RAZPRAVE
M	■■	■	■ V	■	I ■■	V V ■	"W
Pomanjkanje inženirskih vescin ogroža razuojne ambicije EU
Dušan Caf
Telekom Slovenije, d d. Cigaletova ulica 15, 1DD0 Ljubljana dusar.caf@siol.net
Povzetek
Pomanikanje inženirskih veščin v Evropski uniji lahko ogrozi ambiciozne vi2ije o prihodnosti Evropa, uresničevanje L i/bonske strategije ter prihodnji tehnološki in gospodarski razvoj. V nekaterih Članicah, med katere sodi tudi Slovenija, je položaj Se posebno zaskrbljujoč. V članku je izpostavljena problematika pomanjkanja inženirskih veščin v Sloveniji, kjer povpraševanje po inženirskih poklicih narašča, zanimanje za študij naravoslovja, matematiki; in tehnike pa se zmanjšuje Delež diplomantov teh študijskih področij med vsemi diplomanti upada in njihovo število ne sledi povpraševanju na trgu. Med razlogi za pomanjkanje inženirskih veščin so poleg negativnih demografskih gibanj in strukturnih sprememb v gospodarstvu izpostavljene spremembe vrednot kot posledica različnih negativnih pojavov v obdobju tranzitne ter neustrezen poklicni razvoi inžemriev, ki v podietjih niso deležni ustreznega vseživljenjskega poklicnega usposabljanja in izobraževanja. Predstavljene so nekatere možnosti zo odpravljanje negativnih posledic pomanjkanja inženirjev in inženirskih veščin. Pri odpravljanju negativnih posledic tega pomanjkanja lahko pomembno vlogo □digraio sami inženirji z bol|šo organiziranostjo, enotnejšim nastopom ter aktivnim promoviranjem svojih poklicev in veščin ter zavzemanjem za izboljšanje njihovega vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja.
Ključne besede: inženirji in inženirske veščine; študij naravoslovja, matematike in tehnike; vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje
Abstract
ENGINEERING SKILLS SHORTAGE JEOPARDISES THE AMBITIOUS VISIONS FDR THE FUTURE OF EUROPE
Engineering skills shortage may jeopardise the ambitious visions for the future of Europe, and the prospects of technological and economic development. In soma EU member sLates, including Slovenia, Lhe engineering skills shortage is rapidly worsening. The skills shortage problem in Slovenia is discussed in details The demand for engineers is increasing while the interest for science, maths and technology studies is in decline. The share of science, maths and technology graduates is declining, too, and the supply does not meet the increasing demand. The main reasons for the engineering skills shortage are negative demographic trends and structural changes in the Slovenian economy, changing values due to various negative processes in the transition towards the market economy, and a weak professional development of engineers, especially in the private sector, where engineers do not have appropriate lilulong education and training. Several possibilities to tackle the engineering skills shortage are briefly presented Engineers themselves can also play an important role by setting up better and stronger professional organisations They shall be proactive in promoting engineering prufessinns and skills, as well as in setting up an environment and conditions for engineering life-long learning and training
Key words: engineers and engineering skills; science, maths and technology studies, lifelong learning and training
V letošnjem letu sem sodeloval v delovnih skupinah izvršnega odbora Evropske zveze nacionalnih inženirskih združenj (FEANI), ki sta pripravili stališča zveze do politike Ell na področjih industrijske politike, raziskav in razvoja ter da pomanjkanja inženirjev in inženirskih veščin. Sodelujem tudi pri pripravi evropskega programa za stalni strokovni razvoj inženirjev. U nadaljevanju podajam nekaj ugotovitev, ki so rezultat mojih aktivnosti u FEANI.
Inženirji spadajo v visoko ustvarjalno družbeno skupino, ki poganja tehnološki in družbenogospodarski razvoj. So pomembni nosilci ustvarjanja novih znanj in inovacij, ustanavljanja novih podjetij in de-
' Članek ni recenziran.
lpvnih mest ter gospodarskega razvoja. Tega se zavedajo tudi voditelji držav KU, ki poudarjajo, da so /a prihodnji gospodarski razvoj in uresničevanje [izbori ske strategije ključna znanja in veščine s področja naravoslovja, matematike, računalništva in informatike ter tehnike.
