URo LXV1 PoStnlna plačana ▼ gotovini. f LJufiTJanl, f soboto, Jne 5. novemEra 1938 (tev. 255 a Cena f.50 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111 VENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račnn: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Ounaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b. Razsodba v Belvedere Dne 2. novembra 1938 sta v veliki dvorani dunajskega Belvedere zunanji minister Nemčije Joachim v. Ribbentrop in zunanji minister Italije grof Galeazzo Ciano izrekla »končno-veljavno in nepreklicno razsodbo« v sporu med Madžarsko in Češkoslovaško glede bodoče meje med obema državama. Tako je Dunaj zapet postal pozorišče velikega, zgodovinskega dogodka, ki je udaril svoj pečat na obraz srednje Evrope. Zopet, pravimo. Kajti v palači Belvedere so že večkrat v zgodovini narekovali odločitve, ki so spreminjale obličje Evrope. Proti koncu 17. in v začetku 18. stoletja je tamkaj prebival princ Evgen, in kdo ne pozna političnega preoblikovanja, ki ga je ta vojskovodja povzročil enkrat v tem, drugič v drugem delu Evrope? Dunaj in njegova belvedersika palača sta doživela zadnjikrat svoj veliki mednarodni sijaj, ko je tamkaj zboroval Dunajski kongres, ki je prav pred 123. leti napravil konec Napoleonovim pustolovščinam in zarisal zopet nove meje na zapadu, na vzhodu in v sredi Evrope. Knez Metternich je takrat slavil svoje zmagoslavje nad diktaturo Francije, ki je skoraj 15 let obvladala evropsko celino. Dne 2. novembra letošnjega leta sta Dunaj in njegov pravljični grad Belvedere zopet zaživela življenje davnih izročil. Zunanji minister Velike Nemčije jc kot domačin sprejemal zunanja ministra neodvisne češkoslovaške in neodvisne madžarske države. Njemu ob strani je stal zunanji minister italijanskega imperija kot prijatelj in zaveznik. Čemu? Da po zgledu princa Evgena diktira nove politične meje, ki bodo odločevale o nadaljnji usodi več kakor enega milijona ljudi, in da po zgledu Mettennicha pove evropskemu zapadu, da v tem delu Evrope nima več besede. Toda mimo teh zgodovinskih spominov, ki bi nam omogočili še razna zanimiva primerjanja, je treba k stvarnemu dogodku samemu, da ugotovimo njegov pomen in ocenimo njegovo vrednost. Zadnjega dne v septembru se je v Monakovem hrupno podrla mirovna zgradba, ki so jo po zaključku svetovne vojne postavili v Parizu in njegovih predmestjih. Nemčija, ki je pred 20. leti spadala med glavne premagance, in Italija, ki se je štela med glavne razoča-rance, sta poklicali v Monakovo Francijo in Anglijo, ki sta obe bili glavni zmagovalki, ter jima povedali, da so mora češikoslovaška država, ena poglavitnih stavb versajske mirovne pogodbe, podreti. Francija in Anglija sta stopili v pozor, satutirali in odločitev vzeli na znanje. In podiranje češkoslovaške države se je začelo, ne da bi bil kdo s prstom mignil, iin ne da bi bila vsa tako imenovana varnostna jamstva, ki jih je Francija zadnjih 20 let okrog mirovnih pogodb kopičila, le trohico koristila. Zveza narodov, pakti, zveze, vse to je razpadlo v kup šare, ki jo gospodinja pomede v kraj, da ne dela napotja. Podiranje je trajalo ves mesec oktober. Proti koncu meseca pa je nastalo novo vprašanje: koliko bo dobila Madžarska, tista Madžarska, ki se je dne 4. junija 1920 v pravljično lepem gradidku Trianon v versajskih vrtovih odpovedala vsem slovanskim pokrajinam pod Karpati ter s stisnjenimi ustnicami pristala na njihovo svobodo. Kaj bo dobila Madžarska od češkoslovaške države? Ali vse slo-vašiko in rusinsko ozemlje, ali glavne gospodarske žile teh krajev, ali pa samo naselja, koder prebivajo Madžari? Monakovski sporazum je določil, da bodo spor rešile vse štiri velesile skupno, če bi se Madžari in Slovaki sami med seboj ne poravnali. Niso se poravnali. Pogajanja so se zrušila. Toda o sporu niso odločile vse štiri monakovske velesile, ampak samo tisti dve, ki sta uveljavili svojo voljo tudi v Monakovem. Čemu klicati Francijo in Anglijo? Čemu delati nadlego njunim državnikom? Tako se je zgodilo, da sta se dne 2. novembra sestala na Dunaju le še zunanja ministra Nemčije in Italije, ki sta kot razsodnika »k onono vel ja v no in nepreklicno« odredila, kakšna naj bo bodoča meja med Češkoslovaško in Madžarsko. Neki duhovit časnikar, ki v zadnjih tednih kljub resnim dogodkom ni izgubil smisla za dovtip-nost, je dodal, »da je dovolj, če Francija in Anglija danes iz časopisov izvesta, kaj sta Nemčija in Italija ukrenili v srednji in vzhodni Evropi, ker je končni uspeh isti.« Dunajska razsodba, o vsebini katere smo v našem listu že obsežno pisali — saj je postavila pod Madžare nad 600.000 Slovanov — nima svojega težišča v dejstvu, da je toliko in toliko ljudi menjalo svojo državljansko pripadnost, ampak v dejstvu, da sta Nemčija in Italija ....,' diktirali svojo voljo pri novih razmejitvah v s-rednji Evropi, ne da bi se zmenili ne za mnenje Francije, ne za mnenje Anglije, da ne govorimo o sovjetski Rusiji. Z drugimi besedami povedano, pomeni dunajska konferenca zadnji udar s ,.. po pariških mirovnih pogodbah in po političnem nauku, na katerem so bile zgrajene, a hkrati tudi slovesno oznanilo nove dobe. ki naj sloni na drugih idejnih temeljih. Ako je Evropa še potrebovala dokazov, da jc dobila ne samo drug obraz, marveč tudi drugo kožo, potem je ta dokaz prinesla dunajska konferenca: 20 let po zaključku svetovne vojne sta Italija in Nemčija neomejena gospodarja nad srednjo in vzhodno Evropo in od njune skupne volje je danes odvisno, kako se bodo druge države, ki na tem prostoru žive, razvijale v bodočnosti. Kakor je Metternicli pred 123. leti odpotlil Napoleonovo Francijo s tega dela Evrope, tako sta Ribbentrop in Ciano, ali bolj pravilno rečeno | Pravi pomen dunajske razsodbe »Evropa fe dobila nov obraz Mussolini: „Spali bomo z glavo naslonjeno na puško Rim, 4. novembra. AA. (Štefani.) Nekoliko po 12 se je Mussolini pojavil na balkonu Beneške palače, kar so množice sprejele z do sedaj še ne-videnimi manifestacijami in ovacijami. Mussolini je imel pri tej priliki sledeči govor: Tovariši bojevniki iz vseli italijanskih pokrajin sto prispeli v Rim, da med ruševinami tri tisoč let starega mesta proslavite dvajsetletnico zmage, katero so prinesle naše armado, vojna mornarica in letalstvo oktobra 1918 in s tem zaključile svetovno vojno. Bilo je treba 20 bitk in 40 mesecev junaške borbe, da so zruši cesarstvo (namreč Avstro— Ogrska. Op. ur.), ki je bilo stoletni sovražnik Italije in naše zastave, in da ponesete našo zastave do svetih in naravnih meja našo domovine. Ni bila zaman prelita plemenita kri 700.000 tovarišev. ki so padli v borbi, kajti njih nesmrtni duh lebdi sedaj nad nami. Vi ste preživeli vojno in se s ponosom spominjate vsega, kar ste doživeli. Tovariši bojevniki, vi se niste borili proti narodom, temveč proti armadam močno organiziranih in vojaško pripravljenih. Naši včerajšnji nasprotniki so že večkrat dali priznanje italijanski hrabrosti. Po 20 letih se ta zmaga zedinjena s fašizmom časovno sklada z začetki resničnega mirn in pravice za ves svet. Na političnem nebu Evrope se modrina in vedrina čedalje bolj širita. Odgovorni državniki delajo za ta cilj, vendar pa bi bilo neprevidno z naše strani, če bi se spuščali v pretirani optimizem. So še ljudje, ki se zlasti čutijo prizadete z dejansko mirno ureditvijo Evrope in z ijudomilo politiko osi Rim-Berlin, ter saujajo z odprtimi očmi o nemogočih stvareh. Zaradi tega, tovariši, je treba še vedno spati z glavo naslonjeno na puško, kakor smo to delali v rovih. Zveza Paris-Praga-Moskva se ie spremenila v zvezo Rim -Budimpešta - Praga - Berlin Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Od monakovske konference do dunajske arbitraže jc politični in diplomatski sistem Evropo doživel globoko spremembo. Stari vojni sistemi so porušeni. Češkoslovaška, katero je dr. Beneš obvezal na francosko-moskovski sistem, se je odločno usmerila k osi Rim-Berlin. Škodljiiv vplivi Kominterne v Pragi so prenehali. Novi zunanji minister Češkoslovaške je končno razsvetlil politično obzorje s tem, da je ustvaril dobre odnošaje z Rimom in Berlinom, Češkoslovaška torej ni več oporišče Francije, niti letalsko izhodišče Rusije v srcu Evrope. Politika, ki je 20 let predstavljala vedno nevarnost, se je preživela pod neznosno in nevarno težino teh zvez. Praga je bila privedena na rob vojne nevarnosti. Mirovna os pa je nudila Pragi nove možnosti za življenje, namreč sodelovanje in blagostanje na temelju tvornih odnoša-jev z Rimom in Berlinom. V kratkem razdobju od monakovske konference do dunajske arbitraže se je črta Pariz-Praga -Moskva pretvorila v črto Rim-Builimpešta-Praga-Berlin. Vsi ki stalno zaostajajo za tokom časa, se bodo še enkrat ustavili, preden bodo razumeli novo stvarnost. Toda Evropa ima že nov obraz. Ono, kar je bilo zgrajeno proti Italiji, je porušeno. Rim, ki je bil leta 1919 na drugi strani vrat, je po 20 letih ustvaril svoj mir. V novi Evropi bo imela beseda Rima vodno svoj odločilni pomen. To je resnica, ki izhaja iz monakovskega miru in dunajskega razsodišča. Nova CSR v številkah Praga, 4. novembra. AA. (Havas.) Včerajšnje »Čcske Slovo« objavlja sledeče podatke: ČSR je Nemčiji odstopila 28.200 kmž in 3.600.000 prebival- cev. Madžarski pa jc odstopila 12.400 km1 z 1 mi- lijon 60.000 prebivalci. Češkoslovaško ozemlje se je zmanjšalo od 110.000 km' na približno 100.000 kvadratnih kilometrov. Poprej jc imela ČSR 15 milij. 300.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima okrog 10,150.000. Od tega je Cehov 6.150.000, Slovakov 2.2511.000, Rusinov 550.000, Nemcev 470.000. a Madžarov okrog 200.000. Hitler in Mussolini, zapadnim velesilam prepovedala vsako vmešavanje v življenje narodov vzdolž Donave. To je obličje nove Evrope, o katerem se zadnje dni toliko piše. In v ta novi obraz, za katerim se oni iz Versaillesa izgublja v nedoločene temine, bo treba pogledati s pogumnimi očmi. ■ ■» v ' - . ... i . Za enkrat pa za države tostran osi Rim —Berlin ne preostaja nič drugega, kakor da sc prilagodijo novi Evropi in njenim političnim silam, in da v novem okviru pridno delajo, o popolnega razsula ni prišlo zato, ker je slovaški, reški in ukrajinski živelj pokazal trdno voljo, da živi pod skupnim krovom, in dokazal, da zna s hrabrostjo sprejeti udarce usode in ker so s tem ves svet utrdili v prepričanju, zlasti pa Nemčijo in Italijo, da je propaganda o neki holjševizaciji češkega in slovaškega življenja enostavno nesramna laž. Druge poti, po katerih bi korakali naprej, so nam sedaj zaprte. Ostane nam pa edina pot, in to je p dne 15. novembra. Italija bo z Anglijo sklenila tudi novo trgovinsko pogodilo in bo verjetno najela večje posojilo. Dunaj, 4. nov. A A. Havas. Med včera jšnjim svojim bivanjem na Dunaju je imel grof Ciano več sestankov z GOringom. Nemški krogi poudarjajo, da so bili ti sestanki čisto vljudnostnega značaja, vendar pa so pogovori med njima trajali več ur. Preden je zapustil Dunaj, je bil grof Ciano z Go-ringom na lovu, ki je trajal skoraj ves dan. Japonska razburja Ameriko „Kaj če Japonci zavladajo na Tihem morju44 Washington, 4. nov. TG. V Ameriki je zavladalo veliko razburjenje radi govora, ki ga je imel japonski ministrski predsednik knez K o n o j e , ko je dejal, da bo Japonska nadaljevala borbe* s Kitajsko, da bo Kitajsko osvobodila ter jo pomagala tako organizirati, da bo neodvisna od vseh tujih vplivov. Kitajska da mora skupno z Mandžurijo in Japonsko tvoriti eno samo veliko gospodarsko in kulturno območje, ki tujim vplivom ne bo več dovoljevalo, da bi posegali v njeno usodo. V Ameriki mislijo, da jc * trm Japonska odkrito priznala svoj namen, da bo v najkrajšem času odpovedala vse pravice, ki jih razne velesile uživajo na kitajskih tleh in da bo Kitajsko proglasila za področje, kjer ima Japonska prvenstvene gospodarske koristi. Do sedaj je na Kitajskem veljala politika »odprtih vrat«, to se pravi, da so smele vse velesile enako med seboj tekmovati, da so si priborile kakšne ugodnosti in da nobena velesila ni imela pravice, da bi si za sebe izsilila ugodnosti, ki bi takoj nc pripadale tudi ostalim velesilam. Amerika na vsak način želi, da bi »vrata na Kitajskem ostala odprta« tudi v bodočnosti. Japonska politika jc za Ameriko ogroicvaln«. Amerika bo morala zavzeti stališče. Izbero ima med tremi možnostmi: 1. Da nastopi proti Japon- «ld skupno z< ostalimi evropskimi velesilami; 2. Da nastopi proti Japonski sama, ali pa 3. dvigne roke kvišku m pusti, da gre razvoj svojo pot naprej. Vs. tri možnosti imajo v Ameriki svoje zagovornike. Vse tri pa tudi velike in hude protivnike. Za Ameriko ni samo vprašanje, kdo bo gospodaril na Kitajskem, usodne važnosti, ampak tudi vprašanje, kako se bo Amerika branila proti Japonski, č« bo na Daljnem vzhodu ustanovila tvoj imperij, ki bo obvladal vse Tiho morje tja do ameriških obali. Za to silijo ameriško vlado k odločitvi sedaj, ko je še čas. Zato v Washingtonu tudi resno ugibljejo, če bodo grožnjo japonskega ministrskega predsednika mirno požrli, ali če bodo storili korake, da se ameriški interesi zavarujejo, dokler je še čas za to. Čeprav je skoro nemogoče, da bi Amerika začela kakšen korak, pri katerem bi se sklicevala na pogodbe devetih sil ali pa na Briand-Kellogov pakt, se zdi, da namerava zunanje ministrstvo Združenih držav z objavo listin, ki se nanašajo na bruseljsko konferenco novembra 1937, pripraviti javno mnenje na nekaj, kar je dosedaj zaenkrat še nemogoče točneje označiti. Tokio, 4. nov. AA. DNB.: Predstavnik zunanjega ministrstva je dane« izjavil na vprašanja časnikarjev, če bo Japonska odpovedala pakt devetih držav, da je ta pakt, kar ae tiče Japonske, dejansko že mrtev. Službeno stališče pa bo očrtano v poznejši izjavi, ki jo bo dal zunanji minister. Dalje je pristavil, da še ni padla odločitev glede pogodbe med Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko. Na drugo vprašanje, kako ae bodo v bodče razvijali odnosi med podpisniki pakta devetih držav in Kitajsko, je predstavnik odgovoril, da ima Kitajska kot neodvisna država pravico, pogajati se s poedinimi državami. Na vprašanje, če se bodo začela pogajanja za sklenitev miru s Čangkajškom, je ta predstavnik odgovoril, da je kaj takega popolnoma izključeno. S kitajskih bojišč Šangliaj, 4 novembra, b. »United Press« poroča iz japonskega vira, da so japonske čete zasedle mesto Fuči, ki leži 112 km južnozahodno od Hankova. Kitajci demantirajo to vest, priznavajo pa, da so Japonci zasedli Kingčeng, ki se nahaia 80 km zahodno od Hankova. Prestolni govor kralja Jurija London, 4. nov. A A. Havas. V prestolnem govoru, ki je bil prefitan ob zaključku zasedanja parlamenta, je kralj Jurij VI. v prvi vrsti izjavil, da se odnosi med Veliko Britanijo in tujimi velesilami še vnaprej v prijateljskem duhu poglabljajo. Nato se je bavil z obiskom v Parizu. »Nas je globoko ganila prisrčnost in neprisiljonost sprejema. ki nam ga je priredila francoska vlada skupaj s francoskim narodom. Nič ne bo moglo bolj jasno dokazati trdnost vezi. ki spajata naši dve državi«, je dejal kralj Jurij, ki je nato prešel na nedavno mednarodno krizo in poudaril, da je dal Mussolini dragoceno podporo načrtom Chamberlaina za sklicanje konference štirih velesil. »Rešitev, ki se je dosegla, je bila sprejeta s strani češkoslovaške vlade in češkoslovaškega naroda z dostojanstveno-stjo, ki je izzvala pri štirih ministrskih predsednikih splošno občudovanje. Miru je močno koristilo delo predsednika Združenih držav, ki je prišlo o pravem fasn. Zelja narodov, da ne hi bili potegnjeni v vojno, v kateri hi se borili drug proti drugemu, jc vidna in trdna povsod, pa smo zato možje in žene, tako tudi jaz, trdno uverjeni in globoko hva-leini, da se je nevarnost odstranila. Molim za to, da hi se z odstranitvijo te nevarnosti začela nova doba v Evropi.« Nato se kralj Jurij zahvaljuje svojemu narodu za požrtvovalnost, ki jo je pokazal za splošno stvar za časa krize. Ko je govoril o italijansko-angle-škili odnosih, je kralj izjavil, da bo uveljavljenje angleško-italijanske pogodbe šc bolj ojačiio dobre odnose med Italijo in Anglijo. Nato je poudaril udeležbo Veliko Britanije v posvetih in delu ZN. Izrazil je priznanje k napredku pri reševanju spopada v Španiji in se zahvalil za umik tujih prostovoljcev. Nato je izrazil nado, da so bo v kratkem končal kitajsko-japonski spopad. Ko je obrazložil stanje stikov med angleško vlado in Egiptom, odnosno z irsko vlado, in potem, ko se je pobavil s stanjem v Palestini, je kralj Jurij VI. končal svoj prestolni govor z naštevanjem ukrepov, ki jih je njegova vlada izdala v okviru notranje politike. Ko je kralj končal s svojim govorom, je predsednik parlamenta prečital ukaz, s katerim se seje narodnega predstavništva odlagajo do torka, 8. t. m., ko se bo na svečan način začelo novo zasedanje angleškega parlamenta. česa pričakuje komunizem sedaj »Povzročiti čim prej spopad med narodi...« organizaciji, ki jo vodite. Odločilna ura za nas se bliža.« Glavni urednik »Republique« nato sledeče komentira Stalinove besede: »V gotovih krogih je ta Stalinova izjava bila že poznana. Vendar kar je nnjvažnejše, je datum, kdaj je Stalin podal navedeno izjavo. Govoril je to 20. maja 1938. Ali se spominjate? 20. maja 1938 je bil predvečer tistih zgodovinskih trenutkov, ko je 21. maja češko-nemška napetost dosegla svoj višek. Dne 21. maja je namreč Češkoslovaška mobilizirala. Dan poprej se je Stalinu zdelo potrebno, da informira Komin-terno o bodočih dogodkih in da jim da smisel, kakor ga je ocenila Moskva. Očitno je Stalin računal torej letošnjo pomlad, da ho prišlo do za-ielene svetovne vojne.« Pariz, 4. nov. b. Glavni urednik dnevnika »Re-publique« navaja cinično izjavo, ki jo je dal Stalin vodstvu lnternacionale. Stalin naj bi se sledeče izrazil: »Akcija za revolucionarno gibanje velikega obsega ne bo toliko časa mogoča, dokler nam ne uspe naščuvati kapitalističnih držav eno na drugo, izrabiti njih medsebojno tekmovanje in jih pripraviti do tega, da se spoprimejo v oboroženem spopadu. Marx, Engels in Lenin so nas učili, da moremo pričakovati splošne revolucije le, če pride do vsesplošne medsebojne vojne med državami. Glavno delo naše stranke mora iti za teiii. da čimprej pride do oboroženega spopada med narodi. Tisti, ki tega še danes ne razumejo, so samo do: kai, da se niso poglobili in da niso doumeli nauka revolucionarnega marksizma. Upam, da ste vi to razumeli in da boste znali obrazložiti tudi Vojna v Španiji Bilbao, 4. novembra. Bojišče ob Ebru jp zadaje dni zopet zelo oživelo. Pričele so se obširne operacije, ki bodo verjetno dovedle do likvidacije rdeče fronte na desnem bregu Ebra, ki so ga rdeče čete z nenadnim udarom zasedle 25. julija. Ti boji so trajali dolge mesece in povzročili ogromno izgub na obeh straneh. Zadnje dni pa je pričela odporna sila rdečih pešati, tako da hitro izgubljajo eno postojanko za drugo. Francovim četam se je posrečilo v zadnjih dneh popolnoma zasesti gorovje Pandol in gorski greben Ca-ballos. Prodrle so še dalje ter zasedle važno cestno križišče P i n e 1 in napravile sunek prav do Ebra. S tem je južni odsek rdečega mostišča očiščen, mostovi rdečih čet pa, ki vodijo čez Ebro, leže pod ognjem Francovega topništva. Popolni umik mednarodnih čet in katalonske armade na levi breg Ebra, ki ga je pričakovati, bo pomenjal najhujši poraz rdeče vojske na severnem bojišču, kajti na to ekspedicijo čez Ebro je Katalonija stavila vse svoje upe. Upala je namreč, da bo po tej poti polagoma zopet mogoče doseči zvezo 7, ostalo rdečo armado, ki se bori pred Valencijo in pred Madridom. V angleških vodah je pomožna križarka narodne Španije »Nadir« potopila »Cantabrio« (5650 ton), ki je bila v službi rdeče Španije in je vozila vojni material iz Sovjetije na Špansko. Burgos, 4. nov. AA. Havas: Danes so nacionalistične čete na fronti pri Ebru zavzele že dvanajsti kilometer na poti proti Tinel Mori. Na odseku Pinela »o nacionalistične čete prodrle do rečice Koja, ki seka prehod republikanskih čet, ter zavzele skrajno desno krilo na sektorju Sierra de Pandoles, večje število nacionalističnih kolon je končno vpostavilo zvezo na 15 km od izhodne točke in postavilo novo fronto, ki se razteza od križišča pri Kampozinesu do reke Ebra. Eksplozija na nemški ladji Oakland, 4. nov. AA. Havas: Pri eksploziji, ki je včeraj nastala v strojnem oddelku nemške tovorne ladje »Walkover«, je bilo ranjenih več oseb. Po prvih poro/ilih je nastala eksplozija na precej tajinstven način. Neka nez.nana oseba je telefonirala redakciji nekega lista v Oaklandu vest, da je do eksplozije prišlo nekoliko minut prej, preden je na ladji dejansko prišlo do eksplozije. Policijski nadzorniki so na podlagi te prijave takoj odšli na ladjo in začeli s preiskavo. »Zid smrti« Pariz, 4. novembra. AA. Havas: ^Matin« objavlja sledečo vest iz Londona: Za »žarki smrti«, ki uničujejo letala v zraku, so angleški inženirji sedaj iznašli tako imenovani »zid smrti«, skozi katerega se ne bo mogla prebiti nobena armada na bojnem polju, Snoči je bil ministru za oboroževa- Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro bo v vsej kraljevini z jutranjo meglo v dolinah rek in kotlinah, nekoliko bolj oblačno bo v severih krajih, čez dan bo topleje, ponoči pa hUdneje. ponekod mraz. Zagrebška vremenska napoved; Jasno z jutranjo meglo. nje Tomažu Inskipu izročen izčrpen popis tega odkritja, za katerega pravijo, da je senzacionalno. Podrobnosti tega odkritja pa drže v popolni tajnosti. Kardinal Kašpar potuje v Vatikan Praga, 4. nov. 1. Oddelitev eudetsko-nemških pokrajin ima posledice tudi na cerkveno-politič-nem področju. Ni še gotovo, ali bodo za ozemlja, ki so bila odcepljena zlasti od praške in kraljevo-grajske škofije, imenovani apostolski administratorji ali pa bo ozemlje, strnjeno v novo škofijo, ki bi verjetno imela sedež v Ustju (Eger). Prihodnje dni potuje kardinal Kašpar v Rim, da med drugimi perečimi vprašanji uredi tudi razmejitveni problem, v kolikor se tiče cerkvene uprave. Čsl. posojilo na zapadu London. 