Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 10 din Leto VIII. — Štev. 69. V Ljubljani, dne 21. decembra 1952. Pomemben korak naprti redili" osnovnih šol telesna vzgoja 'sploh vključena v vsakodnevni pouk. Za omenjene šole so ti sklepi že dokončni, čeprav bodo še predloženi Svetu za prosveto in kulturo LRS v potrditev, medtem ko sta oba od- • o ran Polič: SKUPŠČINE partizanskih društev v letošnjem letu se je delo par ti- “a?PIol*:0 tem da je Odbor za **nskih društev že toliko razvilo in f^čno kulturo pn Svetu ^prosveto x\danovljenih je bilo toliko novih, m kulturo LRb začel obravnav ati j .•* iii ______ vse možnosti, ki nar pereč problem J'fpredicučki smo ga v organizaciji obveznc telesne vzgoje po šolah cim bora glede obrtniških vajencev (ki •• .................. ° ,m so v tem pogledu najbolj prikrajšani) sklenila posredovati na pristojnih republiških organih, ki so odgovorni za vzgojo vajencev. Jasno je, da bo ta novi ukrep med šoloobvezno mladino rodil ogromno koristi pri splošni krepitvi zdravja in obrambne sposobnosti našega mladega rodu. Okrajni ljudski odbori, oziroma sveti za telesno kulturo in toleiu"~o usvehih ki iih ie treba bolie rešii°- tiepr '’ n«™,!«-;;/; ’ i,■ „r;xa' i Odbor za fizično kulturo se je Cn S™ /» nrfnV nnii kmalu po ustanovitvi lotU dela in v Ugotnn t. ■ spnrd tnr l ’ kratki dobi svojega obstoja že žabe- 'C vrimeriamo sedanj stanie ž Iežil vendar zelo pomemben i ..1 primerjamo seaanje stanje z i c ( ; nsnl1tPV nAčrta za *tl .Po osvoboditvi, ne pa še v pri- JLjrjen;e telesne vztroie na vseh ZTJj S nedavno pa so člani toga od- df la-oritlimo v,e pogoje ki ^)o”‘Fram. ***1 * ^ ^ nam ze danes nudijo za razširitev n nipm nn(trnhnn raznrnvliali. Pe takoj izvajati. Seveda bo treba premostiti še veliko težav (kadrovskih, finančnih, glede rekvizitov in naprav itck), preden bo pouk telesne vzgoje v vseh šolah po novem učnem načrtu potekal tako kot bi moral. Vendar nas to ne sme motiti in op lastit. Novi učni načrt šolske telesne vzgoje predstavlja velik korak naprej na področju naše fizične kulture in potrjuje, da pravilno vrednotenje koristi načrtne telesne vzgoje bolj in bolj prodira med vse naše forume in organe, v naše celotno življenje, katerega sestavni del je tudi fizična vzgoja ljudstva. Zanimiv moment z nedavne hokejske tekme v Švici. Na sliki vidimo, da brani vratar stoje, dočiin pri nas vratarji večinoma branijo samo na kolenih. Tudi rokometaši žele MR VA7SKO * SLOVENSKO IIM J.jubljana, dne 21. dec. Predstav- bila ljubljanska Enotnost, ki jc med drugim ni ki rokometnih klubov Branik, Enot- že tretjič organizirala srednješolsko prvenstvo J' /1 v / I rini P i, .• i i i, * „ rf/, I/.., .n T -..1.11.. .. .. M I ^ J .. ..1.1.. — O .. — i _ J_ X r — I .. smo uh s svonmi ukreni dosegli. r>„ i S m- ... ur na vseli šo- lastnega d i slabih rt brJm°- s sv.°i‘mi ukrepi dosegli, ]a], p0 temeljiti proučitvi učnega l^oerjanje odnosov, ki smo j,h načrta je bil 'sprejet sklep, da se Prim™1 -~D or&unizaciji itd. Naj- uvecjej0 na srcdnjili šolah in v višjih Primernejša oblika za tako kontrolo razredih osnovnih Š01 po tri ure te-sV,- e°i}, <.e a s,° re(7,ie. e ,?f skup- jesne VZo0je na teden, na srednji! a/ • iudl’lasa organizacija mora strokovnih šolah po dve uri teden PPcfU 3 _ pripravo .na jkup- sko> učiteljiščih pa po štiri ure n o st. Krim, Partizan iz Velenja in 7.SD Celje so še zbrali danes v Ljubljani na skupščini Rokometne zveze Slovenije, da »prerešetajoe probleme slovenskega rokometa. Iz referata, ki ga je podal predsednik zveze tov. Žorž je razvidno, da rokomet v zadnjih letih v kvaliteti in množičnosti ni napredoval. Medlem ko je bilo v letu 1949 v Sloveniji pet moških in dve ženski ekipi Ljubljane. Mlada ekipa >Partizanat iz Velenja je v pretekli sezoni uspešno nastopala, nadaljnji napredek pa zavira predvsem pomanjkanje rekvizitov in pa nezdravi odnosi, ki vladajo v Velenju med tamošnjima društvoma — med Rudarjem in >Partizanomz. Mnogo časa so delegati posvetili iskanju novi li oblik tekmovanja v prihodnji sezoni. Končno so se odločili predlagati Hrvatskemu rokometnemu savezu ustanovitev enotne slo- 260 aktivnimi igralci, je danes stanje skoraj vcnsko-lnvatske lige, v kateri bi poleg 6 hr- *čine. V januarju morajo opraviti Seme. Tudi nrennizaniia mora , , g - - - 1 učit a /7',,!c vsa Partizanska društva, vsem zato> da bodo prav vsi bodoči zJ^maT]? 7-8 dl °krajne V učitelji sposobni na osnovnih šolah *anske organizacije. (zlasti na vasi) poučevati telesno . Na društvih in okrajih je že te- vzgojo. Razen tega bo v nižjih razišče našega dela in bo vedno bolj, l^to morajo bili tudi njihove skup-Scine dobro pripravljene in plodne. Nanizali bi nekatere misli, ki naj opremljajo delo na omenjenih skupinah. Pako društva kot :kraji se mo-Tajo jasno zavedati, da je vsebina "ašega dela telesna vzgoja. Zato se "tora osa razprava vrteti prvenstveno okrog tega vprašanja. Podstoo društva mora polagati račune o svoji aktivnosti o konkretnem delu. Mnoga društva bodo pri tem ugotovila, da '"jajo popolnoma brez potrebe številčno obsežne uprave, ko pa je ve-"k del članov uprave neaktiven in " se brez njih delo celo lažje razbijalo. Na januarskih skupščinah "lorajo društva izbrati o svojo upra-u° samo aktivne člane in le tolikšno 1devilo, da bo delo uspešno. Osnovni kader uprav mora prihajati pred-bjem iz vrst telovadečega članstva. P im več vaditeljev bo v upravi, tem "oljše bo delo društva, tem jasnejši program dela bo imelo društvo in 'e"i hitreje se bo bližalo svojemu osnovnemu cilju, da namreč zajame D svoje delo čim več mladine. Vključevanje aktivnega članstva. Predvsem vaditeljev p uprave, odpira zelo važno vprašanje lika na-Seša vaditelja. Ali je vaditelj društva res ne samo strokovno sposoben, tem-°eč tudi politično zaveden, v v sem svojem življenju vzor mladini, sposoben razumeti in tolmačiti našo pot socialistične izgradnje in neizprosen Zoper vse sovražnike delovnega Ijud-sJ°a? O tem mora razpravljati skupščina društva, ker mora vedeti, komu zaupa v društvu vodstvo svojih oddelkov. Vaditeljski kader mora biti Preverjen od skupščine predvsem za-radi tega, ker bo s svojim delom bistveno prispeval k politični vzgoji "ase mladine. Skupščine društev bi morale zato o sedanji fazi našega razooja razpravljati o problemu va-"deljstva sploh, o izbiri novih vaditeljev in njihovi vzgoji ter o odnosu tokalnili političnih in oblastvenih faktorjev do vaditeljev in telesno Ozgojnega dela v društvih sploh. pelo vaditeljev z mladino pa ne y smelo biti odtrgano od njenega drugega življenja. Zato bi morale Tazpravljati skupščine, kasneje pa tudi društvene ujirave, o povezavi dela o partizanskih društvih z delom o šoli in delom o družini. Najbrže bo ‘reba najti primerno obliko rednih sestankov oseh prizadetih. Ponekod So že uvedli v partizanskih društvih sestanke s starši mladine. Taki sestanki so se dobro obnesli, posebno tam, kjer so starši večkrat prisostvovati tudi redni vadbi, iznašali potem p nične pripombe in dali tudi ko-tstne predloge za oživitev dela o društvih. Posebno pozornost bodo morale Posvetiti društvene skupščine analizi članstva. Ugotavljati bodo morale, ni v društvu v?č delavske ali Kjnečke mladine, zakaj ne prihajajo * redni vadbi delavci ali kmečki iaiitje.f fri jim je feiesna vzgoja prav tako potrebna kakor mladini v šo-lah. Ugotoviteram bodo morali slediti seveda potrebni ukrepi. (Nadaljevanje na 2. strani) ncizpremenjeno — 9 moških in 4 ženske ekipe, s skupno 341 registriranimi igralci. Vzrok za tako majhen množični razvoj in pa tudi skromen kvalitetni napredek moramo po besedah tov. Žorža iskati predvsem v slabi organizacijski povezavi klubov z Zvezo in pa v tem, da postimezni klubi posvečajo pažnjo le ozkemu krogu igralcev, ki sestavljajo prva moštva. V živahno diskusijo so posegli predstavniki vseh navzočih klubov. Najbolj agilna je vatskih klubov sodelovali tudi trije slovenski. Podzvczna prvenstva, ki so se začela jeseni, bodo spomladi dokončali, po dve najbolje plasirani moštvi iz mariborske oz. ljubljanske podzveze pa bosta odigrali finale za naslov prvaka Slovenije. Ženske ekipe bodo v prihodnji sezoni tekmovale v enotni slovenski ligi. Če bodo dovoljevala finančna sredstva, bo Rokometna zveza organizirala trenerski tečaj, ki ga bo vodil trener državne reprezentance San ra. Naši nogometaši klonili v zadnji preizkušnji Zadnjo mednarodno tekmo v letošnjem letu naša nogometna reprezentanca ni uspešno prestal. Po uspehih na olimpijadi in zmagi nad Avstrijo je bilo prvo povojno srečanje jugoslovanske reprezentance z Nemčijo posebne važnosti, ker bi naša eventu-elna zmaga še bolj utrdila sloves jugoslovanskega nogometa v svetu, saj so Nemci od leta 1950, ko so se ponovno pojavili v mednarodni areni, doslej dobili osem reprezentančnih tekem z razliko v golih 27:12 in le tri srečanja izgubili. Največji med njihovimi dosedanjimi uspehi je vsekakor prepričljiva zmaga 2:0 nad Avstrijo v Fratru in so le želeli še srečanja z našo reprezentanco, ki so jo smatrali :a največjega od svojih dosedanjih nasprotnikov. Ves nemški tisk je pred srečanjem najpohvalneje pisal o našem nogometu, vendar so Nemci pričakovali zmago svojega moštva, če že ne zaradi drugega, pa zato, ker doslej niso izgubili nobene izmed šestih tekem, ki jih je vodil angleški sodnik Ellis. Ta up se jim je tudi izpolnil. Stadion Sudvvest v Ludvvigshafe-nu. Igrišče zelo razmočeno in blatno zaradi dežja, ki je padal prejšnje dni, vso noč in ves dopoldan pred tekmo, tako da je bilo zelo težko za igro. Gledalcev nad 80.000. Zah. Heioi ja: Jugoslavija 3:2 C Jugoslavija: Beara (Hajduk), Stankovič (C. zvezda), Belin (Partizan), Čajkovski (Partizan), Horvat (Dinamo), kapetan, Boškov (Vojvodina), Herceg (Partizan), Ognjanov (C. zvezda), Vukas (Hajduk), Bobek (Partizan), Zebcc (Partizan) - trener: Toni Potonik; Memsl so s toda učinkovitejšo igro premagali tehnično boljšo reprezentanc® Jugoslavije Zah. Nemčija: Turek (Fortuna, Dusseldorf), Retter (VfB Stuttgart), ICohlmeyer (1. FC Kaiserslautern), Eckel (1. FC Kaiserslautern), Posipal (Hamburger SV), Schanko (Borussia, Dortmund), Kahn „(Rotweiss, Essen), Morlock (1, FC Nurnberg), Othmar VValter (1. FC Kaiserslautern), Fritz VValter (1. FC Kaiserslautern), kapetan, Termath (Rotvveiss, Essen), zvezni kapetan in trener: Sepp Her-berger. Glavni sodnik: Ellis, mejna: Bro-omen in Clough (vsi Anglija). Strelci: Termath v 1„ Morlock v 43. in Rahn v 70. min. za Nemčijo ter Čajkovski v 39. in Bobek v 40. min. iz enajstmetrovke za Jugoslavijo. Ludvvigshafen, 21. dec. (po radijskem prenosu beograjske postaje napovedovalec Radivoje Markovič). Današnja tekma nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Nemčije, ki samo nemško in naše športno občinstvo, temveč tudi vsi ljubitelji nogometa v Evropi in svetu, je bila v glavnem enakovredna borba dveh velikih nasprotnikov. Vendar so bili Nemci ostrejši in odločnejši in so samo zato tekmo zaključili v svojo korist. Naše moštvo pa je bilo nasprotno tehnično precej boljše, kar pa proti učinkoviti, enostavnejši in hitri igri domačinov ni zadostovalo za zmago, niti za neodločen izid. Tehnična premoč našega moštva pa ni mogla priti do veljave še posebno zaradi težkega igrišča, ki je bilo dobesedno prava luža in zato naša reprezentanca danes nikakor ne bi smela uporabiti način kratkega podajanja in preigravanja nasprotnika. Nemci pa so nasprotno igrali na hitre prodore z dolgimi žogami in bliskovito prehajali v Bearin prostor, kjer so brez oklevanja streljali tudi iz večjih daljav, kar se je izka- jo je z nestrpnostjo pričakovalo ne zalo precej koristnejše, kakor igra našega moštva. Njihovi igralci so startali vedno na prvo žogo, posebno obramba, v napadu pa so igrali s štirimi igralci, eden pa je vedno pomagal krilski vrsti oziroma obrambi. Sicer pa so tudi ostali napadalci prihajali v pomoč domači obrambi, ko je pretila nevarnost, česar pa ne moremo reči za naš napad. Med posamezniki so bili v naši reprezentanci boljši in slabši igralci, kot celota pa niso igrali kakor ponavadi. Posebno je bil slab napad, ki v novi postavi ni imel pravega organizatorja. Najslabši v njem je bil vsekakor Bobek, poleg njega med notranjo trojico pa tudi Vukas. Herceg pa je igral precej defenzivno, namesto da bi po svojem krilu ustvarjal nevarne prodore. Naša krilska vrsta je zaigrala boljše v drugem delu tekme, posebno pred koncem. Med branilcema je bil Stankovič boljši, dočim Belin ni opravičil (Nadaljevanje na G. strani) Tgkie za »Parov pokal« so presegle pričakovanja Nogometna reprezentanca Zahodne Nemčije, Letošnji zmagovalec Akademska strelska družina — Nastopilo je 235 tekmovalcev — Presenetljiv uspeli Tržieanov — Strelci so bili boljši kot tekači! Ljubljana, 21. dec. Šesto tradicionalno tekmovanje za Perov pokal, ki ga je organiziral letos Mestni odbor-Ljubljana, se je razlikovalo od preteklih po zares množični udeležbi, saj je nastopilo od 62 prijavljenih 47 petčlanskih ekip strelskih družin, sindikalnih podružnic, šol, JLA ter športnih organizacij. Med njimi so nekatera športna društva, kot atletska sekcija Odreda, AK Železničar in še ostali nastopili z več ekipami, zanimivo pa je, da so sodelovali pri tem patrolnem teku tudi smučarji in člani kluba za konjski šport. Četudi je organizacija zaradi presenetljive udeležbe nekoliko šepala, lahko trdimo, da je bilo to tekmovanje najuspešnejše izmed vseh v zadnjih letih ter je posekalo glede številne udeležbe in glede sodelovanja raznih športnih organizacij celo Tek republike. Posebno pohvalo zasluži tudi edina ženska ekipa (Odred), ki v streljanju sicer ni imela niti enega zadetka, vendar pa je požrtvovalno tekmovala pod istimi pogoji kot moške ekipe. 