V delovni skupini, ki se je ukvarjala s pomanjkanjem inženirjev in inženirskih veščin, smo napravili analizo stanja v LU in študije primerov nekaterih članic, Ugotovili smo, da se zaradi negativnih demografskih gibanj zmanjšujejo stopnje rasti študentov, vpisanih v terciarno izobraževanje. Hkrati se
172 uf!j«>fina informatika
2D07 šlevilka^ ■ (etmkXV
Dušan Caf: Pomanjkanje inženirskih veščin ogroža razvojne ambicije EU
zmanjšuje zanimanje za študij naravoslovja, matematike in tehnike ter za inženirske pokliče. Pa tudi v primeru računalništva in informatike, pri katerih je zanimanje za študij visoko, povpraševanje po usposobljenih kadrih presega ponudbo.
Pomanjkanje inženirjev iti inženirskih veščin postaja resna ovira za hitrejši tehnološki in gospodarski razvoj ter uresničevanje ambicioznih načrtov in projektov Evropske unije in njenih članic Najbolj pereče je v gospodarsko najbolj razvitih državah, v katerih je povpraševanje po usposobljenih kadrih največje. V nekaterih državah, npr. v Nemčiji in na Danskem, imajo zaradi pomanjkanja inženirjev že resne težave. Skupščina F K ANI bo na rednem letnem zasedanju v Valenciji 5. oktobra 2007 obravnavala dokument o stališču do pomanjkanja inženirjev in inženirskih veščin v Evropi ter predloge kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za zaustavitev negativnih gibanj. FEANI namerava o pomanjkanju inženirjev in inženirskih veščin ter predlaganih ukrepih spregovoriti z Evropsko komisijo. Načrtuje pa tudi širšo javno razpravo na evropski in nacionalnih ravneh.
Pomanjkanje usposobljenih kadrov v Sloveniji silovito narašča
Pomanjkanje inženirjev in drugih usposobljenih kadrov postaja tudi slovenski problem. Podjetja se v letošnjem letu soočajo z največjim pomanjkanjem usposobljenih delavcev po osamosvojitvi leta 1991. Po poslovnih tendencah, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije, je bilo pomanjkanje usposobljene delovne sile v tretjem četrtletju oziroma v osmem mesecu letošnjega leta največji omejitveni dejavnik poslovanja pri več kot tretjini podjetij v predelovalnih dejavnostih in pri skoraj polovici podjetij v gradbeništvu. V zadnjem letu se je delež podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem usposobljenih delavcev, v predelovalnih dejavnostih povečal za 55 in v grad beništvu za 17 odstotkov. Pomanjkanje druge delovne sile v predelovalnih dejavnostih je manjše, z njim se sooča le 15 odstotkov podjetij, zato pa je to kar 88 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pomanjkanje delovne sile je omejitveni dejavnik tudi v storitvenih dejavnostih, a se že dlje časa giblje v istih okvirih in se ne povečuje občutneje.
