URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 3	Ljubljana, sobota 30. januarja 1982	Cena 6 dinarjev	Leto XXXIX
181.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
b razglasitvi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985
Razglaša se zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982 do 1985., ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. januarja 1982 in na seji Zbora občin dne 27. januarja 1982.
St. 0100-178/82
Ljubljana, dne 27. januarja 1982.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o	zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985
1	člen
Da bi uresničili cilje dogovora o tem-Tjih družbenega plana SR Slovenije in družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985, ustvarili stabilnejše pogoje za zadovoljevanje nujnih potreb družbene reprodukcije. pospešili razvoj družbeno organizirane kmetijske proizvodnje in trajno boljšo preskrbljenost s kmetijskimi proizvodi, se s tem zakonom zaradi skupnega pomena teh nalog za delovne ljudi in občane v SR Sloveniji predpisuje obveznost, zagotavljanja sredstev za usposabljanje zemljišč za organizirano kmetijsko proizvodnjo in pospeševanje primarne proizvodnje hrane.
2.	člen
Na področju usposabljanja zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo so po tem zakonu posebnega družbenega pomena kmetijske melioracije ter z njimi neposredno povezana ureditvena dela za usposobitev zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo.
; •	3. člen
Sredstva, zagotovljena s tem zakonom, se v obdobju 1982—1985 uporabljajo za naložbe v izvedbo programov melioracij s pripadajočimi ureditvenimi deli za usposobitev kmetijskih zemljišč za družbeno
proizvodnjo na območju Pomurja, Pesniške in Pol-skavske doline, Vipavske doline in Slovenskega Primorja na skupni površini 15.000 ha in za druge, z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 — 1985 (Uradni list SRS, št. 25/81) opredeljene melioracijske programe na površini 3.000 ha, v skupni vrednosti, ki je po cenah iz leta 1831 ocenjena na 2.800 milijonov dinarjev.
Za namene iz prejšnjega odstavka se s tem zakonom zagotavlja skupno 2.240 milijonov dinarjev po cenah iz leta 1981. Razliko med sredstvi, potrebnimi za izvedbo celotnega programa iz prejšnjega odstavka in’ sredstvi, zagotovljenimi po tem zakonu, zagotovijo samoupravne organizacije in skupnosti iz 7. člena tega zakona.
4.	člen
Za izvajanje nalog iz tega zakona plačujejo prispevek iz dohodka temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, v katerih niso organizirane temeljne organizacije združenega dela, kmetijske in druge zadruge, temeljne zadružne organizacije,' temeljne organizacije kooperantov, delovne organizacije kooperantov, v Katerih niso organizirane temeljne organizacije kooperantov, pogodbene organizacije združenega dela ter delovne skupnosti iz 95.. člena zakona o združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost , z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje), ki se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek iz samostojnega opravljanja gospodarske oziroma poklicne dejavnosti.
Zavezanec za plačevanje prispevka po tem zakonu je tudi temeljna organizacija združenega dela, ki ima sedež na območju druge republike oziroma avtonomne pokrajine, pa v smislu zakopa o uporabi predpisov in o reševanju kolizije med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks trajno opravlja dejavnost tudi na območju SR Slovenije, in sicer glede tistega dela dohodka, ki ga doseže z opravljanjem dejavnosti na območju SR Slovenije.
5.	člen
Prispevek iz prejšnjega člena se zbira pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije.
' Zavezanci iz prejšnjega člena — organizacije združenega dela in delovne skupnosti plačujejo prispevek po stopnji 0,3 °/o od doseženega dohodka, zmanjšanega za prispevek za biološka vlaganja v gozdove.	»
Zavezanci — delovni ljudje plačujejo prispevek od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti po stopnji 0,6%. Glede obračunavanja, postopka za od-
mero in pobiranje ter vračanja prispevkov, prisilne izterjave, zastaranja in kaznovanja se za prispevek, ki ga plačujejo delovni ljudje, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
6.	člen
Za izvedbo nalog iz 3. člena sprejme delegatsko organiziran skupni organ Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Zveze knnetijskih zemljiških skupnosti Slovenije (tretji odstavek 14. člena zakona o vodah — Uradni list SRS, št. 38/81) skupaj s Kmetij sko-živilsko razvojno skupnostjo Slovenije predlog programa in ga predloži v sprejem skupščini Zveze vodnih skupnosti Slovenije.
Zveza vodnih skupnosti Slovenije letno poroča Skupščini SR Slovenije o izvedbi programa.
7.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti so upravičene do sredstev po tem zakonu, če predložijo dokazila o zagotovljenih potrebnih lastnih sredstvih v skladu s 3. členom tega zakona. Če se sredstva, zagotovljena s tem zakonom, uporabijo na zemljišču, ki je v lastnini občana, jih samoupravne organizacije in skupnosti lahko pridobijo le na podlagi dokazila o izpolnitvi pogojev iz 8. člena tega zakona.
8.	člen
Pravice in obveznosti glede uporabe in prenosa , sredstev po tem zakonu se uredijo s pogodbo med organom iz 6. člena tega zakona in samoupravno organizacijo oziroma skupnostjo — upravičencem do sredstev.
Če se sredstva, zagotovljena po določbah tega zakona, uporabijo v organizacijah združenih kmetov oziroma v skupnostih kmetov, ki trajneje pogodbeno sodelujejo z organizacijami združenega dela, ohranijo lastnost družbenih sredstev.
Medsebojni odnosi med organizacijami združenega dela iz prejšnjega odstavka in proizvodnimi skupnostmi oziroma združenimi kmeti se v skladu s predpisi o združevanju kmetov in predpisi o kmetijskih zemljiščih uredijo s samoupravnimi splošnimi akti teh organizacij in posebnimi pogodbami, sklenjenimi po načelih samoupravnega sporazumevanja in po načelih razporejanja skupno ustvarjenega dohodka. V pogodbi iz 86. člena zakona o združevanju kmetov (Uradni- list SRS. št. 1/79) se določijo tudi obveznosti in odgovornosti združenih kmetov glede vrste kultur in druge obveznosti glede združene kmetijske proizvodnje na melioriranem in komasiranem zemljišču.
9.	člen
S periodičnimi obračuni se ugotavlja obveznost za preteklo obdobje. Dokončni okračun prispevka se opravi z zaključnim računom.
Prispevek se med letom plačuje v obliki trimesečnih akontacij med 1. in 10. dnem v mesecu maju, avgustu in novembru. Prispevek po dokončnem obračunu v zaključnem računu se plača do 15. marca za preteklo leto.
10.	člen
Nadzor nad uporabo sredstev po tem zaKonu izvajajo upravni organi, pristojni za dejavnost kmetijske inšpekcije.
11.	člen
Ta zakon začne veljati osmi osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-243/82
Ljubljana, dne 27. januarja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
i	Podpredsednik
Jože Globačnik 1. r.
182.
Na podlagi" 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1882—1985
Razglaša se zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. januarja 1982 in na seji Zbora občin dne 27. januarja 1982.	»
St. 0100-179/82
Ljubljana, dne 27. januarja 1982.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za inlerven-cije v proizvodnji hrane v obdobju 1032—1985
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti za obdobje 1981—1985 se s tem zakonom določajo obveznosti družbenopolitičnih skupnosti pri zagotavljanju sredstev za intervencije v kmetijstvu iz sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti v obdobju 1982 do 1985, kakor tudi način usmerjanja teh sredstev v samoupravne sklade za Intervencije v kmetijstvu in porabi hrane (v nadaljnjem besedilu: skladu za intervencije) in prednostni nameni uporabe teh sredstev.
2.	člen
Skupščina SR Slovenije vsako leto z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za naslednje leto določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu s planskimi akti SR Slovenije potrebne za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v SR Sloveniji.
3.	člen
Za izvedbo nalog skupnega pomena za SR Slovenijo po tem zakonu se s tem zakonom uvaja za obdobje 1982—1985 posebni republiški davek iz osebnega dohodka delavcev,, in sicer po stopnji 0,4*70.
Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na ravni občin lahko občinske skupščine z odloki predpišejo posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev.
4.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo v skl Brde za intervencije, ustanovljene po določbah 12. in 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79).
5.	člen
Skladi za intervencije v SR Sloveniji sprejemajo vsako leto dogovor o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane.