58, 59, zdaj! In že je starter spustil prvo skupino ekip — potem ko je sekretar MSO otvoril prireditev in ko je podpolkovnik JLA tov. Pacek spregovoril o pomenu Dneva Armade — ne dolgo zatem pa je že na strelišču blizu letnega kina odmevalo pokanje pušk. Seveda so nekateri pošiljali naboje tudi v breg za tarčami, toda nič zato. Posamezni člani ekip so se požrtvovalno podali na progo, ki je bila precej težka, saj so morali skoraj polovico preteči po celem- snegu. Nekaj časa smo od mraza stopicali tam pri startu, kjer je bilo živahno vrvenje nastopajočih, močno streljanje pa nas je zvabilo na strelišče, kjer so bili prizori še bolj zanimivi. Zardeli od mraza in zadihani so pritekli tekmovalci v breg, pri vseh pa je bilo opaziti pre- cejšnjo nervozo, predvsem pri onih, ki imajo le redkokdaj puške v rokah. Tam pa so jih sprejeli člani kluba mojstrov strelcev, jim dajali naboje in še tu in tam komu pomagali pri rokovanju s puško. Tekmovalci so streljali na razdalji 50 m, vsaka ekipa skupno v eno tarčo, vsak tekmovalec pa je lahko izstrelil tri naboje. Postavljenih je bilo 5 tarč in že je po končanem prvem odstrelu komisija pobrala tarče in namestila nove, istočasno pa hitro izračunavala zadete kroge. Člani akademske strelske družine, katere ekipo so sestavljali Mihorko, Kveder, Kuštrin, Ognjanovič in Voda, so tekli že v prvi skupini in takoj na začetku vzbudili pozornost, skorajda »senzacijo dneva«, saj so od 150 možnih krogov dosegli 101 krog. Če upoštevamo, da tekmovalci pri streljanju niso mogli biti povsem zbrani, kot sicer pri običajnem streljanju, je doseženi rezultat ASD zares odličen. In že je šel glas od strelišča navzdol proti startu: študentske ekipe ne bo nihče prekosil! Morda je bila to nekoliko prezgodnja ugotovitev, ne pa zmotna, kajti dober rezultat v streljanju je prinesel študentom toliko prednosti, da so premagali celo ekipe SD Miličnik, smučarjev Enotnosti in atletov Odreda, ki so v teku dosegli mnogo boljše čase. Zelo nevarno se je z rezultatom v streljanju približala študentom ekipa mladincev strelske družine A. Rankovič, ki je dosegla 84 krogov, vendar pa v teku nekoliko (Nadaljevanje na 6. strani) Slupičme partizansiciii društev V A O B A. v uslpešnejši bomo d širjenju telesi.; vzgoje na terenu. Društva bi morala že na svojih rednih skupščinah izbrati delegate za okrajne skupščine, tako da bi res lahko v februarju okrajni odbori že krepko zastavili delo. Okrožni odbori morajo zato (Nadaljevanje s 1. strani) loge le tam, kjer ni ustrezajočih dru-Prav tako ne sme mimo skupščin društev, analiza vsebine dela v društvu. Skup- Društva pa ne bodo smela raz- sčine se zato ne smejo omejiti le Pravljati na svojih skupščinah samo delo. Uk rožni odbori morajo zato na splošna poročila, na podrobno 0Jjfposrednem svojem delu in svojih takoj predvideti okrajne skupščine, obravnavanje težkih materialnih po- n&logah. Posebno pozornost odrediti število delegatov za posa- gojev, na analizo odnosov z drugimi , morala posvetiti svoji bližnji mezna društva oz. po določenem šte-orgamzacijami in pod., temveč mo- °*mici, stanju telesne vzgoje v so- vilu pripadnikov in storiti vse, da rajo največ časa posvetiti obravnavi pednjih krajih in povezano z vsem bo delo teh skupščin čim uspešnejše, konkretnega dela s telovadci. Ali je tem Pr°blemom organizacije okraj- Verjetno za enkrat ne bodo mogle vadba pravilna, ali je zanimiva in neSa Partizanskega organa. okrajne skupščine izbirati svoje in zato privlačna ali ustreza potre- Najkasneje v dveh mesecih moramo vodstvo samo izmed sebe, temveč bam društvenih pripadnikov, ali raz- po vseh okrajih organizirati okrajne bodo morale iskati nekaj sposobnih vija pozitivne telesne in duševne organe za vodstvo partizanske orga- članov okrajnega vodstva plredvsem lastnosti, ali se ni razvila v enostran- nizacije. To ~i važno samo zaradi v močnejših društvih (n. pr. na se-sko obravnavanje samo ene panoge tesnejše koordinacije dela društev, dežu okrajev, ker bo le tako mogoče m podobno. temveč je vezano na naš gospodarski 'zagotoviti uspešno delo). obrRTminnH i!,Ur‘°a ^odo morala in politični razvoj oz. točneje, vedno To je le nekaj misli, ki naj sprem-TufZTl - vPrfsaU]e hstih močnejše prehajanje težišča politič- ijajo priprave partizanskih društev P^dnikov, ki hočejo so- nega in gospodarskega dela v okraje na redni letni obračun. To ni vse r‘Z°fl v Jeznih športnih tekmah, zahteva tudi od partizanske organi- in tudi ne pojasnjeno do vseh po-sodelo,oarlla ne smemo za- zacije, da težišče svojega dela pre- drobnosti. Cim več bodo pokazala virati; nasprotno, partizanska dru- nese z zveze in okrožij na okraje, društva iniciative, tem večji in siva morajo biti miciatorji za vklju- Cim preje in solidneje bodo organi- hitrejši bodo njihovi uspehi. To si cevanje svojih sposobnejših članov v zirani naši okrajni odbori, tem pa tudi vsi želimo, razna športna tekmovanja, v tečaje in posebne vadbe. Vsekakor najslabša rešitev tega vprašanja je v ustanavljanju raznih sekcij. Društvo mora ostali celota, kar pa ni mogoče, ce ustanavljamo sekcije, pač pa, če v društvu in pod strokovnim vod-stuom dopuščamo in omogočamo tudi posebno vadbo v raznih panogah (igre, plavanje, atletika, smučanje). Tako za posebno vadbo poedinih panog kakor tudi in predvsem za redno delo v društvih bodo potrebni številni tečaji, društveni, meddruštveni in okrajni. Tudi o njih bodo morale razpravljati društvene in okrajne skupščine. Kakšne tečaje je treba organizirati, njihova vsebina, kdo naj jih vodi in kdo naj bo sprejet vanje, o osem tem A morale reči tvojo besedo tudi skupščine. V mnogih krajih so zajela parti-eanska društva tudi oso kulturno- k®iatr©8a telovadcev in športnikov v Sloveniji ___ vso prosvetno dejavnost, imajo svojo Knjižnico, poljudna in sir kovna predavanja, dramatski krožek, godbo in slično. Kjer ni pogojev za ločeno kul-iurnoprosvetno dejavnost, ji mc.ajo seveda posvetiti oso potrebno pozornost in tudi o njej razpravljati na skupščini. Kjer pa obstojajo posebna kulturno-prosvetna društva, predvsem pa o delavskih centrih ? Svobode«, tam raj vse to delo prepuste njim in se odločno posvete lelesno-ozgojnim nalogam. Med kulturno-prosvetnimi ' partizanskimi organizacijami mora biti najoečje soglasje in sodelovanje. Kakor ne bi bilo prav, če bi n. pr. društva jSvobode« v kra. i, kjer obstojajo partizanska društva, organizirala svoje oddelke za telesno vzgojo, tako je nepravilno, če se partizanska društva posvečajo posebnemu kulturno-prosvetnemu delu v krajih, kjer obstojajo zato posebna društva. Podobno velja tudi za odnose z drugimi organizacijami. Vedno mora veljati, da je osnovna naloga partizanskih društev telesna ''! in da prevzamejo druge na- M a n j rekordov, zato pa več viteštva in več množičnosti želi vsem ®iP©2?Ii8ž&em io šperf ni m tene lelesst©- vz.$r©iE8 Im dipz&šlvcma. v 1 e f u Z 9 5 3 delovni kolektiv trgovskega podjetja MERKUR v Mariboru r- veletrgovina z usnjem, gumo in tehničnim tekstilom Ljubljana, Parmova ulica št. 33 Telefoni: Centrala 21 121, direktor 20-013, prodajni oddelek 20-101 Skladišče: Bežigrad štev. 6, telefon štev. 22 - 394 IZ SVOJIH SORTIRANIH ZALOG NUDIMO: 'RAZNOVRSTNO USNJE iz vseh uglednih tovarn v državi (spodnje in zgornje usnje, tapetniško, sedlarsko in galanterijsko usnje), potrebščine za čevljarje, sedlarje, tapet-nike in torbarje, pogonsko jermenje, usnjeno in gumijasto, klinasta jermena vseh vrst. GUMIJASTE IZDELKE: cevi za vodo in plin, za pretakanje pijač, za paro, komprimi-ran zrak in avtogeno varenje, za bencin in olje, za avtomobilske hladilnike. Spiralne cevi za pritisk in vsesavanje, gumijasta tesnila, prešane in brušene plošče, manšete, kroglice, obroče, gumijaste škornje ter ostalo gumijasto tehnično in galanterijsko blago. Gumirano platno za dežne plašče dvojno in enojno. TEHNIČNE TKANINE: tehnični in sedlarski file, filter platno, impregnirano platno za delovne obleke, jutine in konopljine tkanine za embalažo, tapetništvo itd., čevljarski in krojaški sukanci, vrvarski izdelki, mlinske gurte, vezalke, čevljarske podloge, blago za copate, čistilna volna, tekstilni odpadki itd. TEHNIČNI MATERIAL za vzdrževanje obratov in zaščito delavcev i lili VI. ŠPORTNA AMBULANTA KRANJ Vodja športne ambulante dr. Hribernik Ivan. Redni pregledi: Bolniška blagajna, petek od 11. do 12. ure. Rentgenski pregledi: istotam. 1. Partizan — TVD Stražišče pri Kranju, Naklo, Smlednik, Kranj, Ljubno na Gorenjskem. 2. Nogometna ZS — Korotan — Kranj, ŠD Projektor — Kranj. 3. Smučarska ZS — SK Jezersko, TVD Naklo, SD Udarnik — Kranj, SD pri Vodicah. 4. Plavalna ZS — ŠD Železničar — Kranj. 5. Atletska ZS — ŠD Smlednik — Kranj. 6. Košarkaška ZS. 7. Odbojkaška ZS — Projektor — Kranj. 8. Rokometna ZS. 9. Zveza za hokej na travi LRS. 10. Zveza za namizni tenis — Projektor, Kranj. 11. Teniška ZS — Železničar — Kranj. 12. Zveza za drsanje in hokej na ledu. 13. Kolesarska zveza Slovenije. 14. Veslaška ZS. 15. Sabljaška ZS. 16. Težkoatletska ZS. 17. Boks ZS. 18. Kegljaška ZS — Kranj. 19. Alpinistični odsek — AO Kranj, AO Projektor — Kranj. 20. Zveza za konjski Šport — KZ KS Borec Kranj. 21. Strelska ZS. 22. Letalska ZS. VII. ŠPORTNA AMBULANTA TRBOVLJE Vodja športne ambulante dr. Komorov-sky Vladimir. Redni pregledi: Bolniška blagajna, petek od 16. do 17. ure. Rentgenski pregledi: istotam. 1. Partizan — TVD Trbovlje. 2. Nogometna ZS — ŠD Rudar, ŠD Ret j e. 3. Smučarska ZS — SD Kum — Dobovec, SK Rudar — Trbovlje. 4. Plavalna ZS — PK Rudar — Trbovlje. 5. Atletska ZS. 6. Košarkaška ZS — KK Rudar — Trbovlje. 7. Odbojkaška ZS — 8. Rokometna ZS — ŠD Rudar — Trbovlje. 9. Zveza za hokey na travi LRS — 10. Zveza za namizni tenis — ŠD Rudar — Trbovlje. 11. Teniška ZS — TK Delavski tehnikum — Trbovlje. 12. Zveza za drsanje in hokey na ledu. 13. Kolesarska ZS — ŠD Rudar — Trbovlje. 14. Veslaška ZS — 15. Sabljaška ZS — 16. Težkoatletska ZS — 17. Boks ZS — Ruder — Trbovlje. 18. Kegljaška ZS — KK Trbovlje. 19. Alpinistični odsek — AO Trbovlje, AO Kum — Trbovlje. 20. Zveza za konjski šport — 21. Strelska zveza — 22 Letalska ZS. 10. Zveza za namizni tenis — 11. Teniška ZS — 12. Zveza za drsanje in hokey na ledu. 13. Kolesarska ZS — S ŠD Železničar, kolesarska sekcija — Nova Gorica, 14. Veslaška ZS — 15. Sabljaška ZS — SŠD železničar Nova Gorica. 16. Težkoatletska ZS — SŠD Železničar Nova Gorica. 17. Boks ZS — 18. Kegljaška ZS — 19. Alpinistični odsek — AO Nova Gorica. 20. Zveza za konjski šport — 21. Strelska ZS — 22. Letalska ZS. IX. ŠPORTNA AMBULANTA DOLNJI LOGATEC — BOROVNICA — RAKEK Vodja športnih ambulant dr. Vrrpst Stane. Redni pregledi: Logatec — vsako sred® od 7. do 8. ure. Borovnica — vsak četrtek od 13-13. ure. Rakek — vsak torek od 7. do 8- u Rentgenski pregledi: po napotilu zdrav nika. 1. Partizan — TVD Gornji Legat® > TVD Borovnica, TVD Stari trg P Rakeku, TVD Rakek. „p 2. Nogometna ZS — TVD Rakek, 6 Borovnica. 8 t vin. Športna ambulanta nova GORICA — SOLKAN Vodja športne ambulante dr. Novak Rajko. Redni pregledi: Zdravstveni dom v Solkanu, vsak torek in četrtek od 12. do 13. Rentgenski pregledi: istotam. 1. Partizan — TVD Solkan, TVD Senpe-ter pri Gorici, TVD Kanal, TVD Prva-čina, TVD Dornberg, TVD Miren, TVD Renče, TVD Bilje p. Renče. 2. Nogometna ZS — SD Anhovo, SD Branik — Solkan, SD Mladost — Cen-tiba, NK Železničar — Nova Gorica. 3. Smučarska ZS — SD Branik — Solkan, SŠD Železničar — Nova Gorica. 4. Plavalna ZS — TVD — PS Renče. 5. Atletska ZS — SŠD Železničar — Nova Gorica. 6. Košarkaška ZS — SŠD Šenpeter pri Gorici. 3. Smučarska ZS — TVD Cerknica, i v Borovnica, TVD Rakek, SK Stari ® 4. Plavalna ZS — 5. Atletska ZS — 6. Košarkaška ZS — 7. Odbojkaška ZS — SD Jadran — B gunje. 8. Rokometna ZS — 9. Zveza za hokey na travi LRS — 10. Zveza za namizni tenis — 11. Teniška ZS — 12. Zveza za drsanje in hokey Ie LRS — 13. Kolesarska ZS — 14. Veslaška ZS — 15. Sabljaška ZS — 16. Težkoatletska ZS — 17. Boks ZS — 18. Kegljaška ZS — KK Rakek — 19. Alpinistični odsek — 20. Zveza za konjski šport — 21. Strelska ZS — 22. Letalska ZS — x. Športna ambulanta KOB^BIel Vodja športne ambulante dr. Ca Vladimir. Redni pregledi: vsak torek in petek 15. do 16. ure. Rentdenski pregledi: istotam. 1. Partizan — TVD Tolmin. 2. Nogometna ZS — SD Tolmin. 3. Smučarska ZS — TVD Krn — ,n> rid, SD Matajur — Livek, SD Toln11 4. Plavalna ZS — 5. Atletska ZS — SD Tolmin. 6. Košarkaška ZS — 7. Odbojkaška ZS — 8. Rokometna ZS — 9. Zveza za hokey na travi — 10. Zveza za namizni tenis — 11. Teniška ZS — ^ 12. Zveza za drsanje in hokey na led’1 13. Kolesarska ZS — 14. Veslaška ZS — 15. Sabljaška ZS — 16. Težkoatletska ZS — 17. Boks ZS — 18. Kegljaška ZS — 19. Alpinistični odsek — AO Tolmin. 