Število zaposlenih v Sloveniji se je leta 2006 v primerjavi z letom prej povečalo za dva odstotka. Stopnja rasti visoko ustvarjalnih poklicev je bila dvakrat
višja (4 %). Med njimi je bila najvišja stopnja rasti v poklicih s področja naravoslovnih, matematičnih, računalniških in informacijskih ter tehniških ved {9 %). Stopnja rasti sovpada z ekonomsko intenzivnostjo posameznih gospodarskih sektorjev. Tako so bile najvišje stopnje rasli števila zaposlenih med inženirji gradbeništva (21 %), kartografije in geodezije (12 %), elektrotehnike (9 %), elektronike in telekomunikacij (8 %) ler med informatiki in računalnikarji (13 %). (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, lastni izračuni) Povečano povpraševanje po kadrih v ustvarjalnih poklicih vpliva tudi na manjšo brezposelnost. Delež brezposelnih oseb leta 2006 med temi poklici (5,3 %) je bil precej nižji od deleža brezposelnih oseb vsega delovno aktivnega prebivalstva (11,1 %). V primerjavah so izvzete samozaposlene osebe in kmetje. Med ustvarjalnimi poklici je najnižja stopnja brezposelnosti med zdravstvenimi strokovnjaki (1,4 %), strokovnjaki za izobraževanje (3,2 %), računalniškimi strokovnjaki (2,6 %) in nekaterimi inženirskimi poklici. Pri inženirskih poklicih je najnižja stopnja brezposelnosti med inženirji elektrotehnike (2,8 %) in gradbeništva (3,3 %), medtem ko je mnogo višja pri kemijskih inženirjih (7,8 %), arhitektih in urbanistih (13,9 %). {Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, lastni izračuni)
U Sloveniji močno upada interes za študij naravoslovja, matematike in tehnike
Slovensko gospodarstvo ostaja odvisno od podjetij in sektorjev, v katerih so za uspeh ključne inženirske veščine. Navzlic temu se interes za študij naravoslovja, matematike in tehnike v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje. Število diplomantov s teh področij ne sledi povpraševanju na trgu. Delež diplomantov naravoslovnih, matematičnih, računalniških in informacijskih ter tehniških študijev med vsemi diplomanti se je zmanjšal s 23,8 odstotka leta 1998 na 16,2 odstotka leta 2006, pri čemer se je delež diplomantov tehniških študijev zmanjšal iz 19,1 na 12,6 odstotka, delež študentov naravoslovja, matematike ter računalništva in informatike pa s 4,7 na 3,5 odstotka (tabela 1, slika I). Ob tem je treba poudariti, da se interes za študij računalništva in informatike, ki je vključen v gornje podatke, izraziteje povečuje, število diplomantov pa ostaja relativno majhno in ne sledi potrebam po tovrstnih kadrih.
2007 - številka 3 - leinikXV
uporabna INFORMATIKA 173
Dušan Ca): Pomanjkanje Inženirskih veščin ogroža razvojne ambicije Eli
Tabeli) 1 Deleii diplomantov pesamemih študijskih področij v Sloveniji glede na skupno število diplomantov v odstotkih (Vir: Eurostat, SURS)
Področje	199B	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005	200E
Izobraževani b	1 D.B	13.0	11,4	11.3	11,9	11,3	9.8	10.2	9.2
Umetnost in humani stika	5.8	50	58	67	6.9	6.2	5,9	5.5	5.1
Družbene vede. poslovne vede in pravo	41 2	41.1	41.6	42.8	41.6	44.5	47.3	45.5	49.6
Naravoslovje, matematika in računalništvo	47	3.9	3.2	3.6	3.9	3.4	3.8	40	3.5
Tehnika, prn izvod ne m predelovalne tehnologije in gradbeništvo	19.1	19,3	19.6	16.6	16.1	15.2	15.0	14.3	12.6