4. nov. b. Še v teku tega tedna ho sprejet načelni sklep o posojilu Velike Britanije češkoslovaški vladi. Češkoslovaška delegacija je prosila London za vsoto, ki je večja od one, katero je svoječasno zahtevala vlada v skupnem znesku 30 milijonov funtov. Anglija je obljubila, da bo stvar proučila, toda je dala istočasno razumeti, da se zaradi splošnega položaja polaga velik pomen tudi na francosko sodelovanje. Iz Pariza je dobila češkoslovaška delegacija zelo rezerviran odgovor zaradi stanja francoskih financ. Najvažnejše vprašanje je sedaj, če bo novi francoski finančni minister Reynaud lahko vnesel v bilanco francoske državo potrebno vsoto za češkoslovaško posojilo. Če to stori, je mnogo upanja, da bo Anglija češkoslovaški želji ugodila. Za Prago bo vsekakor velik uspeh, če dobi posojilo v znesku 30 milijonov funtov za obnovo države. Drobne novice London, 4. nov. AA. Havas: Neko potniško letalo, ki je odletelo z letališča v Jerseyu, je padlo na zemljo. Oba pilota in 11 potnikov se je ubilo. Letalo je imelo štiri motorje, ter je vzdrževalo redni potniški in poštni promet med Jerse-yem in Southamptonom. Kopenhagen, 4. nov. AA. Ko je včeraj vozil osebni vlak čez most nad malim Belto,m, se je ustavil med tretjim in četrtim stolpom. Strojevodja je nato čez ograjo mostu skočil v morje. Vlak jc moral čakati tako dolgo, dokler ni drug strojevodja, ki je bil slučajno med potniki v vlaku, prevzel stroj in odpeljal vlak naprej. Belgrad, 4. nov. m. Relgrajska občina proslavi jutri slovesno 20letnico osvoboditve Belgrada. Dopoldne bo v saborni cerkvi žalno opravilo za vse padle vojake, zvečer pa bo na Kolarčevi univerzi akademija z izbranim programom. Zagreb, 4. nov, b. Davi je bila policija obveščena, da se je Marko Hanževački s svojo ženo v stanovanju obesil. Svoječasno je bil odpuščen iz mestne službe. Sedaj, ko je izčrpal vsa sredstva, sc je najprej obesila njegova žena, ki jo je Han-žekovački snel z vrvi in jo položil v posteljo, nato pa jc še sam izvršil obupno dejanje. London, 4. nov. b. Diplomatski sotrudnik »Ti-tnesa« se bavi h posledicami veljavnosti itnlijan-sko-britanskega pakta, ki bo verjetno stopil dne 15, t. m. v obvezno moč. Kandidatna lista JRZ bo v nekaj dneh gotova Belgrad, 4. novembra, m. čim bolj s bliža dan, ko bodo politične skupine, ki se udeležujejo decembrskih poslanskih volitev, morale pričeti sestavljati državno kandidatno listo, se opozicijskih skupin loteva vedno večja nervozno6t, ker kljub popolni svobodi na terenu še nimajo zbranega vo-livnega gradiva iz posameznih banovin. Zaradi tega so danes tako bivši demokrati, kot tudi še preostali člani JNS pozvali svoje ljudi v notranjost države, da morajo poslati v Belgrad ves volivni material najkasneje do 15. novembra. Glasom poročil, ki prihajajo v Belgrad iz notranjosti države, je razpoloženje ljudstva za opozi-. cijsko kandidatno listo zelo klavrno. To nerazpo-loženje manifestira ljudstvo že sedaj, ko se med njim pojavljajo številni opozicijski kandidati iz Belgrada, ki poznajo svoj okraj samo za čas vsakokratnih volitev. Zato ljudje danes povsod odklanjajo razne opozicijske politične vsiljivce, ki narod niso poznali v njegovih najtežjih dneh, ko se je nad njim razbesnela samovolja in tiranstvo JNS. O tem so se prepričali že številni opozicio-nalci, med njimi tudi zelo zgovorni član tako imenovanega delovnega odbora srbijanske opozicije Božidar Vlajič, ki misli tudi pri decembrskih volitvah kot Belgrajčan kandidirati v Južni Srbiji. Po informacijah iz opozicijskih vrst samih so Vla-jiča povsod napadali zaradi dosedanje jalove politike opozicijskega vodstva ter so zavračali njegovo kandidaturo z motivacijo, da hočejo imeti na listi svojega človeka, on pa naj kot Belgrajčan kandidira v Belgradu. O JNS sploh ni vredno izgubljati besed, ker njena kandidatura v notranjosti države sploh nikjer ne prihaja v poštev. Zadnji politični sporazum z dr. Mačkom jo je pa razbil in raztepel tako močno, da je JNS danes številčno najšibkejša politična skupina v državi. Politično mešetarstvo z JNS je sprožilo veliko nezadovoljstvo tudi med ostalimi opozicijskimi skupinami. Predvsem so razkačeni pristaši dr. Mačka, ki mu nikakor ne morejo odpustiti, da je napravil volivni sporazum z Živkovičem in Jev-tičem ter dr. Kramerjem, ki jih hrvatsko ljudstvo smatra za svoje največje sovražnike še izza avtoritativnih režimov JNS Zato se na eni strani vedno bolj širijo protesti proti temu sporazumu in gibanje za abstinenco pri decembrskih volitvah. Na drugi strani pa zaradi tega sporazuma izgubljajo mnogo simpatij med volivci razni voditelji hrvatskega narodnega gibanja. Med drugim so se na primer močno zrahljala tla voditelju bosanskih radičev-cev dr. Šuteju, ki se v Sarajevu ne čuti več politično dovolj varnega ter je zaradi tega odšel dalje na jug. v Split, kjer bo tudi kandidiral. Vodstvo Mačkovega gibanja ima dalje velike težave v samem Zagrebu, ker sedaj dr. Trumbič zaradi hude bolezni ne more kandidirali, druge primerne osebnosti za Zagreb pa nimajo. Belgrajski opozicionalci so se po daljšem prerekanju snoči le zedinili, da bodo v Belgradu postavili enotno listo, katere nosilec bo vodja bivših demokratov Ljuba Davidovič. Bivši demokrati bodo na listi imeli dva kandidata: prvega in petega ter namestnika prvemu kandidatu. Skupinica radikalnih nezadovoljnežev bo imela drugega kan-rfidata in namestnika. Topalovičevi socialisti tretjega. bivša SDS pa četrtega. Za politični sporazum opozicije ž JNS je značilno, da opozicija JNS na svoji listi V Belgradu , sploh ni dala nobenega kandidata. Imena vseh kandidatov JRZ na kandidatni listi za upravno področje Belgrad, Zemun in Pan-čevo bo znana prihodnje dni. Jutri bo namreč politični odbor ministrov JRZ uredil volivni material najprej za zetsko banovino, nato pa za upravno področje Belgrada, Zemuna in Pančeva. Na da- : našnji seji je pa ta odbor uredil vprašanje kandidature na listi JRZ za vrbasko in drinsko banovino. S tem pa bo v glavnem vse delo končano ter se bo lahko pričela sestavljati državna kandidatna lista JRZ. V Belgrad so zaradi tega prihiteli že številni kandidati, ki so od nosilca državne kandidatne liste JRZ dr. Stojadinoviča sprejeli obvestilo, da so sprejeti na njegovo listo ter zaradi sestave državne kandidatne liste izročajo od sodišča potrjene kandidature gosp. ministru dr. Kreku. Dr. Kramer — v Zagrebu razočaran Dr. Kramer je šel v Zagreb, da bi tam dobil kak nasvet za izhod iz precepa, v katerega se je ujel po tolikih letih svojega političnega dela znane smeri. Pa je vsekakor slabo uspel, ker v Zagrebu so mu morali povedati, da ga od tam ne bodo mogli rešiti, če ga Slovenci ne marajo. Zagrebške »Novosli« pišejo: »Čim dalje bolj prihaja na dan razočaranje v vrstah JNS. Na eni strani jih zapuščajo pristaši, na drugi strani pa tudi tabor dr. Mačka in tovarišev ne ravna z njimi prav posebno prijazno. Tako je dr. Kramer ob včerajšnjem obisku v Zagrebu na sestankih z Vilderjem obslal neugodno iznenaden, da bo SDS brez ozira na JNS povsod postavljala svoje samostojne kandidate, češ da se niti HSS ne ozira bog ve kaj nanje (SDS), ampak povsod, kjer more, postavlja svoje kandidate. Od njih je le tri sprejela na 6vojo listo: Vilderja, Križmana in Kosanoviča.« — To odkritje seveda za dr. Kramerja ni bilo bog ve kaj tolažilno, ker je spoznal, da se druga pogodbena stran v resnici namerava dobesedno držati zatrdil ljubljanskega »Jutra«, da bosta obe strani, HSS in JNS, ostali pri svojih programih. »Agrarna misel« za dr. Stojadinoviča Glavni odbor »Agrarne misli«, društva za napredek vasi in kmetijstva, je imel 3. novembra tega leta svojo sejo, ki ji je predsedoval voditelj društva in gibanja dr. Milorad Nedeljkovič. Na seji je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da so bližajoče se volitve v narodno skupščino »eden izmed največjih in najbolj usodnih dogodkov ne samo za bodočnost Jugoslavije, ampak tudi prvenstveno za bodočnost in usodo srbskega naroda«. (O volitvah kot odločujočem dogodku za srbski narod je dr. Nedeljkovič v »Samoupravi« napisal tudi daljši članek, v katerem vse poziva, naj se prav zato odločijo za tisto stran, ki bo znala usodo srbskega naroda prav voditi.) Nato resolucija pravi, da »Agrana misel« ob teh volitvah ne more ostati neopredeljena, ampak se je po poročilih svojega članstva z dežele odločila, da 11. decembra kot celota glasuje za listo dr. Stojadinoviča. Resolucijo je na prvem mestu podpisal glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič, za njim pa vsi odborniki in mnogo pristašev Kandidati opozicije Zagreb, 4. novembra, b. Volivne liste HSS in bivše SDS so v glavnem končane. Te dni, oziroma v pričetku prihodnjega tedna bodo objavljeni vsi kandidati na teh listah. Samostojni demokrati so postavili v vsej državi 80 kandidatov. Na področju predvojne Hrvatske kandidirajo samostojni demokrati kot kandidati SDK, namreč HSS in SDS v 20 volivnih okrajih. Samostojni demokrati bodo brez dvoma postavili vzporedno listo za mesto Zagreb. Prav tako bodo kandidirali na listi dr. Mačka samostojni demokrati tudi v mestu Splitu. Adam Pribičevič je sprejel kandidaturo na listi dr. Mačka v koreniškem okraju. Prav tako bo kandidiral tudi v Vučitrnu v Južni Srbiji. Beg iz JNS traja dalje Zagreb, 4. novembra, b. Senator dr. Pera Zec, ki je izstopil iz JNS, je dal izjavo, v kateri izvaja, da je bil sklep vodstva JNS, da gre na volitve skupaj z blokom narodnega sporazuma, soglasno obsojen od vseh pristašev JNS v savski banovin^, ker je škodljiv za državo in narodne ideale. Prav tako sla izjavila g. Fizir in Novakovič iz Varaž-dina, da izstopata iz JNS. Dr. Trumbič umira Zagreb, 4. novembra, b. Zdravstveno stanje dr, Trumbiča se je zelo poslabšalo. Sedaj je dobil še vnetje pljuč ter je njegovo stanje iz dneva v dan vedno bolj kritično. Vso preteklo noč je bil v nezavesti. Dvomijo, da bi mu mogli rešiti življenje zaradi njegove visoke starosti. Pri žganjekuhi se je napil, potem se je pa obesil Maribor, 4. novembra. V Dolnji Počehovi št. 17 se je danes pop. obesil v hlevu svoje gospodinje Ogrizkove 31 letni hlapec Ivan Čop. Starši pokojnega so zaposleni pri Ogrizkovih kot majerji (oskrbniki), sin pa je uslužben kot hlapec. Zadnja dva dni so Ogrizkovi kuhali žganje ter 6e je fant vedno napil, oče pa ga je zato grajal. Danes se je zopet napil, pa se domov ni upal, temveč je odšel v hlev in se tam obesil. Ko je služkinja šla molsti krave, ga je našla obešenega. Obvestila je takoj ostale domače, ki so poskušali z umetnim dihanjem, vendar je bilo zaman, ker je že prej izdihnil. Zimskošportni posvet v Ljubljani Belgrad, 4. novembra. AA. Zaradi določitve načrta za vežbanje naših tekmovalcev, ki 6e bodo udeležili zimskih olimpijskih iger leta 1940 v St. Moritzu, bo 5. in 6. t. m. v Ljubljani konferenca zimskošportnih delavcev. Z odlokom ministra za telesno vzgojo naroda bosta v imenu ministrstva prisostvovala konferenci načelnik Aračič in šef strokovnega oddelka Drago Ulaga. Na tej konferenci bodo razpravljali prav tako o vprašanju jugoslovanske kandidature za organizacijo smučarskega prvenstva leta 1941 v naši državi. Prav tako bodo obravnavali tudi predlog uredbe o avtori-zaciji smuških učiteljev. Stavka v Skoplju končana Belgrad, 4. novembra. AA. Stavka, ki se je 19. oktobra začela v rudniku v Radoši pri Skoplju in katere se je udeležilo 800 delavcev, se je končala danes, nakar so se delavci vrnili na delo. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je namreč poslal v ta kraj svojega inšpektorja dela inž. Jokiča, ki je skupaj z zastopniki ministrstva za gozdove in rudnike, rudarskega glavarstva v Skoplju, zastopnikom združenja delavcev, zastopnikom industrijske zbornice v Skoplju in z zastopnikom delavske zbornice v Skoplju uredil vsa sporna vprašanja med zastopniki Jugorasa in zastopniki podjetja ter so delavci po tem sporazumu dobili naslednje: Noben delavec ne bo odpuščen zato, ker se je udeležil stavke. Delavcem se povečajo mezde za 10% od dosedanjih. Delavcem se odobri letni plačani dopust 4 do 5 dni. Podjetje je dodelilo organizaciji potrebne prostore za pisarno in potrebna materialna sredstva za ureditev pisarne. Po podpisu sporazuma ie odposlanec ministrstva za socialno politiko sporočil rezultate vsem delavcem, nakar so se delavci z vzkliki ministru Cvetkoviču vrnili na delo. Osebne novice Belgrad, 4. nov. m. Prestavljeni so naslednji učitelji (-ice): Justina Verderber iz Liboj v Mengeš, Roza Sovre iz Vuzenice v Komendo, Branko Benedičič iz Zalega loga v Loški potok, Maksimilijan Prosinec iz Št. Jerneja k Sv. Katarini, Miroslav Verk iz Bodoncev v Gornjo Radgono, Ana Stražar v Limbuš, Hilda Potisk iz Frankolovega k Sv. Juriju, Avgust Špendel iz Sv. Jurija k Svetem Martinu, Marija Hrabalek iz Sv. Martina v Frankolovo, Milan Pertot iz Litije v Maribor. Z odlokom pravosodnega ministra sta postavljena za notarja v Ormožu Alojzij Ponebšek, notarski pripravnik v Ormožu, na Vranskem Janko Horvat, notarski pripravnik v Murski Soboti. Prestavljena sta na okrožno sodišče v Krško kanclist Ernest Zupančič iz okrožnega sodišča v Kostanjevici, na okrožno sodišče v Kostanjevico pa Miroslav Kušar od okrožnega sodišča v Slovenjem Gradcu. Napredoval je za ravnatelja 3-1 drž. trgovske akademije v Ljubljani dr. Karel Pirjevec, doslej 3-2.' Po prošnji je prestavljena Iva Costa-Pucelj iz meščanske šole v Šoštanju na meščansko šolo v Ljubljani. + Naznanjamo tužno vest, da je naš dragi mož in oče, gospod Matija Kcnda šolski upravitelj v ookoju 3. t. m. nenadoma umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 5. t. m. ob 16 iz Goričan. Medvode-Gorlčane, 4. novembra 1938. * Žalujoči ostali. T! razumejo! Še preden je bila na nedelio objavljena napoved in^ poziv katoličanom Jugoslavije za kongres KK, je prišel od neke strani že odziv na ta poziv. Bolj prav: Prehiteli so ta poziv. Duhovščina moravške dekanije je na svoji konferenci v Blagovici pretekli teden na pobudo enega izmed gospodov brez ugovora in pomislekov vrgla skupaj 500 dinarjev za namene kongresa. Kdo ne ve, kako beraško je dušnopastirska duhovščina pri nas plačana? Da pri teh pičlih dohodkih radi še toliko darujejo za idealne namene, govori jasno, da je med duhovniki še vedno veliko idealizma in požrtvovalnosti. Nabrana vsota je bila tudi takoj izročena svojemu namenu — s pripombo: »Da pokažemo, da se zavedamo, kako velikega pomena je za nas napovedani kongres. To je prilika, dana nam od Previdnosti božje, da naš narod v najboljšem smislu afirmiramo pred vsem svetom. Take prilike ne smemo zamuditi in zanemariti!« Ti gospodje stvar razumejo! In razumeti jo je treba! Zavedati se mora vse katoliško ljudstvo, zato pa najprej njegovi voditelji, v kakšnih razmerah živimo, kako silno je v naših dneh ogroženo kraljestvo božje, kako potrebno, da se katoličani dvignemo iz spanja in mrtvila, zberemo in strnemo v obrambno fronto zoper navale temnih sil. Zavedati se torej, kako živo potreben in velepomemben za ves Katoliški svet in za naš narod posebej je KKK. V tej zavesti potem žrtve zanj ne bodo pretežke. Z izročitvijo te nabirke so dali tudi zagotovilo, da bodo dali še, ker zdaj niso bili vsi pripravljeni na to. Ti razumejo! Čast jim! Da razumejo tudi drugi, priča, ker so tudi štirje drugi — nenaprošeni — že dali po (00 din v isti namen. Samo razumeti treba — in bo šlo! Slovenski javnosti Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Ljubljani, stopa prvič v javnost z dobrodelno prireditvijo v soboto, 5. t. m. ob pol devetih zvečer v dvorani Kazine pod pokroviteljstvom gospoda dr. Marka Natlačena, bana dravske banovine, in pod predsedstvom častnega predsednika odbora za proslavo gospoda divizijskega generala Džordže Lukiča, v korist svojih siromašnih članov in njihovih rodbin. Mnogi od teh se celo danes, ko praznujemo 20 letnico Jugoslavije, nahajajo v skrajni bedi in pomanjkanju. Skoraj nihče ne pomisli, da so 6e prav ti borili z največjim idealizmom za naše severne meje, za našo veliko in močno Jugoslavijo. Nedvomno zasluži prav sleherni od njih, da ga domovina nagradi vsaj s koščkom kruha, za katerega je vsakdo pripravljen delati po svojih močeh. Zato je dolžnost vsakega narodno zavednega Jugoslovana, da z bratsko ljubeznijo in požrtvovalnostjo odpre vrata tistim, ki so si nadeli človekoljubno delo: napraviti ob 20 letnici Jugoslavije skromno veselje vsem požrtvovalnim borcem za našo severno mejo, osladiti jim vsaj nekaj ur s skromnimi prispevki za zboljšanje njihovih bornih materialnih prilik Spričo tega vljudno naprošamo vse narodno zavedno občinstvo, da poseti našo dobrodelno prireditev s cenjenim obiskom, ki naj bo zgovorna priča, da zna tudi naš narod svoje borce in graditelje države ceniti in jim biti hvaležen in jim ob uri temnih dni stati ob strani z bratsko nesebično pomočjo! Odbor LKB. Preprečena nesreča Kamnik, 4. novembra. Posestnik Tine Grkman, oče osmih otrok, bi včeraj kmalu postal žrtev kamniškega vlaka. Šel je z enovprežnim vozom po drva v zapriški gozd. Na ozki vozni poti za Fajdigovo gostilno je za-vozil čez železniško progo, po kateri je ves dan živahen železniški promet, saj pelje vlak po progi najmanj tridesetkrat. Posestnik Grkman je sedel na vozu s hrbtom obrnjen proti smeri, od katere je prihajal vlak, ki se je zadensko vračal iz postajališča Kamnik-mesto na postajo Kamnik. Voznik je slišal pisk lokomotive in brž skočil z voza ter pognal konja. Bilo pa je že prepozno. Voz je bil še na progi in vagon ga je zadel s tako silo, da ga je raziril in potegnil par metrov s seboj. Konj je padel, vendar pa ni dobil nobene poškodbe, ker je urno vstal in se začel mirno pasti ob progi. Ta nezgoda je spet glasen opomin vsem voznikom k največji previdnosti pri vožnji čez železniško progo. Danes zvečer ob osmih bo v Delavski zbornici prosvetna akademija grafičarjev! Nerednosti pri mestnem desinfekcijskem zavodu Višji oficial Franc Kovačič obtožen zločinstva uradne poneverbe, zlorabe in ponarejanja listin Neredno knjigovodstvo Ljubljana, 4. novembra. Razpravna dvorana štev. 79 je bila dopoldne na zunaj prav mirna, kajti širša javnost ni bila še obveščena, da se je ob 8.30 pričel proces zaradi nerednosti pri »mestnem desinfekcijskem in desinsekcijskem zavodu«. Ta zavod bi slovensko imenovali »mestni razkuževal-ni in ra/mrčesovalni zavod«. Od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je dobila mestna občina ljubljanska leta 1929 dovoljenje za ustanovitev tega zavoda, ki je pričel poslovati in delovati 1930. Kakšne naloge naj bi imel zavod, je očitno iz poročila, ki ga je naslovil mestni fizik dr. Mavricij Rus na mestno upravo in v katerem poudarja: »Cyklonizacija je draga in si jo morejo privoščiti le materialno dobro situirani ljudje. Ravno oni pa, ki imajo največkrat vse zasteničeno, se zaradi revščine ne morejo braniti proti mrčesu. Mestna občina bi v takih primerih opravljala socialno-zdravstve-no eminentno važno delo, ako bi takim strankam brezplačno ali pa za znižano ceno razste-ničila stanovanja. Seveda bi se morala vstaviti primerna vsota — sikoraj 50.000 din — v proračun.