IZ BELEŽNICE POSLANCA CIRILA STANIČA
Sanacija gradu Bokalce
Na zadnji seji občinske skupščine smo med drugim obravnavali tudi študijo za Turistični sprejemni center Ljubljane, ki naj bi stal na Cesti na Bokalce, nad zahodno avtocesto.
Projektanti so študijo obrazložili, poslanci so dajali pripombe, na katere pa niso prejeli zadovoljivih odgovorov. Vse gradivo je bilo javno razgrnjeno, toda bistvenih ugovorov ni bilo. Gospod župan je predlagal, naj se pro-blem preloži na jesensko zasedanje.
Sama študija zajema štiri več ali manj samo-stojne podštudije, in sicer: Urejanje športnih objektov ob gostilni pri Pečariču, ki bi zajeli vse površine do jezu na Bokalcah, sanacijo sedanjega zapuščenega gradu Bokalce z vsemi prizidki in gospodarskimi poslopji, ki smo jih zgradili za farmo molznic, sprejemni informa-tivni center za turiste na robu gozdišča na Griču in kasneje še depandanso sprejemnega centra z motelom v gozdiču nad sedanjo pasjo univerzo. Celotna študija je unikat in je izdela-na izven natečaja, ki bi nujno zahteval tudi presojo in sodelovanje pokrajinskih obliko-valcev.
Vse štiri naloge bistveno ne vplivajo na naj-večji bližnji Dom starostnikov v Sloveniji, le nova povezovalna cesta je zamišljena v bližini njenih gospodarskih objektov. Ta cesta pove-zuje sicer dolino ob Gradaščici s Kozarjami, mimo gradu, dotna in novega centra ves oko-liš, na dopolnjeni priključek na zahodni ob-voznici ob naselju Grič. Tako bi bila celotna Polhograjska dolina in Vič povezana nepo-sredno na zahodno avtocesto Ljubljane.
Poslanci so menili, da je najbolj verjetno reševanje gostinsko športnih objektov od go-stilne Pečarič do jezu Bokalce, nato grad Bo-kalce, ko se bo pojavil investitor, medtem ko bo treba Turistični sprejemni center še primer-jati z enakim ccntrom, ki se nakazuje z mote-lom mostiščarjev na Ljubljanici ob južni avto-cesti.
V študiji prikazano cesto.bi že danes potre-boval ves okoliš.
Nepreglednost na križišču Rezijanske in Koseskega ulice
Tik pred glavnim vhodom v varstveno usta-novo Kolezija in vhodom v novo šolo ima vogalni posestnik zelo visoko (2 metra in več) obcestno ograjo iz žive meje, ki močno zavira preglednost prometa iz obeh smeri ulice.
Lokalnega prometa je veliko iz bližnjih blo-kov in skladišč in ob dovozu in odvozu otrok v varstvo.
Prosim in predlagam, da »občinski oddelek za preventivo in vamost« izposluje skrajšanje žive meje vsaj na vogalu do višine 80 cm, da ne bo nadaljnjih nesreč in večja vamost za otroke iz varstva.
Finžgarjeva ulica brez hodnikov za pešce
Ko so lansko leto zgradili do hiše pokojnega g. Finžgarja 3 metre širok hodnik za pešce smo vsi čakali, da bodo zgradili potrebam prime-ren hodnik vsaj še vzdolž Kemijskega inštituta in kopališča Ljubljana tja do Vodnogospodar-skega inštituta.
Na Finžgarjevi ulici je vedno večji promet podnevi tja do polnoči, ker ]t v kopališču posebno gostišče za športnikp in sosede. Zem-ljišče za izgradnjo je v javni posesti in ni tu nikakršnih ovir. Glavni projekt za ureditev ulice ima krajevna skupnost Mirje že več let.
Do realizacije na terenu pa ne pridemo ter hodimo in se stiskamo ob neregulirani živi meji ali pa po široki zelenici. Prosim in predla-gam, da občinski organi posredujejo pri me-stu, da se to ulico vendar že uredi.
Asfaltiranje Mencingerjeve ulice
Glavni projekt za asfaltiranje Mencingerje-ve ulice je izvršen. Prebivalci mestnih hiš ob Gradaščici si na javnem mestnem svetu ureja-jo dovoze ter male vrtove.
Vabim organe občine in mestnč inšpekcije, da pojasnijo prebivalcem, kakšen je projekt, da ob asfaltiranju ulice ne bodo gospodarsko prizadeti oziroma oškodovani. Glavni projekt ne nakazuje posebnih vrtov na Mencingerjevi ulici ampak le široko zelenico.
Anarhija na parceli za muzej ob Gradaščici
Nekaj let tega so organi SlS-a za ceste mesta odkupili za Kardeljevo cesto in muzej posa-mezne stare objekte vrtnarije in stanovanjske hiše. Krajevna skupnost je ponovno opozorila na popolnoma neurejeno zemljišče, ki čaka na nov objekt že več let. Javljajo se vrtičkarji, ki bi radi urejali vrtičke - pa nič. Tu je bila namreč vrtnarija z debelo plastjo vrtne zemlje. Ko so rušili objekte, so rušilci odpeljali tudi zemljo do globine ilovice. Tu stoji sedaj po-novno voda in smradi okolico. Občino in orga-ne prosim:
a)  da posredujejo zapuščeno zemljišče dru-štvu vrtičkarjev
b)  da ugotovijo, ali je zemljo res odpeljalo podjetje Rast?
c)  ali so zemljo odpeljali rušilci objektov in kdo je ta odvoz plačal?
d) kdo je sedaj posekal živo mejo ob Rihar-jevi ulici, tako, da se vidi zanemarjeno zem-ljišče?
Varstvena ustanova Kolezija - dopolnitev kanalizacije Kraške ulice
Ko smo pred dvajsetimi leti zgradili varstve-no ustanovo Kolezija, smo obljubili zavodu, da bomo v Kraški ulici ob že zgrajeni cestni kanalizaciji zgradili še potrebno število poži-ralnikov za odvajanje meteorne vode.
Ker se je bivši lastnik zemljišča za Kraško ulico pritožil zoper zoženo ulico na vse orga-ne, ni Kanalizacija zgradila požiralnikov. V tem času je tudi šola uredila športne površi-ne vse do Kraške ulice toda tudi ona ni zgradi-la požiralnikov. Ustanova in šola imata glavni vhod iz Rezijanske ulice in stranski vhod iz Kraške ulice. V tem odseku je Kraška ulica nedograjena, tako, da ob vsakem deževju stoji na vozišču voda do 10 cm visoko. Cicibani iz vrtca in dijaki iz šole ne morejo iz smeri Kra-ške ulice v šolo, ker nimajo primerne obutve.
Verjetno spor o lastništvu zemljišča ne bo rešen, zato naj se ne glede na razsodbo repu-blike le zgradi vsaj en ali dva požiralnika, da bodo tako otroci, starši in uslužbenci prihajali po suhem v vrtec in šolo. Požiralnike bo treba zgraditi ne glede na razsodbo, saj bo ulica ostala verjetno kakor je sedaj. Možna razširi-tev ulice vzdolž sosednih vrstnih hiš za lažji dovoz k bivšemu lastniku ne bo nič vplival na predlagano gradnjo požiralnikov, ki bi morali biti zgrajeni že pred 30. leti.
Prosim, da občina pozove Kanalizacijo, da zgradi vsaj dva požiralnika.