Ql^om
Ameriška Domovi^i/i
Cl
NO. 17
AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee,- Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 25, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Novi vodniki Hrvaške za umirjenejšo fisijo?
Nova vodnica komunistov na Hrvaškem je svarila pred “trdimi, nedemokratičnimi” ukrepi in napovedala omejitev oblasti direktorjev podjetij,
CLEVELAND, O. — Dnevnik New York Times poroča iz Zazeha, da so novi partijski vod-na Hrvaškem zavzeli popustljivejše stališče do odstav-Nnih vodnikov. Tako je na prvi republiški širši partijski konfe-^enci tovarišica Ema Derossi-f jelajac, članica izvršnega od-l00ra Centralnega komiteta Zve-komunistov Hrvaške, govori-a ua konferenci proti “takemu Postopanju z odstavljenimi vod-^ P kot je bilo njihovo do nji-hovih nasprotnikov”.
Tovarišica Ema je ugotovila, osebna odgovornost še ni u-So to vi j ena in je svarila, da “na-§1 in trdi ukrepi ne bodo poma-Vq ^ '■ Nekateri drugi, ki so go-^0rili za tov. Emo, so spravljali 2^Vse Partijske vodnike v ^ 2° z H protirevolucionarji, ^ so že pred sodiščem. Zahte-kj1!, S°’	t>ivši partijski vodni-
nosijo moralne in pravne fMledice, svojih dejanj.
ova predsednica Centralne-a komiteta Zveze komunistov vaške Milka Planinc je na-t0^ala, da bodo privili direk-upravnike in drugo viso-izoVs0^6 V P0djetjli'h, ki žive v skim ^U' ne Puščai° delav-gjecj zast°pnikom pravega vpo-a sodelovanja pri vod-ije U P°djetij. Milka Planinc, ki ha pr ^ Ze' a v°dstvo komunistov Čev' -r^aškem od dr. Savke Dab-bjj&C u^ar pretekli mesec, je ha V SV°'Ph izvajanjih umirje-Uteg39 'e venc^ar pripomnila, da Vorii-f'10 nekateri od bivših v0r 1“°v k*'klicani na odgo-hja”2a SVoia “zločinska deja-
No
bita vVrse na Hrvaškem teme-svar;iC1Stko’ ie Milka Planinc ^ienin?- ^rec^ trdimi, nedemokra-Partii 1 ukrePi’ ki bi utegnili Preti ° notra]He razdeliti in od-Pod č POt V “konservatizem”, lizerr,enaer srnatrajo trdi centra-^ starega kova.
ki Se ,ra2Pravljanj konference, legato'10.^ udeleževalo 320 de-VSe Hrvaške> je pre-
dia televizija.
^^hitek
NNNaj
Začel
ces Pr ,.	----
T)eih„. 1 ^kitektoma Walter ju
ta nista vedela
Avstr. — Tu se je retekli teden sodni pro-
■^ejaco m c^luma waiterju
2gradiia .1KarIu Ertlu> ki sta
Centraciifi-mSke celice v kon-tvitz v v *em Okorišča Ausch-
ke, kjeraSU dru§e svetovne voj-eali na-irv,80 .na^° nacisti pokon-0ba obf^ 3 miliione judov. javila h 02ena arhitekta sta iz-hamene b niSta VedeIa> v kakšne Zato ne ° §radnja služila in da
Z& to) kaf101-6^ kiti od§ov°rna tab0rig“ r Se be kasneje v tem Va bo g?dll°- ,Sodna razpra-drug meJ^a Predvidoma
pol-

Vremensh
prerok pravi:
Oblačno
faletavaniemVetr0VnO’ mrzI° 2 temPeratura “I8"' Na^višia
a cez dan okoli 30.
Novi grobovi
Mary Krasna
Danes zjutraj je umrla Mary Krasna s 1078 Addison Rd., rojena Dacar, vdova po Louisu, ki je umrl 27. decembra 1971. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue. Podrobnosti jutri.
Helena M. Cergol
Po dolgi bolezni je včeraj popoldne preminula v St. Alexis bolnici poznana Helena M. Cergol, rojena Gustinčič, stara 84 let, stanujoča na 19204 Sunset Dr., Warrensville Heights. Pokojna je bila doma iz Sihurja pri Trstu, od koder je prišla v Cleveland pred 65 leti. Bila je vdova po pok. soprogu Johnu, ki je umrl leta 1938. Spadala je k Društvu Danica št. 34 ADZ in Podružnici št. 47 SŽZ. Tukaj zapušča žalujoče hčerke Mary, Jennie in Frances, por. Gustaferro, sina Johna ter vnuke in vnukinje. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9.15 iz Ferfolijevega pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, Maple Heights, v cerkev sv. Henryja na 18200 Harvard Ave. ob 10. uri, potem na pokopališče Kalvarija.
Jennie Marinček
Umrla je poznana pionirka Jennie Marinček, roj. Dolenc, stara 82 let, rojena v vasi Sapot-nica pri Škofji Loki, od koder je prišla v Ameriko leta 1915. Bila je vdova po pok. Franku. Zapušča hčerke Sylvijo, por. John Schannaher, Anno, por. Rudolph Belohlavek,,Frances, por. Albert Germ, sina Franka, osem vnukov m pet pravnukov, sestre Marion, por. Max Senkar, Mimi, Martho, por. Zoppe, ter brata Franka in Josepha. Pogreb bo v četrtek iz Ritondaro. pogrebnega zavoda na 126 South St., Chardon, Ohio v St. Mary’s Church, Chardon, kjef bo ob 10.30 pogrebna maša, nato na pokopališče Kalvarija. Ure kropljenja danes in jutri od 7-9 ure zvečer.
Fred Volcensek
V Huron Rd. bolnišnici je umrl po dolgi bolezni včeraj 64 iet stari Fred Volcensek s 5522 Carry Avenue, rojen v Clevelandu, zaposlen kot strojnik pri Warner & Swasey Mfg. Co. skozi 32 Tet do upokojitve 1. 1963, oče Rosemarie (Mrs. Cronin) in Vincenta, 8-krat stari oče, brat Ru-dolpha, Franka, Johna in Mary. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojnika bo na mrtvaškem odru danes, v torek, popoldne od 2. do 5. in od 7. do 9. zvečer.
Sovjetska petletka v v prvem letu zaostala
V poljedelstvu ni bilo prvo
leto nobenega napredka, V j st., doma v vasi Dvor pri Polho-
živinoreji nekaj prav malega, delavska storilnost v industriji pa je porastla manj kot prejšnja leta.
,zllov:ZOPET PRIMANJKLJAJ
V ZVEZNEM PRORAČUNU
LORAIN, O. — Po 6 tednih bolezni je umrl v bolnišnici sv. Jožefa 82 let stari slovenski rojak Frank Slana s 1141 W. 21
MOSKVA, ZSSR. — Sedanja petletka, sovjetski petletni gospodarski načrt, ki je bila uzakonjena lani, je začela zelo skromno. Uradni podatki za prvo leto odkrivajo, da v poljedelstvu ni bilo nobenega napredka v odnosu na prejšnje leto. Pridelek žita je celo za nekaj padel, med tem ko je prireja pri živini porastla le zelo pičlo.
Delavska storilnost, ki jo smatrajo za ključ pri izpolnjevanju petletke, je naraščala počasnejše kot v letu 1970 in je manjša, kot so jo predvidevali v okviru gospodarskega načrta, če naj bi bil ta izpolnjen.
Uspešnejše je bilo preteklo leto v težki industriji, ki je vedno uživala prednost in ki jo smatrajo za temelj industrijske moči. Poseben viden napredek je bil na polju produkcije električne sile, v petrokemični industriji in v gradnji strojev. V vseh teh panogah je v teku modernizacija tehnologije, ki naj poveča storilnost.
Prav tako trdi poročilo, da je
vem gradcu, od koder je prišel v ZDA 1. 1903 k svojemu očetu, ki je bil tu že nekaj let. V Lorainu je živel 52 let, preje pa nekaj časa v Chicagu, 111. Pred 17 leti je šel v pokoj, preje pa je bil skozi 30 let zaposlen v Lorain-
Včeraj objavljeni, Kongresu predloženi, predlog zveznega proračuna predvideva 246.3 bilijone izdatkov in le 220.8 bilijonov dohodkov. To je že tretji proračun zapored z velikim primanjkljajem. Skupno znaša primanjkljaj v treh let'ih 87 bilijonov, več kot kdajkoli v preteklosti ZDA, z izjemo dobe v drugi svetovni vojni
WASHINGTON, D.C.
Vče-
Cuyahoga Works U.S. Steel. Za ! raj je predsednik Nixon poslal pustil je ženo Kazimiero, hčeri j Kongresu predlog zveznega pro-Mrs. Joseph Michalski, Mrs. Ed- računa :za novo poslovno leto ward Koscho, sina Henryja, 1972-73. V njem je predvideno, brata Viktorja (Chicago), sestroi da bo zvezna vlada prejela na
Mrs. Herbert Angeli (Fla.), 20 vnukov in vnukinj ter 2 pravnuka. Pokojnik je bil član SNPJ in Naj sv. Imena pri cerkvi sv. Stanislava. Pogreb je bil iz Dombrowski pogreb. zavoda pretekli četrtek s sv. mašo v cerkvi sv. Stanislava, nato na Kalvarijo.
Letalski pmsf k y Kanadi Jairi otoflfes!?
OTTAWA, Kan. — Med predstavniki unije letalskih nadzornikov in zvezno vlado je prišlo do sporazuma o novih plačah in delovnih pogojih. V kolikor bo članstvo sporazum odobrilo, računajo, da bo jutri letalski promet že obnovljen in v rednem teku.
Glavni vladni zastopnik pri
Življenjski stroški decembra višji 0.4%!
WASHINGTON, D.C. — Narodno gospodarstvo je v zadnjih mesecih lanskega leta nekaj hitrejše rastlo, cene pa so narast-le za nekaj manj, kot so pričakovali, pa se vendar povišale za 0.4%. Glavno povišanje naj bi bilo pri hrani, kjer nadzora cen ni.
Dejanska rast narodnega gospodarstva naj bi v zadnjem četrtletju lani bila na ravni povprečja 6.1%, kar naj bi bilo največ v zadnjih dveh letih z izjemo prvega četrtletja lani, ki pa je bil v zvezi z dolgim štrajkom pri General Motors.