6.	člen
Sredstva iz prvega odstavka 3. člena tega zakona se v obdobju 1982—1985 lahko uporabijo le za namene iz 7. člena m drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), zlasti pa:
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	za pospeševanje vzreje 'in ulova rib,
—	za nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno-kreditnih služb,
—	za kritje tečajnih razlik pri kreditih Mednarodne banke za obnovo in razvoj,
—	za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije podrobneje določi namene in način uporabe sredstev iz prvega odstavka 3. člena tega zakona.
7.	člen.
Sredstva za intervencije po tem zakonu se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s-področja preskrbe s hrano.
8.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev se obračunava in vplačuje, kakor je doloieno za davek iz osebnega dohodka delavcev po zakonu o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (Uradni list SRS, št. 7-74/72, 42-330/72. 3-6/73, 4-29/74, 13-90/74. 39-446/ H 29-1449 75. 5-181/76, 15-652/76, 31-1395/76, 4-200/78, 30-1699/78, 58-1601/79, 33-1609/80, 23-1265/81 in 39-1736/ 81.
9.	člen
Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev se obračunava iz osebnih dohodkov, izplačanih po 21. februarju 1982
10.	člen
Ta zakon začne veljati 1. februarja 1982.
S
Št. 426-4/82
Ljubljana, dne 27. januarja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Jože Globačuik 1. r.
183.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni sveti skupščin občin. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalnih občin ter Služba1 družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) v skladu z določbami resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v 1982. letu (Uradni list SRS, št. 39/81) sklenejo
DRUŽBENI DOGOVOR
o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1962
1.	člen
Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo za uresničevanje politike in ciljev, opredeljenih v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1982 na področju splošnih družbenih potreb v občinah (v nadaljnjem besedilu: splošna poraba) s svojimi ukrepi zagotovili, da bodo sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občinah rasla za 10-3 Vo počasneje od rasti dohodka: izhodišče pri tem je za leto 1981 dogovorjeni obseg splošne,porabe, brez intervencij v proizvodnji in porabi hrane ter občinskih blagovnih rezerv.
Ob oceni nominalne rasti dohodka v SR Sloveniji v letu 1982 za 17,4 Vd bodo celotni izvirni prihodki za splošno porabo v občinah naraščali po določbah prejšnjega odstavka v globalu največ za 15,6"/o glede na leto 1981.
Na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva o doseženi rasti dohodka v posameznih občinah v 9. mesecih leta 1982 bo ugotovljena različna rast sredstev za splošno porabo v posamezni občini po tem členu.
Določbe o omejevanju rasti sredstev splošne porabe po tem členu ne veljajo za občino Maribor zaradi nalog pri samoupravnem preoblikovanju občine.
2.	člen
Pri ugotavljanju celotnih izvirnih prihodkov za splošno porabo po L členu tega dogovora se upoštevajo prihodki, ki bi jih posamezna občina lahko dosegla v letu 1982 ob upoštevanju naslednjih izhodišč:
—	davek iz osebnega dohodka delavcev se upošteva po stppnji 0,50 "/d od osnove;
—	davki od občanov se upoštevajo v višini, ki bi jo bilo v posamezni občini možno doseči ob dosled-
nem izvajanju dogovora o' usklajevanju davčne politike v letu 1982 ob najmanj 95 °/o izterjavi davkov (kalkulativni prihodki);
—	drugi izvirni prihodki se upoštevajo v doseženi višini. '
Republiška uprava za družbene prihodke in Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino ugotovitva možnosti občine po prejšnjem odstavku.
Kalkulativni prihodki po tem členu se ugotavljajo v rokih in po metodologiji, ki jo določi Republiška uprava za družbene prihodke.
3.	člen
Če doseže posamezna občina v letu 1982 večje kal-kulativne prihodke kot se ugotovijo po metodologiji iz prejšnjega člena, se lahko njena dogovorjena poraba poveča za dosežene večje prihodke.
Če doseže posamezna občina v letu 1982 manjše kalkulativne prihodke kot, se ugotovijo po metodologiji iz prejšnjega člena, se njena dogovorjena poraba ustrezno zmanjša.
4.	člen
Pri ugotavljanju osnove za povečanje sredstev za splošno porabo po 1. in 2. členu tega dogovora se upoštevajo doseženi izvirni proračunski prihodki občin v letu 1981 in republiška dopolnilna sredstva za leto 1981 zmanjšani:
—	za sredstva, ki so bila po družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 20/81) usmerjena na posebno partijo žiro računa proračuna občine;
—	za sredstva od turističnih taks in taks na promet parkljarjev in kopitarjev;
—	za lastne prihodke upravnih organov.
5.	člen
Občine, ki se združujejo v posebno družbenopolitično skupnost, lahko sklenejo uosebni dogovor v skladu s konkretnimi potrebami in možnostmi, s katerimi določijo različne odstotke rasti sredstev za splošno porabo v letu 1982 za proračune posameznih občin s tem, da skupna rast sredstev za financiranje splošne porabe, v tej posebni družbenopolitični skupnosti ne sme biti večja od rasti, opredeljene v prejšnjih členih tega dogovora.
Dogovor iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen najpozneje do 28. marca 1982 ter predložen pristojnim organizacijskim enotam Službe družbenega knjigovodstva in Republiškemu sekretariatu za finance.
6.	člen
Udeleženci dogovora soglašajo, da bo izvajanje in spremljanje tega dogovora zagotovila Služba družbenega knjigovodstva po metodologiji iz tretjega odstavka 2. člena tega dogovora in po metodologiji izvajanja družbenega dogovora o omejevanju splošne porabe v občinah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 15/80), ki se smiselno uporablja tudi v letu 1982. Pri tem se v letu 1982 ne vštevajo med izvirne prihodke
občine sredstva iz druge in tretje alinee 4. člena tega dogovora.
Republiški sekretariat za finance posreduje Službi družbenega knjigovodstva podatke o višini sredstev za splošno pozabo, ki bodo po določilih tega dogovora vplačana na žiro račun proračuna posamezne občine oziroma na posebno partijo žiro računa proračuna posamezne občine.
Če bo Služba družbenega knjigovodstva ugotovila, da so vplačila sredstev za splošno porabo na žiro račun proračuna posamezne občine presegla dogovorjeno raven, bo o tem obvestila Izvršni svet skupščine občine, da ta sam prenese ustrezni del proračunskih sredstev na posebno partijo žiro računa proračuna občine. .
Vsa nadaljnja vplačila izvirnih proračunskih prihodkov, ki presegajo dogovorjeno raven, bo Služba družbenega knjigovodstva v skladu z metodologijo iz prvega odstavka tega člena izločala na posebno partijo žiro računa proračuna občine.
Izvršni svet posamezne občine glede na sprejeti program usmeritve sredstev, ki presegajo dogovorjeno raven, sam prej izloči ta sredstva na posebno partijo.
7.	člen
Služba družbenega knjigovodstva bo s svojo kontrolo zagotovila, da bodo občine sredstva na poseb- , ni partiji žiro računa proračuna občine po prejšnjem členu uporabile le za intervencije v porabi hrane ter za oblikovanje blagovnih rezerv.
8.	člen
Udeleženci dogovora soglašajo, da bodo v odlokih o proračunu občine za leto 1932 planirali zneske izvirnih proračunskih prihodkov, ki se bodo po tem dogovoru izločali na posebno partijo žiro računa proračuna občine. V posebnem delu proračuna pa bodo v proračunski bilanci v glavnem ramenu 17 — nerazporejeni prihodki, razčlenili razporedno skupino »tekoča proračunska rezerva« — sredstva razporejena v določenem znesku, na:
—	sredstva, razporejena v tekočo proračunsko rezervo,
—	sredstva, izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine.
9.	člen
Če so se občine, ki se združujejo v posebno družbenopolitično skupnost, dogovorile za skupno omejevanje splošne porabe po 4. členu tega dogovora na podlagi skupne bilance sredstev za splošno porabo, potem se sredstva, ki presegajo dogovorjeno raven po tem dogovoru, izločajo na posebno partijo žiro računi 'proračuna le pri posebni družbenopolitični skupnosti.
10.	člen
Občine se zavezujejo, da bodo 70 odstotkov doseženih sredstev, ki bodo v letu 1982 izločeni na posebno partijo žiro računa proračuna občine, zagotovile samoupravnemu skladu na ravni SR Slovenije za intervencije v porabi hrane in za financiranje programa blagovnih rezerv.
11.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena bodo občine zagotavljale samoupravnemu skladu na ravni SR Slovenije med letom, v obliki akontacij, ugotovljenih na podlagi ocenjenih sredstev, ki bodo v letu 1982 izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine po tem dogovoru.
