Ravnopravnost sloTenskega jezika v šolah. *) V Ce bo kdo po sto letih prebiral zgodovino sedanjega časa, gotovo se bo čudil, in celd neverjetno se mu bo zdelo. da je za stvar, ki je tako jasna ko beli dan, in tako naravna, kakor da voda zmiraj le teče navzdol, in ne navzgor, da je za tako dokazano stvar bilo toliko prepira. Ne bo mu šlo v glavo, da je bilo nekdaj res tako nespametnih ljudi, ki so se vedeli, kakor bi jim bilo v resnici mar za razvitek našega naroda, ki pa še to niso spoznali, ali niso hotli spoznati, da se vsako Ijudstvo le more podučevati in izobraževali v svojein, ne pa v tujem, njerau nerazumljivem jeziku . . . Naj važniše šole so nižje ali ljudske šole, ker naj več ljudi hodi v te šole, in le to zna in ve, kar se v njih nauču Več ko je tedaj ijudskih šol in bolje ko se v njih podučuje, bolj razširjena je nied narodoni tndi vednost in omika, in po številu, kolikor prebivavcev ene dežele hodi v ljudske šole, se po tem meri nianjša ali večja omika v deželi. X tej razmeri raste tudi bogastvo in premoženje v vsaki deželi, ker si gotovo ta, ki več ve in zna, lože pomaga in poniore, kakor ta, kteri se svoje žive dni nič novega ni naučil, iu k večeunu po stareui kopitu naprej kobaca. •) h verle g. dr. Vošnjakove knjige: n81ovenci kaj čemo?" Vredn. 3* Dobre ljudske šole so zato naj terdnejsa podlaga občnega blagostanja vsake dežele . . . Ljudsko šole pa morajo biti tako osnovane, da vsaki učenec, ki je pridno v šolo hodil in jo spešno doveršil, zna brati, pisati, številiti, da ve koliko toliko od zemljepisja, zgodovine in naravoznanstva, in da se je tudi djansko vadil kmetijstva, vinoreje in sadjereje. Koliko raznih naukov, in to vse v treh letih! Kako priden mora biti učenec, pa tudi kako marljivo niora podučevati učitelj, če hoče, da se dobro izurijo njegovi učenci! Ne ena ura se ne sme potratiti za kaj nepotrebnega, in učenje mora biti vravnano z ozirom na potrebe naroda in dežele. Ker so Ijudske šole namenjene vsemu Ijudstvu, bo menda vsaki pameten človek priznaval, da se učenci v njih ne morejo podučevati v drugem jeziku, kakor v (em, kterega znajo — v maternem jeziku. Učni jezik v Ijudskih šolah mora tedaj tudi pri nas Slovencih bitislovenski, kakor je na Nemškem nemški, na Ruskem ruski, na Francoskem francoski itd. Vsi možje, kteri imajo opraviti z izrejo otrok, so se že davno prepričali, da so ljudske šole spešne le tam, kjer so osnovane čisto na inaternem jeziku. In to je očevidno. Da se človek kterega koli jezika tako dobro nauči, da razume, kar sliši in bere o raznih naukih v tem jeziku, vaditi se mu je treba več let, in ne samo v šoli, ampak ludi v družini. Kako pa moremo po tem tirjati od kmečkega otročička, da se v treh ali štirih letih v ljudski šoli nauči nemški! To je čisto nemogoče; ker se pa to vendar prisiliti hoče, vidimo žalostne nasledke, da otroci iz šole stopivši so v vednoslih, ki bi jim bile za njihstannaj potrebnejše, zanemarjeni, ker se je naj več časa potratilo s tem, da so se revežem v glavo vbijale nektere nemške besede, ki sojih hitro zopet pozabili, in ki jimdrugega ne koristijo, kakor da jim motijo glavo . . . Tudi bo vsaki ktuet, ki mirno prevdarja, zakaj so ljudske šole, gotovo bolj zadovoljen, če vidi, da so njegovi otroci dobro podučeni v vseh potrebnih vednostih, če tudi Ie v slovenskem jeziku, kakor pa da res v glavi imajo nekaj nemških besedi, od tega pa, kar bi jim bilo v njihovem kmečkem stanu naj bolj potrebno, malo, ali nič ne vejo. Če si pa kdo želi svojega sina tudi v nemškem jeziku pudučevati, mu to vsaki učitelj v posebnih urah lahko stori; to pa nikdo ne more tirjati, da bi se zavoljo enega ali dveh vsi drugi otroci niorali mučiti z nemščino, in tako tra- titi zlati čas, in ga zgubovati za druge silno potrebne vednosti. Kar se otrok v ljudski šoli nauči, je podlaga vsi prihodnji omiki; pa trebaje, da tudi, ko stopi iz šole, se še zmiraj trudi, da ne pozabi tega, kar je slišal v šoli. Zato je treba prebirati podučnih knjig . . . In lejte , to je naj veči dobiček Ijudskih šol, če so osnovane na maternem jeziku . . .