Upoštevajoč porast gospodarstva je bil porast cen v zadnjem četrtletju najmanjši od 1. 1965, trdijo uradni poročevalci narod-
pogajanjih Michael Bolger je bil dosežen uspeh v lahki indu-i dejal, da obsega sporazum 17% striji, ki dela za vsakdanje po-j povišanja plač. za dobo 27 me-trebe potrošnika, kot v gradnji se cev, kot bo pogodba v velja-
radio sprejemnikov, avtomobilov, hladinikov, drugih gospodinjskih naprav in televizorjev.
Produkcija avtomobilov je porastla za 54%, ko je bila kon-
vi. Istočasno bo delavni teden skrajšan od 38 na 34.5 ur. Zastopnik Unije je potrdil te podatke, pa so obregnil ob zastopnika zvezne vlade, ker je izdal
čana in puščena v obrat velika vsebino dogovora javnosti, pred-
avtomobilska tovarna^ ki jo je zgradila italijanska družba Fiat pri Togliattiju ob reki Volgi.
V sedanji petletki polagajo večjo važnost na povečanje izdelkov vsakdanje potrošnje, ki so jo v preteklosti močno zanemarjali v korist težke industri-
no je bila ta predložena v proučitev in odobritev članom Uni-
je-
Skupno je bilo na štrajku od 17. januarja 1,600 letalskih nadzornikov, pa je vendar ves civilni promet obstal in sta letalski družbi odpustili večino svo-
vila delavstva.
je, trudijo pa se tudi za poveča-, jega uposlenstva. Tega bo seve-nje storilnosti, med tem ko so vida treba obvestiti, da se vrne na preteklosti povečevali proizvod- j posel, kakor hitro bo pogodba o-njo z najemanjem večjega šte- dobrena. Trdijo, da je imelo kanadsko letalstvo dnevno zaradi štrajka preko 2 milijonov do-Kašelj veča pritisk krvi larjev izgube.
TOLEDO, O. —- Napad kašlja utegne zvišati krvni pritisk človeka do trikrat.
— Voda pokriva skoraj tri četrtine zemeljske površine.
davkih 220.8 bilijonov, izdala pa bo v istem času 246.3 bilijone. Primanjkljaj bo torej predvido ma znašal 25.5 bilijonov. Če pretekla skušnja kaj velja, bo nemara še precej večji. Predsednik Nixon je dejal, da je primanjkljaj, kot je nadzor cen in plač, “močno, toda nujno zdravilo”, ki ga jemljemo zato, ker ga potrebujemo, ne zato, ker bi nam bilo všeč.
Predsednik se zaradi velikega primanjkljaja, predvidenega v proračunu, nič ne opravičuje. Pravi, da je potreben za poživitev narodnega gospodarstva, pa je vendar toliko omejen, da ne bo sprožil novega vala inflacije.
Za tekoče finančno leto, ki je zdaj na pol preteklo, računajo primanjkljaj na 38.8 bilijonov, daieko največji v mirni dobi. Ko je bil proračunski predlog lani poslan Kongresu, je predvideval le 11.6 bilijonov primanjkljaja. | Glavni vzrok tolikšne napake je j bil v tem, ker so napovedovali, da bo narodno gospodarstvo hitrejše oživelo in da bodo tako davčni dohodki večji, kot so dejansko bili in so.
Proračun ne predvideva nobenega povišanja davkov, kar sicer tudi ni nihče pričakoval v voliv-nem letu. Povišanje je vendar na vidiku, kakor hitro bodo volitve mimo. Očitno je namreč, da ima zvezna vlada pri sedanjih izdatkih potrebo po večjih dohodkih. Ker na zmanjšanje izdatkov ni mogoče pri sedanjem stanju računati, ostane samo še ali zadolževanje ali pa povišanje davkov. Skozi zadnjih 10 in več let smo se neprestano zadolževali in zato tudi morali prenašati tako inflacijo, zdaj nekateri le spoznavajo, da bo treba zvezni proračun spraviti v red, če j naj naše narodno gospodarstvo
posluje bolj redno in če naj bo ugled ZDA v svetu obnovljen.
Kljub porastu zveznih izdat kov na blizu 250 bilijonov se predsednik Nixon hvali, da je obseg rasti teh omejil skoraj na polovico v primeri s preteklimi leti pred njegovo vlado. “Temeljni premik vladne davčne filozofije je bil prilično neopažen. Naraščanje zveznih izdat kov je začelo upadati, med tem ko je davčni delež posameznikov postal očitno sorazmerno manjši,” pravi Nixon.
V posebni poslanici je predsednik pozval kongres, naj omeji zvezne izdatke tako za vlado kot za Kongres na 246.3 bilijone ter s tem prepreči sprožitev novega vala inflacije.
Posebno opazen je porast izdatkov za narodno obrambo za 6.3 bilijone. Dodatna sredstva bodo porabljena delno za višje plače delno pa za gradnjo novega, izpopolnjenega orožja, nove ladje in nove orožne sisteme, v kolikor ne bo dosežen pri razgovorih na Dunaju sporazum o omejitvi strateškega oboroževanja s Sovjetsko zvezo.
Kljub obsežnim izdatkom za narodno obrambo so v tem proračuni izdatki za socialno skrbstvo in druge človeške splošne potrebe še večji, skupno znašajo preko 110 bilijonov.
Predsednik pozval
Iengr@s5 naj konša šfrajk v pristaiiiiiih
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je poslal Kongresu poseben zakonski predlog, ki naj bi končal “neznosen” štrajk pristaniškega delavstva na Zahodni obali. Istočasno je Kongres pozval, naj odobri predlog, ki bo preprečeval krize, kot je ta zdaj v pristaniščih na obali Pacifika, katerega mu je poslal že pred dvemi leti.
Predsednik je pozval Kongres, naj resolucijo o končanju štrajka sprejme že ta teden. Resolucija prevideva tričlansko posredovalno komisijo, ki jo bo imenoval delavski tajnik J. D. Hodgson.
Komisija bo imela pravico izdelati obvezen sporazum v teku 40 dni. Prav tako bo v njej določeno, da ne sme biti nobenega štrajka pristaniškega delavstva najmanj prihodnjih 18 mesecev,
Iz Clevelanda l in okolice
DVA RAZNAŠALCA IŠČEMO—
Uprava Ameriške Domovine išče dva zanesljiva raznašalca ali raznašalki, za okolico severno od St. Clair Avenue, od 66 do 75 ceste in pa za 72 cesto, Cornelia, Donald in Aberdeen Avenue. Starost nad deset let. Kličite 431-0628 ali se oglasite osebno v uradu.
Perkov predlog obtičal—
Predlog župana R. J. Perka o vrnitvi 10 U plač mestnih uslužbencev in mestnega sveta z letnim zaslužkom $12,000 mestni blagajni je obtičal v odboru mestnega sveta in bil s tem po vsem sodeč pokopan. Mestna uprava ne sme namreč na ta način dobljenega denarja uporabiti.
Učitelja je ustrelil—
Odličen dijak višje šole v Stow, Ohio, je včeraj brez pravega vzroka ustrelil svojega učitelja tekom nekega kemičnega preskusa. Ne starši ne šolski upravitelj ne vedo vzroka. Dijak, ki je star 16 let, je menda dejal, da je “vsega sit”.
Ascsment—
Tajnica SŽZ št. 25 bo pobirala asesment nocoj od 5.30 do 8. v šoli sv. Vida.
Rokoborba—
V četrtek se bodo v Areni iia 3717 Euclid Avenue merili znani poklici rokoborci Waldo von Erich, Ernie Ladd, Johnny Powers in Abdullah.
Na debelo so kradli avtomobile
NEW TORK, N.Y. — Pretekli petek je bilo tu ootoženih .71 oseb, ki naj bi tvorile organizirano skupino tatov avtomobilov. Skupina naj bi avtomobile dobavljala” po naročilu in naj bi jih na ta način nakradla in prodala dalje preko 4,500.
nega gospodarstva statistik.
in zbranih
ČAS ZA PRIPRAVE POTEKA! — Predsednik R. M. Nixon in njegov glavni svetovalec za vprašanja narodne varnosti dr. Henry Kissinger, ki ju vidimo na gornji sliki na zaprti tiskovni konferenci v Beli hiši, imata te tedne obilo dela ne le z Vietnamom, Srednjim vzhodom, Indijo in Pakistanom, Malto in razmerami v Latinski Ameriki, ampak posebno z vprašanji Kitajske in Sovjetske zveze, ki sta na sporedu Nixonovih prihodnjih potovanj v tujino.
Zvezna vlada nastopila proti kršiteljem cen
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je vložila tožbe proti najmanj 70 trgovskim podjetjem, ki prodajajo blago na drobno, zaradi kršenja cen. To je prva skupina takih tožb, odkar je bil nadzor v drugem razdobju Nixonove gospodarske politike 14. novembra uveden.
Med družbami, ki so obtožene so F. W. Woolworth, Thom McCann Shoe Store, S. S. Kresge K-Mart in druga. Kazen za vsako posamezno kršitev je možna do $2,500.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes I
Zadnje vesti
OTTAWA, Kan. — Unija letalskih nadzornikov je sporazum odklonila in tako se letalski štrajk, ki so upali, da ga bo danes konec, nadaljuje.
HARRISBURG, Pa. — Skupina rev. P. Berrigana je prišla včeraj pred sodišče, ki je začelo izbirati poroto. P. Berrigan in tovariši so zanikali vsako krivdo v pogledu obtožnice. Oni in njihovi podporniki upajo, da bo mogoče tekom te razprave oživiti kampanjo proti vojni.
ANCHORAGE, Aljaska. — Sem so pripeljali sovjetska kapitana in poveljnika sovjetskega ribiškega brodovja, ki so jih zajeli z njihovimi ladjami pretekli teden v ameriških obalnih vodah. Vsti trije so bili puščeni v varstvo sovjetskega poslaništva in morajo prihodnji petek pred sodišče.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je včeraj priznala uradno novo Bengalsko državo. Pred njo so to storili Indija, Butan, Nepal, vrsta komunističnih držav z Jugoslavijo vred in še nekatere druge.