20. Zveza za konjski šport — 21. Strelska ZS — 22. Letalska zs. (Se nadaljuj6) 7. Odbojkaška ZS — SŠD Branik — Solkan, SŠD Železničar — Šenpeter. 8. Rokometna ZS — 9. Zveza za hokey na travi LRS — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča, v Liu® Ijani. Odgovorni urednik Igor Prešeren-— Uredništvo in uprava v Ljubljani J kozarjeva ul. — poštni predal št. 377. Železničar Telefonske številke med tednom 21-33® 23-009, ob nedeljah pa 22-384 do 1,8 1 21-558, 21-063 in 20-628. — Čekovni račdd uprave št. 602-90331-0. — Celoletna nar®1-' nina znaša din 600, za I. polletje din il' ’ za II. polletje din 200. Ali »a- h u M« UlJilll TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA ZG0SI, p. Begunje, Gorenjsko BLAZINA Izdelujemo blazine za vse vrste športa, in to v zaželenih dimenzijah iz usnja in jadrovine. Biazine so izdelane iz prvovrstnega materiala in polnjene z žimo ter mešanico volne. Običajna izmera blazine 100x160 cm CTS Harangozo petič državni prvak kj6r v nedeljo ni bil dokončno določen yVak, so se morali Harangozo, Dolinar, Jerine in Gabrič znova spoprijeti. Vilim jj rangozo je bil v teh partijah boljši in 5 zasluženo petič osvojil državno prven-> °' Sledijo mu: Dolinar, Vogrinc in Jal)rie. Med junlorji je bil najboljši ^'kovič, med ženami pa Harmatova. j^mtakem ima letos S par tak kar tri Vake. Med tekmovalci II. razreda je 5aSal Osmanagič iz Opatije, med mlakami pa Nikoličeva iz Zagreba, fudi v tekmovanju parov so bile zani-■lVe borbe. Najboljša sta bila Zagreb- ■S /SA E# C ŽV PN J E § novostih olpskofii smučmi g treningu, »maratonskih stekleničkah" in še marsikaj Dolinar — Vogrinc; v ženskih parih zmagali Čovičeva in Harmatova, med ,*adinci sta navdušila s skupno igro Hu-&c Franjič, v mešanih parih pa sta si jjV°jiia državno prvenstvo zakonca Do-^ar- V drugem razredu je par Prohaska j Počkaj sicer osvojil naj višji naslov, Ko se je Franci Gop vrnil iz Francije, mi je pred njegovim odhodom domov v Maribor na kolodvoru v Ljubljani uspelo le ■ še to, da sem ga videl, kako se je zadnjo minulo pred odhodom basal otovorjen s kovčki in »krajniki« v vagon in preden je tista poosebljena točnost v osebi moža z rdečo kapico dvignila zastavico za odhod vlaka, sem imel samo še toliko časa, da sem ga prosil, naj čimprej napiše o svojih vtisih za naš časopis kaj novega. V času namreč, ko v smučanju nikjer nič ne poči in nas duši mrtva sezona jesenskega dežja, smo namreč že prihajali na vse mogoče ideje, kako izpolniti naše rubrike o smučanju. Naj v ilustracijo povem samo to, da smo sklenili obesiti glavnega urednika ter se o tem potem razpisati na dolgo in široko, pa se je v pravem času nekdo spomnil, češ kaj bomo potem, ko ne bo nikogar, ki bi nam popravljal naše možganske proizvode. ijeiu, temveč bo moral pasirati vrata s celo smučko. Veleslalom: vsa pravila za po- stavljanje p roge bodo objavljala, novo bo le to, da bodo vsa vratca v veleslalomu označena tako, kot so bila sedaj pri smuku, to se pravi z dvema palicama in vmes prečno razpeto zastavico ter da mora biti .širina vrat najmanj 5 m. Smuk: proga bo morala biti na mer, sem se zamislil v bajne pogoje, ki jih ima Kitzbiichel. Moštvo ledenih mestih zaprta na poseben domačega kluba je daleko najmoč- način, izpostavljena mesta pa širo-nejša ekipa alpskih vozačev na sve- ka vsaj 16 m. tu, kar pa spričo pogojev, ki jih nudi kitzbiihelski Ski-Zirkus s svojimi petimi vzpenjačami, ni nobeno čudo, (Franci, če pri tem nisi mislil tudi na naše domače razmere, naj me pobere kuga!) Na teh pobočjih Toliko o novostih v alpskih disciplinah. O Seclosovcm načinu pouka pri osnovnem tehničnem treningu je bilo že mnogo napisanega, na kratko bi se dotaknil samo še karak- njuna Igra ni bila kvalitetna. Sedaj pa kar na lepem dobimo na mizi pet pol drobno popisanega pa- .^edtem ko je bilo v Kranju odigrano pirju s približno takimle uvodom: jo.tveno tekmovanje za moške, so se v ‘' 1 ' . Stebu odvijale zanimive igre še za L(višji naslov ženskih in mladinskih 3>. Največ uspeha je imela med čla-1 cami ekipa Spartaka, pri mladincih in 'Edinkah pa je Opatija vsem prekrižala _^Une. Vročajte se na ..POLET" »Drugi Marjan ali Milan! Žal nisem utegnil članke boljše pripraviti, ker sem preobložen s sto problemi. Vidva ga bosta že približno razvozljala, saj sta umetnika v tem ...« Mimogrede rečeno, tale je čisto Čopova. Vedno ima sto stvari v glavi, zmerom ga tarejo skrbi in radoveden sera ali spi Franci tri ali štiri ure na dan, vredno bi ga bilo enkrat vprašati. Takole nam piše Franci Čop o svojem enotedenskem bivanju v Avstriji na trenerskem tečaju v Kitzbiicbelu: »Obloženega z delom okoli pričenjg vsako leto elita avstrijske- teristike njegovega zavoja. Ta po-ga snmcanja sezono in tudi tokrat teka ekstremno ozko, smuči so poje bil tu ze sredi svojega dela sve- pol,K>ma paralelne, zelo majhen iz-tovnznam trener Toni S cel o s ter jo pad krmarice (do komaj pol čev-pravkar končal svoj tretji (!) m pri- jja)_ razbremenitev, s katero zače-cel s četrtim tečajem v letošnjem nja zavoj, izvaja s preciznim, rali- Mm lomi. danes pa tKžaHOtofe Kadar pride Klančnik — »Kori« v Ljubljano, se navadno oglasi tudi v našem uredništvu. Oni dan je bil spet v naši sredini. Povpraševali smo ga vsevprek o bodoči sezoni, kaj misli o svojih nastopih, kako je pripravljen in končno tudi o naši mladini. Klančnik je nekoliko drugačnega mnenja kakor bivši rekorder Novšak, ki je v zadnji številki »Poleta« spregovoril nekaj besed o nalogah naših vrhunskih tekmovalcev, ki bi morali bolj skrbeti za napredek smučarskega skakalnega kadra. Ko se je zasukal razgovor na Novšaku in njegovo pisanje, se je »Kori« nekoliko razvnel in nam dokazoval, da tov. Novšak nima povsem prav. »Redno slišimo, tla ml, starejši tekmovalci, nočemo učiti mladine. To je zelo ostra kritika, ki pa ni povsem upravičena. Tudi Ciril Praček je pisal v »Poletu« o vrhunskih tekmovalcih, ki baje nočejo učiti mladine. Ciril je dobro rekel, da ni nujno, da bi moral biti dober tekmovalec tudi dober organizator. Pa še drugo stran je treba osvetliti. Ne samo mi, starejši tekmovalci, na katere danes kažejo posamezniki s prstom, češ da smo samovoljni in predani svojemu samoljubju, tudi v drugih deželah (n. pr. domovini smučarskega športa na Norveškem) se mladi skakalci vzgajajo drugače, kakor nekateri mislijo Po mojem mnenju mora mlad skakalec najprej veliko opazovati in slediti kretnjam skakalca od naleta Pa do konca izteka. In šele nato naj povpraša izurjenega tekmovalca za svet in strokovno pomoč. Ker tako loviti mladino, ko niti ne vemo, ali ima za skakalni šport smisel in nadarjenost, pa je nedvomno izgubljen čas. Tako je zrasel svetovno znani Blrgev Ruud, na podoben način sta začela tudi znana Bradi in Švicar Tschannen ter končno tudi mi starejši *asi« pri nas doma.« Kori ima tudi svoje mnenje o nadaljnji utrditvi smučarskega skakalnega športa. O tem je precej govoril, povzemamo pa le njegove osnovne misli. »Glavni vzrok, da smučarski šport ne gre po tisti razvojni poti kot si to želimo, tiči v predragi opremi. Na podeželju so zelo redki mladinci, ki si lahko sami kupijo dobre smuči in tudi ostalo opremo. Oprema je Pri nas problem št. 1. — Ce lega ne bomo rešili z uspehom, se zaman trudimo. Pa še nekaj bi rad povedal. Navadno govorijo, da bi morali na Gorenjskem imeti največje število smučarjev in da bi morala biti ta Spot tna panoga res množično razširjena. Opazil sem, da je naša mladina na Gorenjskem za smučanje vse premalo zainteresirana. Če danes nimamo v središču zimskega športa številnih tekačev, alplncev in skakalcev, leži krivda v njihovi precejšnji mlačnosti. Zato sem prepričan, da je treba začeti z vzgojo novega kadra drugod, predvsem na Štajerskem in Dolenjskem. kar bo gotovo koristilo ne samo mladini v teh predelih — še več, predramila se bo tudi gorenjska mladež, ki se danes peha za vsemi drugimi mogočimi in nemogočimi »športi«. letu. Ta tečaj je bil namenjen avstrijskim mladincem ter so mu naš trenerski tečaj priključili. Gotovo vas bo zanimala vsebina __________________ tečaja. Že samo dejstvo, da je bil ključnih priprav našega pohorske- ,to prvi avstrijski tečaj za trenerje, ga centra za letošnjo sezono in ure- ki ga je priredila avstrijska sinu-jan j c nove 60-me trske skakalnice cai'?ka zveza, nam dokazuje, da se pri Mariboru, me je konec novem- Avstrijci ukvarjajo s tern, ka-bra presenetila brzojavka; »Čez k° razčistiti nebroj vprašanj, ki so pet dni potuješ v Avstrijo, pošlji sc v zadnjem času pojavila v alp- skega tekmovalca ro bila vseskozi dokumente* S/S g Nairaie hi mast- skem smučanju. Tečaja so se lotili zanimiva, vendar dokaj preobširna So zaklel -^prav sedal sredi dela z vso resnostjo, lahko bi rekel prav ter naj povem le čisto na kratko pa proč. Pa sem se potolažil, mi- pikolovsko pedantnostjo, kar je pri nekaj tudi o tem. Švedska tovar-sleč, saj bo itak prepozno, V petih njih v takih primerih že kar tra-dneli tudi z dinamitom ne dobijo dicija. Vodili so ga Ioni Seelos, " prof. Rosncr, ki je glavni tehnični lini odbojem z obeh nog v enaki meri. Če gledaš njegovo smučino v sveže steptanem snegu, dobiš občutek, kot da vozi le na eni smučki. Poudaril, pa bi rad, da je zavoj, kot sem ga opisal, le neke vrste šolska osnova, na kateri mora j c pozneje tekmovalci izdelati svoj individualni stil. Tudi predavanja o mazanju alp- potnega lista zame (pa sem se uštel to pot, in še kako!). In kot sem kasneje zvedel na tečaju, niso zaradi časovne stiske okoli potnih listov prispeli niti finski, švedski ter norveški trenrji. To pot res ne morem govoriti o najmanjši trohici birokracije. saj sem se pet dni po tisti brzojavki že nahajal v Kitzbiichelu. Piše Čop Franci vodja avstrijske smučarske zveze, ter dr. Prokop, znani smučarski strokovnjak prof. VVolfgung pa je svoja predavanja zaradi prezapo- na Šwix. je po poskusih, ki so veljali nekaj malega: (nekaj sto-tisoč švedskih kron), začrtala ostro prelomnico v dosedanjem načinu mazanja. V glavnem pride za alpskega tekmovalca v poštev mrzlo mazanje, likanje namazane ploskve ter nanašanje raztopljene maže s čopičem. To slednje sc je pojavilo prav z uporabo maž te tovarne. Pa še nekaj, kar je v zvezi z Kar vso čast tistim, ki so skakali slanosti prenašal preko prof. Ros- nasH" zdravstvenim dinarjem in s za mo j potni list in pritiskali ki ju- nerja. Med udeleženci so bila zna- problemi okoli zdravstvene službe ke po neštetih uradih v Ljubljani! na imena priznanih avstrijskih v o- Pn 'n\s doma. Dr. Prokop je mlad Oglasil sem se tiri smučarski zače v (12 po številu), ki so v glav- sporiui zdravnik, ki ga poznajo ne družini Seiler (ki jo tudi pri nas nem mlajši trenerji iu se s tem v Avstriji, temveč tudi drugod dobro poznamo), kjer me je spre- poklicem Ihi vi jo že nekaj časa, ne- P° sve*u\ IH.1 pn nas doma ga jel, sicer resda ne po predpisanem kaj pa je bilo tudi prominenhiili poznamo m pripovedoval nu je, da bon-tonu. kar bos in v pidžami 9- tekmovalcev, ki se bodo trenerske- pride k nam v januarju. 1 ozna na-letni Rudi, ki je v veži že mazal mu poklicu šele posvetili. Med nji- 5? * mnico m I okljuku, in z na-smuči ter mi v eni sapi povedal, da mi dva člana avstrijske državne te- .j"1 domačim strokovnjakom dr. gre letos že redno na svoj ena isti prezentanee VVulter Schuster in Oto ?, °VI . a ze nekajkrat izmenjavala trening, kar mi je tudi takoj do- kazal s knjižnico, v kateri ima prav natanko popisano, koliko, kdaj in kje je vadil (verjetno se za tisto knjižico skriva nekje v ozadju skrbni papači, ki hoče na vsak način prizidati pri hiši še eno čumnato in pospraviti vanjo s pomočjo svoje n a pol olimpijske familije vse pokale kar jih je vsako leto na razpolago v Avstriji. 