Akontacije iz prejšnjega odstavka bodo občine zagotavljale samoupravnemu skladu na ravni SR Slovenije takole:
—	za prve tri mesece v višini 3/12 ocenjenih sredstev, ki bodo v letu 1982 izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine — najpozneje do 10. aprila 1982,
—	za čas od aprila do konca leta 1982 v višini 1/12 ocenjenih sredstev, ki bodo v letu 1982 izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine — najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.
Dokončni obračun 70 odstotkov sredstev na posebni partiji žiro računa proračuna občine za leto 1882 po prvem odstavku tega člena se opravita z zaključnim računom proračuna občine za leto 1982.
12.	člen
Udeleženci dogovora se dogovorijo, da bo izvajanje tega dogovora spremljala in analizirala Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje splošne porabe v občinah.
Tajniške posle za komisijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje splošne porabe v občinah bo opravljal Republiški sekretariat za finance.
13.	člen
Izvršni sveti skupščin občin so družbenopolitično odgovorni, če ne .izpolnjujejo sprejetih obveznosti do samoupravnega sklada na ravni SR Slovenije po tem dogovoru v ugotovljeni višini in sprejetih rokih.
14.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
15.	člen
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-07/81-15/11
Ljubljana, dne '28. decembra 1981.
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti lin Izvršni sveti Skupščin občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Dravograd, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Copcr, Kranj, Krško, Lenart, Laško, Lendava Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje,. Ljubljana -Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ljutomer, Maribor, Metlika, Mozirje, Mursk i Sr bota Neva Gorica, Novo mesto, Orm )ž, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sev-
nica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Ve-/ len j e, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec.
184.
Podpisniki dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82) objavljajo
DOPOLNITEV METODOLOGIJE
\
za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982
Vsi trije elementi točke I. Metodologije za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82), ki so označeni kot posebni podatki (A/l. A/2, A/3) bodo izkazani v periodičnih obračunih in zaključnem računu za leto 1982 med posebnimi republiškimi podatki:
Oznaka za AOP 905 — Prihodki na konvertibilnem tržišču
Za posamezna obračunska obdobja v letu 1981 in 1982 se vpiše znesek, ki je osnova za izračun podatka o deležu izvoza na konvertibilno tržišče, povečanega za izvozno stimulacijo v celotnem prihodku, ki se vpiše v »obrazec DD — Obračun davka iz dohodka TOZD« zaporedna številka 37;
Oznaka za AOP 906 — Vrednost izvoženega blaga in priliv od izvoža storitev
Za posamezna obračunska obdobja v letu 1981 in 1982 se vpiše seštevek podatkov pod zaporedno številko 33 — Vrednost blaga fco jugomeja,'iz obrazcev »izvozna carinska deklaracija« proizvajalca blaga, ki so datirani v obdobju za katerega se daje podatek v letu 1981 in 1982, za priliv od izvoza storitev pa se upošteva seštevek podatkov iz bančnega obrazca 745;
Oznaka za AOP 907 — Vrednost uvoženega blaga in odliv od uvoza storitev
Za posamezna obračunska obdobja v letu 1981 in 1982 se vpiše seštevek podatkov iz obrazcev »uvozna carinska deklaracija« končnega koristnika blaga, ki so datirani v obdobju za katerega se daje podatek v letu 1981 in 1982 (podatki pod zaporedno številko 50 — vrednost blaga fco jugomeja). Za odliv od uvoza storitev pa se upošteva seštevek podatkov iz bančnega obrazca 1450 in 1451a.
Podatki pod oznakama AOP 906 in 907 se vnašajo v dinarski vrednosti po uradnem tečaju Zveznega izvršnega sveta le za konvertibilni izvoz in uvoz blaga ter za devizni priliv in odliv v konvertibilnih devizah.
185.
Koordinacijski odbor za opravljanje zadev skupnega pomena pri usmerjanju združevanja dela m sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in Socialistične avtonomne pokrajine Ko-
sovo je na svoji prvi seji dne 29. decembra 1981 ugotovil, da je za izvedbo združevanja dela in sredstev, ki se vlagajo v investicijske projekte in priznavajo kot izpolnjena obveznost zavezancev do sklada federacije, predvsem pa za morebitni odpoklic sredstev od drugih zavezancev po 25. členu zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81), potrebno, da nosilci uredijo zbiranje in nakazovanje sredstev na določen način.
Enotni način mora zagotoviti: ločeno prikazovanje sredstev, ki so obveznost zavezancev po navedenem republiškem zakonu, zavarovanje kvalitete teh sredstev v trenutku nakazovanja v gospodarsko manj razvite republike oziroma SAP Kosovo, možnost enotne evidence in enotnega urejanja pravnih razmerij z organizacijami združenega dela, ki združujejo sredstva z nosilcem, enotno vsebino zahtevkov ter prikaz prizadevanj organizacij združenega dela v postopku interesnega združevanja dela in sredstev v skladu z določbami 22. in 23. člena zakona.
Koordinacijski odbor zato izdaja
METODOLOGIJO
o načinu zbiranja in nakazovanja sredstev sklada federacije namenjenih za samoupravno združevanje dela in sredstev v gospodarsko manj razvitih republikah in SAP Kosovo
I
1.	Nosilec, ki vloži koordinacijskemu odboru zahtevo za združevanje sredstev po 25. členu zakona, mora v zahtevi:
—	priložiti s partnerjem usklajeni osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za skupno vlaganje;
—	obrazložiti, kakšne korake je do vložitve zahteve podvzel, da bi poslovno, interesno ali na drug način povezane organizacije združenega dela skupaj z njimi združevala sredstva za izvedbo projekta, in za kolikšen znesek se je v tem postopku že sporazumel;
—	predlagati krog organizacij združenega dela, ki naj jim koordinacijski odbor naloži, da združujejo sredstva za projekt (po poslovni povezanosti, gospodarski dejavnosti tpd.j;
—	navesti partijo računa 762 »Združena in prenesena sredstva za investicije v gospodarstvu«, na katerega se bodo po sklepu koordinacijskega odbora usmerila sredstva drugih zavezancev;
—	navesti potrebno dinamiko priliva teh sredstev na račun iz prejšnje alinee;
—	navesti investitorja in račun, na katerega bo nosilec nakazoval sredstva investitorja za izvedbo projekta.
2.	Kolikor investitor še ni odprl računa investicijskih sredstev, naj nosilec
—	zahteva od investitorja, da odpre identičen račun 762, na katerega bo nakazal sredstva ali
—	uredi s poslovnimi bankami, ki spremljajo investicijo, da se odpre za sredstva, ki jih nosilec združuje in nakazuje kot svojo vlogo za projekt, depozitni
račun nosilca; za dvigovanje s tega računa nepreklicno pooblasti investitorja na način in pod pogoji, kot so navedeni v samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev in vlaganju v projekt.
3.	Koordinacijski odbor oziroma Republiški sekretariat za finance, ki bo njegove sklepe izvrševal, bo odpoklical sredstva na račun nosilca šele, ko bo prejel dokazila o izpolnitvi zahtev tega navodila in veljavno soglasje k sklenjenemu samoupravnemu sporazumu, ki 'ga izda pristojni organ gospodarsko manj razvitih republik oziroma SAP Kosovo.
4.	Nosilci združevanja dela in sredstev, ki so do
31.	decembra 1981 že združili in nakazali na račun projekta lastna ali druga sredstva, bodo tak projekt še dalje sofinancirali na dosedanji način.
5.	Javni natečaj, ki ga nosilec sovlaganja objavi v • Gospodarskem vestniku v smislu četrtega odstavka 23.
člena zakona vsebuje
—	kdo zclružuje sredstva — nosilec sredstev sovlaganja,
—	s kom se sredstva združujejo,
—	za kakšen namen se sredstva združujejo,
—	koliko se sredstev združuje — višina razpisanega zneska (ki jih je treba pridobiti od drugih zavezancev),
—	pod kakšnimi pogoji se sredstva združujejo (na dohodkovni osnovi in pod kakšnimi pogoji ali pod kreditnimi pogoji: rok vračanja, obrestna mera),
—	rok za zbiranje prijav,
—	naslov zbiratelja prijav.
v	II
Ta metodologija se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
koordinacijskega odbora
Milan Krajnik 1. r.
