka je v sredi mej Zadrom in Spletom, od vsacega teh mest jo oddaljena kacih 70 do 80 kilometrov. Ta daljava pa ne dela nobenih ovir za prenošnjo nje sile, ko so vendar na frankobrodski razstavi 100 konjskih sil prenesli 180 kilometrov daleč z malimi izgubami.
V Rimu je tvrdka Ganz in drugovi pred dvema letoma zgradila podobno napravo, katera 2000 konjskih sil prenese 30 kilometrov daleč in preskrbuje 20000 svetilnic.
V  Ameriki se je poslednji dve leti zgradilo več tacih naprav in sedaj se mislijo 20000 konjskih sil vodne sile od Nigare prenesti v razna mesta in tovarne.
Jasno je, da taka naprava, ki z vodno silo dela, jako malo stane in ž njo se ne morejo kosate naprave s parom. Pri taki veliki napravi se lahko vse umneje vrši, ker se lahko nastavijo izobraženi inženerji in mašinisti.
Pri nameravani napravi se bode pa tudi storilo vse, da se preskrbi, da ne bode kaj poškodovalo vodilne žice. Poleg vodilne žice se bode postavilo več stražnic, s popolno telefonsko zvezo. ' Čuvaji bodo torej vedno nadzorovali napravo.
Pred mesecem je bila v Šibeniku ediktalna obravnava, pri kateri so zastopniki vlade, poštnega in brzojavnega ravnateljstva, župani iz interesovanih mest prizna-' vali velik pomen take naprave posebno za Dalmacijo, kjer ni nobene industrije. Ker vlada stvar podpira, je upati, da se kmalu izvrši in da bodo potem še drugod se lotili tacih naprav, kjer so krajevne razmere za nje ugodne.