Kmetijstvo in veterina	2.9	2.7	2.6	2.9	3.1	2.2	2.3	2.4	2.4
Zdravstvo in sociala	10.1	8.6	10.4	10,7	99	10.3	9.1	10.9	9.9
Storitve	5.3	5,5	5.5	5.4	6.7	6.8	6.8	7.2	7.7
Skupaj	100.0	100.D	100. D	100.D	100.0	100.0	100.0	100.0	100.0
Skupaj naravoslovje, matematika in računalništvo ter tehnika...	23.8	23.2	22.B	20.3	13.9	18.B	1B.7	1B.4	1B.Z
100% B0% 60% 40% 20% 0%
199B
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
J2obM?ovan/a	Ur "I ost in humanittika
Dnj£t)OTie vedi]. >:, vudu in pfnvu	IHI M .1: ;w: >v,1-' ['■.]'!'iti;i!i'.t m M ^'. n.;
I_I Tohnlka, prolirvodne in predetovalns lohnologije in flniObenlltvo I I Km«H]itvo in veterina
I I Zdravstvo in soaala	i_I Storitve
Slika 1 Dele» diplomantov posameznih študijskih področij it Sloveniji glede ni skupno število diplomantov v odstotkih [Vir: Eurostat, SLUS) Tabela 2 Oeleii diplomantov posamcinih Študijskih področij v tU 27 glede na skupno številu diplomantov v odstotkih IVir: Eurostat)
Področje	1990	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005
Izobraževanje	10.9	10.6	10.2	10.8	10.8	10.6	10,7	9.8
Umetnost in humanistika	124	12.0	11 6	11 0	10.7	10.6	10.9	11 4
Družbene vede. poslovne vede in pravo	31.5	31.8	33.0	32 2	32 7	32.5	34.3	36.0
Naravoslovje, matematika in računalništvo	9.8	10.0	10.4	10.0	9.9	10.1	9.8	10.0
THhnlka, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništvo	146	14 2	13.8	137	13.7	138	129	12.7
Kmetijstvo in veterina	1.9	2.0	1,8	1.7	1.7	1.7	1.6	1.6
Zdravstvo m sooiala	13.3	13.7	13.0	13.0	13.1	13.6	13.1	14,2
Storitve	2.9	3,3	3.0	3,6	3.6	3.7	3.7	3.9
Ne razvršča ho	2.6	2.5	3.1	4.1	3.6	3.3	3.1	0.5
Skupaj	100.0	100.0	100.0	100.0	100.0	100.0	100.0	100.0
174 » r i i a ■ n i INFORMATIKA
2007 številka 3 -letnik XV
Dušan Col Pomanjkanje inženirskih veščin ogroža razvojne ambicije EU
Tabela 3: Deleži diplomantov pasameinih študijskih področij v EA 13 glede na skupna število diplomantov v odstotkih tUir: Eurostatl
Področje	193B	1999	200Q	2001	2002	2003	2004	2005
Izobraževanje	8.7	B 6	B.5	98	90	9.5	9.7	7.2
Umetnost in humani s tika	12.2	11.9	12.0	11.1	11 0	10,9	11.2	11.9
Družbene vede, poslovne verie in prava	33.0	32.9	32.5	32.4	32.0	32.3	32.8	34.3
Naravoslovje, matematika in računalništvo	1D.5	11.0	10.9	10.2	10.2	10.3	10.6	10.6
Tehnika, proizvodna in predelovalne tehnologije in gradbeništvo	16.0	15.5	15.7	16.2	16.3	164	15.4	149
Kmetijstvo in veterina	1.7	1.9	1.8	1.6	1.6	1.6	1.6	1.6
Zdravstvo in soctela	14,2	146	149	14.3	14.6	14.6	14,3	15.0
Storitve	2.6	3.4	3,5	4.3	4 1	4.2	4.1	4.3
NerazvršCeno	0.8	0.2	0,2	0.2	0.3	0.3	0.3	0.2
Skupaj	100.0	100.0	100.0	100.0	100.0	100.0	100.0	100.0
Pomenljiva je primerjava Slovenije s povprečjem Evropske unije (EU 27) oziroma evrskega območja (EA 13). V obdobju od Leta 1998 do leta 3005 je delež študentov matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike v tU 27 upadel za 1,2 odstotka in v EA 13 ostal na isti ravni (tabela 4). V istem obdobju se je delež teh Študentov v Slovenji zmanjšal za
3 odstotke. Za razliko od Slovenije se je delež teh Študentov na Finskem v tem obdobju krepko povečal, in sicer s 34,4 odstotka na 38 odstotkov. Na Irskem, ki jo prav tako radi vzamemo za zgled, se je delež študentov matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike sicer občutno zmanjšal, a je Še vedno relativno visok (27,1 %).