18G.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delovnih razmerjih DO Vodnogospodarsko podjetje Kranj, na seji dne 14. januarja 1982
odločilo;
1)	Določba 2. odstavka 201. člena pravilnika o delovnih razmerjih DO Vodnogospodarsko podjetje Kranj z dne 15. decembra 1978 se razveljavi.
2)	Ugotovi se, 3a določba 4. odstavka 201. člena pravilnika o delovnih razmerjih DO Vodnogospodar-
, sko podjetje Kranj z dne 15. decembra 1978, ni v neskladju z ustavo m zakonom.
Obrazložitev
1) Sodišče združenega dela Kranj je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 2. in 4. odstavka 201. člena v izreku navedenega pravilnika. Po predlagateljevem mnenju sta navedeni določbi v neskladju z zakonom o združenem delu. ker sta v disciplinski komisiji, ki šteje pet članov, dva zunanja člana z liste zbora združen.i dela (2. odstavek).
komisija pa zaseda v senatu, ki ga sestavljajo pred-
sednik in dva člana, od katerih je en zunanji član (L odstavek).
2)	Zakon o združenem delu določa, da disciplinsko komisijo sestavlja liho število članov, • vštevši predsednika. Določeno število članov disciplinske komisije, vendar ne več kot četrtina vseh njenih članov morajo biti osebe izven temeljne organizacije in jih volijo delavci z liste, ki jo določi zbor združenega dela občine, v kateri je temeljna organizacija (1. in
3.	odstavek 200. člena zakona). Iz navedene zakonske določbe izhaja, da so delavci pri določanju števila članov disciplinske komisije dolžni upoštevati zakonsko določbo, da disciplinsko komisijo sestavlja liho število članov, in da število žunanjih članov ni večje od četrtine vseh članov. Z vključitvijo zunanjih članov v disciplinsko komisijo z zakonom določenem sorazmerju, je izražen širši družbeni interes glede ugotavljanja odgovornosti delavcev. Toda težo odločitve morajo nositi delavci v temeljni organizaciji, zato je v neskladju z zakonom določba 2. odstavka 201. člena pravilnika, s katero je prekoračena z zakonom določena zgornja meja zunanjih članov.
3)	Vsakokrat, ko je delavec klican na odgovor, določi predsednik disciplinske komisije njeno sestavo (4. odstavek 200. člena). Vendar zakon ne ureja podrobneje te sestave, določa le, da mora biti en član komisije iz temeljne organizacije iz katere je delavec, 'ki se kliče na odgovornost. Zato je stvar samoupravne ureditve določitev števila članov disciplinske kom-v sije, ki v posameznem primeru vodi postopek. Pri tem pa so delavci dolžni upoštevati zakonske osnove določene za njeno sestavo, to je, da disciplinsko komisijo sestavlja liho število članov, vključno s predsednikom ter, da je vanjo vključen tudi zunanji član, pri čemer mora biti poudarek na tem, da težo odločitve nosijo delavci v temeljni organizaciji. Iz navedenega izhaja, da ureditev v 4. odstavku 201. člena napadenega pravilnika ni v neskladju' z ustavo in zakonom.
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. č1ena ustave 'SR Slovenije in 25 člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Giobevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Ivan Repinc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda S trobi in Olga Vrabič.
St. U I 37/81-9
Ljubljana, dne 14. januarja 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
187.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za-dccno ustavnosti in. zakonitosti do-loč'^5.. 21.. 31 in 32. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj in kreditiranju stanovanjske izgradnje DO Pivovarna La P: o z dne lij. decembra 1978, na seji dne 14. januarja 1982
odločilo:
Ugotovi, se da določbe 5., 21., 31. in 32. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj in kreditiranju stanovanjske izgradnje DO Pivovarna Laško z dne 11. decembra 1978, niso v neskladju z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
1)	Družbeni pravobranilec samoupravljanja Celje, Laško, Mpzirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju in Šmačje pri Jelšah je začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenega pravilnika, ki so ga sprejeli delavci na referendumu dne 11. decembra 1978. Menil je, da bi bilo potrebno točno opredeliti termin »na širšem področju« v določbi 5. člena pravilnika, ki določa, na katerem območju se lahko koristijo denarna sredstva za reševanje stanovanjskih potreb: da višina točk za posamezna merila ne omogoča ugotovitve realnega rezultata o stanovanjskih razmerah delavcev, da je določeno previsoko število točk za skupno delovno dobo, da ni primerno določanje dodatnih točk zato, ker delavec nima odločbe (21. člen) in da določbi 31. in 32. člena pravilnika nista v skladu z našo pozitivno zakonodajo, ker je po njih delavec dolžan prodati delovni organizaciji na razpolago stanovanjski prostoi* v družbeni lasti, katerega je uporabljal do pridobitve novega stanovanja, sicer se sklep o dodelitvi stanovanja ne bo izvršil.
Pivovarna Laško v odgovoru navaja, da bi bila določba 5. člena pravilnika še bolj nedoločena, če bi termin »na širšem področju« izpustili. Ce pa bi pisali oddaljenost od delovne organizacije oziroma poslovne enote v km, je to neizvedljivo, saj imajo razporejene poslovne enote na celotnem območju SR Slovenije. Glede predpisanih meni in njihovega vrednotenja v 21. členu pravilnika meni, da sistemi točkovanja v zakonu niso predpisani, temveč so prepuščeni v presojo delavcem, ki razmeram v katerih živijo, prilago-jujejo sistem točkovanja.
Zato so tudi določili točke za tiste, ki so brez odločbe in določili višino točk za skupno delovno dobo tako, da si delavci, ki so pred upokojitvijo in še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, pridobijo prioriteto za stanovanje. V 31. členu se je pojavila tipkarska napaka, ki je že odpravljena tako, da je beseda »prodati« nadomeščena z besedo »predati«. Obenem pojasnjuje, da gre pri tej določbi za predajo stanovanja, ki ga je delavcu dodelila delovna organizacija in ga je delavec do pridobitve novega stanovanja uporabljal m torej ne gre za katerokoli stanovanje.
2)	Po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, -št. 18/74 in 10/76) imajo pravico oddajati stanovanje v uporabo delovnim ljudem in občanom med drugimi tudi organizacije združenega dela, ki so kot investitorji zgradili stanovanjsko hišo ali stanovanje ali na njem pridobili pravico uporabe — stanodajalci. Zakon določa, da je stanodajalec dolžan oddati izpraznjeno stanovanje v skladu s svojim samoupravnim splošnim aktom novemu prosilcu; da je stanodajalec dolžan sprejeti splošni akt o oddajanju stanovanj, v katerem zlasti določi merila za prednostni red, po katerem se oddajajo stanovanja, upoštevajoč stanovanjske potrebe, število družinskih članov
ter drugo socialno in premoženjsko stanje pričako-valcev stanovanj, kadrovske potrebe stanodajalcev in podobno; da ima občan lahko stanovanjsko pravico samo na enem stanovanju; da se stanovanjska pravica ne more prenašati na druge, razen v primerih, ki jih določa zakon, in da obveznost imetnika stanovanjske pravice, da se mora izseliti iz stanovanja, velja tudi za druge stanovalce, če ni z zakonom drugače določeno (2., 3., 10., 11., 13., 14., 35., 36., 37., 40. in 42. člen).
Ustavno sodišče je ugotovilo, da so delavci v okviru samoupravnega urejanja v 5. členu pravilnika v zadostni meri opredelili uporabo denarnih sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ko so določili »uporabo teh sredstev na področju sedeža delovne organizacije oziroma poslovnih enot in le izjemoma na širšem področju, če lahko delavec vsakodnevno brez škodnih posledic za delovno sposobnost prihaja na delo«. Tako določen pogoj, ki upošteva racionalno oddaljenost stanovanja ali stanovanjske hiše od delovnega mesta, ni v neskladju z ustavo 'in zakonom.