17-letni Toni, ki je eden najboljših alpskih vozačev na svetu, je istega jutra odpotoval z avstrijsko ekipo na prvo letošnje tekmovanje na Zugspitzc in ko sem pozneje čital v časopisu, da je bil Toni prvi, njegova sestra pa. ki je tudi šla z njim, druga, sem | inlicrr izkušnje na področju športne mc- Na terenu samem smo delno v o- dici.n0- Seznanjal nas je s prvo pomočjo, športnimi nezgodami, masažo. s kontrolo tekmovalcev nad žili skupno s teeajniki-inladinei in študirali njihovo vožnjo, napake ter posamezne prednosti, deloma pa smo se trenerji držali sami zase ter obravnavali vse mogoče probleme treningom in podobnim. V svoje predavanje je vpletal drobne anekdote z letnih in zimskih ollmpiad v vseh mogočih perspektivah. Silno 'T med nJimi V«veda! marsikakšno zanimiva so bila predavanja in ('ko. tla smo se pošteno nasmejali praktično delo v zvezi s študira- ak"..l(; '>ila tista o dopingu: njem terena ter postavljanjem in ' >Itdsinkili so bili maratonci stras-organiziranjem posameznih alpskih 11V ‘xonils,Jaw za polnja- disciplin, v teoretičnem delu pasmo n (j')Pu|l^a.. H- aamrqc zahtev a la obravnavali vse novosti in predlo- , ,nlla- “a i1 v picgbul sle ge, ki jih ho ciala smučarska zveza Avstrije, kakor tudi italijanska smučarska zveza po svojem predstavniku Menardi ju (ki je obenem verjel, da ho tista o prizidava kar predsednik odbora za alpske disei- veliala. Uživajoč edinstven razgled iz gondole vzpenjače na Ralmenkam- Boris Kobal, vaditelj »Partizana«, nam piše s smučarskega tečaja t Lachtalu (Avstrija) Vsaka možnost izkoriščena do skrajnosti soboto popoldne »sem »odbrenkal« s °j zadnji izpit. Nekaj metrov pod Klo-^neuburgerhiitte sem stal ob progi za sieslalom, kjer so tečaj niki-slalomisti redili pregledno tekmovanje, ki naj bi Uu- lzpit enotedenskega tečaja. Snega "T bilo tudi na višini 2000 m izredno malo, °adar jih to ni motilo. Drug za drugim 0 se spuščali skozi vratca v cilj. Zmagal komaj 16-letni fantič, ki je s svojo °žnjo navdušil vse tekmovalce in gle-Qalce- Čeprav so ves teden vozili skoraj h° sami travi, so si že pridobili potrebno korupcijo in izpolnili znanje. Trenirali 0 chievno najmanj 6 ur brez žičnice, ki ‘aradi pomanjkanja snega ni obratovala. tako šo se morali zadovoljiti z ne-j9-’ centimetri snega tekači, ki so ves J*aa tekali po »flikah« snega in si poleg chnike nabirali novih moči. ^osebnost za sebe so bili skakači, kf so _ Bradi pomanjkanja snega v dolinah pri-Sl1 sem gor, da najkoristneje izrabijo Začetek sezone. Čeprav je tudi tukaj bilo s ko raj več trave kakor snega, niso obtiči* iz starega lesenega zaboja so nare-most in ga postavili na tisto mesto, 'ier je teren najbolj ustrezal skakanju. a zaboj so potem premikali naprej in azaj. Preko te improvizirane skakalnice e jc od jutra do večera brez oddiha po-^ahjalo 18 fantov. Willi Gantschnigg, ki JC na skakalnici v Oberstdorfu držal 3 ani svetovni rekord s 124 metri, jih je spuščal neprestano preko mostička — Popravljal, grajal in hvalil. Najmanj šest 1 80 trdo delali, nihče ni tožil, da je Pieveč. Wllli pravi: »Ce liočeš nekaj ve-Jati’ Potem delaj kakor težak!« — Fantje ° se mnogo naučili, zelo izboljšali slog n tudi daljavo skoka. Vsak teden se tako izmenjavajo tečaj-ivi. Prihajajo novi in spet odhajajo obtoženi z novim znanjem. Nehote sem e zatnislil v razmere pri nas . . . Odločno zastopam »stališče, da nam tuji zori in načini dela ne smejo biti abso- KLJUB DOBRIM OBJEKTIVNIM POGOJEM ZA RAZVOJ SMUČANJA TRENIRAJO AVSTRIJCI ZELO OSTRO lutno merilo in vodilo. Priznam tudi, da lamo objektivne težave, tako glede Oieme in dobivanja dopustov tečajni-lr)’ Vendar ne morem mimo dejstva, “ e Pli nas gledanje na kvalitetno dvi- ganje storilnosti tistega kadra, ki bi v prihodnjosti zamenjal nekaj naših, že dolgo vrsto let nastopajočih tekmovalcev — vse preveč megleno in brezbrižno. Ne samo vzgoji tistih nekaj odličnih tekmovalcev, ki so za razliko od inozemcev že itak prikrajšani za marsikatero nujnost, tudi vzgoji številnih dobrih in mlajših tekmovalcev bi morali posvetiti več pažnje in biti bolj prizadevni! Seveda. možnosti je treba najti! Zakaj je kvaliteta jugoslovanskega nogometa cenjena danes povsod v inozemstvu? Ker ji dajemo možnost množičnega, načrtnega vzgajanja. In zakaj predstavlja danes naše kvalitetno smučarstvo, ki je zraslo v zibelki na Blokah, in šele od tukaj prišlo v srednjo Evropo — vedno nekaj istih tekmovalcev, čestokrat zaradi tehničnih pomanjkljivosti ne dovolj realno? Morda zato, ker nimamo ljudi? Ne! Zato, ker smo doslej storili vse samo za nekaj ljudi in zelo malo za množico prav tako mnogo obetajočih. Največ trije naši tekmovalci v vsaki disciplini predstavljajo razred zase in ta-korekoč nimajo resne konkurence. S kvaliteto se srečajo ti fantje šele na mednarodnih tekmah. Mišljenja sem, da bi to kvaliteto mogli dobiti tudi pri nas, in sicer z večjim številom sistematično vzgojenih tekmovalcev, ki bi bili našim »asom« lahko popolnoma enakovredni. Sel- tedaj bo nastala prava borba, kdo bo tisti, ki bo dobil legitimacijo za nastop v inozemstvu in pravico afirmirati naše smučanje v tujini. Tečaj smo veselo zaključili! Ure, ki so doslej hitro minevale, so se v soboto vlekle zelo počasi. Po večerji kar ni šla beseda iz ust. Slednjič je vodstvo le sedlo za posebno mizo. Po nago-' voru g. Haasa in g. Neudeclcerja, ki sta nam položila nekaj »gorkih« na srce in naju z Janezom posebno pohvalila, se je začela razdelitev spričeval in znakov. Midva z Janezom sva bila prva na vrsti, nato še drugih 10 tečajnikov, med njimi tudi obe dekleti. Štirje tečajniki niso .opravili izpita. Po zaključnih govorih, čestitanju in zahvaljevanju smo začeli s prosto zabavo. pline pri EfS) v diskusijo kongresu FIS v inslmicku. ki lin letošnjo zimo. C e hi le novosti v kratkem analizi rali: Slalom: izdali bodo pravilnik, katere like mora vsebovati vsak mednarodni slalom: določeno bo število vrat v odnosu mi višinsko razliko: posamezne države bodo morale imeti določeno število mednarodno priznanih ljudi, ki bodo postavljali alpske proge; pri bitki v slalomu po vsej verjetnosti odpadli. bodo pa slalom zaostrili, ja- vili h vsak tekmovalec pravico popiti med tekmovanjem. Oddali so steklenice še kar brez prevelikega razburjanja. Ko pa se je raznesla vest. da bo njihova vsebina tudi kemično analizirana, so pritekli vsi razburjeni maratonci li komisiji ter vneto zahtevali vsak svojo stekleničko nazaj. -— 1 n še druga: kako so telovadke neke države uporabljale raznorazne gumijaste pripomočke za korigiranje oblik svojega telesa, da bi s io nekrvavo -operacijo nabrale pri sodnikih čim več pik. — kot vidite, je bilo tildi za smeh poskrbljeno, tako da nam ni na tem tečaju ničesar manjkalo. Še mnogo bi se dalo napisati o kar sem videl vsem. kar sem videl v Avstriji, pa ko da bo zajahanje zastavico ime- se mi zdi’ bolj primerno in tudi molu za posledico diskvalifikacijo ja dolžnost je. da vse. kar sem vi-lekmovalva ter da ne ho dovolj, da del in na tem tečaju pridobil, skn-Prišel je »Krampus« in začel z »rang- ki prečno spojnico med zastavica- šam čimprei prenesti na našo min- liste < citati imena: »Gospa Rotvaut — de- m a prešel tekmovalec samo »s cev- (lino y feea jih. _ Vaš Iranci. set po zadnji plati, ker je zamujala ju- tranjo »telovadbo!« Gospa jih je res dobila deset krepkih. Smučarski učitelj g. Kahlbachev jih je držal dvajset. Kuharica je po sodbi: »Deset udarcev, ker je bila juha preveč soljena!« — pobegnila, vendar sodbi ni ušla. Tudi midva z Janezom sva jih djžala vsak po pet. »Za utrjevanje tovariških športnih stikov in v spomin na prizadevanje poglobiti jih« — nama je med delitvijo udarcev tolmačil »Krampus«. In res smo se ta večer sprostili vsi. Moja slivovka je prispevala k tej zabavi pravzaprav največ: že čez dobre pol ure je vsem stopila v glavo. Na programu so bile različne družabne igre in v eni je Janez naravnost mojstrsko »briljiral«. Seveda sem tudi jaz prispeval k razširitvi programa svoj »ples« nogometnega vratarja« — ki je menda odlično uspel, saj sem moral pred ponovitvijo pobegniti. Po solo-plesu za oba Jugoslovana je ob spremljavi na kitaro VVilli zajodlal nekaj veselih narodnih pesmi. Zdaj se je šele začelo pravo veselje, jaz pa sem v spomiansko knjigo narisal g. Haasa pri ocenjevanju tečajnikov. Pozno ponoči smo se poslovili, kajti tečajniki, odnosno »novopečeni« smučarski učitelji, so zgodaj zjutraj odšli, midva pa sva se v nedeljo vsaj enkrat »prosto smučala«. Lepi so spomini na ta tečaj, ljudi in tovarištvo, ki je vladalo ves čas. Prisrčno sva se poslovila od g. Haasa, g. Neu-deckerja in našega učitelja g. Kahlba-cherja z željo, da se prihodnje leto vidimo v Sloveniji. Z j e epom sva bila v eni uri na postaji in z nepozabnimi vtisi sva sedla v vlak, s katerim sva še isti dan prišla v Ljubljano. (Konec) je Če. Čečena vrsti... 9r y % 3L Y: kc,. - ascs & esm 'th' »Slišiš, kdo bo pa pospravil koše. mrežo in tribune?« »Nič ne skrbi, saj sta zadaj še inž. Bloudek in Mlakar.,.« i EN O C O W E Sprehod po hrvatsko - slovenski liniDmžina -y- mc je zborovala ___... „........ ' S||B J; začetku prejšnjega tedna je po- izvoljen tov. ferliuoi Davorin, za fmmmsMmm plasma Slovencev na prvenstveni lestvici realna slika prave kvalitete posameznih slovenskih moštev. Morda se kdo z našimi zaključki in ugoto- S im*? Strmja!* ve.ndar je treba poudariti, da presojamo slovenska moštva izključno po dogajanjih v hrvatsko-slovenski ligi. —- . . i , . / c- ....—Je po- izvoljen tov. Ferligoj Davorin, sklepom (po izrazito samoljubnem preti- J:. J yrfcuJ} vela ena najboljših sekretarja pa tov. Krotek Stane. logu mariborskega Železničarja, tla od 7 fUZm Ljubljane ob pri- Skupščina je sklenila, da se bodo Štirih dva slovenska kluba iz hrvatsko- sjmosU blizu <0 elanov. Skupščina člani strelske družine udeležili vseh slovenske lif ~ ‘— ’ * ~ * "* --- ----1 1 ... tekmovanja solu osti blizu (0 lige izpadeta. Dosedanji potek je podrobno pregledala svojo dejav- strelskih prireditev "in "tudi na drug ti 7t?Sk°f0VenT U? je T kritično ugotovila, da kljub način razširili svojo dejavno ‘. 31, da sta predvsem tniui ,r, precejšnjim uspehom na področju strelstva vendarle še niso »DOMAČA« LESTVICA Ce pogledamo lestvico, sestavljeno na podlagi odigranih tekem med slovenskimi moštvi, vodi zaenkrat Branik pred Odredom, dasi je Odred v celokupnem plasmaju zavzel boljše mesto od Branika. Seveda je Branik »spravil« obe zmagi doma in zmagal le nad Rudarjem na tujih tleh, vendar poraz Odreda v Mariboru tudi ni bil le slučajen, čeprav je marsikoga močno osupnil. Razmerje med Železničarjem in Rudarjem in obeh do Odreda ter Branika je precej realno, tako da »domača« lestvica le nekaj pove: Branik Odred Železničar Rudar 11:5 8:5 4:6 1:8 ali je odred izpolnil PRIČAKOVANJA? Do neke meje je, vsaj po končni razvrstitvi na prvenstveni lestvici. Vendar točke niso pravo merilo za presojo. Odred je namreč imel med vsemi štirimi slovenskimi predstavniki največ izkušenj od prej in le te so pravzaprav pripomogle k trenutnemu uspehu. Mirno lahko trdimo, da Odredovo moštvo v svoji formi ni prav nič napredovalo. Mogoče bo kdo dejal, da je bilo temu krivo sodelovanje v republiški ligi. Ta je udaril mimo cilja. Osnovni vzrok ni v tem in tudi sami igralci niso temu krivi. Kdo je krivec, ne bomo ugotavljali. Pribijemo pa lahko, da ves čas tekmovanja v hrvatsko-slovenski ligi v O dre do vem moštvu nismo opazili nobenega novega igralca, še celo ne kakšnega mladinca in če smo odkriti, v tem grmu tiči zajec! Dotoku, ali bolje vzgoji mladega kadra posvečajo premalo skrbi/ standardni igralci pa so bili več ali manj že »siti« žoge, kar se je opazilo na mnogih tekmah. In še nekaj! Odred naj bi se morda raje oprijel enostavnejše igre, ki mnogokrat rodi večji uspeh kot nepotrebne kombinacije, saj se ta praksa v nogometu že močno uveljavlja. Odred je odigral pet tekem doma, štiri pa zunaj. Med največ je uspehe Odreda štejemo visoki zmagi nad Tekstilcem in Šibenikom, zraven njiju pa lahko uvrstimo tudi prvi poraz Metalca v dosedanjih srečanjih z Odredom. Ce pa pogledamo »arhiv« izgubljenih točk, mečeta poraze v tekmah z Branikom v Mariboru in s Kvarncarjem na domačih tleh (!) precej temno luč na Odredovo enajsterico, čeprav je bil poraz v Osijeku res preob-čutna katastrofa. Toda Odredovce bi še radi videli zaigrati tako, kot v tekmi s Tekstilcem, kajti tedaj bomo mogli upati na dostojen uspeh našega trenutno najmočnejšega predstavnika. Kot celota je bilo Odredovo moštvo v zelo spremenljivi formi. Med posamezniki je bil v Odredovem moštvu najpo-žrtvovalnejši Berginc, ni pa skoraj razlike med njim ter Medvedom ih Toplakom, medtem ko so ostali enkrat zablesteli, drugič pa močno razočarali. Tudi Bencik ni dal partij, kot smo jih pri njem vajeni. BRANIK JE UGODNO PRESENETIL Malo več prisebnosti v nekaterih tekmah (s Šibenikom v Mariboru in Slavijo v Karlovcu) bi lahko mariborskemu Braniku prineslo ob loncu jesenskega prvenstva boljši plasma in celo prednost pred Odredom, četudi je doseženo tretje mesto za Mariborčane odličen uspeh. To potrjuje tudi zadovoljiva bilanca petih zmag, enega neodločenega rezultata in le treh porazov. Ce upoštevamo še dejstvo, da je v vrstah Branika nastopalo nekaj mladih igralcev, so Bianikovci dosegli več, kot se je od njih pričakovalo. Skratka, izmed slovenskih enajsteric so najbolj uspeli. Zanimivo za Branik je, da ni na domačih tleh izgubil nobene tekme, čeprav je bila izguba točke s Šibenikom prav nepotrebna. Tudi v Karlovcu bi se lahko izognili porazu, medtem ko sta bila poraza v Varaždinu in Osijeku pričakovana. Največji uspeh so Mariborčani želi z. zmago nad Odredom, pomembna pa je tudi njihova zmaga nad Rudarjem v Trbovljah. Branik igra enostaven in koristen nogomet, igralci so nevarni predvsem v nenadnih prodorih, hrbtenica moštva pa je vsekakor krilska vrsta. Zelo dobre partije so dali Gajšek, Filipančič, Železin-ger in Plaznik, omeniti moramo pa še mladega Neuberga v napadu. Duši moštva, ali »koklji med piščanci« sta brez dvoma Sočan — ki je pravzaprav najboljši in najpožrtvovalnejši — ter Cebohin, poleg teh je zelo dober talentirani Kompoš, vratar Ovčak pa jim pridno druguje. KAJ JE Z RUDARJEM? Odkrito rečeno, Rudarja nam je žal. Posebno zato, ker vsakdo ve, pod kakšnimi okoliščinami raste in se razvija mladi nogometni rod trboveljskih »podzemnih krtov«. Poleg težkega dela, ki ga dnevno opravljajo, še najdejo čas za nogomet, pa je škoda, da jim je tolikokrat spodletelo. Ce to drži, da jih je do takega položaja pripeljala slaba disciplina, je treba napraviti med njimi red. Ali pa jim morda manjka