Tabela 4: Deleč študentov IISCED 5 in G) matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike glede na skupno število itudentov v odstotkih (Vir Eurostat, lastni iiračuni)
1998	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005
EU 27 36.7	26.2	26.2	26.2	26.1	26.1	25.9	25.5
EAIS ~ 27,5	26.9	26.9	27.1	27.5	27.7	27.B	274
trska 34.3	34 9	35.3	35.5	34.4	3D.6	28.7	27.1
Finska 34.4	35 2	36,2	36.8	37.2	38.2	3B.3	3B.0
Slovenija 24.2	23.6	23.5	22,5	21.3	22.0	21.9	21.2
Tabela 5 Delež diplomantov IISCED S in 61 matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike IISCED 5 in 61 glede na skupno število diplomantov v odstotkih (Vir: Eurostat, lastni ¡»računi)
	1998	1999	2000	2001	2002	2003	2004	2005
EU 27	25.1	24 0	24 B	24 4	24.3	34.3	33.5	22.8
EA 13	26,8	26.6	26.3	25.9	26.1	26.2	26.1	256
Irska	32 1	32.6	34.5	31.9	30.2	29.9	28.3	28.2
Finska	26.1	29 6	28.0	29.5	28,7	29.1		30.0
Slovenija	23.8	33.3	33. B	30.3	19.9	1B.6	18.7	18 4
Primerjava deleža diplomantov matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike pokaže, da se je ta v drŽavah EU 27 v obdobju 1998 do 2005 zmanjšal za 2,3 odstotka, v F,A 13 za 1,2 in v Slo-
veniji za 5,4 odstotka (tabela 5). Ob tem je delež teh diplomantov tako v državah EU 27 kot v HA 13 precej višji kut v Sloveniji. Še mnogo višji pa je na Finskem in Irskem. Dogajanje v Sloveniji lahko primerjamo z
2007-številka 3-letnik XV
UP0R»s«t INFORMATIKA 175
Dušan Caf: Pomanjkanje inženirskih veščin ogroža razvojne .uriIjiCfjt1 FU
dogajanjem v nekaterih drugih Iranzicijskih državah, v katerih so v opazovanem obdobju zabeležili izrazito zmanjšanje zanimanja za študij matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike. Pri podatkih v tabelah 4 in 5 je treba opozoriti, da v izračunih niso upoštevani deleži nerazvrščenih študentov oziroma diplomantov.
Medtem ko se v Slovenji močno zmanjšuje interes za naravoslovne, matematične in tehniške študije, se izrazito povečuje interes za družbene, poslovne in pravne Študije. Delež diplomantov teh področij je leta 2006 v Sloveniji dosegel 49,6 odstotka in se je v obdobju od leta (998 povečal za 8,4 odstotka (tabela 1). Delež teh diplomantov je leta 2(105 v državah EU 27 dosegel 36 odstotkov {4,5 odstotka več kot leta 1998) in v EA 13 34,3 odstotka (1,3 več kot teta 1998) (tabeli 2 in 3). Primerjava z državami EU 27 in EA 13 pokaže še eno slovensko šibko točko. Delež študentov in diplomantov naravoslovnih, matematičnih, računalniških in informacijskih študijev je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, kar zagotovo predstavlja veliko oviro za tehnološki razvoj v Sloveniji.
Podobno izrazito zmanjša rije zanimanja za študij naravoslovja, matematike in tehnike na eni strani in povečanje za družbene, poslovne in pravne študije na drugi strani je prisotno še v nekaterih drugih tran-zicijskih državah. Med novimi članicami EU se je delež diplomantov naravoslovnih, matematičnih in tehniških Študijev povečal na Slovaškem (25,8 odstotka leta 2005) in v Estoniji (20,2 odstotka leta 2005), nekoliko zmanjšal na Češkem (23 odstotkov leta 2005) in v Litvi (21,8 odstotka leta 2005) ter krepko zmanjšal na Madžarskem (10,5 odstotka leta 2005) in v Latviji (12,6 odstotka leta 2005). Ob tem je treba poudariti, da je delež diplomantov na Slovaškem in Češkem blizu povprečja EU 27. (Vir: Eurostat, lastni izračuni)
Inženirji v Sloveniji niso ustrezno organizirani
Med razlogi za zmanjševanje zanimanja za naravoslovne, matematične in tehniške študije po osamosvojitvi leta 1991 so strukturne spremembe v gospodarstvu, kot so npr. razpadi velikih industrijskih konglomeratov in mednarodno uspešnih podjetij. Velik vpliv so imele tudi spremembe družbenih vrednot in prav gotovo tudi določeni negativni pojavi v obdobju tranzicije (npr. nenadzorovana privatizacija in nezakonito pridobivanje premoženja določenih družbenih skupin, korupcija ...). Naravoslovni,
matematični in tehniški študiji veljajo tudi za težke, kar potrjujejo tudi podatki. Delež študentov, ki uspešno končajo študij, je pri družboslovnih in poslovnih študijih ter študiju prava precej višji kot pri študentih naravoslovnih, matematičnih in tehniških smeri.