KAIRO, Egipt. — Policija je odločno nastopila proti študentovskim demonstracijam, ki se vlečejo v šesti dan. Študentje univerze v Kairu in Aleksandriji zahtevajo vežba-nje za vojno in takojšen oborožen nastop za osvoboditev arabskega ozemlja.
Ameriška 'Do
zzsszwm
m£3t£M8Sm
It • f* r» ,FliS^ 11 « > Al I -
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«ijjj§§!^o 83
No. 17 Tuesday, Jan. 25, 1972
Vojaški begunci
I.
Vojaški begunci so znani iz vseh časov zgodovine. Junaška mati, ki je na mestu kaznovala sina-ubežnika, kakor poje pesem : “Mati sinu meč izdere in ga mu v srce zadere”, je bila samo ena: Špartanka.
Vzroki pobegov od vojakov so bili različni:	za časa
Napoleona so se fantje v Sloveniji raje skrivali po gozdovih, kakor da bi tvegali svoje življenje za tujega, osovraženega vladarja. Pozneje so uhajali v Ameriko, da bi se izognili vojaški službi, ker se jim je zdelo škoda zapraviti tri leta za — nič. V prvi svetovni vojni so prešli celi češki bataljoni na zavezniško stran in se borili proti Avstriji, da bi pospešili njen razpad. Ko so pozneje padli v avstrijsko ujetništvo, je z murvnih drevoredov ob Piavi bingljalo težko sadje ... Drugi ubežniki iz avstrijske vojske so se združili v globokih slavonskih šumah in tam tvorili “Zeleni kader”, ker so se pač naveličali ubijati. Ob napadu Nemčije m Italije na Jugoslavijo 1. 1941 smo se razbežali na domove, ker smo spoznali brezupnost borbe z volovsko vprego proti tankom in letalom na ozemlju, ki ga sovražnik lahko v enem dnevu odreže od ostale države. Za časa revolucije so uhajali od partizanov prisilno mobilizirani fantje in možje, ker niso hoteli biti sokrivi zločinov, ki so jih izvrševali komunisti pred njihovimi očmi. Ti ubežniki so se potem prostovoljno prijavljali k domobrancem in postali najfanatičnejši borci proti komunizmu. “Sedaj vemo, za kaj se borimo!” so rekli.
Kdor je šel skozi rekrutsko šolo stare jugoslovanske vojske, ni pozabil ponižanja, ki ga je tam doživel. Stokrat na dan je moral mirno poslušati ogabno psovanje svojih staršev in drugih sorodnikov, Boga, Marije in vseh svetnikov. Kaplar, ki morda nikoli in imel čevljev na svojih nogah, mu je pripovedoval: “Tu imaš svega: imaš cipele, šuferiee, čaršav in čebe.” Kričati je moral, da se je slišalo kilometer daleč, kaplar je pa nastavil dlan na uho in rekel: “Ponovi! Ne čujem ništa.”
Pa je to povsod enako; to je bistveni del vojaške vzgoje. Mlad fant mora biti popolnoma ponižan, oropan osebnosti in dostojanstva, šele potem je sposoben na povelje in brez premisleka drveti v smrt ali ubiti človeka, ki ga še nikoli ni videl in mu nikoli ni storil nič žalega.
Ko fant spozna, da so njegovi predpostavljeni večji tepci kot on sam, začne sovražiti ves “establishment”, kot sedaj pravijo, in si imsli, če pride do vojske, vem, kdo je moj prvi sovražnik: moj kaplar, narednik, stotnik ...
Vojska v Vietnamu je še posebno nepriljubljena, ker je daleč in od vsega začetka zgrešena in zgubljena. Edino opravičilo za njo je borba proti komunizmu. To geslo pa ne vleče, saj še ni dolgo, ko je bil komunizem glavni zaveznik Amerike v boju proti fašizmu, ki ga še mnogi štejejo za največje gorje na svetu, takoj za depresijo.
Ruse je španska revolucija naučila, da vojske daleč od doma ni mogoče dobiti, zato so revolucijo v Grčiji ustavili, kakor hitro je Jugoslavija odklonila podporo in zatočišče grškim partizanom, oborožitev Kube z raketami pa, ko je Kennedy zagrozil z napadom na Kubo.
Amerikanci so prevzeli borbo v Aziji, ko so Francozi omagali. Mislili so, da bodo s svojo tehniko in s svojim “know how” pomirili deželo v enem letu, pa niso računali, da to ni redna vojska, ampak gverila, proti kateri je treba postaviti v boj desetkrat toliko vojakov, kot cenijo, da je gverilcev. Boj proti gverili je neprimerno težji kot proti redni vojski. Gverila ima podporo in zatočišče pri prebivalstvu, ki se kaže podnevi ‘“okupatorju” prijazno, ponoči ga pa napada iz zasede, kar vpliva skrajno demoralizirajo-če na vojake Napoleon je večkrat premagal vse redne armade Evrope, španskih gverilcev pa ni nikoli.
Amerikanci so v Vietnamu tudi ponovili napako, ki jo je med vojsko naredil Hitler. On je po zasedbi raznih dežel razglasil, da ne bo vpokliceval mladine, ker vojskovanje je častna služba, ki pristoja samo Nemcem, šele po odločilnem porazu pri Stalingradu so začeli vpoklicevati po zasedenih deželah češ, da bi ne bilo pravično, če bi onemogočili prebivalstvu občutek sreče zmagovalca.
Kaj si mora misliti ameriški vojak v vietnamski džungli, ko posluša poročila o protivojnih demonstracijah v domovini, o sežiganju ameriške zastave, o sabotažah in zločinih, katerih namen je preprečiti nadaljevanje vojne, si je težko predstavljati. Vsa taka dejanja bi povsod drugod sodili kot veleizdajo.
Pos f usimo poiskati vzroke pobegov iz ameriške vojske, ki l.i postali verjetno najštevilnejši v zgodovini. Leta 1967 jih ! je bilo še “samo” 40,227, lani pa že 98,324. Čez 70,000 t< T mladeničev živi v sosednji Kanadi, največ v Torontu, nekaj manj v Montrealu. Tam povečujejo že itak občutno visoko število brezposelnih. Kot tujci težje dobe
delo in ker so po večini študentje, tudi ne sprejmejo vsake zaposlitve. Tako životarijo od podpore raznih protivojnih organizacij, ali se vdajajo raznim nezakonitim kupčijam in čakajo amnestije.
Anže
(Konec sledi)


BESEDA IZ NARODA
ZADEV je tudi med nami vedno dosti, ikakor po drugih krajih. Zima se je sicer začela o-glašati pri nas še pred sv. Miklavžem, a le par dni tu in tam. Okrog božiča nismo imeli preslabo vreme. Po Novem letu pa par ostrih dni, a še kar gre.
Kakor nam preteklost pove iz starih časov, posebno iz leta
1881, je tu pri nas in okrog nas tro drvi naprej. Ko je človek zima zelo ostro pritiskala. Snež-
mlad, se mu zdi, da se čas po
Waukegan, 111. — Čas res hi-
polževo porniče naprej. Mlad človek pač sanja, si dela načrte, pričakuje, da bo že prihodnji dan se srečaval s srečo
ni mlini, ki v zimskih časih radi meljejo “belo moko”, in jo raz-sipujejo tod okrog Velikih jezer, so bili leta 1881 tako aktivni in produktivni, da so, kakor pove-
na vseh raznih potih. Ko pa pre- do zapiski iz tistih dni in časoV) ide v moška leta, gre ze hitreje nasuli okrog nas pQ Waukeganu
vse naprej. To mu pove vsak mesec, še več vsako leto, ko razne zahteve trkajo na vrata njegovega življenja. Poleg rednih mesečnih računov za to in ono, zraven še kake bolezni in drugega kaj takega, pa pride vse prehitro in človek privozi naenkrat v stara leta. V teh se pa hitro vse porniče naprej in predno se zave, ga že opominjajo leta, siva glava in pa vedno bolj kriv hrbet in ščipanje po kosteh, da bo vsak čas prišla , ponj bela žena in ga odvedla tja čez meje tega sveta in življenja. Po nekatere pride bela žena že v mladih letih, po nekatere v srednjih, a po vsakega pa enkrat gotovo, nihče ji ne uide. To je nepreklicana postava, ki obračuna z vsakim enkrat.
Čas tudi vse drugo spreminja po svetu naprej in naprej. Ko sem pred nedolgim pregledoval nekatere knjižice, sem naletel med temi: tudi nekaj starih programov, ki smo jih pred leti dali tiskati za razne prireditve kot odrske igre, koncerte itd. Koliko imen starih znancev sem videl v njih, ki jih že dolgo ni več med nami. Najbolj mi je stal v duhu pred očmi pokojni Joseph Drašler (kateri je bil znan pod domačim imenom Brencetov Jože), rodom iz Drašče pri Borovnici. Kako veselo je pel vedno na odrih in v cerkvi pri službah božjih. Zdaj bo pa kmalu že 35 let, odkar je odšel v večnost po plačilo k Njemu, ki ga je ustvaril. In koliko drugih imen mi je prišlo pred oči — onih, ki so ta imena nosili, pa jih ni več med nami. Spominjam se tudi pok. č. g. župnika Ažbeta. Dober duhovnik je bil. Da stoji poleg cerkve tudi naša lepa farna šola, je njegova zasluga. Veliko se je prizadeval za ugled naše fare. Obenem je bil tudi več let
toliko snega, da je zamedel domove in hiše skoro do drugega nadstropja. Železniški promet ni obratoval več dni, kako v takem debelem in visokem snegu. Po ulicah ga je ležalo okrog 15 čevljev debelo in visoko. Ko se je pa začel sneg odjatati, je pa povsod, posebno na nižjih krajih, nastala taka poplava, da so bila pritličja domov in stavb vsa poplavljena. Tako vidite se je godilo našim prednikom pred nami po teh krajih, kadar jih je zajelo slabo zimsko vreme. Zdaj seveda je vse izboljšano. Imamo elektriko, plin in drugo za gretje. Orjaške pluge za odrivanje in oranje snega po ulicah in cestah. Nekoč, pred 100 leti in še pozneje, pa je bilo drugače. Tisti, ki so taka poljubljanja tistih časov uživali, vedo, kakšna so bila. Mi, ki zdaj le čujemo kaj o njih iz pripovedovanj in zapiskov o teh, le pomilujemo tiste, ki so vse to v tistih časih prenašali, poznamo pa takih težav ne tako, kakor tisti, ki so v tistih časih živeli in vse to prenašali in pri tem trpeli.