dobra trenerjeva roka? Brez dvoma bi se še mogel najti izhod iz trenutnega položaja, saj so fantje vsi še mladi in več ali manj talentirani nogometaši. Drži pač, da so od vseh tekem igrali štiri na svojem igrišču in si priborili doma tudi edini zmagi. Od teh je najpomembnejša nad Šibenikom, medtem ko so proti Braniku povsem zatajili. Pomemben je tudi tesen poraz v tekmi z Odredom. Toda če vzamemo, da je Rudar igral že v II. zvezni ligi, se nam nehote vsili misel, da so za neuspeh Rudarja krivi globlji vzroki, saj so sicer znani kot borben in požrtvovalen kolektiv. Najboljši igralci moštva so Knaus, Orač in Ahlin, občutno pa se bo poznal enajsterici odhod Klančlšarja. ŠE NEKAJ MISLI OB ZAKLJUČKU Dejali smo že, da se z našimi ugotovitvami verjetno vsakdo ne bo strinjal, lahko pa rečemo tole: Ce pogledamo Odred, se nahaja v neki stagnaciji. Ugotovili smo, da ima za težje preizkušnje le premalo igralcev; nima takorekoč zaledja v mladini, ali pa se preveč zanaša na »dotok od zunaj«. V tem se ostali trije predstavniki od Odreda bistveno razlikujejo, — saj smo pri dveh ugotovili lep napredek — čeprav se še v mali meri tudi pri Železničarju in Braniku uveljavlja metoda »pomoči od zunaj«, kar pri Rudarju povsem izključujemo! Je pa za vse te tri klube hrvatsko-slovenska liga velik izpit, ki jim bo dal obilo izkušenj. Pravilna pa je pot: tudi mlade igralce vzgajati za težje nastope in usposabljati lastni kader. V tem je bodočnost, pa čeprav šele čez leto ali dve, s tem je končno zagotovljena tudi dejanska pravica obstoja vsakega kolektiva. Menda bo kar držalo to, kar je dejal nekoč znan strokovnjak: »Ribe je treba gojiti in ne samo loviti«! In v drugem delu? Žoga je okrogla in je težko ugibati. Trenutno je naš najboljši predstavnik še vedno Odred. V jesenksem delu je izval pet tekem doma in štiri zunaj. V spomladanskem tekmovanju pa ga čaka nekaj težjih srečanj v gosteh, razen tega pa tudi v Ljubljani ne bo igral na svojem igrišču. Kljub temu lahko upamo, da jo bo dobro »zvozil«, posebno če bodo fantje zaigrali tako kot v zadnjem kolu jesenskega dela. Seveda še ni konec tekmovanja in bo treba precej znoja v borbi za točke. Približno enako stališče ima Branik, ki bo tudi večkrat na potovanju kot v »lastni hiši« razen tega pa je na sredi poti ostal brez trenerja, medtem ko bosta Železničar in Rudar mogoče imela nekoliko več sreče. Za vse pa velja: boriti se bo treba do konca, ker le to vodi do uspeha! V BODOČE 12 KLUBOV? Morda se je sedaj po končanem jesenskem delu še bolj pokazala huda napaka, ki jo je zagrešil plenum NZS s svojim pač pokazal, da sta predvsem Branik in Železničar precej pridobila na kvaliteti. Da se ta stvar delno popravi, ni napačna ideja, ki jo — mimogrede povedano — pozdravljajo tudi hrvatski klubi, naj bi se v bodoči sezoni povečala liga na dvanajst udeležencev, t. j. sedem hrvatskih in pet slovenskih. S tem bi bila vsaj delno popravljena storjena napaka, ker bi praktično izpadel samo en slovenski klub (kar bi bilo edino pravilno), istočasno pa bi lahko vstopila v hrvats«o-slovensko ligo dva nova slovenska predstavnika, pa bi bil »volk sit in koza cela«. Te ga mnenja so tudi nekateri nogometni funkcionarji Slovenije, pri Braniku pa so med drugim takega mnenja: »Nepravilne se nam zdijo predvsem pro-pozicije za vstop v nadaljnja tekmovanja v hrvatsko-slovenski ligi, predvsem pa propozicije glede izpada iz lige in to za slovenske predstavnike. Tako na primer od 6 hrvatskih klubov; izpade samo eden, medtem ko izmed samo 4 slovenskih klubov kar 2. Vzemimo sedaj možnost, da bi se vsi štirje slovenski klubi, ali pa vsaj trije, plasirali v zgornjo polovico, pa bi kljub temu morala dva izpasti. Po našem mnenju bi se morali pogoji za izpad za hrvatske in slovenske klube izenačiti, ker tudi kvaliteta in dosedanji uspehi slovenskih predstavnikov govorijo za to. Smatramo tudi, da bi se število klubov v tej ligi lahko zvišalo vsaj na 12, tako da bi hrvati in Slovenci dali v ligo še po enega predstavnika, is prvenstvenih tekem v vsem letu vsekakor ni preveč. Letos v jeseni se je na primer tekmovanje začelo zelo pozno, to je zadnjo nedeljo septembru, končalo pa se je že sredi novembra in torej ni trajalo niti dva meseca. S povečanjem predstavnikov v ligi bi bilo tekmovanje še bolj zanimivo, obenem pa bi pomenilo korak naprej za dvig kvalitete slovenskega nogometa. S tem bi se pa tudi ublažili pogoji za izpad, ker mislimo, da ni v interesu napredka slovenskega nogometa, da bi v letu 1953 kar dva že precej kvalitetna kluba morala spet nazaj v republiško ligo. Jasno pa bi lahko v ligo prišla dva nova slovenska predstavnika — prvak zahodne in prvak vzhodne skupine republiške lige. Ti pogoji so vsekakor sprejemljivi, ne samo za sedanje ndelečence, ampak tudi za vse ostale slovenske klube.« f Konec) "e zadostili vsem nalogam, predvsem glede skrbi za najmlajši kader, to je za pionirje. Odlika te družine je, da ima vključenih v svoje vrste veliko število žena, ovira pa dober razvoj nekoliko šibko finančno stanje in nerazumevanje nekaterih terenskih organiza-c'j< predvsem OF, ki menda ne razume, da je razvoj strelske družine tudi koristen delu Osvobodilne fronte. Zanimivo je, da zahteva terenska organizacija OF za vsak večer uporabe dvorane 600 dinarjev! Brez dvorna tak odnos do strelskih organizacij ni pravilen in bodo morali odgovorni funkcionarji OF terena Ajdovščina vendarle svojo napako sprevideti. Za predsedniku je bil Tudi miličniki so dobili svojo strelsko družino Pretekli četrtek so miličniki y Domu LM ustanovili svojo strelsk0 družino z imenom »Miličnik«. predsednika je bil izvoljen komandant Ljudske milice LRS polk. L°" ovšek Ivan — Jan, za sekretarja pa major Jože Slovenc. Člani strelske družine in udeleženci skupine so vstavili v svoj program ',aR tesnejše sodelovanje z ostalino družinami in vzgojo mladega naraščaja. I IH pil: To je »Perov pokal«, ki ga je danes osvojilo moštvo Akademske strelske družine (glej poročilo na 1. strani) Kdo je odgovoren? Železnic ar v vzponu Ljubljanski Železničar je zasedel šele osmo mesto. Površno gledano je to med desetimi udeleženci pravzaprav neuspeh. Vendar je ta položaj popolnoma realen, saj se je enajsterica šele proti koncu jesenskega .prvenstva dodobra vigrala in ustalila. Po začetnem uspehu nad Rudarjem je Železničar doživel po vrsti tri poraze, od katerih j :• bil oni v tekmi s Proleterjem prav ne; Leben. saj so igrali na domačem igrišču in imeli pol uspeha takorekoč »v žepu«. Neizbežna pa sta bila poraza v Šibeniku in z Odredom. Pomemben uspeli so doživeli s polovičnimi rezultati proti Tekstilcu doma ter proti Slaviji v Karlovcu in Metalcu v Zagrebu. Tudi zmaga nad Kvarnerjcm je bila zaslužena, medtem ko jim je zameriti še poraz v Mariboru. Vse to kaže, da se je Železničar od republiškr* lige dalje precej dvignil, čepiva*- še mnogo zaostaja za Odredom in Branikom. Pozitivno pa je pri Železničarju dejstvo, da večino moštva sestavljajo mladi igralci, od teh pa je največ izšlo iz domačega mladinskega moštva. Pomanjkanje tehničnega znanja nadomestijo s požrtvovalnostjo, kar jim je tudi prineslo dokaj uspeha. Seveda bo treba med njimi še precej dela, da bodo lahko napredovali! Državna nogometna reprezentanca, ki jv danes odigrala važno meddržavno tekmo z reprezentanco Zahodne Nemčije, je potovala v četrtek skozi Ljubljano. Na postaji so reprezentanco sprejeli zastopniki nogometnega športa v Sloveniji, pa to ni toliko važno, kot dejstvo, da so vsi reprezentanti z vodstvom v red od Zagreba do Ljubljane, pa še . dalje od Ljubljane do Jesenic stali v prenapolnjenem brzovlaku. Od Ljubljane tlaki1' ji ur je komaj uspelo dobiti .štiri prazna inesla v kupeju. Kdo je torej odgovoren, da ni bila zagotovljena našim reprezentantom večja udobnost, saj vendar zastopajo državo v tako važnem srečanju? Ali ni bilo nikogar v Beogradu ali kjer koli, ki bi mogel posredovati pri železniški upravi, da bi nogometaši dobili vsaj skromen vagon? Menda Churchill na listi najboljših športnikov? , -Uigieška, revija »AVorld Sports je objavila v svoji tlečein-brslu številki rezultate ankete o najboljšem športniku (amaterju ali profesionalcu) v letu 1952. V anketi so sodelovali ugledni športni novinarji in funkcionarji iz najrazličnejših držav.' Vsak je lahko predlagal štiri športnike, ki so potem po vrstnem redu dobili z. 5. 2 ali ! točko. Anketa io dala naslednje rezultate: I. Emil Zatopck (ČSR) 63 točk. 2. Bob Matliias (ZDA) 22.3. Alanom Jackson (Avstralija) 14, 4. Frank Sedgman (Avstralija) 13. 5. Maureen Connolly (ZDA) 8, 6. W in s ton Churchill (Vel. Britanija) in Aihemar da Silva (Braz.) 3. 8. Mc Keulev (Jamaiea) 4. 9. Andersen (Nor v.), Ascari (Italija), But hm (ZDA), Cobb Veh Britanija), Coppi (Italija) in Gardner (Vel. Britanija) po 3 točke. Z velikim naskokom je zmagal torej Emil Zatopck. veliko presenečenje pa predstavlja gotovo, da se je angleški ministrski predsednik Churchill tudi pojavil v lestvici najboljših športnikov. Zanimiva je obrazložitev, ki jo je dal glavni urednik švedskega lista »Idrotlsbladel < Torstcn Tegner, zaka j je postav il Churchilla zu najboljšega športnika (na drugo mesto je postavil Mathiasa, na tretje Da Silvo in na četrto MeKcnleya). Zato, ker sc je uspešno boril proti predsodkom, proti trdovratnosti. proti vsem strankam in proti ča§u. Velik športnik! Predsednika mednarodnega olimpijskega odbora A ver v j a Brunda geja so tudi vprašali za njegovo mnenje. Odgovoril je takole: : Po strogi definiciji so le amaterji športniki, kajti profesionalci so poslovni ljudje, odkar je profesionalni šport zelo važna vrsta načina preživljanja.« Brundage je zatem imenoval v abecednem redu štiri imena športnikov, ki so po njegovem mnenju amaterji: lljalmar Andersen. Bob Matliias. Bol) Rieharcls in Emil Zatopck. Verjetno misli Spori iz /iiricha na Zaiopka, ko v svojem komentarju k tej anketi nekoliko ironično sprašuje, če verjame Brundage tudi še v štorkljo. Športni minister v inditi V Indiji posvečajo športu čim dal y več pozornosti in so pred kratkim l,v® ,0 celo posebno ministrstvo, ki bo skibe za razvoj športa v Indiji. Prvi »špoi'tn . minister Indije je Raja iz Ramnada, si je že pridobil mnog'' --»slu» za m0" ski šport. Službene objave VAŽNO! Nogometna zveza Slovenije ho od 1. jan. 1955 dalje objavljala v športnem tedniku »Polet« vse službene vesti, kot sporede tekem, delegiranja službujočih delegatov >" sodnikov, registracije igralcev, kazni itd. Zato pozivamo vse nogometne podzveze, n°' gometne centre, klube in sekcije, da se s 1. januarjem 1955 brezpogojno in obvezno naročijo na »Polet«! Naročilo na list priporočamo prav tako vsem nogometnim sodil kom, ker bo tudi Zveza nogometnih sodnikov Slovenije v »Poletu« objavljala svoje službene vesti. . NZS Plenarni sestpnek nogometnih sodnikov Ljubljane Prvi plenarni sestanek ljubljanskih lin/ motnih sodnikov v . 1951 bo 9. januarja t0-*. ob 19. uri v prostorih Z s S v Likozarjev! ci 12. ONS Ljubija«0 Skupščina Nogometne podzvez® Ljubljane Bedna letna skupščina Nogometne podz\‘ze 1 1" " 1 januarja 1955 ob 9. tiri v Ljubljana bo 25. prostorih Zveze športo zarjovi ulici 12. Slovenije v Skupščina NK Krim Tečaj smučarskih sodnikov Sl §!av!| a nove društvo | ^d1 sicer precej skromni udelež- šče, vendar je nekdanje društvo hi elanov Sloge in Amaterju je bi- usmerilo svoje delo predvsem v no-v- ,w„l- ~ -i-.: 'v. gomet. zato 'je nekaj ostalih sekcij la. v petek zvečer v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani izredna skupščina obeh društev, ki je imela glavni namen spojiti članstvo v močan enoten kolektiv zaradi objek- tivnih razlogov, ki so upravi obeh /družilev in uvidel-, da l,n «1,,,!,,;., “eccmnra oo 11.20, odhod z avto,,»=-■■- . ......................... društev k temu pri vedli. Zanimivo koristila razvoiu šnort, PreSm z .Bieda n* J* u. Izpred Jelovec. Zaključek pri trm ne zadene krivda (oliko železniške je. da je bil na tej skupščini navzoč j,, vodilo obe društvi 1 združitvi ,Pca,a 1)0 ’11' mi pol cami LEGENDA (od vrha navzdol): Bela puščica kaže dva bela križca, ki označujeta mesto v Dibonovem kaminu, kjer sta padla prva dva plezalca: Mo-ravs Hinko in Uršič Ivan. Z belim krogom poleg križcev je označen klin z vponko, v kateri je visela nepoškodovana nylon vrv, ki je na sliki označena črno. Osamljeni križec pa označuje mesto ob klinu, kjer je v noči 4. do 5. maja umrl Uršič Milan od izčrpanosti. Beli križec poleg belega trikotnika označuje mesto, kjer sta se ob prihodu reševalcev nahajala Uršič Jože in Karner Frane. Na tem mestu je Karner umrl dne 5. maja 1922 ob 18.15. Črni trikotnik poleg obeh znakov (levo) označuje mesto, kjer je bila najdena 25. maja gumirana šotorska vreča ponesrečenih. Beli znak oblike šotora označuje previs, kjer bi se reševalci in ponesrečenci lahko zaklenili pred dežjem in kamenjem. G - Glavič, kjer je v klinu visela razrezana vrv. Krog (črno obrobljen in bel) označuje zijalko pod varnim zavetjem previsa. Bela puščica kaže križce, kjer je v grapi po osmih urah reševanja umrl Uršič Jože ob zori 6. maja 1952. P ikčasto-črtkano je označena smer reševanja Uršiča Jožeta. Pikčasti del nad grapo je iz šrbine neviden, za robom raza desne stene nad grapo. Levo spodaj je vrisana smer pristopa ponesrečencev od Dibonove police do pod kamina. (Fotografirano 25. maja iz škrbine. Posnetek — montaža in opis: M. Keršič — Belač.) rati na klinih in bi se jih lahko naslednji dan ali čez nekaj dni po isti poti kot Uršiča Jožeta spravilo nepoškodovana iz stene na škrbino. Klin, v katerem je viselo z vponko in na vrvi truplo Milana, je bil dovolj trdno zabit, da bi vzdržal tudi truplo Karnerja, teren sam pa je na tistem mestu tak, da bi lahko zabila še več klinov — le z nekaj minutno zamudo. Za poznejše reše- vanje teh trupel iz stene bi bilo potrebno le zadostno število sposobnih in za to iz-vežbanih reševalcev! Bojim se, da je pri ti-steh lažeh resničen in v prizadetih ljudeh v tistem trenutku najbolj grozno doživljen Jožetov krik: »Jooj!...