Z določbami 21 člena pravilnika, so delavci določili naslednja merila za določanje prednostnega vrstnega reda za dodelitev stanovanja oziroma stanovanjskega posojila: stanovanjske razmere delavca, velikost stanovanja, povprečni osebni dohodek na družinskega člana v odstotku od povprečja osebnega dohodka v SR Sloveniji, število nepreskrbljenih otrok, samohranilec, zdravstveno stanje v družini in skupno delovno dobo delavca. Predpisovanje in vrednotenje meril za določanje prednostnega vrstnega reda za dodeljevanje stanovanj oziroma stanovanjskih posojil je samoupravna pravica delavcev, ki jo uresničujejo na podlagi vzajemnosti in solidarnosti v skladu z ustavo in zakonom. Ustavno sodišče ugotavlja, da merila navedenega v 21. členu pravilnika niso v neskladju z ustavo in zakonom. Tudi ni v nasprotju z zakonom določba 3. alinee 1. točke 21. člena pravilnika, po kateri prejme 60 točk delavec, ki nima odločbe o dodelitvi stanovanja oziroma se je vselil v stanovanje, za katerega nima odločbe. Dodatnih točk po navedeni osnovi pa ni mogoče priznavati za primere nezakonite vselitve. Prav tako določba 7. točke 21. člena pravilnika, po kateri dobijo delavci z nad 30 let skupne delovne dobe največje število točk (260), ni v nasprotju z zakonom. Samoupravna pravica delavcev je, da odločajo o tem. ali bodo delavcem pred upokojitvijo omogočili, da rešijo svoje stanovanjsko vprašanje.
Ugotovljeno je, da je bila storjena v 1. točlji 31. člena pravilnika tipkarska napaka pri besedi »prodati«. Ta tipkarska napaka je že odpravljena in se pravilno glasi »predati«. S to določbo je delavec, ki mu je delovna organizacija dodelila novo stanovanje, dolžan ■ predati oziroma izročiti stanovanje delovni organizaciji, katerega mu je pred tem dodelila in ga je delavec doslej uporabljal. To izhaja tudi iz določbe 32. člena pravilnika, kjer je določeno, da če delavec ne prepusti delovni organizaciji stanovanja iz 31. člena pravilnika, se sklep o dodelitvi novega stanovanja ne bo izvršil. Z določbami 31. in 32. člena pravilnika ni določen odstop oziroma izročitev stanovanja kot pogoj za dodelitev novega stanovanja. Po teh določbah je delavec, ki mu je že dodeljeno novo stanovanje, le dolžan izročiti doslej uporabljano in od delovne organizacije dodeljeno stanovanje,
razen če mu po zakonu -tega ni treba storili. Takšni določbi pravilnika smiselno upoštevata določbe 3., 11., 12., 35., 40. in 42. člena zakona o stanovanjskih razmerjih in nista z njimi v nasprotju.
Ustavno sodišče je zato na podlagi 2i alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 m 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in Sodniki dr. Josip Globevhik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Ivan Repinc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda S trobi in Olga Vrabič.
, i i . or ;v [	•
St. Ul 66/81-8
Ljubljana, dne 14. januarja 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
188.
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (prečiščeno besedilo — Uradni list št. 30/79) in 16. člena statuta skupnosti starostnega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 28/79) je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 23. decembra 1981 sprejela
PRAVILNIK
o razlogih, merilih ir, postopku za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov ter vknjižbi zastavne pravice
I.	TEMELJNE DOLOČBE •
1.	člen
S tem pravilnikom določajo zavarovanci Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljevanju: skupnost) razloge, merila in postopek za zmanjšanje,1 oprostitev in odpisovanje prispevka kme-tom-zavarovancem, vknjižbo zastavne pravice na terjatvah v zemljiško knjigo in pogoje za odpis in za izbris terjatev v zemljiški knjigi z namenom, da se zagotovi objektivno izvajanje socialne politike ter zagotavljanje sredstev za izvajanje tega zavarovanja.
Razlogi in merila za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov temeljijo predvsem na socialni ogroženosti kme-tov-zavarovancev.
Pri določanju razlogov in meril zavarovanci upoštevajo socialno ogroženost kmetov-borcev NOV tako, da zmanjšanje oziroma oprostitev prispevka pomeni pomembno razbremenitev kmeta-borca NOV iz naslova prispevka.
2.	člen
Za zmanjšanje oziroma oprostitev prispevka® v smislu tega pravilnika se šteje, če komisija iz 4. člena tega pravilnika kmetu-zavarovancu na njegovo prošnjo plačilo prispevka zmanjša ali ga oprosti.
Dolžni znesek je po komisiji določena višina prispevka, ki ga je kmet-zavarovanec dolžan plačati skupnosti.
Za odpis prispevka po tem pravilniku se šteje, ko se skupnost odpove terjatvi.
Za neizterljivi prispevek se šteje, če se s prisilno izterjavo, ki se je vsako leto- brezuspešno poskušala po zakonu o davkih občanov, terjatev ni mogla izterjati niti tretje leto, odkar je zapadla v plačilo; izjemoma postane terjatev neizterljiva tudi pred potekom tretjega leta, če se je po prisilni izterjavi ugotovilo, da ne kaže, da bi se mogla terjatev v določenem času izterjati.	>
Prisilno izterjavo opravi uprava za družbene prihodke po predpisih o prisilni izterjavi po zakonu o davkih občanov.
3.	člen
Za neizterljivi prispevek se predlaga vknjižba zastavne pravice na nepremičninah zavezanca pri pristojnem zemljiško-knjižnem sodišču.
Vknjižba zastavne pravice na nepremičninah se lahko predlaga tudi za zmanjšani oziroma oproščeni prispevek.
Predlog za vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah daje občinska uprava za družbene prihodke.
4.	člen
O zmanjšanju in oprostitvi prispevka odloča občinska komisija za odločanje o zmanjšanju in oprostitvi prispevkov za starostno zavarovanje kmetov (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje občinska skupščina za dobo štirih let.
Komisija postopa in odloča po tem pravilniku.
O odločitvi komisije se sestavi zapisnik in se predloži Upravi za družbene prihodke, ki izda odločbo o odmeri prispevka oziroma o dolžnem znesku prispevka.
V komisiji praviloma sodelujejo:
strokovni delavec uprave za družbene prihodke občine, predstavnik skupnosti starostnega zavarova-* nja kmetov, predstavnik kmetijske zemljiške skupnosti ali zadruge, socialni delavec oziroma predstavnik socialnega skrbstva in predstavnik krajevne skupnosti. s področja katere se obravnavajo prošnje, kadar gre za kmeta-borca NOV pa tudi predstavnik ZB NOV.
5.	člen
Zavezanci za prispevek so kmetj e-zavarovanci in kmetj e-nezavarovanci, kakor tudi druge osebe, ki so se zavezale plačevati prispevek.
Kmet-zavarovanec je kmet, ki ima lastnost zavarovanca po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov.
Za kmeta-zavarovanca po tem pravilniku se šteje tudi uživalec starostne pokojnine, dokler plačuje prispevek oziroma doki dr poseduje posest.
6.	člen
Kmetje-nezavarovanci kakor tudi druge osebe, ki so se zavezale plačevati prispevek, ne morejo uveljavljati zmanjšanja, oprostitve ali odpisa prispevka po določbah tega pravilnika.
Nezavarovanci-združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, lahko uveljavljajo zmanj-
šanje, oprostitev ali odpis prispevka v primeru prizadetosti zaradi elementarnih nesreč po 17. in 18. členu tega' pravilnika.
7.	člen
Kmet-zavarovanec vloži prošnjo za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka na predpisanem ' obrazcu, ki'je sestavni del tega pravilnika in mora biti dostopen na občini.
II.	RAZLOGI IN MERILA
8.	člen
Razlogi in merila za zmanjšanje in oprostitev plačila prispevka kmetov-zavezancev so:
a)	socialna ogroženost: zmanjšana delovna zmožnost zaradi bolezni ali invalidnosti, smrt, vzdrževani gospodinjski člani, majhni otroci in otroci na šolanju;
b)	socialna ogroženost kmeta-borca NOV;
c)	elementarne irr druge nesreče: toča, neurje, pozeba, poplava, premikanje zemeljskih tal, požar, pogin živine, rastlinske bolezni in škodljivci.
a) Socialna ogroženost
9.	člen
Zaradi socialne ogroženosti kmeta-zavarovanca se mu odmerjeni prispevek zmanjša v odstotku oziroma oprosti po določbah tega pravilnika.
Pri zmanjšanju prispevka iz več razlogov se odstotki kumulirajo.
10.	člen
, Socialno ogrožen kmet-zavarovanec je, če njegovi prispevkom in davkom zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo zneskov oziroma pogojev, ki jih s‘ sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka vsako leto določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in objavi v Uradnem listu SRS.
Limitirani znesek »na upokojenca« po zgoraj navedenem sklepu se upošteva samo za kmeta-zave-zanca.
Za gospodinjske člane se po tem pravilniku štejejo vse osebe, ki pridobivajo in trošijo sredstva v skupnem gospodinjstvu ne glede na sorodstvena razmerja.
Socialno ogroženega kmeta-zavarovanca po tem členu se oprosti plačila prispevka.