« Poročilo končuje, da je socialmo-zdrav-stvena potreba po tem javnem zavodu nujna. Zato naj občina vloži prošnjo na ministrstvo za koncesijo. Zavod je začel poslovati pod nadzorstvom mestnega fizika dr. Mavricija Rusa. Vse blagajniške in knjigovodske posle pa je vodil višji mag. oficial Franc Kovačič, ki je bil hkrati tudi de«infektor. Lani so prišle j>o reviziji kontrolnega urada vse nerednosti, ki so se razbohotile pri zavodu, na dan. Mali kazenski senat, ki mu predseduje s. o. s. g. Ivan Brelih in fungirata kot sosodnika gg. Ivan Kralj in Fran Gorečan, je danes začel v podrobnosti razpravljati o vseh nerednostih in manipulacijah, in ima soliti višjega oficiala Frana Kovačiča zaradi večkratnih zločimsfrev uradne poneverbe, ponarejanja listin in zlo-činstev zoper uradno dolžnost odnosno zlorabe uradnega položaja. Obravnava bo trajala danes in jutri. Vabljenih je 42 prič. Dopoldne je najprej trajalo dve uri čitanje do 54 strani obsegajoče obtožnice. Obtožnica obtožuje Kovačiča raznih nepravilnosti. Tako navaja: I. da je v času od 2. julija 1931 pa do septembra 1934 od 18 strank inkasiral višje zneske in nato v knjige vpisal manjše, tako da se je okoristil za 3.800 din; II. da je obtoženec nekoč od novembra 1930 do 4. julija 1931 pri računu Alojzija Adamiča v knjige lažno vpisal, da »ostanek 78 din zaradi neizterljivosti črta«. III. da je obtoženec vpisal v poslovne knjige zavoda pri 12 strankah, ki so jim bila stanovanja razsteničena, pripombo, da so se računi zaradi siromašnosti strank plačali iz mestnega zaklada pod »Predujem«, v resnici pa je 12 strankam poslal račune in inkasirane zneske \ celoti 3.040 din pridržal za sebe. IV. da je ponaredil pri nekaterih strankah podpise na poštnih nakaznicah odnosno čekih in nato poslal mestnemu poglavarstvu razne zneske. V. da si je obtoženec nadalje pridržal od vplačanih računov, ki jih je plačalo 41 strank za razkuženja stanovanj, večje in manjše vsote, skupaj 21.014 din, in to v času od 30. aprila 1930 do 9. februarja 1934. VI. da si je obtoženec v času od 15. aprila 1936 do 16. aprila 1936 pridržal skupaj znesek 2.337 din iz računov za kavarno »Emono« in razkuženje stanovanja dr. Adolfa Kaiserja. Vil. da je od 19. aprila 1930 do 23. julija 1934 po raznih osebah dvignil iz Mestne hranilnice ljubljanske skupni znesek 10.636 din, naložen na hranilne knjižice, zaupane mu od fizika dr. Rusa. VIII. da je obtoženec prodal inž. Brusnikinu 21 praznih balonov po 50 litrov v vrednosti 1000 din. IX. da je spravil zdravnika dr. Cibra v zmoto, da je podpisal za zdravnika dr. Dušana Rejo potrdilo, da je dr. Reja napravil lekarniško prakso pri lekarnarju Hočevarju Slavku. Dr. Reja je potreboval to potrdilo, da si je mogel odpreti domačo zdravniško lekarno. Milijonska škoda zaradi požara Lesna žaga Avgusta Lešnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju zgorela Maribor, 4. novembra. Pri Sv. Pohorju na Lovrencu je divjal v pretekli noči ogromen požar, ki je bil daleč naokrog viden. V plamenih je bila velika lesna industrija Avgusta Lešnika, ki je eno največjih tovrstnih podjetij v Sloveniji. Ogenj je nastal okrog 1. ponoči. Ugotovilo se je, da je začelo goreti pri lesenih ležajih, ki so se vneli zaradi trenja. Ker pa je bilo poleg ležajev polno 6uhe žagovine, se je ogenj hitro razširil ter je zavzel že tako velik obseg, da ga delavci, ki so zaposleni pri žagi, niso mogli več sami obvladati, ko so ga opazili. Prihiteli so na pomoč lovrenški gasilci, pa so bili brez moči proli ognju. Nato so klicali na pomoč mariborske gasilce, alarmirali pa so tudi gasilske čete v Dravski dolini. Mariborski gasilci so prišli v Sv. Lovrenc okrog tri četrt na tri ponoči z dvema motorkama ter so takoj posegli v borbo. Videli so, da gorečih objektov in skladišč ni mogoče več oteti, pa so branili ostala velika skladišča suhih desk in lesa ter so jih obvarovali pred uničenjem. Proti jutru so prišli na pomoč še gasilci iz Ruš, Selnice in Studencev, toda ti niso več stopili v akcijo, ker je bila vsaka nevarnost že odstranjena. Mariborski gasilci so skupaj z Lovrenčani rešili pred požarom skladišča v vrednosti več milijonov dinarjev. Zgorela pa je popolnoma žaga z vsemi napravami in velika skladišča desk, tako da se ceni škoda na 1 milijon dinarjev, škoda ne bo niti od daleč pokrita z zavarovalnino, ki znaša za vse skupaj komaj 200 000 din. Podjetje je bilo zadnje čase polno zaposleno ter je imelo velika naročila za inozemstvo, zlasti za Palestino. Ravno danes bi morali ekspedirati tri vagone zabojev za oranže v Palestino, pa jih je ogenj vse uničil. Škoda ni velika samo za podjetje, temveč je občutna tudi za ves Sv. Lovrenc na Pohorju, ker bo izgubilo mnogo ljudi posel in zaslužek. Požar v trbovel jskem rudniku Trbovlje, 4. novembra. 2e nekaj dni so rudarji, ki so delali v zapad-nem delu trboveljskega rudnika, čutili vročino, ki jo postala vedno hujša. Danes okrog treh zjutraj pa se je izkazalo, da se je pojavil v rudniku ogenj. Najprej se je pojavilo mnogo dima, ki je zelo snrdel in dušil ljudi, ki so delali. To je prišlo zato, ker je ogenj gorečega premoga zajel gumijasti trak, po katerem se odvaža premog. Ta trak je dolg okoli 160 m in je požar tega traku povzročal velik smrad in dim, ki je napolnil kmalu rove tudi v drugih etažah ter delih obratov. Vodstvo obrata je takoj odredilo, da se rudnik izprazni in z največjo disciplino je delavstvo izpraznilo rudnik, kjer se je pokazala vzorna organizacija. Vsa nočna izmena rudarjev, ki se je nahajala v rudniku, je prišla popolnoma nepoškodovana na dan ter an sp vsi deiavri prijavili živi in zdravi. Takoj je bilo v rudniku tudi tehnično delav- stvo, ki je najprej provizorično zazidalo goreči rov, nato pa so začeli tudi z dokončnim zazida-vanjem rova, tako da preprečijo širjenje ognja in ga uduše. V rov bo spuščena tudi voda, da bi ogeni čimprej ugasnil. Ker so poškodovane tudi transportne naprave, j'e zaradi tega delo nekoliko zastalo, vendar bo že jutri vsepovsod obrat normalen razen v omenjenem rovu. Vse v tem rovu zaposleno delavstvo je že dirigirano v druge dele obrata, kjer bo dobilo zaposlitev Cenitve škode ni mogoče podati. Poleg poškodb na transportnih napravah je znatna škoda seveda pri premogu, ki je zgorel, posebno sedaj, ko je sezona za premog na višku, saj se v zimski dobi porabi največ premoga. Trajalo bo nekaj časa. da bo ogenj popolnoma ugasnil, in tedaj se hn lahko začelo tudi v leni rovu delo v neomejenem obsegu. Obtožnica, ki jo je sestavil dr. Fellacher, pregledno preinotriva razvoj in našteva vse nerednosti, ki jih je najprej dognala revizija 1935 in jih je spopolnil mestni kontrolni urad, ki je 15. februarju 193? končal revizijo vsega poslovanja mestnega razkuževalnega zavoda. Obtoženec je vodil nekakšne knjige dolžnikov in poleg tega še blagajniško knjigo dohodkov in izdatkov. Sicer vezane knjige niso paginirane, ne Iblirane. V [Kiseben zvezek je zapisoval Kovačič stranke in račune vse do 18. aprila 1936. Nekateri računi so sijjnirani ot. V teh letih pa je občina žrtvovala iz rednih kreditov od 1. 1930 do 1933 skupaj znesek 126.059 din. To za nabavo materiala — izvršilo se je 595 desinfekcij. Od teh je bila samo 5 strankam priznana siro-mašnost. Zagovor obtoženca V začetku razprave je obtoženec omenil, da je bil 17. januarja 1874 rojen v Slovenjem Gradcu, da je pristojen kot višji mag. oficial v. Ljubljano, oženjen, oče 6 že preskrbljenih otrok. Je lastnik hiše št. 21 v Apihovi ulici, ki je vredna 300.000 din in je na njej dolga še 170.000 din. Kot računski podčastnik je pred vojno služil pri huzarjih in nato pri trenil. Je nekaznovan. Brani ga odvetnik dr. Vladislav Pegan. Mirno je poslušal čitanje obtožnice, tu in tam je z očesom trenil proti drž. tožilcu g. Franu Severju. Senatni predsednik je uvedel njegov zagovor kratko: »Ste razumeli obtožbo?« Kratek odgovor: »Da.« — »Se čutite krivega?« — Odločno: »Ne. Popolnoma nič. Si nisem pridržal niti krajcarja.« — »Koliko časa ste v službi?« — »35. leto. Na mestnem fizikatu sem bil usluž-be.n celih 31 let. Od 1. 1906 naprej.« Glede razkuževalnega zavoda je omenil, da je bil šef zavoda fizik dr. Rus od njega ustanovitve, on je vodil posle. Glede svoje plače je navedel, da je prejel od občine čistih 700 din, ker ostanek plače je šel za kritje posojila pri Mestni hranilnici. Od otrok je dobival mesečno do 3000 din. Imel je dovolj sredstev za življenje. Predsednik: »Preidemo k posameznim točkam obtožbe! Prvi primer, da ste si od inka-siranih zneskov pridržali 20.50 din in tudi večje zneske. Je res? Je res, da so plačale stranke te zneske?« »Res. Izvrševal sem desinsekcijske posle. Stranke so mi rekle, naj dobro naredim. Sem jim ustreeel. Imel sem vedno v zasebni lasti razkiiževalnn sredstva. Iz teh sem dodal dvojno jiorcijo.c Predsednik: »Tako niste povedali preiskovalnemu sodniku?« Obtoženec: »Povedal sem na splošno, da sem iz lastnega dodajal. Vsega nisem vpisoval, ker je bilo privatno delo. Vse sem vpisoval na listke.« »Pravijo in trdijo, da je bilo knjigovodstvo zavoda površno!« ga je prekinil predsednik. Obtoženec se je izgovarjal, da je imel mnogo dela in je bil preobremenjen. Branilec dr. Pegan je pojasnjeval, da so bili le razkuževalni posli v območju mestne občine, razsteničenje stanovanj je bilo privatno delo. Razktiževalna dela ima občina vršiti es-lego. Na zadevno vprašanje predsednikovo je obtoženec omenjal: »Priznam, da sem razne stvari pisal na listke. Zjutraj izven uradnih ur je bilo mnogo dela. Delali smo od 5 do 8. Do iega časa sem bil poln strupa, bil « v glavi omamljen in nisem 1 • i 1 nato sposoben za delo.« Predsednik: »Trdijo, da ste se otresali drugih in niste dovolili drugim, da bi vedeli.« Nihče ni smel videti knjig Obtoženec je glede poslovanja zavoda navajal: »Sploh nikdo ni smel imeti vpogleda v knjige po naročilu dr. Rusa; podjetje je tajno in to nikogar ne briga.« Predujmi na breme siromašnih Predsednik: »K naslednji točki! Vpisovali ste «predujme» in navajali, da je bilo razkuženje izvršeno na račun občine zaradi siromašnosti strank. V resnici pa ste od njih inka-sirolt denar.« — Obtoženec omenja, da je bila I. 1934. izvršena revizija. Takrat se je spomnil, da je dobil 1930 od občine iz rednega proračunu 5000 din. Po naročilu dr. Rusa je ta denar spravil. Dr. Rus je dejal: Nikamor ne vpisati! Pred revizijo 1934, ko je bilo treba knjige oddati, sem ugotovil primanjkljaj okoli 3000 din. Da ga kri jem, sein vpisal stranki «predujcm». Vse sem kril potem še pred koncem revizije « Glede očitka, da je podpisal stranke na nakaznicah in čekih, je obtoženec pripomnil, da podpisov ni ponaredil, le izpolnil je čeke in napisal ime pošiljalca. Zneske je pošiljal, da se je stvar poravnala. Imel je čisto privatno podjetje Obtoženec je zavračal krivdo, da bi si bil pri 41 strankah od račuuov pridržal skupno nad 21.004 din. Predsednik: »Tu sploh niste nič vpisovali?« Obtoženec: »Sem posloval čisto privatno kot lastnik svojega materiala in denarja. Pri tem sem svoje pomočnike plačeval.« Predsednik- »Račune so stranke dobivale s štam-piljko zavoda?« Obtoženec: »Priznam.« — »Je za to vedel vaš šef?« — »Vedel, da sem dal blago i/ svojega.« Predsednik: »Dr. Rus trdi, da to ni res in da ni vedel.« — »Žalostno! Meni je rekel, da je vse to tajna stvar. Nolveden gospodov ni vedel za to.« Glede zadeve »Emone« in dr. Kaiserja zanika krivdo in poudarja, da je bilo vse pravilno. Hranilne knjižice in nagrade Glede nagrad in hranilnih knjižic je obtoženec nava jal v svojo razbremenitev, da so po-močniki dobivali izplačane nagrade, kakor hitro so jih zahtevali. Za dr. Rusa je nagrade nalagal na posebno knjižico v Mestni hranilnici, na drugo knjižico pa prihranke zavoda. Predsednik: »Zakaj je dr. Rus dobival nagrade? Ali je delo prišel nadzirat?« Obtoženec: »Ne. Vsa leta do 1936 je bil samo 8-krat pri razkuževanju.« — »Zakaj so se na drugo knjižico nalagali prihranki?« — »Kot dobiček zavoda.« Predsednik: »Te knjižice so bile vinkulirane na vaše ime in dr. Rusa? Čudno je to!« Obtoženec: »Tako je naročil dr. Rus. Iz prihrankov sem jemal za material. Ker prihranki niso v knjigi figurirali, se tudi dvigi niso vpisovali.« — »Zakaj ste rabili dvige?« — »Za nakup blaga.« Glede 5()-litrskih balonov, ki jih je prodal, je obtoženec omenil, da niso bili nič vredni. Glede potrdila za zdravnika dr. Rejo je zanikal vsako krivdo in je postopal pravilno. * Nikda r ni dobil nikake podkupnine. Smatral je, da je vse v redu. Postavka 50.000 din Predsednik: »Denar, ki so ga stranke plačevale, ste kasirali?« Obtoženec: »Da. Večinoma pa sluge.« — »Čudno se mi zdi, da je bila v proračunu zavoda postavka 50.000 din za uboge.« Obtoženec: »Saj ni bila za uboge!« je sledil ciničen odgovor. — »Pravijo, da je bil fond 50.000 din za uboge!« Obtoženec izmikajoč: »Ne. Za nakup blaga.« Predsednik: »Je bilo postopanje zavoda socialno?« Branilec dr. Pegan: »Da bo mestna občina razkužila stanovanja, je potreba milijonov.« — »Ali je dr. Rus kontroliral knjige?« — »Pogledal jih je.« — »In mestno knjigovodstvo?« Obtoženec: »Sploh ni vedelo. Ninče tu vedel. Nekateri so toliko vedeli, da obstoji neki zavod za razkuževanje stanovanj.« Predsednik: »V preiskavi ste trdili, da vam je morebiti kdo ukradel denar iz predala.« Obtoženec: »Nevarnost je bila. Vedno je bil velik naval iin sem papirje z denarjem vrgel v predal.« Mestno knjigovodstvo je potem odvzelo zavodu knjige 1. 1935. Predsednik senata g. Brelih vpraša nato, iz katerega denarja in v kakšen namen je bil kupljen avto mestnega fizika dr. Rusa. Obtoženi Kovačič odgovori: »Avto je bil kupljen v službene namene, v uradne namene in iz uradnega denarja!« Prcds.: »Dr. Rus vam je ponujal neke hranilne knjižice?« K. »Da, da, toda zadeva je bila drugačna!« P.: »Potem vas je pozval, da prekličete svoje izjave o njem?« K.: »Tedaj sem odgovoril: Kar sem rekel, sem rekel. Moje knjiice pa so bile nedotaknjene. Ko me je pozval dr. Rus, naj svoje izjave prekli-čem, sta ga videla moja žena in sosed Anton Miklavčič.« P.: Kako pa je bila zadeva zaradi knjižice 10.800 din, ki ste si jo izposodili od dr. Rusa? Kako pa je bilo zaradi preračunavanja stroškov pri desinfekcijah, ko ste trdili, da ste sami doplačevali za desinfekcijski in des-insckcijski material?« K.: »Ta denar sem si izposodil od dr. Rusa zasebno. Tukaj imam potrdila, da sem prejel od dr. Rusa le zasebni) posojilo v tej višini.« P.: »Ali ste kaj vrnili?« K.: »To posojilo sem vrnil v zaporednih mesečnih zneskih po 1000 din, končno pa še 800 din, o čemer pričajo moji zapiski. To posojilo sem dvignil na knjižico, na kateri so bile naložene renumeraeije dr. Rusa.« P.: »Kdo ie hranil te hranilne knjižice? Vi ali dr. Rus?« K.: »Včasih jaz, včasih on.« P.: »Torej eden brez drugega tii mogel razpolagati s temi knjižicami.« Pri nadaljnjem zasliševanju obtoženca je obtoženec izjavil, da jc zato prenehal z vknji-ževanjem zneskov, ker so mu bile odvzete pri reviziji knjige. Predsednik proti Kovačiču: »Vaš list o predujmih se mi ne zdi v redu. Vaš izgovor je čuden, da ste denar pustili v predalu!« K.: »Ko sem I. 1935 dobil revizijo, sem morda dal kaj v hranilnico!« P.: »V preiskavi ste drugače povedali!« K.: »Če sem v preiskavi povedal drugače, moram pojasniti, da sem bil tedaj zelo razburjen, ko so toliko pisali v časopisih o napovedanih preiskavah in odkritjih!« P.: »Kako pa je bilo s Florjančičevo zadevo?« K.: »Ko sem jaz izročil knjige in spise (Nadaljevanje na 4. strani spodaj.] Kaj pravite? Dandanes zelo veliko slišimo in govorimo o svetovni sili tiska. Toda ob tem le premalokrat pomislimo, da ta veliki vpliv, ki ga ima tisk na sodobno življenje, ne zavisi samo od lista, ampak prav tako, če ne še v večji meri, od bralcev. Naravna posledica tega pa je, da se ne zavedamo svojih dolžnosti, ki jih bralci imamo in ki bi nam kot katoličanom morale biti toliko bolj svete. V glavnem sicer katoličani ljubimo svoje liste in sprejemamo njihove smernice. Toda ta ljubezen je mnogokrat vse preveč skromna in *obzirna«. V resnici smo premalo ponosni na svoje časopise in le prepogosto preveč bojazljivi, ko gre za propagando zanje Kolikokrat se jih razni celo sramujejo brati pred našimi nasprotniki, kolikokrat ta in oni katoličan na javnem prostoru raje seže po »naprednemlistu, samo da ne hi veljal za nazadnjaka! Pri tem se pa ne zavedajo, da nehote delajo s tem reklamo :a nasprotni tisk! Kakšno žalostno resnico jc izjavil neki slovenski inženir na enem izmed svojih predavanj: *Če bi bil jaz urednik slovenskega protiverskega dnevnika, bi si ne mogel mislili, boljše propagande za svoj list kot to, da bi dal naslikati vse odločne katoliške može z mojim časopisom v roki in bi te slike priobčili So pa. ki gredo še dalje. Katoliške liste sicer bero, a potem jih kritizirajo in zasmehujejo in zbijajo iz njih neslane šale. Ti zaslepljeni nesrečneži ne vidijo, v čigavi službi, so! Poglejmo nasprotnike! Tu bi si enkrat morali vzeli za zgled nasprotnike. Le poglejte socialiste in komuniste, kako strastno ljubijo svoje časopise in kako ljubosumno ponosni so nanje. Ne sramujejo se jih javno nosili, jih brali, zahtevati povsod, podpirati jih, razširjati in razlagali. Zato se ne čudimo, če je danes kraljestvo satanovo /ako močno kol še nikoli, če zakleti sovražniki Kristusovi v mnogih državah slave triumfe. »Mi mladi borci.* Danes premiera ROBERT STOtZOVE operete ob 16.. 19. in 21. uri MAGDA SCHNEIDER llans Sohnker, Paul Kemp in Fritz Imhof GLHSBH ZR TEBE Pri tem filmu se boste zopet lahko nasme'all zabavali od dovtlpla priljubljenih Komikov in opajall ob božaiočih melodijah Stolzove muzlkel Kino Union Telet 22-21 postavljen pri ban. upravi v Ljubljani banov, dnevničar bmrdelj Franc. Bunovinski služitelj Varšek Ivo je postavljen za bun. zvuničnika pri banski upravi v Ljubljani. Premeščen jc bil Vurdjan Franc, učitelj kmetijske šole v št. Jur-ju ob Južni železnici in postavljen za vršilcu dolžnosti okrajnega kmetijskega referenta pri okrajnem načelstvu v Krškem. Premeščen je 1 > 11 _ ban. uradn. pr ipr. Kocuvan Franc od okr. načelstva v Celju na kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Premeščen je bil upravno-pisamiški uradnik Kardinnr Josip od okrajnega načelstvu v Slov. Konjicah k okrajnemu načelstvu v Maribor, levi breg. Upokojena sta bila banov, služitelj Šafarič Štefan pri ban. bolnišnici v Murski Soboti in Velej Vihna pri okr. načelstvu v Celju. Danes In vsako soboto zvečer koncert salonskega orkestra v restavraciji grand Hotela ,,Union ' ..... Novi rektor hrvatskega vseučilišča. Za novega rektorju zagrebškega vseučilišča je bil izvoljen redni profesor bogoslovne fakulteto dr. Andrej Zivkovič, ki je že odpotoval v Belgrad, da tam po zakonskih predpisih priseže. KINO SLOGA TELEFON 27-30 Kraljica zračnih višav E Danes ob 16., 19. in 21. uri Premiera odliinega francoskega filma V naslovni vlogi ortljubljena filmska umetnica ANNABELLA, poznana iz prelepili filmov ..Ciganska kri" ln ..Trdnjava tišino". Sijajen prikaz tovarištva in požrtvovalne ljubezni ler veselili in žalostnih trenutkov v življenju najsmelejših osvaiuvalcov zračnih višav. Koledar Sobota. 5. novembra: Caharija in Elizabeta; Emerik, spoznavalec. Nedelja, fi. novembra: 22. pobinkoštna zahvalna nedelja. Lenard (Lenko), opat; Helena, devica. Novi grobovi -f" V Ljubljani je po daljšem bolehali ju mirno zatisnil svoje oči gospod Silvester D o m i -c e 1 j, okra jni glavar v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. -f- V Goričauah pri Medvodah je umrl gospod Matija K e n d a , šolski upravitelj v pokoju. Pokojnik je bil s Primorskega in je služboval do vojne 30 let v Voljčah pri Tolminu, nazadnje pa kot šolski upravitelj v Medvodah. ■f" V Trbovljah je umrl K a d o š Paš, dijak 4. razreda realne gimnazije v Ljubljani. Pokopali ga bodo v nedeljo ob pol 4 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! KRAIEVNA ORGANIZACIJA LEGIJE KOROŠKIH BORCEV V LJUBLJANI priredi v soboto, dne 5. t. m. ob Va21. uri sveiano akademiio v dvorani Kazine pod pokraviteljstvom gosp. dr. Marka Natlačena, bana Dravske banovine. Sodeluje vojaška godba in pev. zbor »Sloga« Osebne novice = Iz banovinske službe. Za banovinskega uradniškega pripravnika pri združeni zdravstveni občini Tržič je bil postavljen dr. Pintar Drago, zdravnik v Cerknici. Za banovinskega uradniškega pripravnika pri ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v St. Jurju ob Južni železnici je postavljen Adamič Frunc. Za ekonoma je napredoval upravno-pisarniški uradnik Valencič Franc pri banski upravi v Ljubljani. Za ban. uradn. pripr. pri banovinski kmetijski šoli v Rukičanu jc postavljen Sitar Janez. Za lian. uradn. pripr. pri banovinski centralni lekarni in veledrogeriji v Mariboru jc postavljen Žgur Stanko. Za upravno-pisarniškega uradnika pri okrajnem načelstvu v Slov. Konjicah je postavljen Štruc Ivan, doslej zvaničnik pri okr. načelstvu v Radovljici. Za bun. služitelja je zadnje objave od dr. Milosavljeviča, nisem v uradu nič uničil ali prikril.« Dr. I'egau nato ugovarja prečitanju izpovedi nekega industriulca Budne, najbrž češkega državljana, katerega stanovanje ni znano. 1'redsednik ugotovi, da je bilo zadnje stanovanje te važne priče na Vrtači št. 4, torej v hiši, kjer je Glavna bratovska skladnica. Predsednik naroči slugi, nuj preskrbi telefonsko zvezo s to pričo, ki naj bi bila popoldne zaslišana. Sluga se kmalu vrne in pove, da in-dustrijca Budne v tej hiši ne poznajo, kvečjemu če je bil kakšen podnajemnik. Predsednik Brelih nato kratko: »Poznam hišo. Bom do popoldne že sam poizvedel!« Sledila so razna pojasnila in g. Kovačič je nato pojasnjeval, kako je plačeval po 1000 din na hranilno knjižico, ki se je glasila na 181.875 din ter se je glasila na »mestni fi/.ikat«. (Predsednik Brelih naroča zapisnikarju, naj naslov mestni fiziktit napiše v ušesca.) Datumi vplačil se res ujemajo z navedbami in zapiski Kovačiča. Branitelj dr. Pegan ugotavlja, da je imel lesiiisekcijski zavod (zavod zn uničevanje nadležnih žuželk) popolno avtonomijo in tla ni bil državni /uvod. Zato je mestna občina pustila dr. Rusa tudi na miru! Desinsekcijski za\od je imel polno pravico posojati denar, ker ni bil državna ustanova. Predsednik nato ugotovi, dn jc mestni magistrat odveznl vse svoje uslužbence dolžnosti uradne molčečnosti v tej zadevi. Nato jc predsednik čita! obširne zapisnike in izpovedi raznih prič, koliko so plačale in koliko jc bilo vknjiženega denarja. Popoldne je po prečitanju teli zapiskov dr. Pegan predlagal predsedniku Brelihu: Prosimo kratek odmor /n petkovo kosilo!