« ko sta reševalca verjetno res obrnila obraze v steno in nista imela poguma do konca gledati posledic svojega početja, ki ga je gledal Milanov brat in Karnerjev prijatelj Jože Uršič, ki je bil že pred tem v kritičnem fizičnem in psihičnem stanju. Prepričan sem, da so bile posledice padca obeh trupel za izčrpanega Jožeta usodne in nam je po tem dogodku njegovo poznejše obnašanje in dokončni fizični in psihični zlom lažje razumljiv. Tudi nam bodo razum-1 ji veš je po tem dejanju storjene grobe napake obeh reševalcev, ki sta osamljena in brez vsake za to potrebne reševalne opreme ob nastopajočem mraku in skrajno slabem vremenu brez nujne pomoči vsaj še dveh ali treh odličnih alpinistov stala pred nalogo, spraviti izčrpanega Jožeta Uršiča na varno. Vse, kar se je pozneje dogajalo v tisti steni, v temi in meglenem viharju, ko sta silila do konca izčrpanega Jožeta Uršiča, da se je le z obeh strani na vrvi varovan sam reševal in moral v takem stanju sam plezati — je ena sama obtožba nad vsemi ljudmi, ki so se tistega reševanja udeležili Takrat je bilo prepozno razmišljati o tem, zakaj sta* se ob Uršiču Jožetu borila s steno samo dva, od naporov izčrpana moža. Prepozno je bilo spraševati posamezne reševalce, kje so odeje, kje je suha obleka za izčrpanega Jožeta, kje so kuhalniki za gretje čajev, ovomaltin, kje je drog za reševalno vrečo, ki je ostala v grapi pri Župančiču, kje je Graningerjev sedež, s katerim bi morali spravljati Jožeta imobiliziranega iz stene, da bi pri reševanju fizično ne sodeloval. Delo je izčrpavalo pred reševanjem dobro spočite reševalce Medjo in Kru žica; v vetrovkah, ki so bile v dežju v hipu premočene, sta izgubljala v temi vso razsodnost ob boju, ki se je iz reševanja ponesrečenca spremenil v obupno reševanje njiju dneh samih. Ali je potem čudno, da je po osemurnem plezanju in visenju na v pasu in čez prša stiskujoči vrvi, po treh dneh lakote, dežja, fizičnega izčrpavanja in psihičnih pretresov ob doživljanju smrti štirih svoiih prijateljev in bratov, njihovih strahotnih padcev v megleno globino, končno Uršič Jože ugasnil in umrl ob zori torkovega jutra 6. maja . . .? Takrat sta Medja in Krušič pozabila na uporabo pomožnih vrvic za fiksiranje mrtvih trupel. Pozabila sta, ali pa niti nista bila več sposobna splezati 4 metre nad Milana do nepoškodovane ny!on vrvi, ki bi jima lahko služila pri varovanju ponesrečenca. Pozabila sta. Jožeta preobleči v suho obleko, pozabila sta ga zakleniti v zavetju previsa udobne zijalke, pozabila sta na vse tisto, kar so že pred začetkom reševanja pozabili vsi, od načelnika centrale in tehničnega vodje reševalcev pa do zadnjega najbolj preprostega drvarja iz Kranjske gore, ki ga je na škrbini zeblo vso noč — ker je pozabil doma rokavice . . . Nihče od prisotnih ni vzel s seboj vsega, kar bi na tisto strahotno reševanje morali nesti e. . Nihče ni poznal svojih dolžnosti, nihče ni poznal kvalitet svojih tovarišev. Prišli so pomagat: praznih rok, kot brezglava čreda ovac, ki se zaklanja v zavetju pod pečevjem, medtem ko volk trga grla tistim, ki so ostale na planem . . . Vsi tisti ljudje, ki so bili v tistih dneh v Špiku, od ponesrečenih pa do reševalcev, so na kakšno važno stvar pozabili . . . Vsak je storil morda eno, morda deset napak, in rezultat je bil tako katastrofalen, kot ga zgodovina našega planinstva ne pomni v sto letih. Tako ne sme biti nihče prizadet, če danes glasno povem: Tako kot so bili vsi tisti mladi fatitje iz Slov. Bistrice nedorasli in nedozoreli za plezanje Dibonove smeri meseca maja ob dežju in viharju — tako nedozoreli in slabo usposobljeni so bili ob njihovem reševanju reševalci, ki so jih šli tja v Dibonovo smer reševat! Po poznejših neuspešnih akcijah — izvršenih skupno z ljubljanskimi reševalci — smo iskanje trupel zaradi slabih razmer v steni odložili za nekaj dni. Z ekipo z Jesenic pa smo se dogovorili, da bodo oni opazovali snežne razmere v steni in ko bi se kamenje v glavnem obletelo, bi z njimi skupno spravili ostale tri trupla v dolino. Toda to čakanje se je vleklo iz tedna v teden — poziva z Jesenic ni bilo in sami v steno tudi niso šli. Okoli 14 dni po nesreči so na pobudo celjskega alpinista Debeljaka spravili iz stene le najnižje ležeče truplo — čigar identitete pa iz razumljivih vzrokov niso ugotovili. V tistih dneh se je posebno v Ljubljani mnogo govorilo o nesposobnosti naših alpini-tov in reševalcev. Kazalo je tudi ter končno postalo jasno, da nas Jeseničani sploh nimajo namena klicati k sodelovanju, pač iz užaljenosti, ker smo kritizirali njihovo postopanje pri reševanju. Zato sem zaprosil predsednika PZS tovariša Koširja Fedorja, da me pooblasti, da iz vrst alpinistov in reševalcev iz Ljubljane organiziram ekipo, ki bo skušala trupla spraviti iz stene, ter naj bi po možnosti z vzponom v steno Špika po sledovih rekonstruirala nesrečo in reševanje, ki so ga šepetajoče izjave posameznikov postavljale v neprijetno luč. Za to akcijo pa sta se iz Ljubljane javila samo mlada, a resna plezalca Kilar Mitja in Vido Vauken. 25. maja smo ob petih zjutraj pristopili iz Mihovega doma v treh urah na škrbino med Špikom in Frdamanimi policami. S seboj smo nesli težko opremo: vsak eno vrv, po 8 vponk in 10 klinov, jeklene čelade in Grammingerlev sedež — cepine in kladiva ter dereze. Ob osmih smo se spustili v grapo, ob pol enajstih smo bili na mestu nesreče in ob enih spet nazaj na škrbini. Cas navajam samo zaradi primerjave hoje in plezanja z vso opremo, ki je za to steno potrebna. Vzpon smo izvršili v precej istih snežnih razmerah kot takrat reševalci oziroma ponesrečenci. Med našim vzponom je s hudim in ostrim vetrom rahlo snežilo in je bila temperatura nekaj stopinj pod ničlo ter sneg ves čas zmrznjen. V vsej smeri reševanja Uršiča Jožeta smo lahko še vedno sledili vsem stopinjam reševalcev, ter so bila povsod dobro vidna tudi poravnana in stentana stojišča v snegu. Tildi po Dibonovi polici so bile še vedno jasno vidne globoko v ledeni sneg vsekane luknje stopinj ponesrečenih plezalcev, ter so jasno obeleževale pristop čez snežišča do stene pod Dibonovim kaminom. Plezali smp namenoma zelo počasi in skrbno analizirajoč zapažanja. Pri tej akciji smo soglasno ugotovili naslednje: 1. Po grapi in v smeri reševanja bi lab ko pri reševanju ob sposobnem vodstvu in potrebnem številu za to sposobnih reševalcev in plezalcev, sodelovalo istočasno tudi deset ljudi, ne da bi pri delu drug drugega spravljali o življenjsko nevarnost. Potrebno bi bilo le reševanje organizirati tako, da bi v času, ko pleza prva naveza — po spustu v dno grape — navzgor v stene do pomola, sestopala v grapo že druga naveza. Ko bi bila prva naveza že v prečnici, bi plezala druga do pomola navzgor, a v grapo bi se že spuščala tretja naveza. Ko bi prva dva pripravljala Gremmingerjev sedež za spuščanje, bi druga naveza fiksirala v prečnici za prečenje potrebne vrvi in jima sledila do mesta, od koder bi začeli skupno z reševanjem. Ostale naveze bi jim v istem redu sledile — ter se v tem redu tudi vračale s ponesrečenci. 2. V dnu grape smo našli nahrbtnik, ki so ga reševalci odvzeli Uršiču Jožetu — preden so ga spravili v reševalno vrečo. V njem je bil fotoaparat (s posnetki s stene) in neuporabljena vetrovka, ki je iz nerazumljivih vzrokov nihče ni od ponesrečenih oblekel vkljub bivakom in slabemu vremenu. 3. V naslednjem raztežaju nad snežiščem smo pod pomolom naleteli na prostorno, s previsom zavarovano zijalko, v kateri bi bilo treba ob pravilni organizaciji nujno zakleniti Uršiča Jožeta, ga masirati, preobleči v suho obleko, zaviti v odeje in ogrevati s toplo pijačo! To delo bi lahko reševalci brez nevarnosti za lastna življenja opravljali vso tisto usodno noč, ali pa tudi dva naslednja dneva. 4. V steni nad zijalko je bila v klinu nad glavičem privezana dvakrat prerezana, razpletena in iz dveh delov zvezana ny!on vrv, ki sta jo odrezala prva reševalca s ponesrečencev in pustila na tem mestu pri spuščanju Jožeta Uršiča. 5. Na mestu, kjer sta bila ob prihodu Medje in Krušiča na izpostavljenem pomolčkit na klinu zavarovana Uršič Jože in Karnei Franc, je v plitvi zajedi ležala gumirana šatorska vreča. 6. Pred kaminom je bil nad dlan širokimi stopi v navpični formaciji med masivna sklade do vratu zabit prečni klin z vponko, v kateri je bil monogram S. B. (Slovenska Bistrica). Na tem klinu je bil privezan takrat ob nesreči Uršič Milan. 7. V levi steni Dibonovcga kamina je v klinu skozi vponko potegnjena visela nepoškodovana nylon vrv brez vozlov. Eden od koncev vrvi je visel prosto po steni, drugi konec pa je bil v dolgi zanki zamotan na izpostavljenem stojišču vrh kamina med dva cepina, ki sta bila last prvih padlih: Uršiča Ivana in Moravsa. Cepina sta ležala na tleh stojišča nepritrjena na zankah. Oba cepina smo odnesli s seboj. 8. V klinu in vponki viseča vrv bi potrjevala mnenje, da sta se prva dva plezalca hotela vrniti izpod najtežjega mesta v tej smeri in pripravljala vrv za spuščanje. Pri tem sta storila usodno napako, da sta se oba razvezala — ne da bi bila vsaj s samovarovanjem varovana na stojišču. Pri nameščanju te vrvi skozi vponko se je verjetno eden od njiju nevarno stegnil do klina in pri tem omahnil, pri čemer je lahko ena sama sunkovita kretnja spodnesla drugega na tesnem stojišču. Izključujem nore govorice nekaterih, po katerih naj bi Uršič Ivan premišljeno razvezal s sebe varovalno vrv in skočil za prvim padlim Moravsom. V dno stojišča je bil zabit še en trden klin, ki pa ga najbrž nista uporabljala, v strahu, da bi se vrv v njem po spuščanju zataknila. Nerazumljivo nam bo ostalo stališče preostalih treh, da se po padcu prvih dveh z mesta, kjer jih je zadela ta katastrofa, sploh niso ganili in je Uršič Milan umrl v istem položaju, v katerem ga je presenetil padec prve naveze. Komaj dobre 4 metre nad njim je visel po steni konec nepoškodovane nylonkc, ki bi jim lahko služila pri spuščanju nazaj do Dibonove police. Od mesta, kjer so drug za drugim umirali, je bilo samo pol vrvnega raztežaja navzdol do previsa, kjer bi se lahko na robu s cepini poravnanega snežišča zaklenili pod gumirano šatorsko vrečo, ki so jo imeli pri sebi. Ob povratku nazaj na škrbino smo ugotovili še naslednja važna dejstva: V tisti steni ni nemogoče izvršiti reševanja z Gramminger-jevim sedežem. Za tako reševanje je le potrebno zadostno število za to usposobljenih ljudi. Žalostno je le, da je takrat 12 ljudi odšlo v Špikovo steno reševat takrat še dva živa ponesrečenca, a brez potrebne opreme: Grammingerjev sedež so pozabili na Jesenicah, reševalni drog na Mihovem domu ali na škrbini, vreča je ostala v gravi, odej sploh niso imeli s seboj, niti suhe obleke za preoblačenje ponesrečencev. Svetilk za nočno reševanje ni bilo, kuhalnikov za segrevanje toplih pijač tudi ne! Ob organizaciji reševanja, kakršna je bila takrat, bi eden od zadnjih dveh ponesrečencev (ki sta bila oba še živa ob prihodu reševalcev na škrbino) umrl v tisti noči ali naslednji dan, ker bi samo Medja in Krušič ne mogla spraviti tudi njega iz stene po reševanju Uršiča Jožeta, ker sta bila že po spravljanju prvega iz stene popolnoma izčrpana!! Za to delo sposobnih reševalcev, ki bi ju zamenjali, ali že v prvi akciji pomagali med prisotnimi 12 reševalci, ni bilo. In ves tisti teren v smeri reševanja nikjer ne presega po težavnosti IV. težavnostne stopnje! Če bi bilo takrat na škrbini namesto 12 ljudi 30 reševalcev in en sam. dober tehnični vodja reševanja, potem bi se tisto reševanje za Uršiča Jožeta drugače izteklo. Ob tej priliki naj povem še primer, ki se je zgodil pri tistem reševanju — namreč, da so se jeseniški reševalci sprli z Urošem Žuoanči-čem, ker je v torek klical še reševalce iz Ljubljane. Takrat ie eden od njih ob našem prihodu iziavil: »No, zdaj naj pa Ljubljančani pokažejo kaj znajo, če sploh kaj znajo .. .!« (Zapisnik PZS z dne 21. maja 1952, str. 7, toč. 7. 