11.	člen,
Kmetu-zavarovancu se zaradi 50 in več odstotne zmanjšane delovne zmožnosti, ki traja neprekinjeno vsaj dva meseca, zniža odmerjeni prispevek za 30 %>.
Zmanjšana delovna zmožnost zaradi bolezni po 1. odstavku tega člena se upošteva tudi za aktivnega družinskega člana, ki mu je delo na kmetiji edini poklic.
Zmanjšana delovna zmožnost se izkazuje z odločbo pristojnega organa ali z zdravniškim spričevalom oziroma z izvidom zdravnika-specialfsta.
Kmetu-zavarovancu, katerega kmetija leži pretežno v III. in IV. skupini katastrske občine, se odstotek iz prvega odstavka tega člena poveča še za 20 »/o (30 + 20 = 50).
12.	člen
Zaradi smrti zavarovanca ali drugega aktivnega družinskega člana, ki mu delo na kmetiji predstavlja edini poklic, se prispevek lahko zmanjša do 100 %> v letu, v katerem je smrt nastopila.
13.	člen
Kmetu-zavarovancu nad 65 let starosti se zniža odmerjeni prispevek za 30 %>, če v njegovem gospodarstvu ni osebe mlajše od 65 let, razen predšolskih in šoloobveznih otrok, če posestva ne more izročiti niti po zakonu o preživninskem varstvu kmetov ali če ga ne izroči, ker bo posestvo prevzel otrok po končanem šolanju.
14.	člen
Za vsakega otroka na šolanju v katerikoli šoli s področja kmetijstva, za katerega kmet-zavarovanec nosi vse stroške, se zniža prispevek za 20 "/o, za otroka na šolanju, ki ima štipendijo ali'ima brezplačno oskrbo na šolanju, pa za 10°/o, če skupni znesek katastrskega dohodka in drugih dohodkov kmeta-zavarovanca ne presega zneska davku in prispevku zavezanega dohodka določenega po sklepu o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka s tem, da se katastrski dohodek pomnoži s polovičnim predpisanim faktorjem.
Za kmeta-zavarovanca, katerega kmetija leži pretežno v III. in IV. skupini katastrske občine se odstotkom iz prejšnjega odstavka doda še 10 Vo (20 + 10 = = 30; 10 + 10 = 20).
Kmetu-zavarovancu, katerega kmetija leži pretežno v 'III. in IV. skupini katastrske občine, se za vsakega otroka do 15. leta starosti zniža prispevek za 8 °/e.
15.	člen
Kmetu-zavarovancu se za vsako za delo nezmožno in vzdrževano osebo, ki jo dejansko preživlja in nima lastnih dohodkov, zniža odmerjeni prispevek za 20”/o, če katastrski dohodek in drugi dohodki skupaj ne presegajo zneskov davku in prispevkom zavezanega dohodka, določenega po sklepu o premoženjskih pogojih za pridobitev varstvenega dodatka s tem, da se katastrski dohodek pomnoži s polovičnim predpisanim faktorjem.
b) Olajšave za kmete-borcc NOV
16.	Sen
Kmetu-zavarovancu borcu NOV, ki ima priznano dobo v dvojnem trajanju pred 9. 9. 1943 oz. pred 13. 10. 1943 do 15. 5. 1945 in španskim borcem, čigar socialna ogroženost je ugotovljena po sklepu o določitvi pogojev in' kriterijev o socialni ogroženosti kmeta-borca NOV (Uradni list SRS, št. 32/80), se odmerjeni prispevek zmanjša glede na stopnjo socialne ogroženosti.
c) Elementarne nesreče
17.	Sen
Elementarne nesreče se za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka upoštevajo le takrat, če je škodo ocenila ustrezna občinska komisija.
Zaradi elementarnih nesreč se prizadeti kmetje — zavezanci razvrstijo v tri kategorije glede na odstotek prizadetosti:
v I. kategorijo prizadetosti se razvrstijo kmetje — zavezanci, katerim je ocenjena škoda povzročila izgubo donosa od 80 do 100°/e katastrskega dohodka;
v II. kategorijo se razvrstijo kmetje — zavezanci, katerim je ocenjena škoda povzročila . izgubo donosa od 50 do 80°/» katastrskega dohodka;
v III. kategorijo se razvrstijo kmetje-zavarovanci, katerim je ocenjena- škoda povzročila izgubo donosa od 20 do 50 ”/0 katastrskega dohodka
18.	člen
Kmeta-zavezanca I. kategorije prizadetosti se oprosti plačila prispevka. Kmetu-zavezancu II. in
III.	kategorije prizadetosti se zmanjša celotni prispevek za enak odstotek, kot je ocenjen odstotek izgube katastrskega dohodka.
19.	člen
Zaradi premikanja zemeljskih tal ali požara na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih se kmetu-zavarovancu zmanjša plačilo prispevka v letu, v katerem je škoda nastala, če so po oceni pristojne komisije gospodarska oziroma stanovanjska poslopja neuporabna.
Če je škoda nastala na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih, se prispevek lahko zmanjša do 100 °/o
Če je škoda nastala samo na gospodarskem ali samo na stanovanjskem poslopju, se prispevek lahko zmanjša do 50°/».
20.	člen
Pogin živine se pri zmanjšanju in oprostitvi prispevka upošteva le, če skupni znesek katastrskega dohodka in drugih dohodkov kmeta-zavarovanca ne presega zneska davku in prispevku zavezanega dohodka določenega po sklepu o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka s tem, da se katastrski dohodek pomnoži s polovičnim predpisanim faktorjem in če kmet-zavarovanec pogina ni mogel preprečiti.
Mnenje o vzroku pogina in o podvzetih varnostnih ukrepih .poda veterinarska služba, ki je živino zdravila oziroma pregledala.
Za pogin živine v smislu tega pravilnika se ne šteje prisilni zakol.
Za pogin živihe, plemenske govedi ali delovnih živali in plemenskih svinj se odmerjeni prispevek zmanjša največ do 30 "/o.
Za pogin pitane živali in drobnice se kmetu-zavarovancu zmanjša plačilo prispevka največ do 30°/o. če pogine cela čreda in če je prireja glavni vir dohodka.
Na kmetijah IV. skupine katastrske- občine se odstotkom iz tega člena doda še 10%>.
21.	člen
Škoda zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev se pri zmanjšanju in oprostitvi plačila prispevka upošteva le, če jo kmet-zavarovanec ni mogel preprečiti.
Škodo po 1. odst. tega člena oceni ustrezna občin- • ska komisija in jo izrazi v odstotku glede na celokupni katastrski dohodek.
Prispevek zaradi škode po tem členu se zniža oziroma oprosti enako kot za elementarne nesreče po 17. in 18. členu tega pravilnika.
III.	POSTOPEK ZMANJŠANJA OZIROMA OPROSTITVE PLAČILA PRISPEVKA
22.	člen
Kmetu-zavezancu se prispevek zmanjša oziroma se ga oprosti plačila prispevka samo na njegovo prošnja
Prošnja mora biti popolna in točna in ji morajo biti priložena ustrezna dokazila, razen dokazil, ki jih ima uprava za družbene prihodke.
Prošnja za zmanjšanje, oziroma oprostitev plačila prispevka se vloži pri upravi za družbene prihodke občinske skupščine ali pri krajevnem uradu.
Prošnjo za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka zaradi socialnih razlogov je treba vložiti v 30 'dneh po prejemu odmerne odločbe.
Prošnjo za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka zaradi elementarnih in drugih nesreč je treba vložiti v 15 dneh po nastanku škode.
I	23. člen
Komisija iz 4. člena tega pravilnika rešuje samo popolne prošnje.
Preden komisija odloči o zmanjšanju oziroma oprostitvi plačila prispevka, oceni zbrane dokaze. Na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter mnenja članov komisije prošnjo zavrne, v odstotku zmanjša prispevek in določi dolžni znesek prispevka ali pa prosilca oprosti plačila prispevka.
Komisija o svojem delu vodi zapisnik na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika. Iz zapisnika mora biti razvidna odločitev komisije z obrazložitvijo. Zapisnik z ustrezno dokumentacijo se posreduje upravi za družbene prihodke, ki izda odločbo o odmeri prispevka in o dolžnem znesku.
Dispozitiv odločbe vsebuje: višino odmerjenega zneska prispevka, višino zmanjšanega ali oproščenega zneska prispevka, dolžni znesek prispevka in odločitev o vknjižbi zastavne pravice na nepremičninah.