Tako težkih vremenskih nadlog sicer zdaj ni, vsaj do danes ko to pišem, jutri znajo nastati. Imamo pa pri nas kakor drugod vedno dosti raznih političnih sitnosti in nadlog. Brez njih nismo nikoli. Če jih ni, kar navadno je to le redkokdaj, jih pa naši politikarji naredijo in postavijo pred nas. O yes, v tem so mojstri, da kaj. V našem Lake okraju je zdaj dosti prizadevanja, da bi okraj prišel do ‘home rule’, to je, da bi okraj skrbel in upravljal razne javne potrebe in zadeve sam in odločal o njih. Za nekatere okraje je to koristno, za nekatere ne. Za bolj obljudene okraje je, za širne podeželske neobljudene ne toliko, ali pa prav nič. Razlogov, za-
duhovni vodja K. S. K. Jednote, kaj ne, je več. Npr. Cook okraj,
za katero je tudi mnogo delal. Blag mu spomin in Bog ga poplačaj za vse, kar je za nas storil!
In tako dalje in dalje so mi
v katerem je Veliki Chicago, ima v gotovih ozirih tak ‘home rule’, seveda v Cook okraju, je nad 50 % prebivalstva vse države. Množica, ta šteje. Vse to,
spomini stopali pred oči, ko sem kar omenjam, je zanimivo in
sedel pri oknu in gledal nazaj
preteklost. Zdaj smo v drugih prihodnjič.
vsem- tem podrobneje enkrat
časih ih v drugih razmerah. Sedanji rodovi delajo in vozijo po svoje. Kar dobro delajo, to jim je treba priznati. Ostali so zvesti naukom svojih prednikov in dokler bodo taki, bodo spomini na naše pionirje, njihova delovanja in žrtvovanja za vse, kar je bilo dobrega med nami, živeli. Seveda v duhu novih časov in razmer. Te pa so od roda do reda drugačnejše.
Božične praznike in vse dni starega leta sem v to novo leto 1972 smo obhajali kar lepo. Naša župnija Matere božje ima zopet dobrega župnika v osebi č. g.
Alberta Adamicha, ki zelo skrbno vodi župnijo. Tako gre vse lepo naprej in upajmo, da bo šlo dan k vaši kuharici še dolgo, dolgo. Za vse uspehe ški!” pa zahvaljujmo Boga in ga pro-i Najemnik mu pa odgovori: simo, da bi šlo še tako naprej.1 “Oprostite gospod, tega človeka DRUGIH DOGODKOV IN;cel° dobro poznam; mlad in in-
* PA SE NEKAJ ZA DOBRO VOLJO:
— Raztresenost. — K zdravniku je prišel nek pacient z zelo oteklo nogo. Ko ga je zdravnik sprejel, mu pacient pojasni bolečine in omeni, da bi se rad informiral o vsem, kar se tiče njegove otekle noge.
Zdravnik ga pogleda gor in dol in reče: “Dobro, dobro, ali ste prinesli vašo nogo s seboj?”
V '
— Kaj vse ljudje mislijo. — Hišni gospodar je opozoril najemnika:
“Prosim vas, da nekoliko bolj pazite, kaj se godi v vašem stanovanju; čujem, da hodi vsak neki mo-
teligenten gospod je in sem menil doslej, da zahaja k vaši milostljivi soprogi!”
*
— Diplomat. —- Naročnik krojaču, ki mu je obleko naredil: “Kako to, da mi niste poslali računa?”
Krojač mu pojasni:	“Od go-
spodov nikdar ne zahtevam plačila. A če ne plača, sklepam, da ni gospod in potem ga terjam.” Pa še drugič kaj.
Vrhenšk Tine
BiSo je vsega p@ m&lm
NEW YORK, N.Y. — Ko sem ob koncu decembra poročal o decemberski in napovedoval januarsko prosvetno uro njujor-ške slovenske srenje, sem ob koncu zapisal tole:
— Takrat bomo že v predpustnem času, času burke in šale. Bomo pa tudi v obdobju povečane pomisli na ekumenstvo, ki pa mora biti trezna in resna, ker z njo moramo popravljati grehe in krivice, ki smo jih delali vzhodnim krščanskim bratom.
Ta sklepna misel je prišla po malem do izraza na tretjo januarsko nedeljo. Nismo se izživeli do skrajnosti niti v predpustnem in niti ne v ekumenskem, razpoloženju. Obojnega smo dobili morda v tisti meri, da nam da misel in spomin na lepe pagan-ske navade naših prednikov, ki smo jih preoblikovali in katere že tonejo v bolj materialističnih norčijah. Stare predpustne in pustne navade imajo v sebi le svojevrstno mistiko. Mistika pa postaja današnjemu človeku nadležnost, katere se hoče otresti do skrajnosti. Vendar del prosvetne ure je bil posvečen tej narodovi preteklosti, ki je bila bogata v navadah človekove razbrzdane umerjenosti.
Vendar v cerkvi smo nekaj slišali o tistem plemenitem nag-nenju, ki naj trka na vrata našega duhovnega hrama, da bi jih odprli in dovolili vstop pravi krščanski ljubezni, ki naj popravi, kar je človek v preteklosti vnesel v božje nebožjega. V pre-koncilskem času je bilo v krščanskem svetu vse preveč mržnje in zgrešenega razlaganja. Tu moramo marsikaj narediti, da bo božja beseda spet postala vir krščanske bratske ljubezni.
In blagodejno je delovalo poslušanje nedeljskega oznanila, katerega so brali v slovenski cerkvi in je govorilo:
Pri vseh masah beremo škofovsko pismo. Pismo, ki nas vabi k molitvi za krščansko združenje vseh krščanskih narodov. V tem pismu bomo slišali, da ekumensko gibanje ne more uspeti brez nas. Sveti oče in naš kardinal, nas, kot ude Kristusovega kraljestva, vabita, da se pridružimo temu gibanju z molitvijo in z delom. Molimo, da bi nam Bog pomagal, da bi drug v drugem videli svojega brata v skupnosti ene vere, in enega božjega Gospoda. Ko bomo to čutili v srcu, potem bomo tudi nekaj storili vidnega v tem oziru.
Bratje in sestre, poglobimo se v te zadnje besede. Ne smemo jih preslišati, če se še vključujemo v krščansko skupnost in pa v narodno skupnost. Nikdar ne smemo pozabiti, da je še zmeraj precej Slovencev protestantov-evangelistov. Vzdržali so preganjanja, zaničevanja in preziranja. Ne smemo pozabiti, da so nam evangelijski Slovenci dali prvo slovensko knjigo, ki je postala podloga naše književnosti. Ne smemo pozabiti, da smo močno povezani z brati vzhodne pravoslavne cerkve, in da nas z njimi ne veže samo Kristusov nauk, ampak tudi krščansko delo svetih bratov Cirila in Metoda.
Dolga so bila stoletja razdvajanja. Z našo iskrenostjo in predanostjo združevanju, pa lahko posledice teh stoletji razdruže-vanj odpravimo v deset letih združevanja!
Kar vesel in srečen sem bil, ko sem poslušal besede oznanila in namesto pridige branje škofovskega pisma njujorskega kar-
dinala. Koliko plemenitega, dobrega in lepega pa bo seme teh besedi obrodilo, bo pokazalo naše spreobrnenje in predvsem naša vidna dejanja!
Po deseti maši smo srenj čani odšli v cerkveno dvorano. Kmalu se je začel odvijati program prosvetne ure. Vsi njujorški srenj čani nismo vpisani tret j e-redniki, želel bi pa, da bi vsi njujorški Slovenci postali tret j e-nedeljniki. Če bomo zavestno vključeni v to skupnost, potem nas mraz ne bo stisnil in tudi vročina nas ne bo raztopila, kar nas ne bo dežna ploha odplavila. Obstali bomo trdno v živi skupnosti.
G. Zdravko Kalan nas je spet pozdravil in predstavil Sergeja Delaka, da nam bo v sliki in besedi prikazal Primorsko, pokrajino ponosnih in zavednih Slovencev.
Predno je Sergij začel svoje pripovedovanje, je nastopila Hel-ka Puceva in nam je podala Gregorčičevo preroško pesnitev Soči. Kolikšno narodno bolest nam v upanju izpira živost Soči-nih voda?! Naš rod ob njej še ni klonil. Preveč je v njih še živa beseda Gregorčiča, Gradnika, Preglja, Bevka ter drugih. Preveč je na tej zemlji rož, iz krvi pognanih, da bi ta rod umrl, da bi mu tujec razgnal duha njegove besede. Na straži budno stoji in varje naše srce v sredini — belo Ljubljano. Helka je podala pesem lepo in občuteno.
Sergej je začel svoja pripove-donja z opisovanjem rezjanskega in vse počez in navzdol do našega Jadrana, s pristno slovensko obalo, ki ji mejnik postavlja devinski grad. Spomnil sem se svojega medvojnega “križarjenja” po Kraškem in Tržaškem do obronkov Istre. Kako vzljubil sem to brinje in borovje ter drobno skalovje! V tej revščini sem premnogokrat obstal ob prikritem bogastvu lepote zemlje in bogastvu človekove duše in srca. Če iz te plati pogledam Krašovca, bi rekel, da je‘ tisti slovenski človek, ki je ohranil še največ od slovanske duše: gostoljubnost in čut za skupnost. On ni individualističen v tistem, ki se kaže pri večini Slovencev, razen pri Prekmurcih.
Iz slik in besedi Sergija smo spoznali, da tehnološki napredek spreminja obraz te pokrajine, in da na tej pretežno revni zemlji nastaja “tehnološko razvito” materialno bogastvo.
Rad bi spet prekrižaril te kraje, da bi ugotovil, ali ni tudi tu ta tehnološki napredek izmaličil duhovno podobo primorskega človeka? O tem nam Sergij ni povedal ničesar!
Zdaj nam mora nekdo pokazati Štajersko. V marcu nam bodo sosednji srenj čani, člani ZVONA, prikazali Koroško v slikah, besedi in pesmi!