8, 9.) Torej tako se praktično družijo vse sile za idealne smotre gorske reševalne službe in to ob uri, ko ponesrečenci čakajo, da jih bodo požrtvovalni reševalci rešili počasnega umiranja v steni?! Takšni so torej tako opevani »ideali« gorskih reševalcev, katere v tolikih tako laskavih člankih in besedah opevajo časopisi in »Planinski vestnik'-. Po tej naši akciii iz škrbine smo odšli v Martuljek. Zvečer sla morala Vido Vavken (Nadaljevanje na 6. strani) Ali a Ufe uit tata iti* sle mrhi? Ts™.r,a±, “£riJS2C (Nadaljevanje s 5. strani) ia Kilar zaradi izpitov na univerzi v Ljubljano, prispel pa je v Martuljek plezalec in reševalec Perko Marjan iz Tržiča, s katerim sva izdelala podroben načrt za naslednji dan. Midva bi sc z zaščito jeklenih čelad spustila iz zgornje grape pod škrbino čez vso steno na vrveli z vso potrebno reševalno opremo. Pri spustu bi morala nekje naleteti na truplo in bi jih potem tudi skušala spraviti s stene. Pri tem pa bi nama moralo pomagati vsaj Osem do deset ljudi, če ne z drugim — vsaj z nošnjo materiala. S tem načrtom sva poslala po Vavknu in Kilarju pismo na Jesenice in v Ljubljano ter prosila od vsake postaje za pomoč vsaj 4 do 5 mož, ki naj bi prispeli v Martuljek naslednje jutro. Toda po telefonskem razgovoru z Jesenicami tisti večer in po prihodu Uroša Zupančiča v Martuljek isto noč, so se jeseniški reševalci uprli vsakemu sodelovanju, »dokler se kritiziranje Belača in ljubljanskih reševalcev ne reši pred disciplinskim sodiščem PZS!!« Zupančičeva skrb ob prihodu v kocu v Martuljku je obstojalo edinole v vprašanju: »Kje je razrezana vrv?« To vrv pa sem po Vavknu in Kilarju že poslal v Ljubljano, z vsemi najdenimi predmeti, ki smo jih našli v steni. Tudi iz Ljubljane se nihče ni javil za to akcijo in tako sva ves naslednji dan s Perkom zaman čakala na pomoč ... ter končno razočarana odšla z zadnjim vlakom v Ljubljano. Reševalci iz Ljubljane so odklanjali sodelovanje zaradi rizika, ki je bil zvezan s to akcijo . . . Nehote sem sc moral tudi ob teh izjavah grenko nasmeniti. . Torej takrat, ko gre za afirmacijo imena, takrat ne ti fantje ne bojijo rizika (l), ko gredo plezat Travnik, Jugov steber, Skalaško smer, Široko ped ali kamine Mojstrovke pozimi, v najslabših razmerah, samo da bo prvenstvena?I? Ali nas je res tako »poplemenitili naš alpinizem? Po vsem materialu, zbranem po naši zadnji akciji in po zaslišanjih prvih reševalcev akcij v Špiku, naj bi se pri PZS sestala posebna komisija, ki naj bi do napak ponesrečenih plezalcev iz Slovenske Bistrice ter pomanjkljivosti celotnega reševanja, obveščanja, pomanjkljive opreme ih neodgovornega dela s ponesrečenci zavzela odločno stališče. V glavnem je Planinska zveza zavzela stališče, naj se o stvareh ne govori in ne razpravlja več. da ne bo organizacija GRS —• preveč trpela na ugledu (isti zapisnik) spričo svoje jubilejne 40-letnice obstoja. Ko sem zvedel za resnico o rezanju vrvi in poteku reševanja, sem na seji PZS vrnil Urošu Župančiču svojo reševalno legitimacijo in znak z utemeljitvijo, da dokler Planinska zveza ne obsodi takšnega dela reševalcev, nočem biti v tej organizaciji — da pa ne odrekam sodelovanja pri vseh reševalnih akcijah, ki se jih bom še vedno udeležil, kadarkoli bom vedel za poziv ob nesreči. Ker je ostalo stališče Planinske zveze tudi po sestanku načelnikov A O na Sv. Gori ne? spremenjeno, sem podal tudi ostavko na mesto referenta za inozemstvo v Glavnem odboru Planinske zveze Slovenije. Ker ic bilo pod potvorjenim člankom v »Slovenskem poročevalcu« z dne 9. maja 1952 natisnjeno poleg imena Župančič Uroš tudi moje ime, sem skušal v »Slovenskem poročevalcu« objaviti preklic in pojasnilo, da za neresnice in potvorjene navedbe v tem članku nisem odgovoren in da sem s svojim imenom podpisal in na PZS oddal le resnično in nepotvorjeno poročilo o delu postaje GRS Ljubljana pri tistem reševanju. Tega pa Sl. Por. ni objavil. Takšna je torej resnica o tej reševalni akciji v Špiku. Mislim da je prav, če spomnim odgovorne forume in planinsko javnost na to, da ta akcija ni bila prva s takim obeležjem. Pri nesreči tov. Bučarja Ladota v severni triglavski steni pod Oknom pied leti je bilo storjenih precej sličnih napak po istih reševalcih. Takrat so dopustili reševalci prevoz težko ponesrečenega s poškodbami lobanjske kosti in pretresom možgan — na »lojtrskem vozu« iz Vrat po razdrapanem kolovozu in klancih do Mojstrane ... Še bolj neodgovorno je bilo početje istih reševalcev ob nesreči Bučarja Janeza leta 1951 v severni triglavski steni, ko so ga pustili težko ranjenega ležati v Vratih, reševalci pa so odšli peš v Mojstrano, z motivacijo, da pride po ponesrečenca reševalni avto z Jesenic. Ker ta avto nad Peričnikom ni mogel speljati hudega peščenega klanca (Kreda), so sc s tem avtom odpeljali v Mojstrano in od tam poslali nazaj v Vrata spet »lojtrski voz« po ponesrečenca. Medtem bi bil lahko Bačar Janez že v bolnici, če bi ga mimogrede naložili na nosila (ki so bila v domu) in na ramah odnesli avtu naproti . . . Medtem, ko je Bučar Janez poškodbam podlegel v bolnici,, je Bučar Lado posledice nepravilnega transporta čutil še dolga leta po tem. To je le dvoje izrazitih primerov — ostalih ne bom navajal, čeprav jih je bilo ve več. Vazno in obsojanja vredno je bilo le to, da so bile po vseh teh akcijah izrečene kritike, sestajala so se disciplinska sodišča in zbori reševalcev, a kaznovan ni bil nihče — niti se ni d organizaciji GRS karkoli spremenilo. Na vsako kritiko so prizadeti odgovarjali le z. očitki osebne užaljenosti in z grožnjo, da bodo vsi izstopili iz GRS — in ne bodo šli nikamor več reševat! Zakaj so bila trupla Uršiča Milana in Karnerja vržena čez steno — a se je to dejanje potvarjalo z lažmi celo v časopisju pred javnostjo — o tem naj odgovarjajo krivci. Če je bilo pri tem dejanju njihovo etično prepričanje čisto in jasno, bi ga vsaj pred ostalimi reševalci in pred planinsko javnostjo ni bilo treba potvarjati z lažjo. Samo to dedinje je žalostno spričevalo za višino človečke in aloinistične etike krivcev, ter tistih, ki tetra dejaivia niso obsofali! Vem pa tndi, da nikomur od nas aloinistov in svoicem ter 40-000 organiziranim planincem v Sloveniji ni vseeno, kakšna bodo po reševanju naša ali nuhova trunla. če se v gorab ponesrečijo, ab' kako nas bodo pri teh akcijah žive reševali. Tu bi opozoril našo — pri planinskih nesrečah prizadeto javnost in tudi naše pravosodne forume na pereč problem, ki v našem sodstvu doslej ni bil nikjer predvidevan in tudi ne formuliran. Namreč, kaj v gorah pred svojo in pred občečloveško uzakonjeno moralo in etiko reševalec, alpinist ali planinec sme storili jn kai mora storiti, kadar s svojo udeležbo kakorkoli sodeluje pri planinskem vzponu oh katerem se zgodi nesreča ali pa pri tej nesreči sodeluje kot reševalce. V obeli primerih namreč kot egoist, malomarnem ali neodgovornež lahko prizadetemu tovarišu ogromno škoduje in lahko s takimi osebnimi kvalitetami in odnosom zakrivi tudi njegovo smrt. Isti zakoni bi morali veljati tudi v gorah, ne glede na to, kdo je usodno pogreško zakrivil, če pa se dopusti, da je edina priča za napake in edini sodnik le tisti, ki jih je zakrivil, potem se bojim, da bomo lahko še kdaj culi hujše stvari, prav zaradi tega, ker dosedanjih nismo niti hoteli videti, še manj pa jih je kdo obsodil. In če teh pravil doslej niti pravilniki alpinističnih odsekov, niti GRS, niso imeli formuliranih, potem izgloda po navedenih primerih, da jih bodo morali vsaj v bodoče formulirati! Reševalca akcija v Špiku je bila za jubilej k štiridesetletnici gorske reševalne službe in vsem štiridesetletnim naporom idealnih in požrtvovalnih ljudi slabo darilo, ki je vrglo na etična načela naših vrhunskih alpinistov najslabšo luč in jim dala za njihovo tehnično usposobljenost reševanja iz sten najslabšo oceno! Alpinizem, ki je pri nas zavzel ob organizirani podpori ljudske oblasti v povojnih letih nesluteno širino in pri posameznikih dejansko kvaliteto, je pri svojih 600 registriranih članih alpinističnih odsekov puščal v nem ar organizacijo in tehnično višino reševanj. GRS ni šla vzporedno s tem razvojem, temveč je ostajala skoraj do lani po svoji opremi na isti stopnji kot pred vojno. Kvalifikacijo reševalcev si je prav po dogmatičnih načelih demagoško lastila le peščica »vrhunskih alpinistov«, ki apriori zanikujejo sleherno odgovornost za svoje napake in nc priznavajo nad seboj nobenih kompetenc! V središču naših Alp, na Jesenicah že deset let rešujejo skoraj isti ljudje in vedno isti tudi večkrat delajo iste napake, a pri tem doslej niso bili sposobni doma med tisoči delavske mladine vzgojiti nove, mlade generacije alpinistov, s katerimi bi pomladili vrste reševalcev. Tako nam preti nevarnost, da bodo v dveh do štirih letih tudi tisti, ki danes še rešujejo, izpadli iz teh vrst in ne bo nikogar, ki bi jih na njihovih mestih lahko zamenjal. Sedanje moštvo pa je po mnenju večine alpinistov za najtežja reševanja zastarelo in nesodobno. Na vseh reševalnih tečajih v letih po vojni — od leta 1946 naprej, so se demonstrirala reševanja z Gramingerjevim sedežem, kot za parado — ko pa je bilo treba sedež uporabljati pri dejanski akciji za rešitev človeških živlienj — je ta sedež ležal v omarici postaje GRS!! Na vseh tečajih se je poudarjalo (tudi dva dni pred nesrečo v Špiku — na zboru reševalcev pod Storžičem), da se ponesrečenca o šoku ne sme transportirati, kljub temu se pri tem še vedno greši in se bo s takimi neodgovornimi kadri — še vedno grešilo. V času, ko sla bila vodje reševani na Jesenicah idealni Joža Čop in dr. Miha Potočnik. o takih dejanjih in napakah nismo slišali! Pri številu 600 ljudi, ki v gore hodijo organizirani kot plezalci, moramo računati, da se nam bodo podobne nesreče še ponavljale. Iz velikega števila raste tudi procent nedozorelih, zaletavih in nepremišljenih ljudi, ki se bodo. zanašajoč tudi na GRS, spuščali v najbolj nore podvige v stenah. In tako se nam lahko zgodi, da bomo nekega dne tudi iz centralnega Čopovega stebra, ali iz Aschenbrcnnerjeve smeri v Travniku Culi klice na pomoč. Koliko je danes pri nas reševalcev in alpinistov, ki so sposobni ranjenca spraviti iz teh sten živega — še preden bo po večdnevnem čakanju od izčrpa-nosai umrl? Zakaj odgovorno vodstvo PZS ni bilo sposobno do danes napeljati pod Triglavsko steno, v Krnico iu v Tamar telefonskih linij za obveščanje o nesrečah — ter morajo planinci peš kot pred sto leti tekati z obvestili po reševalce v Mojstrano, Kranjsko goro ali v Planico? Pri tern pa smo gradili z milijonskimi krediti planinske gostilne — manj za planinstvo kot"za pijančevanje, po vseh kuoljili in gričih — od Pohorja pa preko Zasavja do Št. Jošta in šmarjete! Mislim, da je vredno eno samo človeško življenje več, kot vsi tisti objekti, a vendar premorejo vsa moštva GRS en sam star jeep, s katerim je mogoče brez prošenj in urgenc takoj hiteti na mesto nesreče? Če nismo zmožni organizaciji, kot je GRS, nuditi v obstoječih potrebah vsega, kar ob današnjem razvoju alpinizma in planinstva potrebuje, potem je naša dolžnost, da zavremo polet mladine, ji odvzamemo vse plezalne vrvi in klino ter jo tako sistematično, kot smo jo doslej vabili v stene, odvračamo od njih! In še takrat, ko bi imeli vse materialne pogoje za izvrševanje nalog, ki so pred nami — kaj bomo doprinesli k osnovnim nalogam GRS, če bo odnos do žrtev planin tak, kakršen je bil takrat o Špiku? Kdor stopi v vrste GRS, sc mora zavedati, da je za to mesto potrebna marsikatera odpoved — kadar gre za življenje in rešitev tovariša. Samo mrtva trupla pobirati pod steno ni težko in samo to tudi ni naša naloga! Če teh odpovedi nismo zmožni prenesti, potem ni za nas mesta v GRS. Meni se gabi takole svetohlinstvo, ki je zapisano v zadnjem članku od PZS v »Ljubljanskem dnevniku«, kjer sc reševalci sklicujejo na svoje žene in otroke, ki trepetajo zanje ob takih reševanjih. Ali takrat niso mislili nanje, ko so se kot plezalci podajali v najtežje smeri o naših gorah ali v odpravah v inozemstvu, ter je bilo glavno gonilo za vse rizike teh podvigov: afirmacija n j i h o o e g a i m ena, morda tudi uveljavljanja lokalpatriotskih tendenc v imenu posameznega odseka (saj so prav ti prizadeti možje na vsa usta govorili: »Če vas je v Ljubljani 5, ki plezajo VI. stopnjo, potem nas je na Jesenicah 10. .). ko je nekaterim šlo za to, da pokažejo, da so sposobni plezali Čopov steber in so se. vanj tudi podali — ali niso takrat več riski-rali in tvegali kot pa takrat, ko je bilo treba pomagati Uršiču Jožetu in tovarišem pri reševanju v smeri IV. težavnostne stopnje? Ali nas je tako vzgojili naš alpinizem...? Čemu bi se napihovali v samohvali in prikrivali pred javnostjo s superlativi okrašenimi članki v časopisju dejansko resnico, a pri tem se nam reševanje iz Špikove stene — iz smeri IV. težavnostne stopnje — tako žalostno konča?! Pri vsem pa vem, da je v Sloveniji za najtežje reševalne akcije dovolj alpinistov, ki bi vsaj v bodočnosti preprečili podobne napake — če bi le našli za to potrebne reorganizacijske in nove organizacijske oblike — drugačno kritiko in samokritiko, če bi analizirali nesreče in napake, se pri njih učili in izločali iz svojih vrst krivce teh napak! Če sem o teh doslej zamolčanih problemih prvi spregovoril, ni moja krivda, temveč tistih, ki so si ob dosedanjih pomanjkljivostih in grehih zakrivali oči. Krivde ne priznajo, kritike še manj. To pa ne more roditi uspehov in napredka. Vem, da bodo te resnice in moje izjave med tisoči planincev, stotin alpinistov in vso široko javnostjo dvignile mnogo »prahu«, jeze in govorjenja, ki bi bilo nepotrebno, če bi se ti problemi