Nekoč družbeno priznani inženirski poklici so izgubiti ugled tudi zaradi relativno nizkih plač v primerjavi z drugimi primerljivimi poklici, med katerimi zagotovo najbolj izstopajo zdravniki in sodniki. Podobna plačna (neso)razmerja med plačami visoko ustvarjalnih poklicev, kakršna imamo danes v Sloveniji, so navzoča tudi v nekaterih drugih tranzidj-skih državah. Inženirji v Sloveniji nimajo poklicnih sindikatov, v panožnih sindikatih pa so njihovi interesi slabo zastopani. V tranzicijskem obdobju so bili zdravniki, sodniki, učitelji in javni uslužbenci mnogo bolje organizirani in so prek svojih močnih poklicnih sindikatov ter stanovskih organizacij izsilili relativno visoke plače. Plačna nesorazmerja, ki so posledica delovanja panožnih sindikatov in stanovskih organizacij zdravnikov, sodnikov, učiteljev in javnih uslužbencev, so zelo verjetno doprinesla k spremembam družbenih vrednot v obdobju tranzicije, zaradi katerih se je dodatno zmanjšal interes za študij naravoslovja, matematike in tehnike.
Inženirjem, organiziranim v različnih organizacijah od strokovnih društev in zvez do zbornic in akademije, manjka enoten in močan nastop. Zaradi šibke organiziranosti in zastopanja svojih poklicnih interesov so zelo ranljivi ne samo pri plačah, temveč - kar je še bolj kritično - pri skrbi za njihov poklicni razvoj. Tehniške vede se zelo hitro razvijajo, zato ohranjanje inženirskih veščin zahteva nenehno izobraževanje in usposabljanje. Prav slednje v slovenskem gospodarstvu izredno šepa. Podjetja administrativno morda izkazujejo visoke stroške za izobraževanje, vendar obiski različnih konferenc, sestankov, sejmov in podobni In dogodkov niso niti izobraževanje niti usposabljanje. Takšne oblike udejstvovanja niso in ne morejo biti enakovredne kakovostnemu in vrhunskemu inženirskemu izobraževanju in usposabljanju.
Posledice neustreznega izobraževanja in usposabljanja inženirjev ter neustrezna plačna razmerja so dodatna spodbuda, da se mnogo inženirjev takoj po končanem Študiju ali po nekaj letih službe odloČi nadaljevati kariero v drugih, bolje plačanih poklicih, zlasti na področju trženja, poslovodenja in v javni up-
176 uporabna INFORMATIKA
7007 številka 3 - letnik XV
Dušan Cal: Pomanjkanje inženirskih veščin ogroža razvojne ambicije EU
ravi. To posredno potrjuje primerjava med številom diplomantov naravoslovnih, mate matičnih in tehniških študijev ter številom zaposlenih v teh poklicih.
Odsotnost aktivnih politik za odpravljanje problema pomanjkanja inženirskih veščin
Pomanjkanje Inženirjev se bo v prihodnjih letih v Sloveniji povečevalo. Položaj bodo dodatno zaostrili negativni demografski trendi, pri katerih je Slovenija prav na evropskem repu. Ce želimo zmanjšati negativne posledice pomanjkanja inženirjev, moramo nemudoma ukrepati. Povečati bi morali zanimanje za inženirske poklice, potrebujemo pa tudi proaktivno politiko mi področjih izobraževanja, davčne politike in priseljevanja.
Slovenija je odprla tr£ dela / vstopom v Evropsko unijo. S tem se je priliv delovne sile iz drugih držav povečal, a je osredinjen na manj kvalificirane delavce, še zlasti v gradbeništvu. Priliv inženirjev je zanemarljiv. V preteklosti je sicer bilo nekaj pobud za odprtje trga za inženirje na področju informacijske tehnologije, vendar Slovenija Se zmeraj nima aktivne politike, s katero bi pritegnila vrhunsko usposobljene kadre.
Slovenija pri privabljanju strokovnjakov tudi ni konkurenčna. Plače strokovnjakov so precej nižje od plač primerljivih poklicev v razvitejših članicah tU. Obdavčitev dela v Sloveniji je bistveno previsoka. Kljub pobudam za znižanje obdavčitve dela, je vlada Republike Slovenije odstopila od začrtanih reform in ni vpeljala nobenih občutnejfiih sprememb. V prihodnje bo treba zmanjšati obdavčitev dela in ustvariti boljše pogoje za privabljanje vrhunskih kadrov iz tujine.