Kadar odločba vsebuje odločitev o vknjižbi zastavne pravice, je to treba ppsebtj obrazložiti.
24.	člen
Zoper odločbo uprave za družbene prihodke občine ima kmet — zavezanec pravico do pritožbe.
Za odločanje1 o pritožbi je pristojna republiška uprava za družbene prihodke.
Pritožba se vloži v roku 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka pri upravi za družbene prihodke, ki je izdala odločbo.
IV.	VKNJIŽBA ZASTAVNE PRAVICE V ZEMLJIŠKO KNJIGO
25.	člen
Skupnost ima do zavezanca za prispevek terjatev za neizterljivi prispevek s pripadki in za zmanjšani prispevek po 11. členu tega pravilnika.
Za terjatve po 1. odstavku se obvezno vknjiži zastavna pravica.
26.	člen
Skupnost ima do kmeta-zavarovanca tudi terjatev za zmanjšani ali oproščeni prispevek, kadar to določi komisija iz 4. člena tega pravilnika in če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
Komisija poda tudi mnenje o potrebnem knjiženju zastavne pravice za to terjatev.
27.	člen
Pravni naslov za vknjižbo terjatve v zemljiško knjigo je odločba občinske uprave za družbene prihodke.
28.	člen
Ne vknjiži se terjatev za zmanjšani ali oproščeni prispevek zaradi elementarnih nesreč, pogina živine, rastlinskih bolezni in škodljivcev.
29.	člen
Predlog za vpis terjatve v zemljiško knjigo se poda ob nastanku terjatve.
Za terjatve, ki nastajajo vsako leto pri posameznem zavarovancu in se po določbah tega pravilnika vknjižijo v zemljiško knjigo, se vlagajo predlogi za vknjižbo vsake tri leta.
V.	ODLOŽITEV PORAVNAVE OBVEZNOSTI, ODPIS TERJATVE IN IZBRIS ZASTAVNE PRAVICE V ZEMLJIŠKI KNJIGI
30.	člen	1
Po prenehanju socialnega razloga, zaradi katerega je bil kmetu-zavarovancu zmanjšan prispevek oziroma je bil kmet-zava n ec oproščen plačila prispevka lahko le-ta zapros, za odpis terjatev oziroma izbris zastavne pravice
Prevzemnik kmetije, ki se pet'let po prevzemu ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edinim poklicen na obremenjeni kmetiji, lahko zaprosi za odpis terjatv oziroma izbris zastavne pravice v zemljiški knjig
31.	člen
Pri dedovanju oziroma drugem prenosu lastninske pravice skupnost realizira svojo terjatev.
Prevzemnik kmetije, ki se bo po prevzemu ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo kot edinim poklicem, lahko zaprosi za odložitev poravnave obveznosti ob dedovanju oziroma ob prevzemu posestva.
32.	člen
O odložitvi, poravnave obveznosti, o odpisu terjatev in izbrisu zastavne pravice v zemljiški knjigi odloča pristojni organ skupščine skupnosti starostnega zavarovanja kmetov.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Zatečene terjatve ob uveljavitvi tega pravilnika se obravnavajo po tem aktu tako glede izterjatve, odpisa kot tudi glede vknjižbe zastavne pravice.
Za zatečene terjatve ob uveljavitvi tega pravilnika se štejejo vse terjatve po evidenci Uprave za družbene prihodke.
34.	člen
V postopku za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov v SR Sloveniji se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, kolikor niso posamezna vprašanja s tem pravilnikom drugače urejena.
35.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po postopku, kot se je sprejemal ta pravilnik.
36.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati sklep skupščine skupnosti z dne 14. 11. 1980 o odpisu prispevka kmetom-zavezancem za prispevek za starostno zavarovanje kmetov prizadetim zaradi elementarnih nezgod.
37.	člen	:
Ta pravilnik sprejme skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03060-264/35-1981
Ljubljana, dne 23. decembra 1981.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
Predsednik Jože Pikelj 1. r.
Priimek in ime
Prebivališče
Pošta	-
SKUPŠČINA OBČINE ................-.............
Komisija za zmanjšanje, oprostitev prispevka za starostno zavarovanje kmetov
PROŠNJA
za zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov
Podpisani.......................... rojen -----------
poročen, samski, vdovec (a), prosim za zmanjšanje
ustrezno obkrožiti
oziroma oprostitev plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov.
Na kmetiji v —______________________________ živimo:
A.	ZA DELO ZMOZNE OSEBE
-■? ' ? ’• i' :■ ;
1	................, rojen ........................
Priimek in ime	sorodstveno razmerje
....................—........ in ima din ---------
zaposlen, obrtnik, dela na kmetiji
osebnega dohodka.
2	........................_________________________
B.	ZA DELO NEZMOŽNE OSEBE
/
1.......:........., rojen ...-....., ____________
Priimek in ime	zdravniški izvid
prejema socialno podporo, pokojnino, invalidnino z navedbo zneska
C.	OTROCI DO 15. LETA STAROSTI
Priimek in ime	datum rojstva
2...........:.....................-......................
Priimek in ime	datum rojstva
D.	OTROCI NA ŠOLANJU V DRUGEM KRAJU
1...................., .................., ----------
Priimek in ime	datum rojstva	vrsta šol
višina in vrsta stroškov	višina štipendije
2..............:....., .......:-...------, ..............-
Priimek in ime	datum rojstva	vrsta šol
višina in vrsta stroškov	višina štipendije
Prošnjo za ......................... plačila prispevka
zmanjšanje, oprostitev
za	starostno	zavarovanje	kmetov	vlagam	zaradi
socialne ogroženosti.
Prošnjo za ......................... plačila prispevka
zmanjšanje, oprostitev
za	starostno	zavarovanje	kmetov	vlagam	zaradi
elementarne nesreče,
zaradi česar je po, oceni občinske komisije moj KD zmanjšan za ........°/e.
Vlagatelj - te prošnje imam-nimam, priznan status bor-ustrezno obkrožiti
ca NOV z odločbo št. --------- z dne ..........—
Podpis predlagatelja: :
PRILOGE:
—	zdravniška dokumentacija
—	obračunski list o osebnem dohodku
—	nakazilo pokojnine, socialne podpore in drugo
—	potrdilo o prejemanju štipendije
IZPOLNI KOMISIJA
UGOTOVITEV
V zadevi .................1.. je komisija na seji
dne ............ ugotovila, da predlagatelj vse svoje
trditve dokazuje z dokazili.
Prosilec ima skupni KD ...... din in ....... din
drugih dohodkov.
Ugotovljeni dohodek razdeljen na vse člane gospodinjstva ne presega zneska, kot ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji s sklepom o določitvi premoženjskih pogojev za priznanje varstvenega dodatka.
Zaradi elementarnih nesreč in druge škode je po oceni pristojne komisije skupni KD znižan za .......°/o oziroma se prispevek zmanjša za ..................°/o.
Zaradi socialne ogroženosti se odmerjeni prispevek za starostno zavarovanje kmetov zpiža za ........0/o.
Komisija pri delu ugotavlja:
Na podlagi gornje ugotovitve komisija zmanjšuje, oprošča predlagatelju plačilo prispevka za starostno zavarovanje kmetov na dolžni znesek .............din.
Komisija predlaga vknjižbo terjatve v znesku ........
din v zemljiško knjigo pri občinskem zemljiškoknjižnem sodišču v ..............-........
Dohodek gospodinjskih članov znaša .......... din.
člani komisije:
Predsednik komisije:
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
GROSUPLJE
189.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 14. januarja 1982 sprejel
SKLEP
o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta za območje »trgovskega centra Grosuplje«
1
Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta za območje »trgovskega centra Grosuplje« (Uradni list SRS, št. 28/80) in s tem vključitev obstoječega stanovanjskega objekta Kolodvorska ul. 9 v zazidalni načrt za območje »trgovskega centra Grosuplje«.
2
Odmik grafično ponazarja arhitektonsko zazidalna situacija, ki jo je izdelal Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 pod št. 2667 v novembru 1981 in je sestavni del dokumentacije sprejetega zazidalnega načrta.
3
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija občine Grosuplje.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-9/80
Grosuplje, dne 14. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
KOČEVJE
190.
Na podlagi 26. člepa zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74)' in 187. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31. marca 1982
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1982 se bodo proračunski izdatki občine Kočevje začasno financirali za čas od 1. januarja do 31. marca 1982 na podlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za leto 1981.