Kot vmesna točka je bila lepa koroška pesem Mav čez izero.
Ob spremljavi kitare in klavirja sta jo zapeli Jožica Črepinšek in Erika Grau. Organist Franjo je igral klavir, Jožica pa udarjala na strune kitare. Glasovno sta se Jožica in Erika ujeli v lep dvospev. Erika je prvič nastopila pred našo skupnostjo in nam okrila svoj talent in lep, obsežen glas. Zanjo je bil lep uspeh, kot tudi za Jožico. Hkrati sem lahko spoznal, da nam nedeljska prosvetna ura pomaga odpirati za-klenjenost mnogih v naših skupnosti.
V drugem delu smo slišali nekaj o starih slovenskih predpustnih in pustnih navadah. Kako močno so razgibale življenje naših ljudi, je pokazala tudi Prešernova pesem: Učenec, ki jo podal Rudi Vecerin, medtem ko nam je Ludvik Burgar ml. prebral sestavek o teh običajih v različnih predelih na Slovenskem.
Za tem je nastopil s svojim kupletom Karl Klezin. Na znano popevkarsko melodijo je razobesil besedilo, ki je bilo pravzaprav nekaj, čemur bi jaz rekel, njegov humoristično podan življenjepis. Bil je glasovno do- j 15%.
ber. Tudi podajanje je bilo dobro. Spomnil me je na Ježka na ljubljanskem radiu. Ježek bi Charlieja smatral za resnega tekmeca. Jožek bi pa morda Ježka nekam brcnil in Charlia povlekel v svoje popevkarstvo! Charlie je vzbudil salve smeha in odobravanja!
Za njim je nastopila Marjanca Jenkova in nam podala humoristično narodno predpustno, ko dolga leta je čakala, zbirala in odklanjala, zdaj pa bi vzela vsakega, samo da pride ... Seveda to je bilo samo v pesmi, ko naff je bilo prikazati predpustne in pustne navade in šale Slovencev-Drugače pa je Marjanca resno dekle in ne pozna nobene šale> kadar gre za resno življenje.
Ob koncu je Rudi Vecerin zbranim srenj čanom povedal še nekaj dovtipnih in smešnih.
G. Zdravko Kalan je zaključil januarsko nedeljsko prosvetno uro njujorške srenje ter ji povedal, da so v kuhinji zanje pni' pravili: kranjske klobase s kislim zeljem, kurji ajmaht in svinj' ski ješprenj. Dejal je: jedilni list kot v Waldorf-Astoria hotelu. In zares, takrat, ko bo pa ta slavni njujorški hotel imel takšen dnevni jedilno list, boff° lahko trdili, da smo se Slovenci močno uveljavili v tujem svetn Marija Babnikova je prevzel3 levji del dela v kuhinji in vO' dila razdelitev hrane prav uS' j l ešno.
Vendar zaenkrat moramo Sl°' venci še zmeraj priti na Osff0’ da doživimo pravo slovensk0 mašo, da slišimo slovensko Pe' tem in besedo in da se po doffa če najemo.
Februarska prosvetna ura h3 rosvečena Prešernu. Peli bod°-poznani Louis Rupnik tri leP Prešernove pesmi, ga. Marjani Kalanavo prelepo “Nezakonska
mati”, “Fantje z Osme” pa
Sol'
daško. Pod oknom in Zdravi^ Vmes pa lepe besede, ki nam P Prešernu čudovito zvene.
Tone Osovnik
MISLI
dok^1
Vsak novorojenček je da Stvarnik še ni obupal ^ človeštvom, je dejal nekoč sla ni indijski pesnik Tagore.
Nič ne pride tako hitro d16 sesede kakor plot.
*
Prazen voz dela največji r°
pot. Tisti, ki najmanj vedo, najglasnejši v vsakem razg°v
s3!
ru.
“Prazen klas pokoncu pravi ljudski rek.
Stoji’’:
* ■ # Govor je srebro, molk Je
Kdor molči, vori.
se desetim
odf
En sam bedak lahko P03^ toliko vprašanj, da mu j d1 more deset modrijanov odg0 riti, trdi kitajski rek.
v«'
■ r, V3'
Lastna hvala se pod miz° Ija, so včasih rekali na Sl°ve skem.
Dobro blago se samo hvalJ gotavljajo modri.
il'
Kdor pazljivo posluša,
krat več pove, kot govornik.
naj g-
jas^i J
Prijaznost in dobrota ta mir in srečo.

Večina naših skrbi ima v nas samih,' le redko izven
iA1

Za sovraštvo je vedno pre' za ljubezen nikoli Pr
daj,
no.
/
Obsežna področja še na razpolago J
OKLAHOMA CITY, Ok> J Sodijo, da se skrivajo ležiš0 J Ija pod nekako enim bilij°T: akrov površine v ZDA. Od . je oddanih v izkoriščanje h0

ANAD
Iz slovenskega Toronta
Očetu Karlinu V slovo j Pa Je vendar bilo nekaj naj-Zadnjič sem bralcem predsta- bolj mogočnega, kar so ustvarili vil očeta Kar Ima. Naj danes nadaljujem, da bodo spoznali, zakaj mu pišem v slovo. Po vsem sodeč odhaja namreč nazaj v kraj, iz katerega se je umaknil v onem usodnem letu 1945. Bil .svojim vodstvom in z naukom je tedaj begunec pred komuniz-’odrešenja. To je bila duša naro-mom. Iz povestice njegovega da. Okoli tega jedra so verniki, življenja bi se dalo sklepati, da
v zgodovini slovenski katoličani:	S L O V ENSKO KATOLI-
ŠKO GIBANJE. Cerkev na sredi kot kvas, samostojna, s svojim organizacijskim aparatom, s z
je za odhod čez Ljubelj imel samo en razlog. Odšel je iz protesta, ker se ni strinjal z učenjem komunizma in se je bal njegove krvave prakse. Verjetno je tudi upal — čeprav danes tega še ne prizna —, da bodo neki t. zv. zavezniki hitro o-pravili s komunizmom v domovini in se bo on lahko vrnil, ne da bi mu bilo treba sprejeti kakršno koli borbo. Ker se to še ni zgodilo in ker se v Ameriki ni mogel udomačiti, je začel misliti na povratek, na vrnitev po 27 letih.
Ta načrt je počasi koval sam v sebi oče Karlin, a ga njegova vest ni hotela odobriti, zato se je hotel o njem pogovoriti še z nekom drugim. V življenju se tako često dogaja, da iščemo sveta ne zato, ker bi bili pripravljeni sprejeti dober in pameten nasvet in se po njem ravnati, ampak zato, da bi našli potrdilo za svoje naklepe in odo-brenje za svoje ravnanje. Kakor zgleda, se je tudi oče Karlin v ta namen zatekel k tujemu psihiatru. Ta je v glavnem samo poslušal njegova pripovedova-nja. V osebah in dejanjih je samo postavljal predmete, o katerih se je oče Karlin razgovoril. Psihiatrova vprašanja tvprijo življenjski okvir očeta Karlina in bi jih lahko postavil vsak mladostnik v višji šoli (high school) svojemu očetu ali materi. Nikjer pa ne zasledimo, da bi ta psihiater vsaj poskušal analizirati duševno stanje svojega “bolnika”, da o terapiji sploh ne govorim. Saj mu za konec celo reče, kako prijetno ga je bilo poslušati in DA JE VESEL, DA SE JE ODLOČIL ZA POVRATEK. Hic Rodus hic salta, oče Karlin. Zaradi tega sporočila ste hodili na obiske k psihiatru, saj sta na zadnje oba priznala, da bodo vse brige, ki vas tarejo, šle z vami in ostale pri vas.
To je bila torej notranja priprava; dobil je potrdilo svojim naklepom. Nekdo, ki naj bi v o-čeh “tega sveta” veljal za inte-
otroci iste Cerkve, zgradili mrežo mladinskih, prosvetnih, socialnih, dobrodelnih, dela vskih. gospodarskih in političnih organizacij, ki so jih sami vodili, kot jim je narekoval utrip duše.
Kaj je v tej in taki organizaciji božjega ljudstva narobe?! O pravilnosti slovenskega katoliškega gibanja jasno govori srditost boja, s katerim so navalih nanj sovralžniki vsega božjega in pa množice narodnjh in verskih mučencev. Ob tej mogočni potrditvi zgodovine se človek res samo sprašuje “cui bono” je treba napadati in napačno prikazovati to gibanje; in to že nekaj let delajo tudi nekateri bivši zidarji, graditelji in po-speševatelji tega gibanja. Kako radi se nekateri zaletijo vanj tudi pred slovensko mladino. Kot da bi v širokem svetu med katoličani našli kaj boljšega! Kaj bi danes pomenili npr. katoličani v Kanadi, v Ameriki ali v Argentini, če bi imeli svoje katoliško gibanje po našem vzorcu!
Če bi njihova mladina polnila prosvetne dvorane, dramatske odre in telovadnice; če bi se zbirala na taborih, na kongresih, na paradah ali pa vsaj na študijskih krožkih, namesto da'verjetno že danes niso potrebni,
ki jo je daroval duhovnik krožka g. Jože Časi C.M. Imel je tudi prazniku primeren nagovor. Po maši so člani in članice odšli v dvorano in v nekaj minutah se je razvil: občni zbor, redni sestanek in še družabni večer obenem. Predsednik Baragovega misijonskega krožka g. Janez Marentič je za začetek prebral pravila krožka, da si jih je lahko vsakdo osvežil v spominu. Nato so bili pa izvoljeni:	za
predsednika ponovno g. Janez Marentič, za podpredsednico ga. Francka Turk, za tajnika Andrej Markeš, za blagajnika g. Jakob Kvas. Člani so tudi z veseljem pozdravili v svoji sredi novo članico gdč. Milko Prin-celj. Blagajnik je prebral pismo od misijonarja Buha C.M. z Madagaskarja. Člani so sklenili, da bodo v postu pripravili za eno izmed nedelj zajtrk in prodajo peciva, da bi zopet priteklo nekaj dolarjev v blagajno za potrebe slovenskih misijonarjev.
Ko so bile vse zadeve uradnega značaja opravljene, so pa članice postregle s čajem, ki ga je požlahtnila pristna medica, in z bogatim pecivom. Razvil se je živahen prijateljski razgovor, ki je misijonske pomagače še bolj povezal v eno družino.