« Predsednik Brelih se je nasmehnil in nato odgodil nadaljevanje obravnave na 4. uro popoldne. Razprava se je popoldne nadaljevala. Danes bo prevzel svojo dolžnost od prejšnjega rektorja dr. Eda Lovriča. — Ugotovljena je bila včeraj slinavka in parkljevka v Mednem, občina Št. Vid pri Ljubljani. Bolezen je zanesena s trgovsko živino, ki jo še vedno gonijo po glavnih cestah na Gorenjsko. Ker bo izdana veterinarska odredba za zatiranje bolezni šele jutri, nas je okrajno načelstvo v Ljubljani naprosilo, da objavimo, da je vsak trgovski promet s parklji po javnih potih v in skozi okraj Ljubljano prepovedan. Živino je mogoče prevažati v okraj in skozi okraj samo z motornimi vozili in konjsko vprego. Vsi sejmi so do preklica prepovedani. Ogrožene občine Dobrova, Medvode, Šmartno pod Šmarno goro in Jezica naj postopajo po okrožnici štev. 21.443-3 od 18. avgusta. ŠVICARSKE URE, zlatnina, briljanti pri ČUDEN, Prešernova ulica 1. — Zborovanje Slomškove podružnice v Novem mestu. Slomškova podružnica v Novem mestu zboruje v nedeljo, dne 6. novembra v Novein mestu. Ob 9 sv. maša na Kapillju, nato zborovanje v ljudski šoli. Na dnevnem redu aktualna vprašanja. — Tajnik. — Slomškova družba, podružnica v Ptuju za okraja Ljutomer in Ptuj bo imela svoj redni letni občni zbor dne 6. novembra 1938 v Ptuju. Začetek bo ob 9 v učilnici III. odd. drž. okoliške deške ljudske šole. Dnevni red: 1. Zapisnik ustanovnega občnega zbora. 2. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) predsednika, č) preglednikov. 3. Predavanje č. g. prof. dr. Stanka Cajnkarja. 4. Razgovori o referatu. 5. Predlogi. 6. Slučajnosti. — Ker je to naš prvi sestanek v letošnjem šolskem letu, a snov aktualna, zato prosi o.dbor, da se občnega zbora udeleži prav vse članstvo ljutomerskega in ptujskega okraja. Odbor apelira na naše katoliško učiteljstvo, ki stoji izven organizacije, da se vpiše med članstvo, da moremo tako čim hitreje in uspešneje doseči cilje, ki so nam stavljeni! — Na svidenje torej v Ptuju! — Odbor. — Zavod sv. Terezike v Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje razpisuje službo hišnega duhovnika. Nastop lahko takoj. Stanovanje bo imel v vili izven zavoda. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Oblastni odbor invalidov v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže akademije v proslavo 20 letnice Jugoslavije, ki jo priredi Legija koroških borcev dne 5. t. m. ob pol 21 v kazinski dvorani. — šoferski izpiti zn okraje Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bodo v okrajnem načelstvu v Novem mestu dne 14. decembra t. 1. ob 10 dopoldne. Za vlaganje prošenj je čas do 10. decembra. v cerkvi sv. Frančiška spominsko ploščo prvemu hrvatskemu skladatelju frančiškanu Ivanu Lukačiču, ki je živci v drugi polovici 16. stol. Ob tej priliki so peli tudi nekatere Lukačičeve skladbe. — Jugoslovanski arheologi v Rimu. V Split so se vrnili nekateri jugoslovanskih urheologi, kako dr. Mihovil Abrumovič in dr. Ljubo Karanimi, ki so se udeležili četrtega mednarodnega kongresa za staro krščansko arheologijo v Rimu, na katerem so imeli tudi naši strokovnjaki zanimiva predavanja. — Vodni promet med Siskom in Belgradom. Reka Sava in Kolpa sta toliko narastli, da sta omogočili redno plovbo z ladjami med Siskom in Belgradom. Promet se je že začel. Ljubljana 1 Slovensko katoliško akademsko starešinstvo opozarja vse člane na starešinski sestanek, ki bo dne (i. novembra ob 10 dopoldne v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom turistovskih vlakov. I Knkor smo zvedeli, pripravlja Ljubljanska filha rmonija simfonični koncert, ki bo dne 18. novembra t. 1. v »Unionii«. Program tega konccrta je sestavljen takole: Bach: »Passa- je caglia« v Goedickejevi priredbi, Mozart: G-mol simfonija, Musorgski: Noč na pustem brdu. skladba zn veliki orkester, in dela našega komponista Blaža Arniča: 2. in 3. stavek velike simfonije »Duma« na Zupančičev tekst, ter balet »Ples čarovnic«, ki ga je Arnič pravkar šele končni. Ta koncert Ljubljanske filharmonije bo verjetno višek letošnje koncertne sezone, za kar nam je porok njegov dirigent g. Lovro Matačič, ravnatelj belgrajske opere, ki je sam sestavil program konccrta. G. Lovro Matačič uživa sloves ne le pri nas, temveč je dosegel najvišje priznanje in uvrstitev med prve svetovne dirigente tudi v inozemstvu. 1 Božidar Jakac otvarja v nedeljo, 6. novembra ob pol 12 svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki bo odprta od 6. nov. do 28. novembra. 1 Na vse svete popoldne so se juristi ljubljanske univerze poklonili spominu velikega dobrotnika akademikov dr. Oražna pri Sv. Križu. Na gro.b so položili venec z napisom »Akademskemu dobrotniku juristi ljubljanske univerze«. Nicgov spomin so počastili z enominulnim molkom. ■■Ajno Kodeljevo te/. 41-64™ Nocoj ob 8. uri veličastna zgodovinska mojstrovina Kraljevič in berač ERROL FLYN in dvojčka MUSCH v grandijoznih prizorih kronanja angleškega kralja. Zakon prerije KEN MAYNARD 1— Razstava cerkvenega perila in cerkvenih oblačil pri sv. Petru v Ljubljani. Cerkveno predstoj-ništvo župne cerkve sv. Petra v Ljubljani vabi na ogled cerkvenega perila in najlepših cerkvenih oblačil, katera bodo razstavljena v dvorani cerkvene hiše v nedeljo in ponedeljek od 8 zjutraj do 6 zvečer. Novo cerkveno perilo so pripravile župni cerkvi skrbne žene in dekleta z veliko pridnostjo in umetelnostjo. Med razstavljenimi cerkvenimi obsačili bodo na ogled nekatera stara in prav zanimiva, lepa dela ročne umetnosti. Vstopnine k razstavi ni. Hvaležno se bodo pobirali le prostovoljni prispevki. BAZflNELLA ATELJE Po vrnitvi z dvomesečne prakse iz Pariza zopet redno dela in se cenj. damam priperoča Gajeva ul. 4 pritličje: v palaii za Banko Slavijo I Zaradi obračuna vsesvetske nkcije so na- prošeni vsi, naj na stojnicah ali kjerkoli zbrane odkupnine prineso vsaj do ponedeljka opoldne v mestni socialni urad v pritličju Mahrove hiše ali pa v Mestni dom. 1 Za gospodinjskf pouk na meščanskih šolah je županstvo sp :t nakazalo po 1000 din enkratne podpore kot prispevek za nabavo pri Razkošna revija južne lepote in mladosti z Dorcthy Lamour v krasni ljubavni romanci MANUELA Pesem za pesmijo, zbori, humor, Mehika—Holy\vood! Kino Matica Telefon 21-24 Ob 16.. 19. in 21. uri i — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani jo izdal brošuro: »Pravice delavcev«, katero je priredil ravnatelj g. dr. Bohinjec. V brošuri so na 179 straneh na lahko razumljiv način opisane posamezne določile zakona o zavarovanju delavcev in drugih predpisov. Knjižica je važna za delavce, delodajalce, občine in dr., ki imajo opravka z delavskim zavarovanjem. Dobi se pri vseli uratlovih poslovalnicah za ceno 5 din. — Edvard Grcgorinova božična igra »Kralj z neba« — sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja, je izvirno slovensko delo, da si za božični čas primernejšega ne moremo misliti. — Narodno gledališče v Ljubljani je to igro uprizarjalo z najlepšim uspehom in pred najširšim občinstvom. Kako zelo se je priljubila in ukoreninila med ljudstvom tn prelepa božična igra, priča dejstvo, da doživi »Kralj z neba< največje število predstav in da jo odri vsako leto vedno iznova ponavljajo. Tudi za letošnje božične praznike jo že pripravljajo razni odri. V božičnih praznikih si no moremo mislili svetlejšega spomina, kakor videti na odru jaslice iu to v živi besedi in v slikovitih prizorih. — Zato Gregorinovo božično igro »Kralj z nekat vsem lepo priporočamo v uprizoritev. — Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni in stane 15 din. Primerna je tudi kot čtivo zlasti za šolsko mladino. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašnnem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Spominska plošča prvemu hrvatskeniH skladatelju. V Splitu so na svečan način odkrili pouku potrebnih živil za revne učenke, ki ne morejo same plačati tega prispevka. Podporo so dobile dekliške meščanske šole pri sv. Jakobu, v Mostah, Zg. Šiški in nn Viču, kjer so dobro opremljene šolske kuhinje, da se mladenke nnuče kuhanja dobre, tečne in zdrave hrane z največjo varčnostjo, poleg tega pa se vežbajo še v gospodinjskih opravilih sploh. K stroškom zu vzdrževanje teh vse hvale vrednih šolskih kuhinj prispeva mestna občina 86%, lik ruti si pa prizadeva tudi s podpiranjem in prirejanjem gospodinjskih tečajev, da dobimo čim največ varčnih in dobrih gospodinj, ki so temelj družinske sreče. Spodnješišenska dekliška meščanska šola ima pa pouk gospodinjstva v sijajno opremljeni moderni kuhinji dečjega zavetišča v bežigrajski šoli, kjer imajo štedilnik s plinsko kur javo in učenke lahko spoznajo vse sodobne pridobitve v gospodinjstvu. Dobra kava Vam je potrebna! MOTOHOVA je odličnal Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48 1 Cesta zaprta. V soboto, dne 5. novembra bo Večna pot zaprta za ves promet od 14 do 17, v nedeljo pa od 9 do 12 ter od 14 do 17 popoldne v odseku od Mosteca pri igrišču Panonije do posestva Herzmanskegn v Rožni dolini. 1 Novi znaki policijskih stražnikov. Do sedaj so imeli policijski stražniki v znak svoje siopnje kratke trakove na svojem ovratniku. Čim več tra- kov je imel stražnik, v viSji stopnji je bil. Zadnje dni pa so dobili stražniki po vsej državi in tudi v Ljubljani nove znake, namreč zvezde, ki so položene, oziraje se na stopnjo, po portah na ramenih. Bistvo policijske unilornie se drugače ni spremenilo. Gledalce Drama: V soboto, 5. nov.: Žene na Niskavuori-ju. Izven. Znižane cene.V nedeljo 5. nov.: ob 20 Trideset sekund ljubezni. Izven. — Opera: V soboto, 5. nov.: Traviata. Gostuje ga. Zlata Gjungje-nac-Gavella. Izven. V nedeljo, 6. nov.: ob 15 Mala rioramye. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol; ob 20 Grofica Marica. Izven. Znižane cene. Prireditve in zabave III. občestveni večer za župnijo Marijinega Oznanenja bo v nedeljo 6. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani z izbranim sporedom, ki smo ga priobčili včeraj. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum. Sedeži od 20 din navzdol, stojišču po 4 din, dijaška 3 din. — čisti dobiček se bo razdelil med uajubožnejše družine in otroke v naši župniji. Škerjančeva simfonična kantata za soli, zbor iu orkester »Zedinjenje«, je izredno pomembno delo novejše slovenske glasbene literature. V svoji koncepciji je izredno zanimivo in nimamo podobnega in tako odličnega dela, kakor je najnovejša Škerjančeva skladba, ki se bo izvajala v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 20 v veliki unionski dvorani. Vstopnice in spored so v predprodati v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Posebno še poudarjamo, da se vrši koncert pod pokroviteljstvom Njega Veličanstva kralja Petra II. in da je sprejet v vrsto slavnostnih prireditev mestne občine ljublzanske ob 20. letnici našega osvobojenja in zedinjenja. Tri skladbe za godalni kvartet bodo izvajali člani Ljubljanskega kvarteta v ponedeljek 14. t. m. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek, dne 8. novembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje: »Novejša izkustva o športu«. Ob številnih najnovejših posnetkih iz vseli panog športa bo predaval dr. Bogdan Brecel.j o izsledkih športne medicine v zadnjem času. Predprodaja vstopnic po 3 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, člani imajo popust, na svojem koncertu v veliki Filharmonični dvorani. Naše dijaštvo 1'evct— pevke! Drevi ob 6 in jutrf ob 10 vaja pri oo. frančiškanih za akademsko službo božjo Vabljeni novi pevci in pevke. Kino Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 premiere znane operete »Navihanka«. V glavni vlogi Lucie Englisch. Smeh, petje, godba, zabava. Za dodatek zvočni tednik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčig, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 iu mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo od «o- bote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj vršil mestni zdravstveni svetnik dr. Mi« Franta, Poljanska cesta št. 15/11,, telefon št. 32—84. Maribor m Proslava blagoslovitve cerkve presv. Reš-njega Telesa v Mariboru bo drevi in jutri. Drevi lio ob 8 cerkveni koncert, ki ga priredi stolno Ce-cilijino društvo s sodelovanjem operne pevke gospodične Jelke Igličeve, tenorista g. Avgusta Živ-ka in vojaške godbe. Vstopnina: sedeži po 15 in 10 din, stojišča po 3 din, za dijake po 2 din. Čisti dobiček je namenjen za novo cerkev. Jutri, v ne-oeljo, pa bo ob 9 novi božji hram blagoslovil skof dr. Ivan Tomažič, ki bo imel sv. mašo in pridigo. Pozivamo Mariborčane, da se teh pomembnih slavnosti v čim večjem številu udeleže. m Za cerkveni koncert, ki bo drevi ob 8 v novi magdalenski cerkvi, se dobe vstopnice v predprodaji v obeh Cirilovih prodajalnah. Nabavite si vstopnice pravočasno! m Pomen šole Glasbene Matice. Ker mariborska javnost ni dovolj informirana o pomenu glasbene sole, ki jo ima mariborska Glasbena Matica, nam je sporočilo vodstvo število gojencev, ki se pri Glasbeni Matici šolajo: pouk na klavirju ima 88 gojencev, violino se jih uči 52, solopetje 20, violončelo 6, pripravljalni tečaj 17, glasbeno teorijo 65, dijaški orkester 24, komorne vaje 6, dekliški zbor pa 20. Skupno obiskuje razne glasbene predmete v tej šoli 298 gojencev. m Klavirski koncert na dveh klavirjih bosta priredila v sredo, 9. novembra, v dvorani Zadružne gospodarske banke dr. Elfe in dr. Roman Kla-sinc. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri «Put-niku«. Na sporedu so dela skladateljev Busonija, Brahmsa in Regerja. m Mrtvega so našli v Delavski ulici št. 10, pred drvarnico, 56 letnega delavca Matijo Kram-bergerja, ki se je obesil. m Esperantsko društvo v Mariboru ima tedenske sestanke vsako sredo ob 20 v Narodnem domu, III. nadstr., vhod iz Kopališke ulice. Gostje dobrodošli. m Danes sc poročita v mariborski stolnici gospod Trojan Alfonz, okrajni pristav v Banjaluki, in gospodična Truda Pihler iz ugledne mariborsko rodbine^ Mlademu paru našo prisrčne čestitke! m šahovske novice. V osmem kolu prvenstva UJNŽB je Kuster premagal Mavrina, Ante ReinB-bergerja, Lukež sen. Karla, Rupar Voduška, šket Pečeja, Gaiger Mišuro, partija Skala : Lukež jun. pa je bila prekinjena. m Ljudski oder pripravlja uprizoritev krasne igre »Rožni venec«, ki je posneta po znanem romanu, katerega je objavljal svoj čas »Slovenec«. m Ladje na Dravi. Včeraj dopoldne sta vzbudila veliko pozornost med pasanti Glavnega mostu in prebivalci ob Dravi dva ogromna čolna, ki sta priplula po reki navzdol. Bili sta to že pravcati ladji, živordeče pobarvani. V vsakem čolnu je bilo po pet ljudi, ki so ga s krmili držali v pravilni smeri. Najbrž sta ta čolna določena za kak velik brod na Dravi, pa so ju peljali na to mesto kar po vodni poti. m Do nezavesti. V bolnišnico so pripeljali od Sv. Martina pri Dupleku 18 letnega posestniškega sina Petra Tezeha. Fanta so našli včeraj zjutraj njegovi domači v bližini hiše nezavestnega. Glavo je imel vso razbito, poleg njega pa je ležal na tleh kol. Postal je očividno žrtev nepoznanega napadalca, in ker se do sedaj še ni zavedel, ni mogoče zaenkrat ugotoviti, kdo ga je napadel. Njegove poškodbe so zelo resne. Gledalce Sobota, 5. novembra, ob 20: »Pokojnik«. Red B. — Nedelja, 6. novembra, ob 15: »Kar hočete«; ob 20: »Boccaccio«. Nadaljevalno šolstvo v Ljubljani Seja šolskega odbora strokovnih nadaljevalnih šol mestne občine ljubljanske je bila pretekli mesec v posvetovalnici mestnega poglavarstva v Ljubljani. Navzoči člani odbora so bili dr. Ravnihar Vladimir, predsednik, insp. Pressl Miha, zastopnik kralj, banske uprave, Lužar Fortunat, Malgaj Tone in Vider Josip kot člani mestnega sveta, Rebek Josip, Mihor Robert, zastopnika prisilnih združenj, Ogrin Ivan, zastopnik TOI, Berdajs Jože za Delavsko zbornico. Vider Josip, upravitelj strok, nad. šole na Ledini, inž. Kregar Rado, upravitelj strok. nad. šole na Grabnu, Žnidaršič Ivan, upravitelj strok. nad. šole na Prulah, Kravos Angela, upraviteljica strok. nad. šole pri Sv. Jakobu, dr. Logar I., mestni zdravnik; referenti Mihelčič Stanko, šef šolskega odseka, in Zagradnik Stanko, blagajnik šolskega odbora. G. predsednik je uvedel sejo s tem nagovorom; Znano je, da je naloga šolskega odbora strokovnih nadaljevalnih šol poleg skrbi za napredek in uspeh naših šol predvsem finančnega značaja. Skrbeti moramo za šolske prostore, razsvetljavo, kurjavo, strežbo, šolsko opremo, učila, pisarniški material in za vse osebne izdatke — honorarja na naših šolah. Vsi ti izdatki niso malenkostni. MOL ima težavno stališče pri iskanju pokritja teh stroškov. V lanskem šolskem letu so znašali izdatki za ljubljanske strokovne nadaljevalne šole 704.203 dinarje. Od te vsote je odpadlo na osebne izdatke 492.113 din. Banska uprava je prispevala za obrtno nadaljevalno šolstvo v Ljubljani 200.000 din, Zbornica za TOI 25.000 din, prispevki združenj so pa znašali samo 3576 din. Prispevki združenj so bili v lanskem šolskem letu v primeri z letom 1936-37 skoraj za polovico nižji. Izmed 29 združenj jih je prispevalo za obrtno nadaljevalno šolstvo samo 9. Prispevki vajencev so znašali lani 203.735 din. Toda mesečni prispevki vajencev po 20 din ostanejo pogosto le na papirju. Mestna občina mora ob koncu šolskega leta odpisati mnogim vajencem in vajenkam dolg, ker žive v izredno bednih razmerah. Značilno je, da nekateri mojstri, čeprav so obvezani po pogodbi plačevati šolnino za vajence, tega ne store. Glavno breme izdatkov za obrno nadaljevalno šolstvo torej sloni na mestni občini in banski upravi. Šolski odbor strokovnih nadaljevalnih šol je lani upravljal pet strokovnih nadaljevalnih šol. Strokovna nadaljevalna šola za mehansko tehnične obrti na Ledini je štela 12 razredov in jo je obiskovalo v začetku šolskega leta 274, ob koncu pa 257 vajencev. Poučevalo je 16 učiteljev. Izmed vseh vpisanih učencev jih je doseglo učni 6moter 233, 12 jih je bilo nesposobnih in 12 neizprašanih. Odhodno spričevalo je prejelo 73 učencev. Izdelalo je 92% učencev. Splošna strokovna šola na Vrtači je imela 11 razredov, število učencev je pa znašalo v začetku šolskega leta 243 (178 moških in 65 deklic), ob koncu pa 225. Poučevalo je 17 učiteljev. Učni 6moter je dosegel 201 učenec. Odhodno spričevalo je prejelo 57 učencev. Izdelalo je 6kupno 89% učencev. Strokovno nadaljevalno šolo za umetne moške in oblačilne obrli na Prulah je obiskovalo v 12 razredih v začetku šolskega leta 284 učencev (med njimi štiri deklice), ob koncu leta pa 261. Poučevalo je 17 učiteljev. Učni smoter je doseglo 222 učencev (85%), nesposobnih je bilo 21 učencev, 18 jih je pa ostalo neizprašanih. Odhodno spričevalo je prejelo 71 učencev. V ženski Strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti pri Sv. Jakobu se je šolalo v 13 razredih v začetku šolskega leta 320 učenk, ob koncu pa 300. Največ je bilo krojačic (222). Poučevalo je 18 učnih moči. Učni smoter je doseglo 280 učenk (93%), 14 jih je bilo nesposobnih in neizprašanih (7%), odhodno spričevalo je pa prejelo 90 učenk. Strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti na Grabnu z 12 razredi je obiskovalo v začetku šolskega leta 259, ob koncu pa 244 učencev. Največ je bilo stavbnih mizarjev (82). Učni smoter je doseglo 226 učencev (93%), nesposobnih in neizprašanih jih je bilo 7%, odhodno spričevalo jih je pa prejelo 51. Na ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah je bilo lani vpisanih skupno 1380 učencev (med njimi 389 učenk), do konca šolskega leta jih je obiskovalo šole 1287, učni smoter jih je pa doseglo 1162 ali 90%. Računski zaključek za preteklo šolsko leto izkazuje 704.203 din izdatkov in 705.597 din dohodkov. Prebitek znaša torej 1394.50 din. Mestna občina je šolam nakazala 205.000 din podpore ter je krila 32.23% vseh izdatkov, medtem ko so obrtniška združenja krila le 0.56% izdatkov. Razen tega je mestna občina prispevala še 45.000 din za stavbni sklad. Proračun za šolsko leto 1938-39 izkazuje 660 tisoč din izdatkov in prav toliko dohodkov. Računajo, da bodo znašale podpore oblasti in korpo-racij 440.000 din. Na mestno občino odpade 210.000 dinarjev, na bansko upravo 200.000 din, na Zbornico za TOI 25.000 din in na obrtniška združenja 5000 din. Od 210.000 din, ki jih da mestna občina, prejme šolski odbor v gotovini samo 150.000 din, medtem ko 60.000 din služi za pokritje izdatkov za kurjavo, razsvetljavo in snaženje. Šolski odbor je proračun soglasno sprejel. Naše železnice Po podatkih glavnega ravnateljstva državnih železnic je znašal primanjkljaj v obratovanju naših državnih železnic (presežek izdatkov nad dohodki) v računskem letu 1932—1933 239.1 milij., leta 1933—1934 je znašal primanjkljaj še 7.2 milij., v naslednjem koledarskem letu 1935 pa je bil dosežen že presežek v znesku 48.6 milij., ki se je naslednjega leta