reševali na tistem mestu, ki jim je določeno! Vem tudi, da govorim v imenu mnogih, po svoji vesti in etiki alpinista, reševalca in človeka socialistično skupnosti, ki ima pravico gledati kritično na stvari kot so, brez olepšavanja in slavospevov!! Prav zato bodo morda vse te moje besede vzete pri posameznih za večji greh, kot pa vsa dejanja in napake, ki so bile storjene na škodo GRS — samo zato, ker sem jih razkril! Marjan Keršič-Belač (Nadaljevanje s 1. strani) slabši čas, tako da jih ni mogla prehiteti. Se in še so se vrstili tekmovalci, med njimi pripadniki JLA, družin, dokler niso nastopili strelci družin, dakler niso nastopili strelci iz Tržiča, ki so poskrbeli spet za prijetno, za tiste pa, ki so upali na boljši uspeh, za »neprijetno« presenečenje, ker so se z dobrim rezultatom v streljanju in tudi dobrim časom v teku v končnem vrstnem redu plasirali na drugo mesto. Po pojdimo k cilju! Tudi tam je bila vrsta zanimivih prizorov. Nekateri tekmovalci so med potjo omagali, ker jim je očividno primanjkovalo vzdržljivosti. Že so jim člani njihovih ekip odvzeli puške in jih podpirali vse do cilja. Več je bilo takih primerov, kar kaže, da so tekmovalci to prireditev vzeli precej resno in pokazali pri tem tudi pravo tovarištvo. Ob koncu še tole: kljub temu, da smo z udeležbo pripadnikov raznih športnih panog in mnogih članov strelskih organizacij lahko zadovoljni, bi vendar želeli videti na tako pomembnem tekmovanju tudi čl*ne telesno vzgojne organizacije »Partizan«, saj bi s tem dokazali, da je tudi njihova naloga krepiti obrambno sposobnost mladine in svojih članov, pat volni tek za »Perov pokal« pa bi s tem še bolj pridobil na pomembnosti. Pohvaliti moramo smučarske sodnike, ki so pomagali kot starterji in časomerilci ter člane kluba mojstrov strelcev, ki so imeli v rokah splošno organizacijo, predvsem na strelišču. Kot rečeno, je Perov pokal osvojila akademska strelska družina s končnim časom 2:10, (čas teka 7:13 — 101 krog), 2. SD Tržič 3:31 (7:16— 75), 3. SD A. Rankovič 3:38 (7:50 — 84), 4. smučarji Enotnosti II. 3:53 (6:08 — 45), 5. atleti Odreda I. 4:06 (6:27 — 47), 6. MINOT I. 4:17 (7:59 — 74), 7. strelci Miličnika 4:39 (6:00! — 27). Prvih dvajset patrol je dobilo diplome, prav tako pa tudi ženska patrola atletinj Odreda, kot priznanje za sodelovanje pri nastopu. Tone Bančič Nemčija: Jugoslavija 3 :2 (Nadaljevanje s 1. strani) svojega prvega nastopa v reprezentanci in je bil popolnoma defenziven. Vratar Beara je izvršil svojo nalogo popolnoma zadovoljivo in ni kriv za sprejete gole, večkrat pa je z odločnim metanjem pod noge in v gneče rešil nevarne situacije za svoje moštvo. V drugem delu igre je naše igralce, posebno Bearo precej oviralo močno sonce, ki se je prebilo skozi oblake in jim siijalo naravnost v oči. Težko igrišče pa je bolj izčrpalo naše igralce kakor Nemce, tako da so bili pred koncem tekme zelo utrujeni. Pri Nemcih sta bila najboljša vsekakor Schnko v obrambi ter najstarejši igralec in kapetan nemškega moštva Fritz Walter v napadu. Poleg njiju so se odlikovali še Ter-math, Othmar Waiter in Morlock v napadu, Retter v obrambi in Turek v vratih. Vsi nemški igralci pa so imeli precej boljšo fizično kondicijo, k* je poleg naravne telesne moči P^' šla do izraza posebno v drugem delu igre. V drugem polčasu so Nemci prešli v silovito ofenzivno igro in večkrat strahovito streljali, vendar je bil Beara vedno na mestu, dokler v 25-min. ni moral kapitulirati pred Kahnom, ki je izkoristil zelo hitro akcijo svojega napada in zmedo naše obrambe ter iz daljave kakšnih 20 m takoj ostro streljal v spodnji lev* kot in s tem dosegel zmagoviti gol za Nemčijo. V tem polčasu so bili Nemci v rahli premoči, kar dokazuj® tudi razmerje kotov 3:1 v njihovo korist. Inž. D. M. Szekely 400 m prsno 6:24.8 Na različnih tekmovanjih v Budimpešti so dosegli madžarski plavalci in plavalke precej odličnih rezultatov. Najboljši rezultati: 100 m prosto: Nycki 5.0, 200 m prosto:- Lanyi 2:14.2, Kettesi 2:14.9, 100 m prsno: Tumpek 1:11.6, Garai 1:12.0, 200 m prsno: Kunsagi 2:47.0 (mlad. rekord), 100 m hrbtno: Nyeki 1:08.9, ženske — 100 m prosto: Seb8 1:09.0, 100 in prsno: Gyongc 1:24.8, štafeta 4 krat 100 m prsno: 5:45.6, 400 m prsno: Szekcly 6:24.8 (rekord). V Torggatu je dosegel Pel Olsen nov norveški rekord na 400 m prosto 4:58.5. Na 100/m prsno pa Hult z 1:16.7. V Magdeburgu in Leipzigu so dosegli plavalci Vzhodne Nemčije nekaj dobrih rezultatov: 100 m prsno: Fritsche 1:10.0 (rekord), 200 m hrbtno: Dressler 2:28.8 (rekord); ženske — 100 m prsno: Barth 1:23.4, 200 m prsno: Barth 3:01.6. V Antwerpenu je Nizozemka Garitzen z 1:22.3 na 100 m prsno premagala Brouvver« jev in Romovo. Rogelj zmagal la prvi! skakalnih tekmah Podkoren, 21. dec. Ljubljanska Enotnost, ki je med prvimi smučarskimi drušioi v državi, je danes organizirala na svoji skakalnici ob postaji d Podkorenu prvo letošnjo skakalno prireditev. Na startu so bili vsi naši boljši tekmovalci in kopica mladincev, manjkala sta samo dva »asa«, Polda in pa Langus. Lepo vreme in idealno urejena skakalnica je omogočila vsem tekmovalcem, da so že v prvi tekmi dokazali vse odlike te smučarske discipline. Posamezna društva so poslala na to tekmovanje svoje člane, najštevilnejše pa je bila zastopana ljubljanska Enotnost. Grajati moramo ljubljanski Krim, ki je sicer poslal tekmovalce, ki pa so iz neznanih razlogov tik pred začetkom tekmovanja odšli v Planico. Nasprotno pa moramo pohvaliti ljubljanski Železničar, ki ima v svojih vrstah nekaj nadarjenih mladincev, ki bodo ob vešči roki dobrega trenerja lahko dosegli zares lepe uspehe. Nadvse ugodno je presenetil član Enotnosti Rogelj Bine, ki je z izredno lepim slogom in lepo daljavo zasluženo osvojil prvo mesto. Velik konkurent mu je bil Klančnik, ki se mu pozna »mrtva sezona«, vendar pa so bili njegovi skoki dovolj zgovoren dokaz, da ho znova prav kmalu dosegel tisto formo, ki jo je ime! v pretekli sezoni. Nesiguren je bil Zidar. Čeprav je bil njegov slog zelo lep. vendar je pri vseh treh skokih padel in se ni mogel uvrstiti na vidnejše mesto. Beseda je še o mladincih. Kar na prvem tekmovanju nas je mlada garda nadvse prijetno presenetila. Franko Matija je dosegel lepši uspeli od marsikaterega našega izurjenejšega in kvalitetnejšega tekmovalca. Med starejšimi mladinci je osvojil namreč prvo mesto, če pa bi nastopal med člani, bi sc z istimi re- zultati uvrstil na tretje mesto. Tudi mlajši mladinci so pokazali dovolj smisla za skakalni šport. Seveda šele na začetku sezone smo, zato je naša osnovna dolžnost, predvsem društev in končno tudi Smučarske zveze Slovenije, da posveti mlademu rodu največjo pozornost. Organizator, ljubljanska Enotnost je hotela v to tekmovanje vključiti tudi mladino bližnje in daljne okolice, vendar odziva ni bilo. Sprašujemo se, kako je vendar mogoče, da v. našem zimskošportnem središču ni človeka, ki bi znal zbrati okoli sebe mladino in jo navdušiti za smučarski šport. Rezultati: — člani: 1. Rogelj (E) 30, 30,5, 33 (307,7 točk), 2. Klančnik (Partizan, Hrušica) 30, 31, 32.5 (307), 3. Stanonik (Ločan) 28,5, 32,5, 32,5 (290,5), 4. Zalokar (E) 29, 30,5, 30,5 (289.4) , 5. Jašovec (E) 28, 27, 29,5 (276.1), 6. Adlešič, 7. Stanovnik (oba E), 8. Bohinc itd.; starejši mladinci: 1. Franko (E) 31, 31,5, 31,5 (297.7 točk), 2. Borštnar (Žel. Lj.) 30.5, 30.5, 31 (273.1), 3. Braz (E) 25, 26.5, 27 (273), 4. Rajhman (P. Hrušica) 28, 28.5, 31 (266.4), 5. Babnik (E), 6. Škr-janc (Žel. Lr.< itd.; mlajši mladinci: 1. Petrač (E) 24.5, 24.5, 23 (247.6), 7.. Silvester (Žel. Lj.) 23, 22.5, 24.5 (221.4) , 3. Rajhman Janez (P. H.), 4.. Knafelj, 5. Zupančič (Žel. Lj.) itd. Tehnični vodja je bil Šramel Bogo, sodniško nalogo pa sta opravila dr. Dečman in Kogovšek. Kogovšek Ko no je dvignil 400 kg Na mednarodnem tekmovanju v dviganj11 nteži v Ilalluinu (Francija) je dvignil olimpijski zmagovalec v lahki kategoriji Tom Kono (ZDA) v olimpijskem troheju 400 kS (122.5, 120, 157.5 kg). Na tem tekmovanju je Kono nastopal v srednji kategoriji. Svetovni rekord v srednji kategoriji ima Američan Stanczyk s 405 kg. Ostali rezultati! lahka kategorija: Kerkoff (Belgija) 255 kg, srednja: Dochy (Fr) 352.5 kg, srednjetežka: Emrich (ZDA) 400 kg, težka: IIcrbaux " ’ kg. Francoz Dcbuf je dvignil tezno 118 kg ‘n dosegel s tem nov francoski rekord. Koblet premagal Pattersona V Ztirichu je na velikem mednarodnem kolesarskem tekmovanju Švicar Koblet I>rC' magal svetovnega prvaka Pattersona v z®' sledovalni dirki na 5 km s časom 6:13 z® 5 m. V dirki na 1 km z letečim startom je svetovni prvak Plattner (Švica) dosegel z 1:03.4 najboljši čas v tej disciplini. \ dirki za veliko nagrado Ziiricha v hitrosti je zmagal Harris (V. B.) pred Plattnerjem in Van Vlictom (Niz.). V enourni vožnji ie zmagal Born (Švica), ki je prevozil 45.7 km. V dirki okoli Mehike, ki se je zaključil® pretekli teden, sta zmagala brata Ccpeda. Končni rezultat: 1. Julio Cepeda (Mehika) 34;49:55, 2. Juventino Cepeda (Meh.) 34:50-32, 3. Bczamet (Fr) 34;50:4O. MjiIIoy zmagal v Kolumbiji Na mednarodnem teniškem turnirju v I>af' ranquilla (Kolumbija) je zmagal Mullof (ZDA), ki je v finalu premagal domačina Palafoxa. V igri parov je ameriška dvojica Mulloy — Vincent premagala ameriško-kolumbijsko kombinacijo Golden — Palafo* 7:5, 5:7, 7:5, 4:6, 7:5. Marciano najboljši boksar letošnje sezone Združenje ameriških boksarskih novinarjev je proglasilo svetovnega prvaka v težki kategoriji Rockyja Marciana za najboljšega boksarja L 1952. 15. januarja mu bodo i7' ročili Neilovo nagrado, katero dobi vsako leto najuspešnejši boksar. Pred Marcianom so dobili to nagrado že n. pr. Dempsey» Armstrong, Louis, Zale, Lcssncvich, VVilliamS, Charles, Robinson in Walcott. V Varšavi je boksarska reprezentanca Polj' ske premagala reprezentanco Finske s 14:6' Vsi košarkarji so za enotno ligo Ljubljana, 21. dec. Na svojem rednem občnem zboru so danes košarkarji prerešetali ose važnejše probleme, s katerimi si belijo glave in ki se večkrat zdijo delavoljnim funkcionarjem skoraj nepremostljivi. V dobrih štirih urah mi je bil položaj naših košarkarjev povsem jasen. Ugotovljeno je bilo, da se z dobro voljo in požrtvovalnim delom lahko marsikaj doseže. Košarkarska zveza ima danes okrog 600 članov. Iz poročila sekretarja tov. Breznika in iz poročila tehnične komisije pri KZS tov. Klojčnika so bili nazorno prikazani vsi problemi od najnižje do najvišje stopnje pri razvoju slovenske košarke. Predvsem mi je ugajalo poročilo tov. Klojčnika o delu tehničnega odbora, ki ima nalogo dvigati kvalitetno raven košarke v Sloveniji. Govoril je o vaditeljskem kadru, o nujni povezavi z društvi »Partizan«, o delu trenerjev in še o marsičem, kar je pravzaprav bistvo mnogih razgovorov, ki se tičejo naše košarke. Če se bodo naši klubi, pa tudi bodoči odbor zveze trudil izpolniti vse naštete ugotovitve, potem se košarkarjem v Sloveniji obeta lepša bodočnost. Večji del današnje debate se je sukal okrog sodelovanja med košarkarji in organizacijo »Partizana Po vsem tem, kar smo slišali, vidimo, da je nekje to sodelovanje že na stvarni in trdni podlagi, ponekod pa predvsem s strani funkcionarjev »Partizana« še ni pravega razumevanja. Tov. Kajfcž ic v imenu Zveze športov Slovenije dobro pove- dal.. ko je rekel, da se morajo košarkarji truditi, da dosežejo pravo pot pri sodelovanju z društvi »Partizan«. Če pa kljub vsem dokazovanjem iu dobri volji ne pride do medsebojnega sporazuma, je treba javno ožigosati vsakogar, ki zavira medsebojno sodelovanje. Kot primer pravega sožitja nam služi TVD »Partizan« Tabor, kjer je načelnik Borko povabil člane ASK k skupnemu delu. Skupščina je nadalje pokazala, da sc tudi v vrste naših košarkarjev vriva kvarno klu-baštvo. Delegati so sklenili, da je treba voditi ostro borbo proti vsakemu takemu pojavu in jih že v kali zatreti. Ko so posamezniki govorili o razvoju košarke na splošno v naši republiki, smo pravzaprav šele danes ugotovili da je košarka v nekaterih krajih dosegla najširši razmah, ponekod je pa še niti ne poznajo. Delegata iz cone B in A STO sta prikazala potrebo tesnejšega sodelovanja s športnimi organizacijami Slovenije nasploh. Obljubljeno jima je bilo. da bo tudi KZS storila vse, kar je v njeni moči, da se tudi košarka na Primorskem čimbolj razvije. Zastopniki društev so s primeri dokazoviH, kako je treba prijeti za delo, če hočeš doseči lepše rezultate. Seveda, vsa naša društva stremijo za tem, da bi imela čim več nastopov in čim kvalitetnejše prireditve. Že danes pa jih moramo opozoriti, da morajo biti Pr* sestavljanju koledarja tekmovanj zelo pokorni, saj je njihova naloga poleg drugega splošen dvig kvalitetne ravni tc športne panoge, kakor jim je to med drugim dovolj nazorno povedal predsednik tov. Benedičič. Kaj je bilo torej bistveno sklenjenega. Med drugim bo v prihodnjem letu enotna repU' bliska liga. Poleg tega se bo ustanovila pod-zveza na Primorskem s sedežem v Kopru. Primorska bo zaradi objektivnih težav, kakor prevelika razdalja z mesti naše republike, sama organizirala svoje tekmovanje« Tema tekmovanj ima sc bo pridružilo še tretje, krajevno tekmovanje. Niso pozabili tudi na žensko košarko. Osnovana bo ženska l