Tudi Slovenci imamo svoje “kolonije”
Pismo iz slovenske “kolonije” na Madagaskarju se takole glasi:
“Če bodo čez deset let misijonarji še potrebni denarne pomoči ali ne, ne vem; ponekod morda ne, saj je na Japonskem
Zima, zima bela Je prerijo objela«..
LETHBRIDGE, Alta. — Zima do nevarnih obsegov (Calgary) nas je pošteno obdala s komol- in prehlad gospodari tudi že cem snega in s tono mraza. 2e : tedne v večini domov. Edina do-pred božičem nam je nasulo be-|brota v tehle dneh nam je plin, le dobrote, ki jo nebo pridno ‘ ki nas ogreva (brez premogov-dodaja na obroke skoro vsak ne umazanije in brez cepljenja
drugi dan, mraza pa imamo nocoj dobrih 30° pod ničlo. Tako mehko toplo je v domu, da bom
drv).
Na tri albertske univerze (Ed-
nabrenkal nekaj vrst za dopis, monton, Calgary in Lethbridge) Še vse gre in vse se prene-'se je vpisalo nekaj tisoč štu-se, ko pa v temle mrazu zapojo ( dentov manj, kot so predvide-vetrovi, ubrani na divje regi-j vali, zdaj pa vodstva ne vedo, stre, je pa res trda. Če obenem kako zriniti finančno skozi te-
protestira, ruši in uničuje sbbe a trenutno je še večina misijo-in družbo!	nar jev v takih pogojih, da se za
Še enkrat poudarim:	Gradili	vsak dolar hvaležno spomnimo
in vodili so slovensko katoliško j na dobrotnike ter jim iz srca re-gibanje ljudje; kjer pa so ljud-:čemo, kakor mi danes vam: Bog je, pa ni ničesar popolnega.' Ni povrni!
pa bilo med nami ljudi, ki ne bi, y oktobru smo na tananariv-obsojali klerikalizma, to je iz- skem letališču pričakali Janeza rahljanja vere in Cerkve v po- puhana C.M.; tako nas je sedaj svetne in sebične namene. Nik- sedem fantov in je ravno en dar namreč niso slovenski škof-istotak padel na vsakega. Janez je vodili političnih strank in ak-'je sedaj na učenju jezikav cij, kot niso politični voditelji Ambositrij medtem, ko je Gaj-posegali v vodstvo škofij. Po-; šek Rok že tu pri nas v Vanga-svetovanja pa morejo samo ko- indrano; poučuje katekizem, ku-ristiti, saj danes toliko govori- puje jajca, plačuje delavce in o-mo o dialogu celo med vernimi pravlj a podobne ekonomske po-in nevernimi.	I s}e_ peter Opeka se na vse pre-
Kaj naj bi očetu Karlinu še tege muči, da bi pred svojim od-zapisal ob slovesu? Ničesar več. hodom v Evropo —- v počitnicah Mogoče mi ne bo zameril, če mu 11912 — Čim več	dokončal, a ima
dam nasvet. Ker rad potuje, naj | stva! da res ne	more preveč hi-
enkrat poroma v Lemont. Tam|pri delu tako primitivna sred-bo našel milostno podobo Mari- j teti_ Tako ima problem, kako lektualno	avtoriteto,	je	dal	odo-	le P°maSa3> hi jo je kronal ljub-1 priti do ravnih	desk. Pomislite,
brenje za	povratek.	Oče	Karlin	ljanshi škof dr. Anton B. Jeg- da so vse deske	žagane na roke!
je zopet dokazal, da se mora lič- Tam 'blizu bo našel tudi grob nekdo drug odločati zanj.	svoieSa nekdanjega škofa dr.
Za tako pot, kot se je po 27 Gregorija Rožmana. Na tem letih odločil oče Karlin, je treba ! romarskem kraJu na3 PrebiJe še zunanje priprave. Ker se člo- j vsai toTko ur> k°t Rb le PG veku, ki nima veliko poguma, | Psihiatru- Svoi° z£odbo živlJe-zdi tak povratek le nekoliko n.ia na-' Ponovi v tihem ra>^>vo-
še sneži, pa podvojeno trda. Staro leto se je res svojevrstno poslavljalo, kot da se zoperstavlja slovesu. Snežni vihar je norel preko celega Zapada in ponekod dosegel moč in hitrost do 90 milj na uro. Zameti so zagrnili ceste, zataknili in ponekod po večkrat zaustavili promet, v jarkih ob ledenih cestah prevrnjeni ali zavoženi avtomobili, razkrita poslopja, pravkar zgrajene stene sesute itd. Ko potegne ta zdivjana muzika preko odprte prerije, jo je težko u-staviti. V predelih, kjer vodi kanadska velecesta ali Železnike proge skozi useke v gorska pobočja, se sprožijo snežni in zemeljski plazovi pomešani s skalami, ki večkrat na dan in več zaustavijo ves promet ter razdero in poškodujejo proge. Škode so redne in visoke. Oni dan se je začelo kaj nenavadno ob šestih zjutraj s točo (januar-1 ja pa toča), nato s sodro, potlej je pa sulo snežinke cel božji dan. Dva! Neprestano se kopljemo iz snega. Dokler je brez večjih in resnih nesreč, kar gre. Podeželske šole so večkrat zaprte, ker šolska prevozna sredstva ne morejo skozi metre visoke zamete.
Seve je tale trajajoča ostra zima prinesla tudi posledice, influenca se je razširila, ponekod
tvegan, ne sme iti na pot praz-
ru s svojim nekdanjim škof ora-
nih rok. Oblastnikom, pred ka-;trPinom- Samota in razg°vor z terimi je bežal, je treba prinesti onostranstvom mu bosta prines-
vsaj nekaj dokaza, da je omilil ,la več in b0llJšlh odgovorov, kot svoje nekdanje nasprotovanje iih daJe moderna psihiatrija, in da ne ostaja več emigrant iz
samega protesta proti komuniz-ntu, saj se je vendar doma veliko spremenilo na bolje, kot piše brat. Zato oče Karlin v svoji po-vestici ponovi že staro frazo vseh sovražnikov, ki jih je imela in jih še ima Cerkev na Slovenskem. Obsodil je t. zv. klerikalizem. Temno senco vrže na slovensko katoliško gibanje češ: Cerkev se je identificirala s politično stranko slovenskih katoličanov; smel je brati samo katoliški dnevnik, ne pa tudi ne-katoliškega; telovadbo v mladinskih organizacijah Orlov in
moderna Spoznal bo, da pogled v trpljenje in zbeganost bližnjega lajša lastno bedo. Ko bo zapuščal Lemont, bodo vsi njegovi lastni problemi postali manj zapleteni in manj važni. Videl bo svet o-koli sebe, ki tako zelo potrebuje duhovnih očetov. Pravi "oče” pa more biti le tisti, ki se vsega preda v svetosti in trpljenju njim, ki so njegovemu pastiro-vanju zaupani.
P. M.
Sestanek misijonskih
pomagačev
Družina misijonskih pomaga-čas v Torontu 'se redno zbira sicer vsak prvi četrtek zvečer pri Mariji Pomagaj. Prvi tak sestanek je bil kih priznanj duhovnika Karli-: letos na dan svetih Treh Kra-■fta!	lijev. Bil je združen s sv. mašo,
Sokolov in fantovskih odsekov imenuje vojaško treniranje. Kdo I vsak mesec in izmed danes vladajočega razreda v Sloveniji ne bi bil vesel ta-
Z velikimi žagami: eden zgoraj, eden spodaj, to je telovadba na visokih kozah. Peter ima zlato srce: vidi sicer, da delo počasi napreduje, a je vesel, kajti pravi, kako bodo vsaj delavci imeli dalje časa delo. Pomanjkanje dela je namreč tu resen problem; koliko jih pride vsak dan prosit, pa mu nimaš kaj dati; res da tudi ničesar ne znajo in jih je treba vsake malenkosti šele naučiti. Ko bi imeli dobrega mehanika, mizarja, poljedelskega tehnika, to bi bilo dela; I dobite zlasti polje je za Malgaše prava Marnu.
žave. Preveč je učnih moči in premalo študentov, z njimi pa manj dotacij. Da bodo ublažili milijonske primanjkljaje, bodo morali odsloviti nekatere učne moči in skoncentrirati pouk v manj strokovnih rok. Mnogi drago plačani profesorji so itak imeli le peščico študentov.
Študente skrbi bodočnost, mnogi, ki so končali študije, ne dobe kruha v svoji stroki, prebirati pa ni ne kje ne kaj. Že sedaj oblasti razglašajo, da bo študentom težko najti počitniška dela, kar je večini pomagalo pri študijskih stroških. Res je, da država pomaga s posojili študirajočim, a ko končaš, je treba pričeti dolg vračati. Lani je država posodila študentom skoro 100,000,000 dolarjev. Pomoč je velika, ko pa doštudiran stopi čez univerzitetni prag, ne ve ne kod ne kam ...
•
Prijateljstvo — resnično ali hlinjeno — z našim mogočnim in bogatim sosedom na jugu se je pričelo ohlajati radi ukrepov ene in odgovorov druge strani. Ekonomske in politične poti se preusmerjajo, vse pa je zabeljeno z negodovanjem. Slabe so pa posledice amoba soseda. Navadni zemljani obeh držav ne morejo razumeti nenadnega koketiranja (po gorenjsko se temu reče po domače:	mešetarjenje
na negvišno) obeh velikih držav z doslej takorekoč zakletimi ne-prijatelji nasprotno mislečih svetov. Ja, ja, res mora imeti politik več kot dober želodec, da prenese čudno soljeno, večkrat prismojeno in zgodljano hrano mednarodnih političnih kuhenj. Odmev tistih, ki ne soglašajo z uradnimi potmi, se mnogokrat izrazi pri bodočih volitvah ...
m
Da so obiski državnikov z one strani železne zavese ali pa držav izpod marele na obrobju moskovske interesne sfere povzročili nezadovoljnost med kanadskim prebivalstvom, je razumljivo. Kanada je sestavina, nekak mozaik pripadnikov različnih narodov celega sveta, posebno še narodov, ki so bili oro-j pani lastnine in svobode in so | padli radi mednarodnih mešeta-Slovenske pisarne’rij pod rdečo knuto. Pripadniki
gleščino v Fort Dauphinu. Morda bo za Božič prišla kaj sem k nam v Vangaidrano. .