stopnjeval na 100.7, leta 1937 pa narastel na 255.2 milij. din. Izboljšanje finančnega položaja naših železnic je razvidno tudi iz dejstva, da so dolgovale naše železnice dne 31. marca 1935 325.6 milij. din, v blagajnah sa imele samo 144 milij din, do 15. marca 1938 pa so dolgovi drž. železnic bili zmanjšani na okoli 15 milij. din in je imela Železniška uprava dne 13. maja v blagajnah 470.9 jnflij. din gotovine. Železnice, ki so prej morale dobivati dotacije od finančnega ministrstva, so nasprotna v zadnjih treh letih odvedle finančnemu ministrstvu v blagajno 973.5 milij. din. Številke o prometu kažejo, da se je število potnikov povečalo od 1934, ko je bilo najmanjše, na 1935 od 30,1 na 38.2 milij., 1936 na 44.4 in lani na 52.96 milij. Promet zasebnega tovornega blaga je narastel od 1933—1934 na 1935 od 10.946 na 12.,093.000 ton, dohodki od 1.261 na 1.345 milij. din, nadalje leta 1936 na 12,424.000 ton in 1.367 milij. din in 1937 na 15,216.000 ton in 1.645 milij dinarjev. Zgradile so se naslednje proge, oz. se še grade In se bodo v kratkem začele graditi: St. Janž-Sev-nica 13 km, Bileča-Nikšič 31 km, Ustiprača-Foča 42.5 km, železniški most čez Savo pri Zagrebu, Kraljevo-Čačak 36 km, Metkovič-pristanišče na morju 20 km, Bihač-Knin 112 km, Kuršumlija-Pri-ština 69 km in Požarevac-Kučevo 61 km. Iz 4 mi-lijardnega posojila se bodo gradile naslednje proge: Čačak-Valjevo-Drina-Tuzla, Doboj-Banja Luka 390 km, Karlovac-Bihač 102 km in Črnomelj-Vr-bovsko 47 km. Za številne druge proge so že do-gotovljene trase, oz. je trasiranje v delu. Danes ob osmih zvečer jubilejna prosv. akademija graf i carjev v Delavski zbornici Kaj pridobi Madžarska Z novo pridobljenim ozemljem 12.400 kv. km in 1,064.000 prebivalcev si je tudi madžarska gospodarstvo zelo opomoglo. Predvsem se bo povečal madžarski notranji trg in tudi izvozne možnosti bodo povečane. Nova ozemlja so zlasti važna za kmetijstvo ter so zelo gosto naseljena. Tamošnje kmetijstvo proizvaja najboljši ječmen za pivovanstva, rž, sladkorno peso, manj pk proizvaja koruze. Znatna je tudi tamošnja živinoreja. Sploh je bila največja produktivnost kmetijstva na 1 ha ugotovljena ravno v teh krajih. Nadalje ba pridobila Madžarska tudi znatne surovinske baze. Velik del zemeljskih zakladov Slovaške bo zopet pripadel Madžarski. Tudi lesa bo pridobila Madžarska, kar ji bo prišlo zelo prav, ker mora izredno mnogo lesa uvažati. Tudi za madžarsko papirna industrijo se odpirajo nove možnosti. Mnogo je tudi industrij ravno na tem ozemlju. To so predvsem industrijski obrati, ki predelujejo kmetijske pridelke: sladkorne tovarne, mlini, pivovarne, tvornice špirita itd. Nadalje pripada Madžarski cela vrsta žag, novi obrati v usnjarski, volneni, stekleni in papirni industriji. V teh krajih je razvita tudi kovinska industrija, je več električnih central, večjih žag, 1 velika tvornica stekla, 3 večje tekstilne tvornice in 2 kemični tvor- Gospodarska literatura Trgovski tovariš št. 9—10 (glasilo Trgovskega društva Merkur za Slovenijo) prinaša podatke o našem kreditnem zadružništvu in osrednjih zadružnih organizacijah od leta 1929 dalje v uvodnem članku, nato še številke o slovenskih regulativnih hranilnicah za 1936 in 1937, nadalje članke o svetovni produkciji in cenah, vojnem gospodarstvu Japonske, mednarodne in domače gospodarske preglede. Zlasti je obsežen pregled našega denarnega trga v septembru in oktobru. Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine prinaša v oktobrski številki članke o gospodarski okrepitvi Jugoslavije, razdelitvi surovin na svetu in svetovni trgovini ter industrializaciji. Obsežna je gospodarska kronika in pregled trgovinskih sporazumov ter zunanje trgovine ter sploh blagovnih tržišč. Naše gospodarstvo v zadnjih treh letih. Glavni odbor Jugoslovanske radikalne zajcdnicc v Belgradu je izdal s sodelovanjem gospodarskih strokovnjakov več brošur o našem gospodarstvu v zadnjih treh letih. Tako smo prejeli brošuro št. 5 z naslovom »Gospodarski načrt dr. Milana Stojadinoviča ustvarja osnove narodnega blagostanja,« nadalje št. 7 »Zelcznice v službi narodnega gospodarstva«. V vseh brošurah je uporabljenega tudi mnogo statističnega gradiva, ki drugače ni objavljeno, zaradi tega bodo prišle prav vsem, ki se zanimajo za naša gospodarska vprašanja v zadnjih treh letih. * Eskontiranje italijanskih klirinških nakaznic. Kakor za področje ljubljanske podružnice Narodne banke, tako je Narodna banka tudi za pojdročje svoje mariborske podružnice odobrila, da sme ta podružnica odkupovati italijanske klirinške nakaznice od lastnikov malih žag in malih trgovcev z 2.5% skonta. Novi član uprave Prizada. Na mesto višjega svetnika ministrstva trgovine in industrije g. dr. Avgusta Pavletiča je prišel v upravni odbor Prizada g. dr. Milutin Petrovič, upravnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Zorka, prva jugoslovanska družba za kemično industrijo, d. d., Belgrad bo v torek 8. novembra svečano začela z obratovanjem novozgrajene kemične tvornice v Šabcu. V to svrho bo vozil iz Belgrada poseben vlak v Šabac, ki odhaja iz Belgrada ob 7.20 zjutraj. Posvetitev tvornice bo ob 11.15 ter bo temu aktu prisostvoval tudi predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič. Podružnica Jugoslovanske Solway tvornice v Belgradu. Jugoslovanska Solway tvornica, d. d. v Lukavcu (drinska banovina) je odprla svojo po-slovnico v Belgradu. Za poslovodja je imenovan prokurist Mervar Ivo. Invalidska uredba. Te dni bo objavljena uredba o reguliranju materialnega položaja vojnih invalidov v naši državi. Obtok bankovcev v Nemčiji se je po izkazu Reichsbanke povečal za 717 na 8.123 milij. mark. To je v zvezi s povečanjem izposojil banke za 818 na 7.575 milij. mark. — Računajo, da je bilo v teku meseca septembra na sudetskonemškem ozemlju zamenjanih čeških kron za marke že za okoli 200 milij. mark. Ta zamenjava se bo vršila po višjem tečaju še do srede novembra. Holandska banka izkazuje v dobi od 24. do 21. oktobra povečanje obtoka bankovcev zaradi potreb ultima za 31.8 na 1.046 milij, goldinarjev. Inozemski depoji zlata v Holandiji so narasli za 20 na 318 milij. goldinarjev, Fuzija v sudetsko nemškem ozemlju. Iz Li-berca (Reichenberg) poročajo, da so tamošnji denarni zavodi dne 2. novembra začeli poslovati normalno. Fuzionirala se bosta: Kreditanstalt der Deutschen in Allgemeine Volkskrcditanstalt. Prvi zavod ima nad 1 milijardo kron bilančne vsote. Podružnice teh bank, ki ostanejo na Češkem, bodo upravljane iz Prage, dočim bo sedež novega zavoda v Libercu. Židovsko premoženje v Avstriji. Pri Vermo-gensverkehrstelle na Dunaju je doslej bilo prijavljenih 2.5 milijarde židovskega premoženja. Pri tean je upoštevati, da je bilo potrebno prijaviti samo premoženje nad 5000 mark. Borza Dne 4. novembra. Jenar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80. Nemški čeki so se v Ljubljani in Zagrebu okrepili na 14.20 do 14. 40, v Belgradu na 14.18 do 14.38. Nadalje so v Zagrebu beležili za konec novembra 14.15—14.35, za sredo decembra 14.20 do 14.40. Grški boni so beležili v Zagrebu 34.65—35.35, v Belgradu 34.40—35.10. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,538.945 dinarjev, v Belgradu 2,483.000 din. Nadalje je bilo v Belgradu prometa v efektih 1,120.000 din. OKOLADA S ČAJNIM MASLACEM (UHIONsPEdružnica Pariza, temveč da skušamo preko raznih struj prodreti v domače slikarske probleme in osnove ter v lastne individualnosti, in hočemo podajati slovensko umetnost. v barvah in pojmovanju.« »Še to bi mogoče omenil, da je srbska družba, v kateri som bil gost vse te dni, do dna prepričana, da se nam Slovencem godi najbolje v Jugoslaviji, ter da se pri nas cedi mleko in med tudi umetniku. To je tam doli splošno mnenje, ki ga je težko izpodbijati. Ne vem, kako da se jih je prijela taka misei, ko niti ne slutijo, kako nnš umetnik živi. Toda vsi ti krogi, bodisi umetniki ali kritiki, so pa edini v tem, da je nam Slovencem potrebna slikarska šola. akademija, za katero se potegujemo, ter podpirajo naše težnje z vso močjo. Upajmo, da jo bomo dobili, kajti prav ta razstava je tudi pokazala, da je naša umetnost po duhu drugačna kot srbska, ter da zahteva tudi nadaljevanja po svoji slovenski tradiciji, torej po našem narodnem duhu. Če smo kaj v tej smeri doprinesli k čistejšemu razlikovanju ter k večji cenitvi slovenske slikarske umetnosti, smo storili veliko, dovolj, da smo lahko zadovoljni z razstavo ter smo hvaležni družini »Cvijeta Zuzorič«, da nam je dala možnost razstavljati v naši državni prestolnici.« \d ★ Italijanski prevod Cankarjeve črtice »Budnlo Martinec«. V reški italljansko-jugoslovanski reviji »Termini« št. 25—26, je izšla v prevodu Bruna N e r a črtica Ivana Cankarja »Bebec Martin« pod naslovom »Martino i 1 s e m p 1 i c i o 11 o«. Teden boja proti raku v poljskem radiu. — V dneh 23. do 30. novembra priredijo poljska zdraviliška društva teden boja proti raku pod predsedništvom predsednika republike profesorja Moscickega. V tem času se bodo vršila razna zborovanja učenih zdravniških društev, kjer bodo govorili sami najboljši specialisti v boju proti novotvorbam. V radiu samem pa bodo predavanja »O žarkih radia ter Roentgena ter njih od-krivateljih« (doc. PawIowski), »Organizacija boja proti raku« (D. Lukaszycz), »Kaj jo rak in kakšne so možnosti njegovega zdravljena (dr. Laskovvski). Poleg tega bo še več drugih predavanj. 20-letnica katoliške univerze v Luhlinu. — Obenem z novo Poljsko je nastalo v Lublinu tudi katoliško vseučilišče s pravico javnosti, ki ga jo ustanovil duhovnik dr. Radzisze\vski s pomočjo dobrotnika K. Jaroszymskega ter vse poljske katoliške javnosti. Zdaj so se začele jubilejne 20-letne proslave. »Luč«, št. 3. — Ta otroški list, naslednik priljubljenega »Angelčka«, izhaja zdaj že četrto ieto ter je lepo urejevan. Prinaša tudi lepe, okusne ilustracije ter reprodukcije, s katerimi se otrokom ne goji samo verska vnema, temvač tudi estetski ukus. Velja le 5 din ter jo vsem staršem toplo priporočamo. »Naš rod«, št. 3. — Prinaša v tej številki: Ludovik Mrzel: Ivan Cankar kot otrok. — Cvetko Golar: Na sprehodu s Cankarjem. — Anton Ingolič: Sirote. — Anica Černejeva: Pismo iz Slovenskih goric. — Vlado Klemenčič: V goricah. — Alojz Gradnik: Avtomobil (pesem, prevedena iz ruščine). — Lažnik in resnica (iz bolgarščine prevedla K. Špur in St. Atanasov). — Anica Črne-jeva: Naša tutka. — Ozdravljeni bolnik (Hebek) Danica Gruden: Cestarjeva. Pavel Kunaver: V črnem hrastu. Karel Širok: Murli. Opazovanje narave ob Vseh svetih. — Joža Zupančič: Črnilnik. Vilim Kunst: Za tri dinarje elektrike. Andrej Skulj: Beseda o sadju. Angela Vodetova: Brankove počitnice. — Lovec in ujeda. — Slaba vest. — Noetova barka. — Zgodbica brez besed. — Mladina piše. — Križanka itd. Predsednik Karpatske Ukrajino msgr. Vološin je bil te dni promoviran za doktorja ukrajinske univerze v Pragi. Ob tej priliki je imel lep pro-gramatičen govor o Ukrajincih in delu za ukrajinsko kulturo. V seriji »Kosmos« Geze Kohna Je fzšlo znano Jnngovo delo »Psihološki lipic v prevodu dr. Miloša Djurita in s predgovorom drugega srbskega filozofskega pisca Vladimirja Vujiča. V Belgradu je izšla prva številka nove revije »Dom t škola«, ki je namenjena srednješolski mladini. Izhajala bo dvakrat mesečno aa treh tiskovnih polah. Zadnja številka (8.) »XX. veka* prinaša med ostalim: Socialno v umetnosti (Branko Lazarevif), Meštrovičevi verski in svetopisemski motivi (Branko Mašič), Za zgodovinski institut v Dubrovniku (dr. Jovan Radonjič), Naša narodna rezbarskn umetnost (dr. M. Todorovič) itd. Po časopisnih napovedih izide konec decembra prvi zvezek nove neperiodične publikacije z naslovom Zbornik 1H3!)«, in sicer v Belgradu. Obravnavani hodo književni, umetniški in znanstveni problemi. — Izdaja odbor pod vodstvom pesnika Toneta Seliškarja. Angleži so razpisali 5000 funtov šterlingov nagrade tistemu, ki ji živega ali mrtvega izroči voditelja palestinske arabske vstaje. Vodja arabskih upornikov je Are! Ahdul Razzag, ki ga vidimo v skupini jezdecev na tej sliki na skrajni levici, ko jezdi svojega iskrega arabca. Slika je bila posneta v judejskih hribih. Tri leta ječe za divje lovce Na Nemškem so zadnja leta zaželi nad vse strogo nastopati zoper lovske tatove in divje lovce. Močno je poostrena lovska zakonodaja, ki se z njo sedaj ne sme šaliti noben divji lovec. Kakor je prestroga zakonodaja navadno brezuspešna, tako pa je na drugi strani treba reči, da marsikdo zasluži tako strogo kazen, kakor je pokazala sodna obravnava zadnje dni oktobra pred koln-skimi sodniki. Tako hudega primera tamkajšnji sodniki že 20 let niso obravnavali. Zagovarjalo se je 21 divjih lovcev, starih od 21 do 45 let. Ti obtoženci so imeli na grbi nenavadno visoko število divjadi, katero so pokončali. To so uganjali dolga leta, ne da bi jim bil kdo mogel priti na sled. Sedanja preiskava je dognala, da so v teku zadnjih 8 let ti možje pokončali najmanj 50 jelenov, 50 srn ter nešteto glav drobne divjadi. Vse to pa je znano le iz dveb gozdov iz okolice Kolna. Koliko imajo še na vesti, tega seveda možaki ne bodo povedali. To bi samo na sebi še ne bilo tako razburljivo, najhujše pa je, da so ti divji lovci lovili in iztrebljali divjad na posebno krut in divjaški način. Z navadnimi lovskimi puškami so streljali brez razlike vsakršno »Leteča kapela« v severnih polarnih krajih Znano je ime misijonskega patra Schulteja, ltem po vsem životu tresel. Ko so roparji prišli v salon, je bilo v salonu kakih 30 bogatih žensk, ki so si ene dale frizirati lase, druge striči nohte na nogah ali na rokah, tretje so se dale masirati itd. Eden izmed roparske trojice je počasi z napetim revolverjem stopal po salonu ter pregledoval položaj in jemal, kar se je dalo vzeti. Tako je stopil v poseben prostor, kjer je maserka ravno masirala bogato damo. Maserke so navadno močne in odločne ženske. Tudi ta ni izgubila živcev, ko je pred seboj zagledala revolver, temveč je na vso moč nahru-lila dedca: »Glejte, da se brž poberete!« Ropar pa tudi ni bil človek, ki bi bil vajen ubogati take besede iz ženskih ust. Pač pa je mirno ogledoval, kje ima bogata gospa svojo ročno torbico. Komaj pa je ropar zgrabil torbico, se je bogata ženska na vso moč razjezila. Kakor divja je planila pokonci, se zaletela v roparja ter mu prisolila od vsake strani po več klofut, ki so padale tako hitro, da se ropar niti zavedel ni. V tistem hipu je planila na noge tudi maserka ter od druge strani začela obdelovati roparja. Ta se je umikal, dokler se ni umaknil v prvo sobo. Ko so ženske v prvi sobi videle, kako korajžni sta oni dve, ki sta sami napadli roparja, so se sedaj dvignile kakor en tnož. Vseh 30 žensk se je zaletelo v tiste tri roparje. Kaj pomaga še tolika hrabrost in še tolikšna zvijačnost, ko pa si zoper 30 ženskih furij brez moči. Ženske so roparjem kar v Takile so sedaj moderni pariški zimski klobuki in taka je iuoderua kožuhoviua okoli vratu, tri drzne roparje roparji v frizerskem salonu hipu izbile revolverje iz rok ter jih tako obde-lavale, da so oni trije samo še skušali priti na cesto. To se jim je nazadnje res posrečilo. Prišli pa so na cesto tako stepeni, da so bili vsi ma-rogasti. Brž so planili v avto in odbrzeli poprej, preden je priberzela policija. Srečno so sicer ušli ženskam in policiji. Vendar se ves Newyork drži za trebuh, ko so ženske tako zdelale tiste tri predrzne razbojnike, ki jim sicer še policija ni kos. Ob požaru v Marseillu je bilo v hotelu uničeno tudi stanovanje francoskega ministrskega predsednika Daladiera. Njegove stvari so komaj v glavnem rešili. Oprava je vse pogorela. Diplomatske anekdote so poučne Naloga poveljnika telesne straže. Turški diktator Mustafa Kemal Alatiirk je nekoč za poveljnika svoje telesne straže povišal mladega somišljenika, ki je šele pred kratkim pristopil v njegovo stranko. Ko so mu drugi somišljeniki rekli, da je tokrat prelomil načelo, da je treba na važna mesta postavljati zgolj »borce prve ure«, je Ata-turk odgovoril: »Tisto tokrat ni bilo važno. Čeprav Hafis bej ni bil z menoj od vsega početka, vendar vem, da je pošten in hraber. Ti dve njegovi lastnosti pa mi zadoščata za jamstvo, da bo še dolgo let znal preprečevati mojo .zadnjo uro'«. Taka jo ostra angleška opozicija. Ko so v angleškem parlamentu obravnavali Chamberlai-novo zunanjo politiko, je bila vsa obravnava prav po angleško silo dostojna. Za angleške pojme pa je zunanjo politiko sedanje vlade nezaslišano napadel lord Cluirchil, ki je izrekel tele besede: »Menim, da angleški podpis na mirovnem paktu s Hitlerjem, na tistem papirju, ki ga je ministrski predsednik vihtel v roki, ko je stopal iz letala, in ki o njem misli, da more zajamčiti ,časten mir', ni bil nej>opravljivo škodljiv.« Jan Syrovy vidi le na eno oko. Vlada generala Syrovega na Češkem ima seveda svoje nasprotnike, knr je tudi razumljivo. Da bi javnost pomiril, je nekoč general Syrovy dejal: »Kolikor vidim, ni nikakega povoda za kake posebne ukrepe zoper določene skupine naših državljanov.« — Nasprotniki njegove politike so iz te izjave takoj napravili politični dovtip: »Syrovy ima samo eno oko, zato ves položaj samo na pol vidi.« Palestina in Zveza narodov. Zveza narodov menda še vedno diha in životari, čeprav se zanjo nihče več ne briga. Sedaj obravnava ta zveza palestinsko vprašanje. V obravnavi palestinskega vprašanja je dejal zastopnik republike Haiti tele besede: »Clovečanske pravice morajo biti v Palestini varovane, kakor so povsod drugod po svetni« In dolgojezičen časnikar je tem besedam pripisal: »Uboga Palestina, če bodo tamkaj člo-veranske pravice tako varovane, kakor so sedaj drugod po svetu!« Za generalnega poročnika nemške armade ]e bil povišan sloveči vojni letalec Ernst Udet. divjad, ki jim je pritekla na strel. Ker so loviti bolj ponoči, da so se laže skrivali, so si dali na puške pritrditi posebne žaromete, s katerimi so oslepili žival, nakar so jo streljali. Lovili pa niso le z lovskimi puškami, marveč tudi z navadnimi frobertovkami, v zanke, pasti itd., ter so zasledovali vse. ne glede na to, ali je žival breja ali mlada. Tak lov napravi seveda v lovišču ogromno škodo. Najhuje sodniki divjim lovcem zamerijo, ker niso lovili niti iz potrebe niti iz posebne lovske strasti, marveč iz golega dobička. Da so v lovišču res strašno mesarili, je dokaz to, da je samo en lovski čuvaj v svojem delu lovišča našel 10 srn, ki so poginile, ker so bile zastreljene ali pa ujete v zanke. Državni pravdnik je zahteval najvišjo kazen, da bo kazen svarilen zgled drugim. Sodniki so glavne obtožence res obsodili na tri leta ječe, druge na 2 leti, manjše krivce pa na pol leta. Oproščen je bil samo eden. Da obtoženci niso bili ljudje, ki bi zaslužili kaj obzira, sledi iz tega, ker se je kmalu nato zoper isto družbo divjih lovcev začela druga obravnava zaradi tega, ker so kmetom iz hlevov kradli živino ter jo prodajali drugam. Strela ima čudna pota Na Estonskem so imeli pred kratkim hudo nevihto. Med nevihto je streha udarila v neko kmetijo ter na ognjišču razbila vse lonce kakor tudi ognjišče samo, Hišno gospodinjo, ki je stala pri ognjišču, pa je strela omamila in jo vrgla po tleh. Nato je strela švignila v shrambo, kjer je domača hči ravno izbirala živež za kuho. Tudi tam je strela marsikaj razbila ter vrgla ob tla hčerko, ki je nezavestna in poškodovana obležala. Iz hiše je strela udarila na dvorišče, kjer so delavci ravno imeli opravka pri mlatilnici. Razbila je seveda mlatilnico ter poškodovala enega delavca. Strela je torej prebredla vso hišo in dvorišče ter poškodovala tri ljudi. Vendar so si vsi trije kmalu opomogli. Kolo s karoserijo jc izumil Francoz .Tules Rossi. Poskusi so pokazali, da je s tem kolesom v 4 minutah in 56 sekundah prevozil 4 km. Lov na vrane kakor pri nas na sloke V Vzhodni Prusiji živi ljudstvo, ki svojo deželico imenuje Kur. Najbrž so nekdaj prebivali tamkaj ostanki sedaj izumrlega narodiča Kurov. Od tod prihaja tudi ime sosednje dežele Kurlan-dija. Torej Kuri imajo sedaj visoko lovsko sezono, ker se je zadnje dni oktobra tamkaj začela selitev vran. »Vrniie se selijo!