Aktivnejšo vlogo pri odpravljanju pomanjkanja inženirskih veščin bi morali prevzeti tudi sami inženirji. Slediti bi morali zgledom držav, kot so Danska, Finska, Irska in Nemčija, ter oblikovali močna inženirska /druženja, ki bi promovirala njihove poklice. Promovirati bi morali vseživljenjsko usposabljanje inženirjev še zlasti v podjetjih -, ki bi omogočalo njihovo za pošlji v ost v inženirskih poklicih vso delovno dobo.
l/iri in literatura
[1]	Eurostat (http://epp.eurostat.ec.europa.eu), podatkovni portal, tematsko področje Population and Social Conditions: Enrolments, graduates, entrants, personnel and language learning - absolute numbers; Thematic indicators - Progress towards the Lisbon objectives in education and training.
[2]	Florida, R.: The Rise of the Creative Class, 2004.
[3]	Statistični urad Republike Slovenije {http://www.stat.si), Sl-stat podatkovni portal, demografsko in socialno področje: terciarno izobraževanje.
[4]	Statistični urad Republike Slovenije {http://www.stat.si), Si-stat podatkovni portal, ekonomsko področje: Poslovne tendence v predelovalni dejavnosti, omejitveni dejavniki, četrtletno; Poslovne tendence v gradbeništvu, omejitveni dejavniki, mesečno; Poslovne tendence v storitvenih dejavnostih, omejitveni dejavniki, mesečno; uporabljeni so bili podatki do vključno 8, meseca oziroma 3. četrtletja 2007,
[5]	Statistični urad Republike Slovenije (http://www.stat.si), Statistični register delovno aktivnega prebivalstva.
f6j Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije (http:// www.ess.gov.si): Podatki o potrebah delodajalcev po delavcih in o povprečnem številu registriranih brezposelnih oseb, ki imajo poklic kodiran po standardni klasifikaciji poklicev. [7] Caf, D.: »Case Study: Slovenia«, pripravljeno kot del gradiva delovne skupine, kije za izvršni odbor FEANI pripravljala -Position Paper on Engineering skills shortage m Europe«, julij 2007.
Dušan Caf je leta 1996 doktoriral na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani. V letih 1990 dn 1996 |e bil raziskovalec na Institutu Jožefa Štefana in gusuijoči raziskovalec v raziskovalnem centru za vzporedne algoritme na tehnološki univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji. Danes je zaposlen v Telekomu Slovenije.
V zadnjih letih se med drugim ukvarja s korporativnim strateškim načrtovanjem, strateškim načrtovanjem informatike, poslovnim modeliranjem, opravljanjem procesnv, inovacijskimi procesi in regulativo na področju elektronskih komunikacij
Sodeloval je ria številnih domačih m mednarodnih projektih s področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij V Sloveniji |e vodil pruiekt Evropski pregled informacijske družbe Urada za promocijo informacijske družbe pri Evropski komisiji. Sodeloval je tudi na drugih projektih Evropske komisije, ki so se ukvarjali i razvojem regulative na področju telekomunikacij in informacijske družbe. Leta 2003 ga je upravni odbor Združenja za informatiko in telekomunikacija pri GZS imenoval za vodjo projekta izdelave strategije sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij
Ima bogate izkuSnje i delovanjem v domačih in mednarodnih organizacijah in odborih. Bil je slovenski predstavnik v Industrijskem širitvenem forumu EU In član delovne skupine za elektronsko poslovanje v jugovzhodni Evropi. Kot predstavnik različnih vladnih in gospodarskih organizacij je sodeloval v organih in pri delu v naslednjih organizacijah Združene za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, ETP iEumpaan TRlucnmmunicatinns PlaLfurm), ETNO lEuropean TelRcnmmunicatians Netwnrk Qperatars'Associatmn], Pakt stabilnosti za JV Evropo, SECI [SuuLheusL Europaan Cooperative Initiative), FEANI IFédération Eufopeeuiie d'Assüciations NaLionales dhgóniaurs).
2D07 - številka 3 - letnik XV
urohtona informatika 177