2.	člen
Financiranje splošnih družbenih potreb v prvih treh mesecih leta 1982 se vrši na podlagi trimeseč-
nega načrta prihodkov in odhodkov, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Kočevje.
3.	člen
Trimesečni finančni načrt odhodkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1981.	\
4.	člen
Prihodki in odhodki zbrani oziroma porabljeni n» podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1982.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.	•
St. 400-1/82-5/1
Kočevje, dne 18. januarja 1982.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA x	191.
Po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 207. členu statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80) je Skupščina občine Slovenska-Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Slovenska Bistrica za prvo trimesečje 1982
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1982 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev začasno financirajo in to za čas od 1. januarja do 31. marca 1982, na podlagi občinskega proračuna za leto 1981.
* ‘
2.	člen
V obdobju začasnega financiranja odhodka občinskega proračuna ne smejo presegati 25 odstotkov skupnih prihodkov, razporejenih v proračunu za leto 1981.
3.	člen
Odhodki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1982.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 do 31. marca 1982.
St. 1/1-402-3/82
Slovenska Bistrica, dne 29. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Mihael Špindler 1. r.
192.
Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica na seji dne 3. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o prispevnih stopnjah in osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za Zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica za leto 1982
1.	člen
Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa prispevne stopnje in osnove za obračunavanje prispevkov, ki so jih dolžni 'plačevati delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu delavci) in delovni ljudje, za katere se dohodek ne ugotavlja, kmetje in drugi občani.
Prispevki so namenjeni za uresničevanje progama skupnih nalog, ki so jih delavci, dragi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica (MUV, št. 5/31).
2.	člen
Skupna prispevna stopnja, ki so jo dolžni plačevati delavci, znaša v letu 1932 11,17 °/o in sicer:
—	iz dohodka po stopnjj	10,18 “/o
—	iz bruto osebnih dohodkov po stopnji 0,99 °/o
3.	člen
Za delavce, ki so odsotni z dela (upravičeno ali neupravičeno) brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o delovnih razmerjih, pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni zavezanci prispevek zdravstvenega varstva iz kosmatega osebnega dohodka po veljavni stopnji. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov je osebni dohodek, izplačan kot akontacija osebnega dohodka za mesec pred mesecem v katerem je nastala odsotnost z dela.
4.	člen
Za ugotovitev pravic delavcev na začasnem ali občasnem delu po pogodbi o delu (četrti del zakona o delovnih razmerjih — Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78) združujejo delovni ljudje prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 10,18 %>.
5.	člen
Za delavce, ki sb v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) in za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za
t
zdravstveno varstvo enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
6.	člen
Delavci iz občine Slovenska Bistrica, ki delajo in so zdravstveno zavarovani v tujini, morajo zagotoviti svojim družinskim članom zdravstveno zavarovanje sami, če z njihovim zavarovanjem v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo družinskih članov, ki so občani občine Slovenska Bistrica.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 511 din mesečno za posameznega družinskega člana.
7.	člen
Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 38,3 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka iz gozda ter znesku 1154 din letno za zavarovano kmetijsko gospodarstvo.
Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca — kmeta, uživalce stalnih kmečkih, preživnin, uživalce kmečkih starostnih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zavarovanca — delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje preživnino — zavezanci, prispevek 205 din mesečno.
8.	člen '■
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SR Slovenije plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55%> od izplačanih dajatev pokojninskega in invalidskega , zavarovanja.
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, pa jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače.
Prispevek znaša 511 din mesečno.
9.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugotavlja (pavšalisti), je osnova enaka poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Kolikor pa se taki zavarovanci določijo za obdavčevanje po de-, janskem dohodku, je osnova za plačevanje prispevkov tako ugbtovljeni poprečni mesečni dohodek iz tekočega koledarskega leta, kateri pa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku.
<	10. člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki. izumitelji novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih dal, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, foto-
grafi, rejniki, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kolporterji tiska, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarine, duhovniki) in drugi občani plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
11. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
Predsednik skupščine Občinske , zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica
Stanko Robnik 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
181.	Zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—1985'	199
182.	Zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za
intervencije v proizvodnji hrahe v obdobju 1982 de 1985	2;>0
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
183.	Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju
splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982	201
184.	Dopolnite, metodologije za spremljanje izvajanja
dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982	203
185.	Navodilo o načinu zbiranja in nakazovanja sredstev
sklada federacije namenjenih za samoupravno združevanje dela In sredstev v gospodarsko manj razvitih republikah In SAP Kosovo	203
i ustavno sodisče sr Slovenije
186.	Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 201. člena pravilnika o delovnih razmerjih DO Vodnogospodarsko podjetje Kranj In o ugotovitvi, da določba četrtega odstavka istega člena ni v neskladju z ustavo in zakonom	201
181. Odločba o ugotovitvi, da nekatere določbe pravilnika o dodeljevanju stanovanj in kreditiranju stanovanjske Izgradnje DO Pivovarna Laško z dne 11. (12. 1978, niso v neskladju z ustavo in zakonom	204
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
188.	Pravilnik o razlogih, merilih in postopku za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov ter vknjižbi zastavne pravice	208
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
189.	Sklep o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega
načrta za območje »trgovskega centra Grosuplje« (Grosuplje)	211
190.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do
31. marca 1982	211
191.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Slovenska Bistrica za prvo trimesečje 1982	212
192.	Sklep o prispevnih stopnjah in o osnovah za 6b-
računavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Slovenska Bistrica za leto 1982	212
Kakšna in kolikšna je odškodninska odgovornost avtomobilista in kako je odgovornost zavarovana, boste zvedeli v strokovnem delu
prof. dr. Stojana Cigoja
ST
odškodninska oagovornost in zavarovanje odgovornosti
Spričo hitrega razvoja avtomobilizma in spričo prometnih nesreč, ki jih je ta razvoj prinesel, se tako v domačem kakor tudi v inozemskem pravu vse bolj natančno oblikujeta odškodninska odgovornost in zavarovanje.
Avtor je želel v tem delu predvsem pokazati današnji pravni položaj odškodninske odgovornosti v zvezi z obratovanjem motornih vozil in zavarovanje odgovornosti ter probleme, ki se pojavljajo, ko se škodno razmerje ne dotika samo domačega, marveč tudi inozemskega prava.
Celotno delo je razdeljeno na naslednja poglavja:
Uvod (zgodovinski razvoj in viri avtomobilskega odškodninskega prava).
Odgovornost (objektivna) brez krivde (pojem; vozilo, ki pomeni povečano nevarnost, obratovanje vozila, prenehanje in kraj obratovanja; omejitve varstva upravičencev; izključitev objektivne odgovornosti; dokazno breme itd.).
Krivdna (subjektivna) odgovornost (nedopustnost in krivda itd.).
Odgovorna oseba (obratovalec kot subjekt objektivne odgovornosti; razmerje med voznikom in obratovalcem; stranka, ki škodo zakrivi itd.).
Vzročna zveza (pojem; dogajanje in stanje; direktna in indirektna vzročnost itd.). Skoda (kvalifikacija škode; osebna škoda; premoženjska škoda itd.).
Odškodnina (odmera; Vrste odškodovanja; oblika denarne odškodnine; porazdelitev odškodninske obveznosti; več upravičencev do odškodnine itd.).
Razmerje med kazensko odgovornostjo in odškodninsko zavezo.
Razmerje med odškodnino in zavarovalnino (iz premijskega zavarovanja in iz socialnega zavarovanja).
Zavarovanje odgovornosti (viri, načela, pravni temelj obveznega zavarovanja, subjekti in predmet zavarovanja; vsebina zavarovalnega razmerja; regresni zahtevki itd.).
Razmerje med več vrstami zavarovanj.
Zavarovalno razmerje z inozemskimi elementi (obseg veljavnosti jugoslovanskih pravil; unificirana ureditev; zavarovanje v jugoslovanskem mednarodnem zasebnem pravu; Haaška mednarodna ureditev kolizijskih pravil; varstvo tujca po jugoslovanskem pravu itd.).
Razvojne smeri v teoriji.
Na koncu je še obširno stvarno kazalo, ki bo omogočilo praktično uporabo dela,
in pa pregled literature.
Cena: 1100 din
Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VII
Izdala časopisni zavod Uradni list SHS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vs! v Liubllanl — Naročnine za leto 1982 650 din, Inozemstvo 1300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu v^ake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379'VII - Telefon direktor, uredništvo, se kretar šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št 421-1/72