« je tamkaj približno tak klic, kakor pri nas, kadar se oznani, da so sloke prišle. Nam še kar smešno zdi, da bi kdo vrane lovil, ker pri nas vrane pokončavajo le kot škodljivce,' nikdar pa je ne love kot lovno žival. Vranji lovci v Kuru so sedaj skoraj noč in dan na nogah ter zasledujejo polet vranjih jat, ki se pred hudo zimo selijo v južne kraje. Kuri žive ob morju ter se v glavnem pečajo z ribištvom. Kadar pa vrane nastopijo svojo pot, takrat iz ribiča postane tudi lovec, ki je za ta lov tudi nad vse primerno opremljen. Vrane love v posebne mreže, v katere jih zvabljajo s pomočjo posebnih vabnikov vranjega rodil. Take vabnike lovci dolga leta doma pridno odgajajo iu dresirajo. Ti vranji lovci se še vedno drže starodavnih navad, da ujeto vrano tako ugriznejo, da žival pogine. To nalogo izvršuje poseben mojster, ki ima tudi ime »mož, ki vrane grize«. Dandanes pa to navado že precej opuščajo. Dandanes ti vzhodni Prusi vrane ne grizejo več, marveč jih love in potem drugače usmrte. Kakor poročajo, bo letos vranji lovski plen precej obilen. Tako na primer je neki ribič v kraju Pervvelk samo en dan ujel 100 vran, drugi pa celo kar 130. Tak' uspeh je za ribiča velikega denarnega pomena, ker ribiči potem ujete vrane prodado na trgu, kjer jih kupujejo gospodinje. Tamkaj namreč vrane radi jedo ter vranjo pečenko bolj čislajo kakor pri nas marsikatero drugo delikateso. Sicer pa vrane ne jedo samo tam v Vzhodni Prusiji, marveč tudi marsikje drugje. Tako na primer na Madžarskem silno radi jedo vrane, ki jih pripravljajo v ogrskem guljažu. In Prusi in Madžari trde, da je vranje meso nenavadno okusno in slastno. Torej dober tek! Tudi mi smo danes v stanju, nuditi ževlje po nizkih cenah: ANT. KRISPER LJUBLJANA, MISTNI TRG 26 Celje c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico bo v torek 8. novembra od 8—12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica. c Slavnostno zborovanje v proslavo 70-letnire obstoja grafične organizacije v Sloveniji priredi v nedeljo ob 10 dopoldne v mali dvorani Celjskega doma celjsko poverjeništvo zvezne organizacije SGR.I.Sodeloval bo salonski orkester celjske železničarske godbe, na sporedu pa so tudi uvodni pozdrav, deklamacija, govor, pozdravi zastopnikov itd. c Koncert poštnih nameščencev v Celju. — Godbeno društvo poštnih nameščencev v Celju priredi drevi ob 8 v veliki dvorani Narodnega doma koncert. Vabljeni! Suha bukova drva prodaja mlin M a j d i č, Celje c Šolski upravitelj g. Prislan častni član občine Pilštanj. Včeraj je izročil pilštanjski župan šolskemu upravitelju v Petrovčah g. Prislanu Janku častno diplomo, s katero je g. upravitelj bil imenovan za častnega člana pilštanjske občine. G. upravitelj Prislan je bil namreč več let upravitelj v Pilštanju, kjer so ga vsi zelo vzljubili. Pred letom dni je bil prestavljen za upravitelja v Petrovče. Tudi tukaj si je v kratkem času pridobil 6rca mladine in vseh. G. upravitelju, vnetemu delavcu v katoliških organizacijah, iskreno čestitamo! c Nedeljski šport. Jutri, v nedeljo, bo v Celju zelo bogat nogometni spored. Ob 2 popoldne bo na Glaziji prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Celjem. Ob pol 3 bo na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna podzvezina tekma med celjskimi Atletiki in SK Olimpom. c Celjska mestna občina razpisuje dobavo omar, miz in polic za delavnico in skladišče vodovodne delavnice v hiši Gosposke ulice 20. Ponudbe je vložiti do 10. novembra. Celje, 4. novembra. Celjski okraj še ni doživel tako zagonetnega in zverinskega umora, kot se je odigral v ponedeljek ponoči ob Voglajni pri Celju. Orožništvo se je na vse načine trudilo, da bi zvedelo, kdo je umor-jenka in tako doseglo možnost razjasniti umor. Štorski orožniki so, kot so mislili, prve uspehe že dosegli, Danes dopoldne pa se je bliskovito raznesla novica po Celju in okolici, da Neža Vrbov-škova živi in da so bile vse preiskave brezuspešne, da so se motili jetniški pazniki, ki so spoznali na sliki umorjeno Vrbovškovo, da se je zmotil celo njen mož, ki je snoči, ko so mu pokazali sliko umorjenke, trdil, da je to njegova žena. Danes okrog pol 12 dopoldne je prišla v pisarno dr. Ernesta Kalana na Kralja Petra trgu žena, ki se je ustavila v predsobi. Ko jo je kon- Dvodnevni avtobusni izlet v Benetke od 13. do 14. novembra za znižano ceno 240 dinarjev. Prijave sprejema do 6. novembra Izletna pisarna M. 0K0RN, Ljubljana, Hotel Slon, tel. 26-45. Ptuj Koncert Pevske zveze — ptujsko pevsko okrožje bo v nedeljo, 6. t. m. v Društvenem domu ob 15. Sodelujejo pevski zbori iz bližine Ptuja. Skupne zbore vodi g. prosvetni inšpektor prof. M. Bajuk iz Ljubljane. Sedeži 10, 8 in 6 din, stojišče 3 din. Vsi prav iskreno vabljeni! Člani II. in mladci II. ptujskega fant. odseka imajo svojo redno telovadbo v torek in soboto od 15—17 za mladce II. in vsako sredo in petek od tri četrt na 16 do tri četrt na 18 za člane II. Jesenice Sestanek JRZ na Hrušici. V nedeljo, dne 6 novembra ob pol 8 zvečer bo politični sestanek članov in somišljenikov JRZ v društveni dvorani Točna in polnoštevilna udeležba! »Na mejah« jc postal tednik in izide prihodnja številka v ponedeljek, nadaljnje številke Da vsako 6obot& Kranj Vlom v dežnikarno Jenko. V včerajšnjni »Slovencu« smo poročali o vlomu in tatvini v dežnikarno Jenko in smo med drugim omenili, da je našel neki delavec na poti v Čirčiče škatlo z manjvrednimi denarnimi listinami. Zaradi preiskave so orožniki dotičnega delavca aretirali, vendar se je dokazalo, da je dotični delavec pri tatvini popolnoma nedolžen, zato so ga še v četrtek izpustili iz zaporov. Ko je listine našel, jih je smatral kot zavržene, vzel je le škatlo in jo oddal svojemu otroku, obenem pa je povedal ženi, da so bile v škatli neke listine. Žena je nato povedala možu, da so bilo neke denarne listine ukradene gospodu Jenku, nakar jih je šel dotični delavec iskat ter jih oddal lastniku. Toliko v pojasnilo, da ne bo trpelo dobro ime tega delavca. Ljubitelje lepih iger opozarjamo na današnjo in jutrišnjo predstavo Prosvetn. društva. Na odru Ljudskega doma bomo videli lepo dramo »Zadoščena krivda« v priredbi g. Oblaka. Predstave dne 5. novembra ob 8 zvečer, 6. novembra pa ob 4 popoldne. Programi radio Ljubljana: Sobota. 5. novembra: 12 V pisani vrsti se plošče vrtijo, zvoki poskočni po etru hitijo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1.1.20 V pisani vrsti se plošče vrtijo, zvoki poskočni po etru hitijo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgersen popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Gašperčck — 17.5(1 Pregled sporeda — IS Za delopnst (igra Radijski orkester) — IS 4(1 Pogovori s poslušalci — 10 Napovedi, poročila — 10.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. Fr. S. Finfcgar) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 50.30 Prenos akademije I.egije koroških borcev iz Kazine — 32 Napovedi, poročila — 22.15 Z a zabavo ln oddih (plošče). Drugi programi: Sobota, 5. novembra: Belgrad: 20 Skaderski večer, 22.15 Zabavni koncert. — Zat/reb: 20 Opera. - Sofija: 20 Vokalni koncert, 22.30 Bolgarska silita. — Varšava: 19.15 aZbavni koncer, 21 Opereta, 23.15 Plesna glasba. — Budimpešta: 19.25 Zbor, 20 Igra, 22.05 Orkestralni koncert. 23.10 Ciganski orkester. — Trst-Milan: 21 Opera. — Bim-Bari: 21 Igra, 21.40 Pester koncert. — Dunaj: 20.10 Kabaretni program, 20.45 Igra Podplati in pete«, 222.3(1 Orkestralni koncert. — Berlin: 2(1.10 Operetna glasba. — Hamburn: 20.10 Opereta «Lysistrata«. — Bratislava: 20.10 Vojaško življenje. — Koln: 20.10 Pihala. cipient vprašal, kdo da- je in kaj želi, mu je žena mirijo odgovorila, da je Neža Vrboyšek iz Zibike, ki je prišla h gospodu doktorju zaradi svojega moža, od katerega bo zahtevala polovico posestva. Lahko si mislimo, kako začudeno in prestrašeno je pogledal gospod koncipient ženo, o kateri je že vsa Slovenija govorila in o kateri je poročalo časopisje, da je postala žrtev zverinskega morilca. Po prvem presenečenju pa je moral ugotoviti, da to ni nikak duh, ki je prišel z drugega sveta, ampak prava in živa Neža Vrbovšek. Omenjena žena je bila zadnje dni na svojem domu v Zibiki. Danes pa je prišla v Celje, ker je dobila poziv, naj se zglasi v nekem uradu. O vseh fantastičnih vesteh, ki so krožile o njej, nič ne ve in ni niti slutila, da jo je vsa javnost in celo njen mož smatral za mrtvo. Pokazali so ji časopise, ki pišejo o njeni smrti, a je ostala čisto mirna. Med Nežo Vrbovškovo in umorjenko je res neka podobnost. Le da Neža ni bila nikdar v življenju oblečena v kostum, ki ga ima uniorjenka na sliki. Na obleko pa ni nihče pazljivo pogledal. Neža je prav tako velika kakor umorjenka, obraza pa na sliki sploh ni bilo spoznati natančno, ker je bila uniorjenka slikana od strani. Zato se je zgodilo, da so pazniki, ki so Vrbovškovo poznali, ker je pred kratkim prišla iz zaporov, ugotovili, da je umorjenka Vrbovškova in da je to potrdil celo njen mož. Orožniki so sedaj spet izgubili vsako sled. Vest, da je na splošno mnenje mrtva Neža Vrbovškova »vstala od mrtvih« in hodi po celjskih ulicah, je seveda postala senzacija in v vsej celjski okolici govorijo samo o tem. Tako je oblast spet v istem položaju, kot je bila na dan umora. V Zagrebu se je vršila 2. t. m. plenarna seja I jugoslovanskega olimpijskega odbora, katere so se I udeležili zastopniki skoraj vseh športnih zvez, ki I so na službeni poziv Finske kot prirediteljice XII. olimpijskih iger soglasno sklenili, da se Jugoslavija udeleži prihodnje olimpiade v Helsinkih. To bodo že sedme olimpijske igre, na katerih sodelujejo tudi jugoslovanski tekmovalci. Potem so se bavili s pismom, ki ga je poslal predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Latour članov mednarodnega olimpijskega odbora za Jugoslavijo, pri čemer se je ugotovilo, da je pismo privatnega značaja, ki se bavi z znanimi podrobnostimi notranje organizacije belgijskega olimpijskega odbora, katero stavlja Baillet-Latour za vzor organizaciji jugoslovanskega olimpijskega odbora. Najvažnejše je bilo vprašanje sodelovanja jugoslovanskih tekmovalcev na XII. olimpijskih igrah leta 1940 v Helsinkih. Sklenilo se je, da se določijo smernice, odnosno mere, po katerih se bo presodila vrednost in kvaliteta naših tekmovalcev s strogo mednarodnega stališča. V Helsinkih bodo mogli iz Jugoslavije tekmovati samo tekmovalci, onih panog, v katerih je naša država dosegla mednarodno vrednost. Nekatere zveze so že prijavile število tekmovalcev, ki naj bi se udeležili olimpiade, in pa sredstva, katera bi potrebovale za priprave. Kolikor ima jugoslovanski olimpijski odbor danes podatkov, bo stalo potovanje, sodelovanje in oprema vsakega olimpijskega tekmovalca Jugoslavije okrog 4000 din. Za potovanje obstojata dve možnosti, katere proučava jugosl. olimpijski odbor. Ena je z vlakom preko Berlina v Stettin in potem s parnikom v Helsinki (okrog 80 ur in od tega 50 ur na parniku), druga možnost je z vlakom preko Berlina v Lassnitz, Ferrybotom na Tralle-borg in potem z vlakom dalje do Stockholma. Po- tovanje iz Stockholma do Turkua s parnikom je mnogo krajše, kakor je tudi krajše celotno potovanje iz Jugoslavije na Finsko. Navodila občinstvu pri dirki na Večni poti Ker bo verjetno za nedeljsko dirko na Večni poti velik odziv občinstva, je potrebno opozoriti na nekatera važnejša navodila. Znak za prioetek dirke ho avtomobil z rdečo zastavo, ki bo prevozil vso progo. Takoj za tem bodo startali dirkači najprej v Kosezah ter bodo vozili v kratkih, enominutnih presledkih drug za drugim proti Podrožniku. Zaradi tega ne lx> nihče smel prekoračiti ceste, ker bi s tem izpostavil nevarnosti sebe in dirkača. Po končani vožnji v eni smeri se bosta izmenjali štartna in ciljna komisija, nakar bo ponovno štart v Podrožniku in bodo dirkači prevozili progo v obratni smeri. Iz varnostnih razlogov naj se občinstvo ne ustavlja v bližini ovinkov, ker so to zelo nevarna mesta. Gledalci bodo lahko opazovali dirko na Startu ali cilju ali pa na poljubnem mestu vzdolž proge. V vsakem primeru pa naj se vsakdo pokorava rediteljem. Šport v Slovenjem Gradcu V nedeljo gostuje v Slovenjem Gradcu prvič nogometno moštvo SK Diska iz Domžal. Ker se je prva tekma ko,nčala v Domžalah neodločeno (2:2), vlada med domačim prebivalstvom veliko zanimanje za to tekmo. Vse prijatelje športa vljudno vabimo! — Odbor. * SK. Grafika. Jutri ob po.l 10 bodite na igrišču Mladike sledeči igralci: Marn, Tomažič, Felle, Usnik, Žagar, Pipan, Lado, Bončar, Potrato, Jan-kovič Verbek. Rez.: Rane, Cimperman, Drašler. Neža Vrbovšek živi Jugoslavija je že prijavila svojo udeležbo za XII. olimpijske igre S temnih zob preženete nečistočo jim povrnete ves GIBBS najpopolnejše sredstvo za negozob na osnovi mila TOPI mastne sestavine jedi NEUTRALIZIRA kisline: v. ustih POLIRA .obe, ali tako, da jih ne kvari UTRJUJE dlesni OSVEŽUJE dih. Sredstva za nego zob GIBBS se prodajajo v elegantnih, listih in nepokvarljivih Škatlicah, kakor tudi v velikih in malih tubah. Škatlice GIBBS-a se izdelujejo ti 6 barvah in.KMhh(L(teiiSlskrat. napolnijp.zjilBikL mila. 1BBS lise von Stach: 36 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omerza. Benjamin zopet zapre oči in odvrne brezbrižno: »Potovati hočem, — sem in tja, — tovarišev na poti ne bo manjkalo.« Oče Juan po,grabi hlastno ta tanko spreteni Benjaminov umik in pomaga njegovi nestanovitnosti s trdnimi predlogi. »Ne bo vam neprijetno,« pravi duhovnik, »da gledate najprvo mejo protestantovskih dežel tudi kot mejo svojega potovanja. Mene silijo opravki v ženevsko domovino, kjer nisem že dolgo bil. Če vam je ljubo, da me spremite tja, boste v Kalvi-novi cerkveni državi lahko krili moje katolišlvo s svojim evangeljskim mišljenjem, jaz bom pa vašo telesnost spravil v očetni hiši.« Benjamin je že pravkar mislil, da mu ni treba namena poti, vendar je jasno spoznal ponujano dobroto, da dobi zbranost za blodeče misli krog trdne točke. — Ženeva! Mojdro se dviga pred Benjaminovo dušo jezero in bleščeča črta gora. To ga napolni z nenadnim hrepenenjem, da zapusti to Saško daleč za seboj. Ženeva, dragulj, ki jo ljubi nebo in hrepenž po nji veliki narodi, — zda) ji je seveda vzel strogi reformator najbolj človeške krasote. — Ženeva, protestantski Rim — ali ne zasluži, da jo spoštljivo obiščeš in ponižno preiskusiš? Luter je Giana Kalvina zavrgel, Melanchthon je sodil neenako, toda kdo bi mogel v teh zmedenih časih razločiti prave preroke od krivih? Že je hotel vprašati Benjamin očeta Juana, kaj misli o ženevski cerkvi in njenem pastirju, ko je duhovnik dalje urejeval lastne zadeve svojega varovanca. »Danes«, pravi, »se moram vrniti v Witten-berg, da sporočim vaši ženi nekaj pojasnil in vaše pozdrave. Margareta mora vedeti, da 6te sklenili — za nedoločen čas potovati, in da se vas naj spominja v krščanskem odpuščanju, kolikor more njena ljubezen. Tudi boste radi vzeli s seboj na pot gotovost o usodi gospodične, da jc milostljiva —« Oče Juan vidi, kako je Benjamin pobledel; zato preneha in začne znova po kratkem molku: »Ne pričakujte me prej kot jutri, ker je moje poslanstvo dvojno in zamotano, vrh tega se moram posloviti tudi od prijatelja Luka.« Duhovnik blagoslovi Benjamina z znamenjem križa. »In tako naj te varuje Bog, brat Benjamin,« pravi k slovesu. Ko vidi Benjamin, da je sam, položi roko na utripajoče srcc in šepeče: »Gospod, pomagaj mil« Ko jc prihodnji dan potoval oče Juan po cesti iz Wittenberga h gostilni »Pri treh gavranih«, mu jc prišel Benjamin že kos pota nasproti z mirnim korakom in jasnim čelom. Duhovnik se je veselil očitnega ozdravljenja bolnega srca, toda njegovo dušno oko je skrbela stiska žensk, ki jo je telesno pravkar videlo, in je vedel, da je ne bodo potolažila niti leta; povzročitelj grenkega trpljenja pa hodi kat nedolžen v luči, brez kosanja in pokore? Resnično, globoko v krvi mu tiči šc Luter, ki hoče vsak greh, ki more zadeti Evinega sina, odpraviti v moškem razgovoru s Stvarnikom. Katoliška zavest, da potrebuje ubog grešen človek večnega usmiljenja, spi še nezdramljena v divjih poganjkih božje in človeške ljubezni. Oče Juan pozdravi Benjamina s slavospevi na blesteči poletni dan, wittenberške novice pa hrani, da dospeta v gostilno in sedita skupaj v čum-nati. Tukaj prične: »Ko sem pred dvema dnevoma zapustil z vami mesto, sta mizar in njegova hči zastonj čakala najinega prihoda. Preprosti Luka se je torej odpravil na pot, d? naili noiščp pred Srnčiimi vrati in prisili k večji naglici. Kako se je moral tedaj začuditi, ko je našel v hiši Avo samo, vso oblito s solzami, trdovratno se je pa branila kaj povedati, zakaj vas ni. Tako 6e je torej vrnil brez novice v predmestje, vendar — mi je pripovedoval Luka — je začela Margareta pri prvih besedah jokati in vpiti in zaklicala kot tožeča prerokinja: ,Ta se ne vrne nikoli veči' Ko sem prišel sam k vaši ženi, sem jo dobil brez tolažbe in upania, samo prepirala se je enako s krivdo in usodo. Ničesar ji nisean mogel odkriti, česar ji ni že povedalo njeno čustvo. Da ste sklenili brez doma potovati po svetu, jo je presenetilo in jezilo. ,Ne', je rekla temno gledoč, ,v Voghero naj se vrne v svoj samostan.'« Benjamina peče, da ga ista Margareta, ki se je pred leti norčevala iz njegovih okovov, goni danes v katoliško suženjstvo. Vendar nadaljuje oče Juan, da odkrije čudno in boleče mešana čustva nemirne vesti, ljubosumja in lutirske zvestobe v srcu nezveste žene: »Pa je vendar Bog nad vsemi,« je rekla, »temu je prej prisegel, kakor se je poročil z menoj. Svet je poln lažnivih, hudičevih-vlačugarskih žensk; preden mu privoščim Avo ali kako drugo pobotnico, rajši vidim, da sc vrne domov v svoj samostan. Pa tudi tam naj ne pozabi, da za zveli-čanje ne koristita post in molitev nič, ampak da postane človek pravičen iz vere, kakor jc tako božje učil doktor Martin Luter.« »Da bo stari mizar,« pripoveduje oče Juan dalje, »malo cenil spomin na vas, vas ne sme ža-lostiti, ker ste pri življenju storili njegovega otroka za vdovo; nji pa, Margareti, šteje že odpuščeno krivdo vedno laže in manj, ko opazuje njeno nesrečo. In čc mu vrne Bog zdravje, lahko upate, da sta spravljena žena in otrok v njegovi ljubezni.« »Martin,« vzklikne hrepeneče Benjamin. Oče Juan «e »pomni proaečih otroških oči, ki so romale od njega k materi, od starega očeta k nove- mu prijatelju Luku, tiho in zgovorno, in ah! tako žalostno sluteče. Vendar misli nanje samo v srcu in pravi o razgovoru z Avo: »Gospodična mc je sprejela s popolno mirnostjo. Čc nc bi bil vedel, da trgajo strast, ponižanje in žalostna ločitev to dekličjo dušo, mi ne bi bil njen obraz razen bledice, ki sem 6e je prestrašil, izdal nobenega čustva, ki ne bi pristajalo plemeniti gospodični, če bi bilo silno. Zato sem tem bolj zastonj iskal skromne besede, da bi iz nje spoznala, da mi je vse znano, in mi zaupala svojo stisko; saj vendar ne more ostati v Witten-bergu, kjer že kamni govore! V moje nemalo začudene je začela sama, seveda pordečela, vendar pogumno, govoriti o svoji U6odi, da sem se zahvalil Bogu za duhovsko obleko, kateri samo je moglo veljati tako nepričakovano odkritje deviške sramote. .Prečastiti gospod', je začela gospodična, .srčno vas prosim, da mc rešite drzne bližine tistega mladega vrtnarja, ki ste ga gotovo do,bili na vrtu, od koder se tudi ponoči ne gane, in misli, da se bom zaradi zgubljene časti vdala njegovemu snubljenju —' ALI POTREBUJETE STEKLO? Potem se potrudite k tvrdki ANT. KRISPEI LJUBLJANA, Mestni trg 2< razni kozarci . . . kozarci za liker . , pepelniki . . . . , krožniki za kompot sklede za kompot krožniki za pecivo . sklede za pccivo . , nastavki . , . , ■ . Din P— kom » 1- „ . 3-- „ , 2'50 „ „ o- , „ 2-50 „ » 9' - „ „ lOoO . Tisti, Icl so prisiljeni sedeti! Odebeljenl! KI trpijo na kamnu, revmi, protlnu! Vi, ki izločate moten seč in katerih seč vsebuje rumeno usedlino, vi. ki uživate mesno hrano, vina, likerje, vi, ki ste prekoračili 40. leto. Etablissements CHATELAIN dobavitelj pariških bolnišnic 22 VELIKIH NAGRAD PARIZ LEDVIČNI KRVNI OBTOK A. B. — Karoditi C. — Srce D. — Aorta E. F. — Ledvice G. — Mehur Vi pripadate ali boste pripadali, če se ne varujete, veliki družini artritičarjev. Kopičenje sečne kisline v krvi in celicah organizma, a istočasno vzrok in posledica artritizma se povzroča z nezadostnim izločevanjem in slabim zgorevanjem maščobo. Artritizom je r svojimi bolečinami in boleznimi: revmatizmom v mišicah in sklepih, nevralgijo, kamnom v ledvicah in mehurju, protinoin itd. rana sodobnega življenja. Nevaren je, ker vodi k obolenjem srčne arterioskleroze, navalom krvi in knpi. Uporabljajte Urodonal, tla sc izognete komplikacijam, ki so pogosto nevarne in nesrečne. URODONAL se uporablja pri artritizmu, ker prepročuje sesedanje sečne kisline. Dobi se v vseh lekarnah. Generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo liA Ri A nflnil i L- o m i icbii.fu rinnnnvtuL-i I n h/ifn in^i i n ,, «.-. . I »STERILAB Oglas reg. pod S. Br. 4271 od 12. II. 19.12. .... . .... i.. ...... ,,,1,11 , i. ,m n, n |,|C, 111,1 >1 l Angleški kemijsko-farmacevtski laboratorij, Beograd, Knez Milmjlova 33. Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovno besede se računalo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. • Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja sc računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe Služkinjo za vsa nišna dela, mlado, pridno in pošteno, najraje začetnico, takoj sprejmem Oglasiti se od 10—12 na Sv. Jakoba trgu št. S, I. nadstropje levo. Tekstilnega mojstra izkušenega, dobrega strokovnjaka, ki je delal dalj časa z lanom, sprejmemo. Ponudbe z referencami ln pogoji na Publlcltas, Belgrad, pošt. fah 60, pod »Tekstilni stručnjak«. ESII Vajenca krepkega in zdravega, poštenih staršev, takoj mosar, Bon. Bistrica. (V) l Kam pa kam? 1 Na Kurešžek vozt avtobus v nedeljo, dne 6. t. m. ob S zjutraj Izpred Mestnega doma. -Prijave telefon 36-9S. Denar Hranilno knjižico ljubljanske Kmečke posojilnice, kupim proti gotovini. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina«. Razpis Krajevni šolski odbor pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pošta Selnica ob Dravi - razpisuje popolno obnovo vodovoda Mišljena je montaža novega črpalnega aparata na vodni pogon z vsem potrebnim materialom. -Aparat mora delovati z višino 130 m. Vsi interesenti naj se zglasijo pri upravi šole do 20. novembra t. 1., kjer so na razpolago načrti in ostala pojasnila. [232J02BSH Nepremočljive hubertuse dežne plašče ln obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra ceBta li. Volneno blago za domshe obleke moderni vzorci Din 14-moSKe tople srolce Din 24 -moSHe nogavice močne, moderni vzorci Din 5 -moderne svilene hrovofe Din V-dom. svilene hombi-neze In sralce Din 24'— olroshe svilene Močite Din 6 — domshe svilene Mathe Din 10-domshe moderne svilene bluze Din 20-dom. hloChe ln ma lite tople in močne Din »'-trpeZne žen. športne blUZe v vseh barvah in velikostih Din 10 — lople nofiavlce zen- ŠKe trpežne za zimo Din 9- in razno ostalo blago po neverjetno nizkih cenah prodaja „ZORA" Ljubljana, MikloSiieva c. 30 Obiščite nas in prepričajte se, da imamo veliko zalogo in prodajamo dobro blago po zelo nizkih cenah. Dvokrilno omaro lepo kuhinjsko kredisftoo, globok otroški voziček in žensko kolo — prodam. Novi trg 1. dvorišče. (1) Namizna jabolka zimska, mošanci, bobovci, prima roba 3.50 din, dobra roba 3 din, po povzetju, od 50 kg naprej, franko postaja Dravograd razpošilja Henrik Zech-ner, Libeliče, Koroško. 1 Prima suha bukova drva dostavljena na dom, žagana 100 din-, cepljena 110 din, ter prvovrstni trboveljski premog — pri Putrlch, Dolenjska c. 6. Telefon 48-55. Patent »Kraljica peži« ki se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan, se dobi v vseh velikostih pri A. Semenič ln drug. Ljubljana, Mi klošlčeva cesta 15-, telef. št. 48-67. (1) UMRL NAM JE NAS LJUBLJENI SIN IN BRAT RADOŠ PAŠ DIJAK IV. RAZREDA REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI POGREB NEPOZABNEGA SINKA BO V NEDELJO, DNE 6. NOVEMBRA 1938, OB POL ŠTIRIH POPOLDNE, IZ HIŠE 2ALOSTI NA FARNO POKOPALIŠČE TRBOVLJE, DNE 4. NOVEMBRA 1938 ŽALUJOČI: FRANC IN OLGA PAŠ, STARŠI — BRANKO, BRAT IN OSTALO SORODSTVO + UMRL JE PO DALJŠEM BOLEHANJU, PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE, NAŠ DOBRI SOPROG, OCE, STARI OCE, TAST, BRAT IN STRIC, GOSPOD SILVESTER DOMICELJ OKRAJNI GLAVAR V POKOJU POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V SOBOTO, 5. NOVEMBRA, OB ŠTIRIH IZPRED MRLIŠKE VEZE VIDOVDANSKA 9, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU LJUBLJANA, 4. NOVEMBRA 1938 ŽALUJOČI OSTALI Dve zimski suknji dobro ohranjeni, ugodno pi-otla Zajec, Sv. Petra cesta 14. (1) la. suhe bosanske češplje zaboj 25 kg 175 din, 10 kg 78 din, 5 kg 39 din, vroča 50 kg 595 din, franko voz-ntna, razpošilja po povzetju G. Drechsler, Tuzla Šivalni stroj pogrezljiv, kateri šiva naprej in nazai ter štika in stepa, poceni naprodaj. Nova trgovina, lyrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze). II Pohištvo i Spalnico in kuhinjo skoraj novo, poceni prodam. Mala čolnarska 4. Jesenove spalnice prvovrstne, nove, ima Malenšek; Celovška cesta št. 258. (š) m KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH! Vnajem Komfortno vilo pod Rožnikom, oddaljeno 15 mtn. od glavno pošte, veliko, vse pritikline in centralna kurjava, velik sadni vrt - takoj prodam ali oddam v najem. Vse točnejše informacijo so dobe : Rožna dolina, Cesta IX. št. 29, pritličje. IEE2SS Valjčni mlin dobro vpeljan-, in celo posestvo v Ljubljani, na prometni točki — ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17294. (p) Stanotanja IŠČEJO: Enosobno stanovanje suho, ne predaleč iz mesta, iščem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Dve starejši osebi« št. 17287. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje v bližini kavarne Evrope oddam s 1. decembrom. Kersnikova ulica ML č Akademik Išče stanovanje in zajtrk. Plača ali za instrukcijo. Dopise upravi »Slovenca« pod »Jurlst« 17.366. (s) Sobo s posebnim vhodom, v vili na Mirju alt za Bežigradom, opremljeno, tšče gospod za takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Soba«. (s) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica ŠL 3 KAPPEL pisalni stroji najodličnejše kakovosti najugodneje pri KLEINDIENST&POSCH Maribor Aleksandrova cesta 44. t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je Večni Sodnik poklical k Sebi našega dragega soproga, očeta, svaka, strica in zeta, gospoda IVANA MAKOVCA železniškega zvaničnika ki je 3. novembra postal žrtev železniške nezgode. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 5. nov. ob pol 4 pop. iz mrtvašnice na Viču na pokopališče na Viču Na Viču, 5. nov. 1938 Žalujoči: Jožefa, soproga; Rajko, Stanko, Janko, sinovi; Danica, Marica, Majda, Slavka, Vera, hčerke, in ostalo sorodstvo GLOBOKO POTRTI SPOROČAMO VSEM SORODNIKOM IN ZNANCEM, DA JE NAS DOBROSRČNI IN LJUBLJENI SOPROG, OCE, BRAT, SVAK, STRIC IN TAST, GOSPOD JOŽE DRUŠKOVIČ POSESTNIK V PETEK, DNE 4. NOVEMBRA 1938, PO KRATKI BOLEZNI NENADOMA UMRL POGREB BLAGOPOKOJNIKA BO V NEDELJO, 6. NOV. OB 4 POP. IZ HISE ŽALOSTI NA MESTNO POKOPALIŠČE SLOVENJ GRADEC, DNE 4, NOVEMBRA 1938 ŽALUJOČI OSTAL* Izpolnjujoč bridko dolžnost sporočamo, da je gospod inženir Leo Dostal ravnatelj ki je moral zaradi hudega obolenja pred kratkim izstopiti iz našega podjetja in iskati zdravja v Švici, tam nenadoma umrl zadet od kapi. Pokojni ravnatelj je v času osemletnega sodelovanja posvetil vso svojo delavnost, svoje bogato znanje in svoje velike izkušnje na polju železarstva tn plavžarstva koristim naše industrije. Njegove velike zasluge mu zagotavljajo, da mu bo med nami za vse čase ohranjen časten spomin! Jesenice, 4. novembra 1938 Uprava in ravnateljstvo Kranjske industrijske družbe Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Celt Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčil Ti razumejo! Se preden je bila na nedeljo objavljena napoved in^ poziv katoličanom Jugoslavije za kongres KK, je prišel od neke strani že odziv na ta poziv. Bolj prav: Prehiteli so ta poziv. Duhovščina moravške dekunije je na svoji konferenci v Blagovici pretekli teden na pobudo enega izmed gospodov brez ugovora in pomislekov vrgla skupaj 50« dinarjev za namene kongresa. Kdo ne ve, kako beraško je dušnopastirska duhovščina pri nas plačana? Da pri teh pičlih dohodkih radi še toliko darujejo za idealne namene, govori jasno, da je med duhovniki še vedno veliko idealizma in požrtvovalnosti. Nabrana vsota je bila tudi takoj izročena svojemu namenu — s pripombo: »Da pokažemo, da se zavedamo, kako velikega pomena je za nas napovedani kongres. To je prilika, dana nam od Previdnosti božje, dn naš narod v najboljšem smislu afirmiramo pred vsem svetom. Take prilike ne smemo zamuditi in zanemariti!« Ti gospodje stvar razumejo! In razumeti jo je treba! Zavedati se mora vse katoliško ljudstvo, zato pa najprej njegovi voditelji, v kakšnih razmerah živimo, kako silno je v naših dneh ogroženo kraljestvo božje, kako potrebno, da se katoličani dvignemo iz spanja in mrtvila, zberemo in strnemo v obrambno fronto zoper navale temnih sil. Zavedati se torej, kako živo potreben in velepomemnen za ves katoliški svet in za naš narod posebej je KKK. V tej zavesti potem žrtve zanj ne bodo pretežke. Z izročitvijo te nabirke so dali tudi zagotovilo, da bodo dali še, ker zdaj niso bili vsi pripravljeni na to. Ti razumejo! Čast jim! Da razumejo tudi drugi, priča, ker so tudi štirje drugi — nenaprošeni — že dali po 100 din v isti namen. Samo razumeti treba — in bo šlo I Slovenski javnosti Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Ljubljani, stopa prvič v javnost z dobrodelno prireditvijo v soboto, 5. t. m. ob pol devetih zvečer v dvorani Kazine pod pokroviteljstvom gospoda dr. Marka Natlačena, bana dravske banovine, in pod predsedstvom častnega predsednika odbora za proslavo gospoda divizijskega generala Džordže Lukiča, v korist svojih siromašnih članov in njihovih rodbin. Mnogi od teh se celo danes, ko praznujemo 20 letnico Jugoslavije, nahajajo v skrajni bedi in pomanjkanju. Skoraj nihče ne pomisli, da so se prav ti borili z največjim idealizmom za naše severne meje, za našo veliko in močno Jugoslavijo. Nedvomno zasluži prav sleherni od njih, da ga domovina nagradi vsaj s koščkom kruha, za katerega je vsakdo prijiravljen delati po svojih močeh. Zato je dolžnost vsakega narodno zavednega Jugoslovana, da z bratsko ljubeznijo in požrtvovalnostjo odpre vrata tistim, ki so si nadeli človekoljubno delo: napraviti ob 20 letnici Jugoslavije skromno veselje vsem požrtvovalnim borcem za našo severno mejo, osladiti jim vsaj nekaj ur s skromnimi prispevki za zboljšanje njihovih bornih materialnih prilik Spričo tega vljudno naprošamo vse narodno zavedno občinstvo, da poseti našo dobrodelno prireditev s cenjenim obiskom, ki naj bo zgovorna priča, da zna tudi naš narod svoje borce in graditelje države ceniti in jim biti hvaležen in jim ob uri temnih dni stati ob strani z bratsko nesebično pomočjo! Odbor LKB. Preprečena nesreča Kamnik, 4. novembra. Posestnik Tine Grkman, oče osmih otrok, bi včeraj kmalu postal žrtev kamniškega vlaka. Šel je z enovprežnim vozom po drva v zapriški gozd. Na ozki vozni poti za Fajdigovo gostilno je za-vozil čez železniško progo, po kateri je ves dan živahen železniški promet, saj pelje vlak po progi najmanj tridesetkrat. Posestnik Grkman je sedel na vozu s hrbtom obrnjen proti smeri, od katere je prihajal vlak, ki se je zadensko vračal iz postajališča Kamnik-mesto na postajo Kamnik. Voznik je slišal pisk lokomotive in brž skočil z voza ter pognal konja. Bilo pa je že prepozno. Voz je bil še na progi in vagon ga je zadel s tako silo, da ga je razbil in potegnil par metrov s seboj. Konj je padel, vendar pa ni dobil nobene poškodbe, ker je urno vstal in se začel mirno pasti ob progi. Ta nezgoda je spet glasen opomin vsem voznikom k največji previdnosti pri vožnji čez železniško progo. Danes zvečer ob osmih bo v Delavski zbornici prosvetna akademija grafičarjev! Nerednosti pri mestnem desinfekcijskem zavodu Višji oficial Franc Kovačič obtožen zločinstva uradne poneverbe, zlorabe in ponarejanja listin Ljubljana, 4. novembra. Razp ravna dvorana štev. 79 je bila dopoldne na zunaj pruv mirna, kajti širša javnost ni bila še obveščena, da se je ob 8.30 pričel proces zaradi nerednosti pri »mestnem dosin-lekcijskein in desinsekcijskcm zavodu«. Ta zavod bi slovensko imenovali »mestni razkuževal-ni in ra/mrčesovalni zavod«. Od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je dobila mestna občina ljubljanska leta 1929 dovoljenje za ustanovitev tega zavoda, ki je pričel poslovati iu delovati 1950. Kakšne naloge naj bi imel zavod, je očitno iz poročila, ki ga je naslovil mestni fizik dr. Muvricij Rus na mestno upravo in v katerem jKvudarja: »Cyklonizacija je draga in si jo morejo privoščiti le materialno dobro situirani ljudje. Ravno oni pa, ki imajo največkrat vse zasteničeno, se zaradi revščine ne morejo braniti proti mrčesu. Mestna občina bi v takih primerih opravljala sociaIuo-zdravstveno eminentno važno delo, ako bi takim strankam brezplačno ali pa za znižano ceno razste-ničila stanovanja. Seveda bi se morala vstaviti primerna vsota — sikoraj 50.000 din — v proračun.« Poročilo končuje, da je socialno-zdrav-stvena potreba po tem javnem zavodu nujna. Zato naj občina vloži prošnjo na ministrstvo za koncesijo. Zavod je začel poslovati pod nadzorstvom mes-tnega fizika dr. Mavricija Rusa. Vse blagajniške in knjigovodske posle pa je vodil višji mag. oficial Franc Kovačič, ki je bil hkrati tudi de«iiifektor. Lani so prišle j>o reviziji kontrolnega urada vse nerednosti, ki so se razbohotile pri zavodu, na dan. Mali kazenski senat, ki mu predseduje s. o. s. g. Ivan Brelih in fnngirata kot sosodnika gg. Ivan Kralj in Fran Gorečan, je danes začel v jiodroibnosti razpravljati o vseh nerodnostih in manipulacijah, in ima soditi višjega oficiala Frana Kovačiča zaradi večkratnih zlooinsfcev uradne poneverbe, ponarejanja listin in zlo-finstev zoper uradno dolžnost odnosno zlorabe uradnega položaja. Obravnava bo trajala danes in jutri. Vabljenih je 42 prič. Dopoldne je najprej trajalo dve uri čitanje do 54 strani obsegajoče obtožnice. Obtožnica obtožuje Kovačiča raznih nepravilnosti. Tako navaja: I. da je v času ml 2. julija 1951 pa do septembra 1934 od 18 strank inkasiral višje zneske in nato v knjige vpisal manjše, tako da se je okoristil za 3.800 din; II. da je obtoženec nekoč od novembra 1930 do 4. julija 1931 pri računu Alojzija Adamiča v knjige lažno vpisal, da »ostanek 78 din zaradi neizterljivosti črta«. III. da je obtoženec vpisal v poslovne knjige zavoda pri 12 strankah, ki so jim bila stanovanja raasteničena, pripoml>o, da so se računi zaradi siromašnosti strank plačali iz mestnega zaklada pod »Predujem«, v resnici pa je 12 strankam poslal račune in inkasirane znesike v celoti 3.04<) din pridržal za sebe. IV. da je ponaredil pri nekaterih strankah podpise na poštnih nakaznicah odnosno čekih in naito poslal mestnemu poglavarstvu razne zneske. V. da si je obtoženec nadalje pridržal od vplačanih računov, ki jih je plačalo 41 strank za razkuženja stanovanj, večje in manjše vsote, skupaj 21.014 din, in to v času od 30. aprila 1930 do 9. februarja 1934. VI. da si je obtoženec v času od 15. aprila 1936 do 16. aprila 1936 pridržal skupaj znesek 2.337 din iz računov za kavarno »Kmono« in razkuženje stanovanja dr. Adolfa Kaiserja. VII. da je od 19. aprila 1930 do 23. julija 1934 po raznih osebah dvignil iz Mestne hranilnice ljubljanske skupni znesek 10.636 din. naložen na hranilne knjižice, zaupane mu od fizika dr. Rusa. VIII. da je obtoženec prodal inž. Brusnikinu 2t praznih balonov po 50 litrov v vrednosti 1000 din. IX. da je spravil zdravnika dr. Cibra v zmoto, da je jwxlpisal za zdravnika dr. Dušana Rejo potrdilo, da je dr. Reja napravil lekarniško prakso pri lekarnarju Hočevarju Slavku. I>r. Reja jc potreboval to potrdilo, da si je mogel odpreti domačo zdravniško lekarno. Milijonska škoda zaradi požara Lesna žaga Avgusta Lešnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju zgorela Maribor, 4. novembra. Pri Sv. Pohorju na Lovrencu je divjal v pretekli noči ogromen požar, ki je bil daleč naokrog viden. V plamenih je bila velika lesna industrija Avgusta Lešnika, ki je eno največjih tovrstnih podjetij v Sloveniji. Ogenj je nastal okrog 1. ponoči. Ugotovilo se je, da je začelo goreti pri lesenih ležajih, ki so se vneli zaradi trenja. Ker pa je bilo poleg ležajev polno suhe žagovine, se je ogenj hitro razširil ter je zavzel že tako velik obseg, da ga delavci, ki so zaposleni pri žagi, niso mogii več sami obvladati, ko so ga opazili. Prihiteli so na pomoč lovrenški gasilci, pa so bili brez moči proti ognju. Nato so klicali na pomoč mariborske gasilce, alarmirali pa so tudi gasilske čete v Dravski dolini. Mariborski gasilci so prišli v Sv. Lovrenc okrog tn četrt na tri ponoči z dvema motorkama ter so takoj posegli v borbo. Videli so, da gorečih objektov in skladišč ni mogoče več oteti, pa so branili ostala velika skladišča suhih desk in lesa ter so jih obvarovali pred uničenjem. Proti jutru so prišli na pomoč še gasilci iz Ruš, Selnice in Studencev, toda ti niso več stopili v akcijo, ker je bila vsaka nevarnost že odstranjena. Mariborski gasilci so skupaj z Lovrenčani rešili pred požarom skladišča v vrednosti več milijonov dinarjev. Zgorela pa je popolnoma žaga z vsemi napravami in velika skladišča desk, tako da se ceni škoda na 1 milijon dinarjev, škoda ne bo niti od daleč pokrita z zavarovalnino, ki znaša za vse skupaj komaj 200 000 din. Podjetje je bilo zadnje čase polno zaposleno ter je imelo velika naročila za inozemstvo, zlasti za Palestino Ravno danes bi morali ekspedirati tri vagone zabojev za oranže v Palestino, pa jih je ogenj vse uničil, škoda ni velika samo za podjetje, temveč je občutna tudi za ves Sv. Lovrenc na Pohorju, ker bo izgubilo mnogo ljudi posel in zaslužek. Požar v trboveljskem rudniku Trbovlje, 4. novembra. Že nekaj dni so rudarji, ki so delali v zapad-nem delu trboveljskega rudnika, čutili vročino, ki je postala vedno hujša. Danes okrog treh zjutraj pa se je izkazalo, da r-slovanja mestnega razkuževalnega zavoda. Obtoženec je vodil nekakšne knjige dolžnikov in poleg tega še blagajniško knjigo dohodkov in izdatkov. Sicer vezane knjige niso pagini.rane, ne folirane. V poseben zvezek je zapisoval kovačič stranke in ručune vse do 18. aprila 1936. Nekateri računi so sigtiiruni od mestnega fizika dr. Rusa v blagajniški knjigi. Ta praksa signiranja pa se ni izvajala dosledno. Vodilo se je lažno vodstvo knjig. Zanimivo je, du je obtoženec pripisal na račune »videl« in zraven pritisnil faksimile mestnega lizika dr. Rusa. Obtožnica v razlogih tudi razčlenja fiosa-mezne primere in ugotovitve preiskave. Iz postavke 50.000 din, ki bi se naj uporabila za siromašne sloje za razkuževanje njihovih stanovanj in za plačilne nezmožnosti strank, je obtoženec dvignil pri mestni blagajni večje zneske gotovine, ki jo jo hranil pri sebi. kdo naj bi bil deležen dobrote brezplačnega razkuževanja, je odločal mestni fizikut sam, to jc dr. Rus in obtoženec. Zanimive podrobnosti Obtožnica v nadaljnjih izvajanjih poudarja, da so izginila nekatera poročila iz mestnega fizikatu. V zavodu se je delalo, kakor se jc hotelo. Obtoženec sam je nastopal kot privatni desinfeklor in si je zaračunaval stroške. V svojem zagovoru pravi obtoženec, da je prispevke inikasiral kot privatnik, da se tako maščuje nad dr. Rusom. Dolgo časa nihče ni vedel, da obstoji na mestnem fizikatu kak mestni razku-ževalni zavod. Določene so bile za razkuževanje posebne takse in nagrada, prvotno 100 din, ki pa jo bila dostikrat zvišana do 600 din. Od nagrade 100 din je prejemal fizik dr. Rus sprva 30%, obtoženec 20% in dva pomočnika po 25%. Te nagrade je odobril takrat župan dr. Dinko Puc. Obtoženec je imel 3100 din mesečne plače, od katere mu je bilo odtegnjeno do 2000 dim za posojilo pri Mestni hranilnici. Nagrade za fizika je obtoženec nalagal pri Mestni hranilnici ljubljanski. Na hranilne knjižice, za katere sploh ni vedelo mestno knjigovodstvo, je bilo naloženih nad 90.000 din denarja omenjenega zavoda. Obtožnica, navajajoč razne račune in dohodke, poudarja naposled, da je obtoženec v 6 letih prejel za svoje delo kot desinfefktor nad 35.000 din. Nagrade za fizika so bile protizakonite, ker takih nagrad ne določa pravilnik ministrstva za socialno politiko in uar. zdravje. Dobičkanosno podjetje Značilno je, da so bile hranilne knjižicc zavoda pri Mestni hranilnici vinkulirane na dr. Rusa in obtoženca. Nihče razen obeh ni vedel za višino vlog. Mestni razkuževalni zavod je bil izrazilo dobičkanosno podjetje. Niti malo ni opravljal zdravstveno socialno eminentno važnega dela, kakor je prvotno poudarjal dr. Rus v svojem uradnem poročilu. Ni branil onih proti mrčesu, ki se zaradi revščine ne morejo braniti. Dobički so se spravljali. Mestna občina bi morala imeti lep dohodek, ko bi inka-sirani denar šel pravilno ]>ot. V teh letih pa je občina žrtvovala iz rednih kreditov od 1. 1930 do 1933 skupaj znesek 126.039 din. To za nabavo materiala — izvršilo se je 595 desinfekcij. Od teh je bila samo 5 strankam priznana siro-mašnost. Zagovor obtoženca V začetku razprave je obtoženec omenil, da je bil 17. januarja 1874 rojen v Slovenjem Gradcu, da je pristojen kot višji mag. oficial v Ljubljano, oženjen, oče 6 že preskrbljenih otrok. Je lastnik hiše št. 21 v Apihovi ulici, ki je vredna 300.000 din in je na njej dolga še 170.000 din. kot računski podčastnik je pred vojno služil pri huzarjih in nato pri trenu. Je nekaznovan. Brani ga odvetnik dr. Vladislav Pegan. Mirno je poslušal čitanje obtožnice, tu in tam je z očesom trenil proti drž. tožilcu g. Franu Severju. Senatni predsednik je uvedel njegov zagovor kratko: »Ste razumeli obtožbo?« Kratek odgovor: »Da.« — »Se čutite krivega?« — Odločno' »Ne. Popolnoma nič. Si nisem pridržal niti krajcarja.« — »Koliko časa ste v službi?« — »35. leto. Na mestnem fizikatu sem bil usluž-ben celih 31 let. Od I. 1906 naprej.« Glede razkuževalnega zavoda je omenil, da je bil šef zavoda fizik dr. Rus od njega ustanovitve, 011 je vodil posle. Glede svoje plače je navedel, da je prejel od občine čistih 700 din, ker ostanek plače je šel za kritje posojila pri Mestni hranilnici. Od otrok je dobival mesečno do 3000 din. Imel je dovolj sredstev za življenje. Predsednik: »Preidemo k posameznim točkam obložbe! Prvi primer, da ste si od inkn-siranih zneskov pridržali 20.50 din in tudi večje zneske. Je res? je res, da so plačale stranke te zneske?« »Res. Izvrševal sem desinsekci jske posle. Stranke so mi rekle, naj dobro naredim. Sem jim ustregel. Imel sem vedno v zasebni lasti razkuževaliiu sredstvu. Iz teh sem dodal dvojno porcijo.« Predsednik: »lako nisle povedali preiskovalnemu sodniku?« Obtoženec: »Povedni sem na splošno, da sem iz lastnega dodajal. Vsega nisem vpisoval, ker jo bilo privatno delo. Vse sem vpisoval na listke.« »Pravijo in trdijo da jc bilo knjigovodstvo zavoda površno!