Naš novi škof Viktor bo šel januarja v Evropo predstavit se papežu, potem pa tudi v Slovenijo, da se dogovori s škofi še za naslednjo pomoč; spremljal ga bo g. Cikanek. On in pa g. Česnik bosta namreč kmalu odslužila svoj “rok” in bosta pio-sta; ne verjamem, da bi se takoj vrnil nazaj, delo se pa ne bi smelo prekiniti, če ne spet vse zaostane; potem je težko znova pognati v tek vse pastoralno delo župnije. Bi nas moraio biti vsaj deset stalnih; upam, da se bomo počasi dokopali do te številke. Vi iboste tudi molili v ta namen. Pozdrav!
Buh
Zborniki v prodaji
Uprava
sporoča, da so prispeli zavoji | teh narodov so poskusili obljub-ZBORNIKOV iz Argentine. Ka-Jljani raj, pobegnili iz njega in kor je bilo že objavljeno, stane postali kanadski državljani. Ti vsak izvod $8; poštnina posebej, vedo da za krvava početja tam Naročila po pošti sprejema vladajočih režimov. Ni torej uprava. V župniji Brezmadežne čudno, če so izražali svoje razo-s čudodelno svetinjo pa lahko ^ čaranje in nezadovoljstvo na Zbornike pri g. Ivanu dovoljene, pa tudi neokusne na-V mestu Torontu jih čine ob obisku teh samoveličin.
rešitev, pa ni nikogar, ki bi jih ima tudi g. Janez Muhič in se-učil pametno obdelovati zemljo, veda naša pisarna na 618 Man-V tem smislu bi nam bila po- ning Ave.
moč še najbolj potrebna. Fant- še več kot polovico . zimskih je, možje, ki bi se za nekaj let večerov je pred nami, zato se obvezali, saj bi jih ne bilo ko-,nam zdi, da so ZBORNIKI pri-nec. Naj omenim, da se šele se-1 speli ravno o pravem času. Ker daj začne malo bolj vroče vre- i pa čas hitro beži, naj vsakdo pome (sredi dec., opomba por.).! hiti za naročilom, da ne bo zime Smo imeli čez sedem mesecev: prehitro konec in pa, da jih ne
naravnost idealno vreme, ki ga ne najdete ne v Evropi, ne v Kanadi. Tri ali štiri mesece bo vroče, potem se pa zopet začne “pomlad”. Naj na to mislijo tisti, ki se bojijo našega podnebja in naj se odločijo za Madagaskar. Dolenčeva Marija zgleda zadovoljna. Pridno poučuje an-
bo zmanjkalo.
Ponovno opozarjamo, da ima-
Ti pa so seve morali v sebi razlivati žolč, ko so se mimo njih tiho sprehajali demonstrant)e v procesijah, noseči napise, ki so nazivali vodje s pravilnimi imeni, ki pa gotovo niso v slovarju pohvalnih izrazov ... Mnogim ne gre v svobodne butice, kako da eni, ki najbolj sovražijo kapitaliste in buržuazijo, najbolj beračijo vprav med njimi...
Sicer so se pa Kanadčani,
mo v zalogi družinske pratike,! svobodnjaki, splošno izrazili ob ki jih je izdala Mohorjeva druž-1 teh obiskih proti miloščini in ba v Celovcu; posamezen izvod podporam tujcev, ker je tudi stane 60c in nekaj za znamke, j doma dovolj težav z brezposel-Uprava Slovenske pisarne nostjo, revščino in dovolj nere-
618 Manning Ave. Toronto 4, Ont.
šenih problemov, tudi materialnih z Indijanci in Eskimi...
Lanska letina je bila v vsem obilna, žita več sort je šlo pre cej v svet, četudi ne za ceno prejšnjih let, a vendar. V okolici Tabra — 30 milj iz Lethbrid-ga so npr. podorali 550 akrov krompirja, ker ni zadostnega trga :za nakup 1970. in 1971. bogatega pridelka... Pa niso le v svetu, ampak tudi teme pri nas mnogi lačni...
*
Ljubezen in razumevanje se porajata marsikje skozi želodec in žepe. Odkar je Kanada priznala rdečo Kitajsko, so se od tam brž pojavili odmevi. Potrebna žita je Kitajska kupila takoj skoro 100 milijonov mernikov tega, kar je na drugi strani pomagalo Kanadi zmanjšati kup preostankov in ji vrglo 160
milijonov drobiža . . .
*
Kanada je lani tudi prodala v tujino več tisoč glav plemenske živine v vrednosti več milijonov. 590 glav (Hereford in Angus pasme) so kupili tudi Rusi in odšteli zanje 300 tisoč dolarjev... Menda bi čimpreje radi nakupili živine tule za znesek med 12 in 15 milijonov.
Praznike smo Slovenci todle praznovali tiho in domačno. Nismo preveč družabne sorte, z vsakim letom utone par kapljic dobre volje, nimamo pa prepirov in ne nesoglasij, ker se poredko srečujemo, še poredkeje vsi zberemo ... Vsem po širnem svetu ob novem letu: “Tavžent sreč!”
Pak
------o—-----
Škoi Moretti je sin slovenske matere
Pod tem naslovom je prinesla “Družina” članek o msgr. Gio-vanniju Morettiju, ki je bil imenovan za pronuncija na Tajskem, za apostolskega delegata v Laosu, Maleziji in Singapuru ter za naslovnega nadškofa. Msgr. Moretti je sedaj svetnik apostolske nuncij ature na Dunaju. Njegova mati je bila Jera Pertnač, rojena v Dobrovi, župnija Brestanica ob Savi. Pred prvo svetovno vojno je služila v Trstu, se tam spoznala in poročila z italijanskim zidarjem Morettijem. Janez je bil rojen v mestecu Meina pri jezeru Lago Maggiore 1. 1923. Od matere se je naučil slovenskega jezika, v katerem se je pozneje izpopolnjeval in ga precej dobro obvlada.
V mašnika je bil posvečen leta 1947 ter okrog 10 let upravljal dve majhni župniji v Alpah, v škofiji Novara. V tem času si je pridobil doktorat iz političnih in socialnih ved v Milanu, nato pa še doktorat iz cerkvenega prava. Dovršil je tudi študij na papeški diplomatski akademiji. Leta 1957 je prišel v državno tajništvo v Vatikan ter bil tajnik namestnika drž. tajnika kardinala Dell’ Acqua ter maestro di Camera drž. tajnika Cicognianija. L. 1967 je bil poslan kot avditor v Kanado, od tam pa 1. 1969 za svetnika apostolske nuncij ature na Dunaju. Tu je deloval kot stalni zastopnik Svetega sedeža pri mednarodnem atomskem uradu (IAEA) ter pri organizaciji Združenih narodov za industrijski razvoj.
Štiri azijske države, kjer je imenovani nastopil svojo novo službo, štejejo skupno 40 milijonov prebivalcev, pa le pol milijona je katoličanov.
L. 1965 je msgr. Moretti s svojo materjo obiskal njen rojstni kraj Brestanico. Bil je navdušen nad lepoto Slovenije. Tri leta nato je njegova mati v visoki starosti 90 let umrla v Meini. Po svoji, materi je novi nadškof močno navezan na Slovenijo in na njeno rojstno škofijo, škofovsko posvečenje je prejel 24. oktobra lani.
Novemu nadškofu čestitamo k visokemu odlikovanju in mu želimo v težavni in odgovorni
službi na novem mestu mnogo božjega blagoslova.
------o-----
Čile prosil za odložitev plačila svojih dolgov
SANTIAGO, Čile. — Levičarska vlada republike Čile je zašla v tako stisko, da ne more plačati obresti za državne dolgove preko 3 bilijone dolarjev. Obrnila se je na dolžnike s prošnjo, da ji plačila odlože za dve do tri leta.
Samo v letošnjem letu bi bilo treba plačati na obrestih in odplačilih upnikom v ZDA in v zahodni Evropi nad 400 milijonov dolarjev. Predsednik Narodne banke se je o tem pogajal pretekli teden v New Yorku, pogajanja pa se bodo nadaljevala v začetku februarja v Parizu.
------o-----
Kairu ni več do odprtja Sueškega prekopa?
KAIRO, Egipt. —i Vlada je objavila, da je obvestila ZDA, da se ni več pripravljena razgo-varjati o delnem sporazumu, ki naj bi omogočil odprtje Sueškega prekopa.
CLEVELAND, O.
Help Wanted — Female
General Housework
For congenial family in Shaker Heights modern home 4 days per week, one block from Rapid. Call after 5:30	464-0064
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico
Iščemo izkušeno kuharico za 5 dni v tednu, 6 ur dnevno. Oglasite se osebno pri
TWENTIETH CENTURY BOWLING LANES 16525 Euclid Ave.
(25, 27 jan)
DELO DOBIJO
Delo dobi
Izkušena kuharica ali kuhar dobi polno zaposlitev v restavraciji, v industrijski okolici, v Euclidu, Ohio. Dobri pogoji. Kličite 481-9542
(20)
MALI OGLASI
2 hiši naprodaj
Enodružinska 6 sob in enodružinska 5 sob na enem lotu, dvojna garaža, sadna drevesa, blizu šole, cerkve, buse in trgovin; blizu doma ostarelih, na dobrem prostoru. E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Kličite 235-4876 ali 531-1029.	.
________________________ -(17)
Kupimo
Staro inozemsko zlatnino, ure, steklenaste reči, stare porcelanaste punčke, posode itd. Kličite po 5:30 uri 381-1661.	(21)
Prostor za trgovino
V najem, primerno za urad ali skladišče; gorkota vključena. Vprašajte na 1193 E. 60 St., ali kličite 442-2009 po 7. uri zvečer. Parkanje.	(21)
Hiša naprodaj
Enostanovanjska hiša s 7 sobami, 4 spalnicami, 2 spodaj in 2 zgoraj; vsa podkletena, v kleti delavnica, umivalnica, prha, nova peč; patio, garaža za 1 avto. Kličite: Paragon Real. Inc.
521-5053 po 6. zvečer
-(19)
V najem
Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431.
(20)
Če imate za oddati stanovanje v Collinwoodu, E. 185 St. okolici ali v Euclidu, nas pokličite, ker imamo solidne družine, ki čakajo na stanovanje.
KNIFIC REALTY 481-9980
RLEXANDRE DUMAS«
Grof Monte Cristo
Nalik studencem, ki jih po- jako premeten. Istočasno ž njim suši vroče poletje in ožive šele je bil na tem gradu zaprt človek, tedaj, ko se zbirajo jesenske od katerega se ni bilo bati niče-
ln približa se s s voj o._ svetilko je vel iz mrtvečeve vreče.
vode, je čulil Monte Cristo, da se v njem vnovič zbira kaplja za kapljo onega grenkega žolča, katerega so bile nekdaj polne prsi Edmonda Dantesa.
Zanj ni bilo nikake lepote, za njegove oči je bilo nebo zastrto z gostim, črnim florom, in ko zagleda pred seboj grad If, podoben velikemu, črnemu obru, zatrepeta, kakor da je naenkrat zagledal grozečo prikazen mrtvega sovražnika.
Ko se približajo bregu, se Monte Cristo instinktivno umakne v notranje prostore ladij e.
“Ob "bregu smo, gospod,” mu pravi patron.
Monte Cristo se spomni, da je to isto mesto, na katerem so ga izkrcali nekoč in na katerem so ga porivali stražniki naprej s svojimi bajoneti.
Pot je bila tedaj Edmondu Dantesu zelo dolga; Monte Cri-stu se je zdela zelo kratka; vsak udarec vesla je s svojim vlažnim morskim prahom vzbudil v njegovi duši milijone misli j in spominov.
Izza julijske revolucije na gradu Ifu ni bilo več jetnikov; samo en stražnik je bil v stražnici, da bi odvračal tihotapce; en sam vratar je sprejemal pri vhodu radovedneže ter jim razkazoval ta spomin groze.
Ko je stopil grof na ta zanj tako strašni kraj, ko je stopal po temnih stopnicah, ko ga je peljal vodnik v ječe, katere je hotel videti, je zatrepetalo celo njegovo telo, in obličje, ki je bilo že itak brez barve, mu je postalo mrtvaško bledo.
Grof vpraša, če je tu še kak jčtničar izza časa Restavracije. Toda vsi so šli v pokoj ali pa so vstopili v nove službe.
Vratar, ki ga je vodil, je bil tu šele izza leta 1830. —
Prišel je v svojo lastno ječo.
Dnevna luč je še vedno kakor nekdaj slabotno svetila skozi visoko, malo odprtino; videl je prostor, na katerem je imel nekoč svojo postelj, in mesto, kjer je abbe Faria izdolbel odprtino, sicer zazidano, toda vidno vsled novega zidu.
Monte Cristu se zašibe kolena, da sede na pručico.
“Ali se razun tega, da je bil tu zaprt Mirabeau, pripovedujejo še kaki dogodki iz tega gradu?” vpraša grof. “Ali ni nič zanimivega v zvezi s temi žalostnimi bivališči, o katerih mora človek dvomiti, da so ljudje kdaj zaprli v nje živega človeka?”
“Da, gospod,” pravi vratar, “in zlasti v tej celici mi je pripovedoval jetničar Antoine zelo čudno povest.”
Monte Cristo se strese. Ta Antoine je bil njegov jetničar; skoro je pozabil, kako se je imenoval in kakšen je bil njegov obraz; toda zdaj ga naenkrat jasno vidi pred seboj: obraz, ki ga obroblja brada, rujav jopič in velik zvezek ključev, katerih rožljanje mu vnovič zazveni v ušesih.
Grof se obrne, in zazdi se mu, da ga vidi v senci na hodniku.
“Ali želite, da vam povem to povest, gospod?” vpraša vratar.
“Da,” pravi Monte Cristo, “povejte mi jo.”
In položi si roko na prsi, da bi pridušil silno utripanje srca, ki se je balo slišati povest svojega lastnega trpljenja.
“Povejte mi jo,” ponovi.
“V tej ječi,” prične pripovedovalec, “ je bil zelo dolgo časa zaprt jako nevaren jetnik, in sicer tem nevarnejši, ker je bil
sar hudega; bil je to ubog duhovnik, ki je bil blazen.”
“Ah, da, blazen,” ponovi Monte Cristo. “In kakšna je bila njegova blaznost?”
“Ponujal je milijone, če bi mu vrnili prostost.”
Monte Cristo dvigne svoje oči proti nebu; toda ne vidi ga, kajti stena iz kamenja je bila med njim in med firmamentom. Pomisli, da je bila med očmi onih, katerim je abbe ponujal zaklade, in med temi zakladi samimi prav tako debela stena.
“Ali sta se jetnika lahko shajala?” vpraša Monte Cristo.
“C ne,” gospod; to je bilo strogo prepovedano, toda za prepoved se nista brigala in izkopala med svojima ječama podzemeljski rov.”
“In kateri ga je izkopal?”
“O, to je bil brezdvomno mladi mož,” pravi vratar. “Bil je močan in prekanjen, dočim je bil ubogi abbe star in slaboten; sicer je pa tudi njegov razum preveč oslabel, da bi prišel na tako misel.”
“Slepci! ...” zamrmra Monte Cristo.
“Da,” nadaljuje vratar, “mladi jetnik je izkopal rov. S čim, tega ne ve nihče; toda zgodilo se je tako, in dokaz temu je, da je še vedno videti sled; glejte, tukaj je.”
zidu.
“Ah, da, res,” pravi grof z glasom, ki ga je vsled razburjenosti komaj razumeti.
“Iz tega sledi, da sta jetnika občevala. Kako dolgo je to trajalo, ni znano. Toda nekega dne je stari bolnik zbolel in umrl. Uganite, kaj je storil mladi?” pravi vratar.
“No?”
“Prinesel je mrtvega duhovnika v to celico, ga položil v svojo posteljo z obrazom proti steni, šel nato v prazno ječo, zamašil luknjo in zlezel v mrtvečevo vrečo. Ali ste kdaj slišali kaj podobnega?”
Monte Cristo zapre oči; obide ga čut ledenega hladu tega straš-
Vratar nadaljuje:
“Poslušajte, kaj je nameraval. Mislil je, da tudi na gradu Ifu mrtvece pokopujejo, in upal, da mu bo mogoče dvigniti zemljo. Toda k nesreči to na gradu Ifu ni bila navada. Mrtvih niso pokopavali, ampak s težko krogljo, privezano na nogo, so jih metali v morje. Tako se je zgodilo tudi z našim možem; drugo jutro so našli resničnega mrtveca v postelji mladega moža, in vse je bilo jasno. Moža, ki sta vrgla mladega jetnika v morje, sta trdila, da sta čula strašen krik, ki pa je takoj zamrl v vodi.”
pozabljenja; toda tukaj mi nov krč stiska srce in polni srce z maščevalnost j o. ”
“In jetnik?” vpraša. “Ali ni bilo ničesar več slišati o njem?” “Ne, nikdar več; lahko si mislite, da ga je morala težka kro-glja potegniti na dno morja, kjer je umrl. Ubogi, dragi mož!” “Vam se smili?”
“Pri moji duši, da dasi je bil v svojem elementu.”
“Kaj hočete s tem reči?” “Govorilo se je, da je bil svoj čas mornariški častnik, zapleten v bonapartistične spletke.” “Resnica,” zamrmra grof, “Bog te je vstvaril, da plavaš nad
zgražajo pri misli na njegovo smrt v globočini morja.”
“Ali je bilo znano njegovo ime?” vpraša nato glasno.
“Ah, znan je bil samo pod imenom ‘številka 34’.” “Villefort, Villefort,” zamra-Monte Cristo, “to si si moral ne-
Grof diha težko, pot mu stopi, plameni in valovi. Tako živi na čelo, in strah mu stiska srce. j ubogi pomorščak v spominu ne-“Ne,” zamrmra, “ne! Ta dvom,' katerih pripovedovalcev; pri
nega zavoja; še čuti hlad, kateri katerega sem čutil, je bil začetek gorki peči govore o njem in se
NENAVADEN POLOŽAJ — Navdušen šahist se je spravil v takole držo, ko je sledil nastopu 18 šahovskih velemojstrov v Moskvi.
At Franke Park Children's Zoo in Fort Wayne, Ind., is a favorite pastime for Carmen Donesa, 8. Carmen is National Poster Child for the March of Dimes, so naturally her entry in the contest to pick a name for the 8-week-old tiger cub was "Dimes.” Dimes himself didn’t seem to care what Carmen called him, as long as she kept his baby bottle handy. The baby tiger hasn’t learned to roar yet, but he does emit a loud and emphatic wheeze if Carmen doesn't hold the bottle just right.
Mr. Nibbs, a 5-month-old gibbon, also wanted plenty of attention from Carmen. So did Bumpy, the wallaby, not to speak of Ferdinand the baby bull
and a crowd of lambs and goats, all waiting to be petted and played with.
"I’m really very busy,” commmented Carmen. "You can see they all need a lot of love.”
Carmen did take time off from her animal kingdom to join her human friends in the playground, though. Undaunted by her leg braces and crutches, Carmen climbs on the jungle gym, swings cn the swing, slides and seesaws until she’s tired.
Then it’s back to the tiger cub for another bottle.
"After all, he’s always hungry,” says Carmen. "He’s just like my little brother that way. I guess boys are all alike.”
štetokrat reči sam, ko se ti je v sanjah prikazovala moja senca.” “Ali si nočete ogledati še drugih celic, gospod?” vpraša vratar.
“Da, zlasti, če mi hočete poka-! zati celico ubogega abbeja.” (Dalje prihodnjič)

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 82 St.
17010 Lake Shore BIvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOi
15301 Waterloo Road
531-1235
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJ STAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pe takoj po rojstvu.
m izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
< za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 69131
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
OiE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega 'naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland. Ohio 44103
Moj stari naslov: ..............................
Moj novi naslov: ...............................
MOJE IME: ......................................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ŽENINI IN NEVESTE!
I
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
1 j
KRASNA
VAM TISKA POROČNA
VABILA
PO JAKO ZMERNI CENI
j PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
«*"l"******************-M"K**-M-*'M"M-*******-M'**-*«.»**