« ga je prekinil predsednik. Obtoženec se .jc izgovarjal, da je imel mnogo-rlela in je bil preobremenjen. Branilec dr. Pegan je pojasnjeval, da so bili It razkuževalni posli v območju mestne občine, rnzstouičciijo stanovanj je bilo privatno delo. Ra zA ti zeval na dela ima občina vršili ex-logo. Na zadevno vprašanje predsednikovo je obtoženec omenjal: »Priznam, da srni razne stvari pisal nn listke. Zjutraj izven uradnih ur je bilo mnogo dela. Delali smo od 5 do S. Dn tega časa sem bil poln strupa, bil sem v glavi omamljen in nisem bil nato sposoben /a delo.' Predsednik: Trdijo, da ste «e otrcsrili drugih in niste dovolili drugim, da bi vedeli.« Nihče ni smel videti knjig Obtoženec je glede poslovanja zavoda navajal: -Sploh nikdo ni sme! imeti vpogleda v pono« *ovenV , • risto m auruo ,arpenU- fcSSi knjige po naročilu dr. Rusa; podjetje je tajno iu lo uikogur ne briga.« Predujmi na breme siromašnih Predsednik: »K naslednji točki! Vpisovali ste «predujme» in navajali, da je bilo razkuženje izvršeno na račun občine zaradi siromašnosti strank. V resnici pa sle od njih inka-siruli denar.« — Obtoženec omenja, da je bila I. 1934 izvršena revizija. Takrat se je spomnil, da jc dobil 1930 od občine iz rednega proračuna 5000 din. Po naročilu dr. Rusa je ta denar spravil. Dr. Itus je dejal: Nikamor ne vpisati! Pred revizijo 1934, ko je bilo Ireba knjige oddati, sem ugotovil primanjkljaj okoli 3000 din. Du ga krijem, sem vpisal stranki »predujem«. Vse sem kril potem še pred koncem revizije« Glede očitka, da jc podpisal stranke na nakaznicah in čekih, je obtoženec pripomnil, da podpisov ni 'ponaredil, le izpolnil je čoke in napisal ime pošiljaIca. Zneske je poiiljal, da se je stvar poravnala. Imel je čisto privatno podjetje Obtoženec je zavračal krivdo, da bi si bil pri 41 strankah od računov pridržul skupno nad 21.004 din. Predsednik: »Tu sploh niste nič vpisovali?« Obtoženec: »Sem posloval čisto privatno kot lastnik svojega materialu in denarja. Pri toni sem svoje pomočnike plačeval.« Predsednik: »Račune so stranke dobivale s štam-piljko zavoda?« Obtoženec: »Priznam.« — »|e za to vedel vaš šef''« — »Vedel, dn sem dni blago iz svojega.« Predsedinik: »Dr. Rus trdi, da to ni res in da ni vedel.« — »Žalostno! Meni je rekel, da je vse to tajna stvar. Nobeden go-spodoy ni vedel za to.« Glede zadeve »Emone« in dr. kaiserja zanika krivdo in poudarja, du je bilo vse pravilno. Hranilne knjižice in nagrade Glede nagrad in hranilnih knjižic je obtoženec navajal v svojo razbremenitev, da so pomočniki dobivali izplačane nagrade, kakor hitro so jih zahtevali. Za dr. Rusa jo nagrade nalagal na posebno knjižico v Mestni hranilnici, na drugo knjižico pa prihranke zavoda. Predsednik: »Zakaj je dr. Rus dobival nagrade? Ali je delo prišel nadzirat?« Obtoženec: »Ne. Vsa leta do 1936 je bil samo 8-krat pri razkuževanju.« — »Zakaj so se na drugo knjižico nalagali prihranki?« — »Kot dobiček zavoda.« Predsednik: »Te knjižice^ so bile vinkulirane na vaše ime in dr. Rusa? Čudmo je to!« Obtoženec: »lako je naročil dr. Rus. Iz prihrankov sem jemal za material. ker prihranki niso v knjigi figur.irali, se tudi dvigi niso vpisovali.« — »Zakaj ste rabili dvige?« — »Za nakuj> blaga.« Glede 50-litrskih balonov, ki jih je prodal. je obtoženec omenil, da niso bili nič vredni. Glede potrdila za zdravnika dr. Rejo je zanikal vsako krivdo in je postopal pravilno. Nikdar ni dobil nikake j>odkupnine. Siuntral je, da je vse v redu. Postavka 50.000 din Predsednik: »Denar, ki so ga stranke plače vale, sle kasirali?« Obtoženec: »Da. Večinoma pa sluge.« — »Čudno se mi zdi, da je bila v proračunu zavoda postavka 50.000 diii za uboge.« Obtoženec: »Suj ni bila za uboge!« je sledil ciničen odgovor. — »Pravijo, da je bil lond 50.000 din za uboge!« Obtoženec izmikajoč: »Ne. Za nukup blaga.« Predsednik: »je bilo postopanje zavoda socialno?« Branilec dr. Pegan: »Da bo mestna občina razkužila stanovanja, je potreba milijonov.« — »Ali jc dr. Rus kontroliral knjige?« — »Pogledal jih je.« — »In mestno knjigovodstvo?« Obtoženec: »Sploh ni vedelo. Nihče ni vedel. Nekateri so toliko vedeli, da obstoji neki zavo-zval, da prekličete svoje izjave o njem?« K.: »Tedai sem odgovoril: kar sem rekel, sem rekel. Moje knjige pa so bile nedotaknjene, ko me je pozval dr. Rus, naj svoje izjave prekli-čem, sta ga videla moja žena in sosed Anion Miklavčič.« I'.: kako pa je bila zadeva zaradi knjižice 10.800 din, ki ste si jo izposodili od dr. Husa? kako pu je bilo zaradi preračunavanja stroškov pri desinfekci juh, ko sle trdili, da sle sami doplačevali za desinfekcijski in des-insekcijski material?« K.: »Iu denar sem si izposodil od dr. Rusa zasebno. Tukaj imam potrdila, da sem prejel od dr. Rusa le zasebno Hisojile v tej višini.« P.: »Ali sle kaj vrnili?« I o posojilo sem vrnil v zaporednih mesečnih zneskih po l(KK) din, končno pa še SIK) din, o čemer pričajo moji zapiski, 'lo posojilo sem dvignil na knjižico, na kateri so bile naložene renumeraeije dr. Rusa.« P.: >kdo je hranil te hranilne knjižice? Vi ali dr. Rus?« K.: »Včasih jaz, včasih on.« P.: »1 orej eden brez drugega ui mogel razpolagati s temi knjižicami.« Pri nadaljnjem zasliševanju obtoženca je obtoženec izjavil, da je zato prenehal z vknji-/evunjem zneskov, ker so mu bile odvzete pri reviziji knjige. Predsednik proti Kovačiču: »Vaš list o predujmih se mi ne zdi v redu. Vaš izgovor je čuden, da ste denar pustili v predalu!« k.: ko sem 1.1933 dobil revizijo, sem morda rini kaj v hranilnico!« P.: »V preiskavi sle drugače povedali!« k.: »Če srni v preiskavi povedal drugače, moram pojasniti, da sem bil tedaj zelo razburjen, ko so toliko pisali v časopisih n napovedanih preiskavah in odkrif-jih!« P.: kako pa je bilo s Florjančičevo zadevo?« k.: »Ko srni jaz izročil knjige in spise I? (Nadaljevanje na i. strani spodaj.} naved- zadnje objave od dr. Milosavljeviča, nisem v uradu nič uničil ali prikril.« Dr. Pegan nato ugovarja prcč.itanju i/povedi nekega industriaka Budni', najbrž. češkega državljana, katerega stanovanje ni znano. Predsednik ugotovi, da je bilo zadnje stanovanje te važne priče na Vrtači št. -i, torej v hiši. kjer je Glavna bratovska skladnica. Predsednik naroči slugi, naj preskrbi telefonsko zvezo s to pričo, ki naj bi bila popoldne zaslišana. Sluga se kmalu vrne in pove. da in-dustrijca Budne v lej hiši ne po/najo, kvečjemu če je bil kakšen podnajemnik. Predsednik Brelih nato kratko: Poznam hišo. Bom do popoldne že satu poizvedel!« Sledila so razna pojasnila in g. Kovačič je nato pojasnjeval, kako je plačeval |>o KMli) din na hranilno knjižico, ki se je glasila na 181.875 din ter so je glasila na .mestni fi/.ikal«. (Predsednik Brelili naroča zapisnikarju, naj naslov mestni fizikat napiše v usesca.) Datumi vplačil se res ujemajo z bami in zapiski Kovačiča. Branite! j dr. 1'egan ugotavlja, da je imel desinsekcijski zavod (zuvod za uničevanje nadležnih žuželk) popolno avtonomijo in da ti i iiil državni zavod. Zato je mestna občina pustila dr. Rusa tudi na miru! Desinsekci jski zavod je imel polno pravico posojati denar ker ni bil državna ustanova. Predsednik nato ugotovi, da je mestni magistrat odvezal vse svoje uslužbence dolžnosti uradne molčečnosti v tej zadevi. Nato je predsednik čital obširne zapisnike in izpovedi raznih prič, koliko so plačale in koliko je bilo vknjiženega denarja. Popoldne je po prečitanju teh zapiskov obsirnat. V resnici smo premalo ponosni na svoje časopise in le prepogosto preveč bojazljivi, ko gre za propagando zanje Kolikokrat se jih razni celo sramujejo brali pred našimi nasprotniki, kolikokrat ta in oni katoličan na javnem prostoru raje seir po naprednem lislu. samo da ne bi veljal za nazadnjaka! Vri trm se pa ne zavedajo, da nehote delajo s tem reklamo za nasprotni tisk! Kakšna ialoflno resnico jn izjavit neki slovenski inienir na enem izmed svojih predavanj: Če bi bil jaz urednik slovenskega protirerskega dnevnika, bi si ne mogel mislili boljše propagande zn svnj list kot to. da t/i dal naslikali vse odločne katoliške moie z mojim časopisom v roki in bi le slike priobčit, - So pa. ki gredo še dal in. Katoliške liste sicer bnrn. n potem jih kritizirajo in zasmehujejo in zbijajo i; njih neslane šale. Ti zaslepljeni ne-sreiveii ne vidijo, r čigavi službi sn! Poglejmo nasprotnike! Tu hi si enkrat morah rzeti za zgled nasprotnike, t,- poglejte socialiste in komuniste, kulta strastno ljubijo svoje časo/iise in kako ljubosumno ponosni so nanje. Se sramujejo se jili javno nosili, jih brali, zahtevati porsod, podpirali jih. razširjali in razlagali. Zato sr ne čudimo, če je danes kraljestvo satanovo tako močno kol še nikoli, če zakleli sovražniki Kristusovi e mnogih ilriarali slave triumfe. Mi mladi borci.« Razkošna revija pižiie lepote iri mladosti z Dorclhy Lamour v krasni ljubavni romanci bil ban. uradn. pripr. Kocuvan Franc od okr. načelstva v Celju na kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Premeščen je bil npravno-pisarniški uradnik Kardinnr Josip od okrajnega načelstva v Slov. Konjicah k okrajnemu načelstvu v Maribor, levi breg. Upokojena sta bila banov, služitelj Šafarič Štefan pri ban. bolnišnici v Murski Soboti in Velej Vilma pri okr. načelstvu v Celju. Danes Int vsako sobolo zvečer Jkoracert sa'onskega orkestra v restavraciji t;rund lioteln ,,Urtior» ' — Novi rektor hrvatskega vseučilišča. Za novega rektorja zagrebškega .vseučilišča je bil izvoljen redni profesor bogoslovne fakultete dr. Andrej Zivkovič, ki je že odpotoval v Belgrad, dti tum po zakonskih predpisih priseže. Danes bo prevzel svojo dolžnost od prejšnjega rektorja dr. Eda Lovričn. ŠVICARSKE URE, zlatnina, briljanti pri ČUDEN. Prešernova ulica 1. — Ugotovljena je liila včeraj slinavka in parkljevka v Mednem, občina št. Vid pri Ljubljani. Bolezen je zanesena s trgovsko živino, ki jo še vedno gonijo po glavnih cestah na Gorenjsko. Ker bo izdana veterinarska odredba za zatiranje bolezni šele jutri, nas je okrajno nnčelstvo v Ljubljani naprosilo, dn objavimo, dn je vsak trgovski promet s parki ji po javnih polih v in skozi okraj Ljubljano prepovedan. Živino je mogoče prevažati v okraj iu skozi okraj samo z motorni mi vozili in konjsko vprego. Vsi sejmi so do preklica prepovedani. Ogrožene občine Dobrova, Medvode. Šmartno pod šmarno goro in .ležica naj postopajo po okrožnici šlev. 21.443-3 od 18. avgusta. Pesem za pesmijo, zbori, humor, Mehika —llolvvvood' Kino Matica Telefon 21-24 Ob 1«. 19. in 21. uri "NMOHMAtdEnnna — Zborovanje Slomškove podružnice v Novem mestu. Slomškova podružnica v Novem mestu zboruje v nedeljo, dne 6. novembra v Novem mestu. Ob !) sv. maša na Kapitlju, nato zborovanje v ljudski šoli. Na dnevnem redu aktualna vprašanja. — Tajnik. — Slomškova družba, podružnica v Ptuju za okraja Ljutomer in Ptuj bo imela svo.i redni letni občni zbor dne 6 novembra 1938 v Ptuju. Začetek bo ob 9 v učilnici 111. odd. drž. okoliške deške ljudske šole. Dnevni red: 1 Zapisnik ustanovnega občnega zbora 2. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) predsednika, č) preglednikov. 3 Predavanje č. g. prof. dr Stanka Cajnkarja. 4 Razgovori o referatu. 5. Predlogi. 6. Slučajnosti. — Ker je to naš prvi sestanek v letošnjem šolskem letu, a snov aktualna, zalo prosi o,dbor, da se občnega zbora udeleži prav vse članstvo ljutomerskega in ptujskega okraja. Odbor apelira na naše katoliško učiteljstvo, ki stoji izven organizacije, da se vpiše med članstvo, da moremo tako čim hitreje in uspešneje doseči cilje, ki so nam stavljeni! — Na svidenje torej v Ptuju! — Odbor. — Zavod sv. Terezike v Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje razpisuje službo hišnega duhovnika. Nastop lahko takoj. Stanovanje bo imel v vili izven zavoda. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz J osel« srenčice. — Oblastni odbor invalidov v Ljubljani vabi svoje člane, da se udeleže akademije v proslavo 20 letnice .Jugoslavije, ki jo priredi Legija koroških borcev dne 5. t. m. ob pol 21 v kazinski dvorani. — Šoferski izpiti za okraje Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bodo v okrajnem načelstvu v Novem mestu dne 14. decembra t. I. ob 10 dopoldne. Za vlaganje prošenj je čas do 10. decembra. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani jc izdal brošuro: »Pravice delavcev«, katero je priredil ravnatelj g. dr. Bohinjec. V brošuri so na 179 straneh na lahko razumljiv način opisane posamezne določbe zakona o zavarovanju delavcev in drugih predpisov. Knjižica je za delavce, delodajalce, občine in dr., ki opravka z delavskim zavarovanjem. Dobi vseh uradovib poslovalnicah za ceno 5 din. — Edvard Gregorinova božična igra »Kralj z neba« — sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja, je izvirno slovensko delo, da si za božični čas primernejšega ne moremo misliti. — Narodno gledališče v Ljubljani je to igro uprizarjalo z najlepšim uspehom in pred najširšim občinstvom. Kako zelo se je priljubila in ukoreninila med ljudstvom la prelepa božična igra. priča dejstvo, da doživi Kralj z neba« največje število predstav in da jo odri vsako lelo vedno iznova ponavljajo. Tudi za letošnje božične praznike jo že pripravljajo razni odri. V božičnih praznikih si ne moremo mislili svetlejšega spomina, kakor videti na odru jaslice in to v živi besedi in v slikovitih prizorih. — Zato Gregoriuovo božično igro »Kralj z neka vsem lepo priporočamo v uprizoritev. — Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni in stane 15 din. Primerna je tudi kot čtivo zlasti za šolsko mladino. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi slekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Kr I'. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9. Ljubljana. — Spominska plošča prvemu hrvatskemu skladatelju. V Splitu so na svečan način odkrili v cerkvi sv. Frančiška spominsko ploščo prvemu hrvatskemu skladatelju frančiškanu Ivanu Liikačiču, ki je živel v drugi polovici 16. stol. Ob te j priliki so peli tudi nekatere Lukačičeve skladbe. — Vodni promet med Siskoin in Belgrndom. Reka Sava ju Kolpa sta toliko nurustli, tla sta omogočili redno plovbo z ladjami med Siskoin in Belgradom. Promet se je žc začel. važna imajo se pri Ljubljana 1 SI o v c 11 s k o katoliško a k a d c m s k o starešinstvo opozarja vse člane na starešinski sestanek, ki lin dne 6. novembra oti 10 dopoldne v tieli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. I Maša za turiste iu izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom turistovskih vlakov. I Kakor smo zvedeli, pripravlja Ljubljanska filharmonija simfonični koncert, ki lio dne IS. novembra t. I. v »Unionu«. Program tega koncerta je sestavljen takole: Bach: »Passa-caglia« v Goedickcjevi priredbi, Mozart: G-mol simfonija, Musorgski: Noč na pustem brdu, skladba zu veliki orkester, in dela našega komponista Blaža Arniču: 2. in 3. stavek velike simfonije Duma na Zupančičev lekst, ter balet Ples čarovnic , ki ga je Amič pravkar šele končal. 'Iti koncert Ljubljanske filharmonije bo verjetno višek letošnje koncertne sezone. za kar nam je porok njegov dirigent g. I.ovro Matačič. ravnatelj belgrajske opere, ki je sam sestavil program koncerta. G. I.ovro Matačič uživa sloves ne lo pri nas. temveč je dosegel najvišje priznanje in uvrstitev med prve svetovne dirigente tudi v inozemstvu. I Božidar .Itikac otvnrja v nedeljo, 6. novembra ob pol 12 svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu. ki bo odprla od 6. nov do 28. novembra. •1 Na vse svete popoldne so sc juristi ljubljanske univerze poklonili spominu velikega dobrotnika akademikov dr. Oražna pri Sv. Križu. Na gro.b so položili venec z napisom »Akademskemu dobrotniku juristi ljubljanske univerze«. Njegov spomin so počastili z enominutnim molkom. I Razstava cerkvenega perila in cerkvenih ob lačil pri sv. 1'cfru v Ljubljani. Cerkveno predstoj- ™Kino Kodeljevo tei.4i-64mk Nocoj ob 8. uri veličastna zgodovinska mojstrovina Kraljevi* in berač ERROL F L YN in dvojčka MUSCH v grandijoznih prizorih kronan/a angleškega kralja. Zakon prerije KEN MAYNARD ništvo župne cerkve sv. Petra v Ljubljani vabi na ogled cerkvenega perjla in najlepših cerkvenih oblačil, katera bodo razstavljena v dvorani cerkvene hiše v nedeljo in ponedeljek od 8 zjutraj do 6 zvečer. Novo cerkveno perilo so pripravile župni cerkvi skrbne žene in dekleta z veliko pridnostjo in umetelnostjo. Med razstavljenimi cerkvenimi obsačili bodo na ogled nekatera stara in prav zanimiva, lepa dela ročne umetnosti. Vstopnine k razstavi ni. Hvaležno se bodo pobirali le prostovoljni prispevki. I Zaradi obračuna vsesvetske akcije so na-prošeni vsi, naj na stojnicah ali kjerkoli zbrane odkupnine prineso vsaj do ponedeljka opoldne v mestni socialni urad v pritličju Mahrove hiše ali pa v Mestni dom. 1 Za gospodinjski pouk nn meščanskih šolah je županstvo spet nakazalo po 1000 din enkratne podpore kot prispevek za nabavo pri pouku potrebnih živil za revne učenke, ki ne morejo same plačati tega prispevka. Podporo so dobile dekliške meščanske šole pri sv. Jakobu, v Mostah, Zg. šiški in na Viču, kjer so dobro opremljene šolske kuhinje, da se mladenke nuuče kuhanja dobre, tečne in zdrave hrane z največjo varčnostjo, poleg tega pa se vežbajo še v gospodinjskih opravilih sploh. K stroškom zn vzdrževanje teh vse hvale vrednih šolskih kuhinj prispeva mestna občina 86%, hkrati si pa prizadeva tudi s podpiranjem in prirejanjem gospodinjskih tečajev, da dobimo čim največ varčnih in dobrih gospodinj, ki so temelj družinske sreče. Spodnješišenska dekliška meščanska šola ima pa pouk gospodinjstva v sijajno opremljeni modemi kuhinji dečjega zavetišča v bežigrajski šoli, kjer imajo štedilnik s plinsko kurjavo in učenke lahko spoznajo vse sodobne pridobitve v gospodinjstvu. ATELIE BAZANELLA Po vrnitvi z dvomesečne prakse iz Pariza zopet redno dela in se cenj. damam priperoča Gajeva ul. 4 pritličje; v palači za Banko Slavijo 1 Cesta zaprta. V soboto, dne 5. novembra bo Večna pot zaprta za ves promet od 14 clo 17, v nedeljo pa od 9 do 12 ter od 14 do 17 popoldne v odseku od Mosteca pri igrišču Panonije do posestva Herzmanskega v Rožni dolini. 1 Novi znaki policijskih stražnikov. Do sedaj so imeli policijski stražniki v znak svoje stopnje kratke trakove na svojem ovratniku. Čim več trakov je imel stražnik, v višji stopnji je bil. Zadnje dni pa so dobili stražniki po vsej državi in tudi v Ljubljani nove znake, namreč zvezde, ki so položene, oziraje se na slopnjo, po portah na ramenih. Bistvo policijske uniforme se drugače ni spremenilo. Dobra kava Vam je potrebna! MOTOHOVA je odlična! Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48 Gledališče Drama: V soboto, 5. nov.: Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene.V nedeljo 5. nov.: ob 20 Trideset sekund ljubezni. Izven. — Opera: V soboto, 5. nov.: Traviala. Gostuje ga. Zlala Gjungje-nae-Gavella. Izven. V nedeljo, 6. nov.: ob 15 Mala rioramye. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol; ob 20 Grofica Marica. Izven. Znižane cene. Prireditve in zabave III. občestveni večer za župnijo Marijinega Oznanenja bo v nedeljo 6. t. ni. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani z izbranim sporedom, ki smo ga priobčili včeraj. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum. Sedeži od 20 din navzdol, stojišča po 4 din, dijaška 3 diu. — Čisti dobiček se bo razdelil med najubožnejše družine in otroke v naši župniji. škerjančeva simfonična kantata za soli, zbor in orkester »Zedinjenje«, je izredno pomembno delo novejše slovenske glasbene literature. V svoji koncepciji je izredno zanimivo in nimamo podobnega in tako odličnega dela, kakor ie najnovejša Škerjančeva skladba, ki se bo izvajala v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 20 v veliki tinionski dvorani. Vstopnice in spored so v predprodati v knjigarni Glasbene Malice na Kongresnem trgu. Posebno še poudarjamo, da se vrši koncert pod pokroviteljstvom Njega Veličanstva kralja Petra II. in da je sprejet v vrsto slavnostnih prireditev mestne občine ljublzanske ob 20. letnici našega osvobojenja in zedinjenja. Tri skladbe za godalni kvartet bodo izvajali člani Ljubljanskega kvarteta v ponedeljek 14. t. m. na svojem koncertu v veliki Filharmonični dvorani. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek, dne 8. novembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje: »Novejša izkustva o športu«. Ob številnih najnovejših posnetkih iz vseli jianog športa* bo predaval dr. Bogdan Brecelj o izsledkih športne medicine v zadnjem času. Predprodaja vstopnic po 5 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani imajo popust. Naše dijaštvo Pevci— pevke! Drevi ob 6 in jutri ob 10 vaja pri oo. frančiškanih za akademsko službo božjo. Vabljeni novi pevci in pevke. Kino Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 premiere znane operete »Navihanka . V glavni vlogi Lucie Englisch. Smeh, petje, godba, zabava. Za dodatek zvočni tednik. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo od sobote od 8 zvečer do ponedeljka dm 8 zjutraj vršil mestni zdravstveni svetnik dr. Mi« Franta, Poljanska cesta št. 15,11., telefon št. 32—84.