Hako fc iaiajo naflic kmetije popravljati, de bo prav? Ljubi kmetje! vfvojim shivlenju toliko od kme-tovfkih poprav govoriti flifhite , de bi fe fkoraj zbudili mogli, kako de je fhe mogozhe, de fe na tem ali unini kmelifhu (gruntu) fhe kaj popraviti da, na kterim li je priden golpodar she tridefet in vezh let prisade val, >jo kmetijo popravili, ako bi ne bife miftf od teh rezhi tako raslozhne in ko bi n o tako raslozhnih rezhi, klere fe popnr o, Zhaf in o kol j (lave kmete vezhkrat zlo k na- protnimu ravnanju filijo, pa vunder li je she fleherni J popravil, ali domifhljuje li faj, de je* n prckoplje fvoj travnik in ga predela ? drugi je sa pomnoshenje klaje fkerben, tretji prerahlja pufto semljifhe in predela ga v nograde ali ga pa s murbljami ali s fadnim drevjem obfadi. Vfi imajo prav, zlie take poprave le kaj zhafa terpijo, zhe manj veljajo, kakor denarjev vershejo, zhe fe okoljnoftim zeliga kmetifhtva, kterih nihzhe is nemar ispuftiti nefmc, dobro podajo in zhe fo pri hod ni obilnifhi pridelki israjtani. Vidili fte she gotovo, de je gofpodar kme-tifha, de bi njivi mozhvirnofl; odvsel, grabne /kopal, ki fo bili koriilni, ki fo fe tudi mnogo let koriflne iskasali in umnoII in pridnoft gofpo-darja kasali. Na mokre leta je vezh fufih fle-dilo, grabni fo fepodfuli, prihodni kmet korifli xii fposnal, in ker je miflil, de fo nepotrebni, jih je dni safuti. Oralo fe je sopet tam, kjer poprej ni bilo mogozhe. Drugi kmetje miflijo, de fvojo kmetijo popravijo, zhe fvojo shivino pomnoshijo, ali zhe /i boljfhih, koriftnifhih shivalfh omiflijo. Prav imajo, zhe fo le tudi fkerbeli, boljfheji shivini tudi bolji in mozhneji klajo dajati in li rasun tega tudi planinfko kmetijo tako popraviti, kakor fe poboljfhati da, zhe fe ali na pomnoshenje in poboljfhanje pridelaniga fena ali na po-boljfhanje mozhnih pridobkov in boljfhi ofkerb-ljenje shivine gleda. Pa zhe fo poprave v nafhim kmetovanju fhe tako mnoge in tudi biti snajo, bodete vunder nafhih niifel, de vlaka poprava le v dolgo ter-pezhim poboljfhanju semlje, v pomnoshenju in poshlahtnenju (vfake forte) pridelkov in torej tudi v tem leshi, de vfe kmetovanje tudi vezh vershe. Zhe tega is nemar ne fpuflite in tudi to dofeshete, fmete ferzhno rezhi: „Jeft fim fvojo kmetijo popravil." Semljine (Grunti), ktere vi obdeljujete, fo njive, vinogradi, reja murbelj in fadja, travni-zi, pafhe (s planinami) in gojsdovi. Sleherno teh hozhe po fvojim obdelovano bili ; vfe fe pa poflednizh vunder veshe na eni ftrani na dobro posnanje perili, njenih delov, njene lege, na ----- 2 ----- drugi flrani pa na pofebne potrebe mnosih selfh s pogledam na perft, lego in osrazhje (Klima), kakor tudi na parneh »delovanje* na shelev ob pravim zhafu, n d#hJahtnenje sa potrebovale ali mht in ... lajanje* Rau in rodovitno fh je vfe, kar semlja, osrazhje in pridnoft isda. Kadar fe gleda, zhe je semlja sa rejo eniga ali drusiga selfha pripravna ali ne, je tudi na tem veliko leshezhe, kako fe imajo semljifha (njive in travniki) eno proti drusimu 5 zhe fe da nekaj od njih bolj sa druge rezhi vpotrebo-vati ali ne; sakaj pri obdelovanju kakiga semljifha bi fe imelo vfelaj na kraj ali metlo gledati, na kterim leshi. Kmetu fo k pomnoshenju rodovitnofti njiv, travnikov in pafh zhveterne gnojila (forte gnoja) od shivalfh, selfh in od perili dane. Pa vunder ne fme is nemar fpuiliti, de mora fleherni, kdor hozhe fvojo kmetijo ref popraviti, s pripravljenjem gnoja sazheti in de fe tudi gnoja prav poflushi. Gnojifhe je sa kmeta prava sla ta jama; sakaj bres dobriga in obilniga gnoja fe ne dajo ne rodovitne njive ne obilne shetve, ne debele klaje, ne dobri travniki in pafhe sa dolgo zhafa pridobiti. Skufheni kmet, ki sna mifliti, prav dobro ve, de fe selfha nefkonzhno po vlallnofli perili vershejo, s pogledam na terdnoft njenih delov (talov), njene delavnofti in mozhi vlashnofti in toplote in drusih rezhi, ki fo s perftjo sme-fhane, po njeni vifheji ali nisheji legi, —prodi ali bolj sakriti, — po rasprollenju hribov in dolin in poflednizh po tem, kako semlja vifi. Kmet, ki bi Jamo po vlaftnolti naverhne njivne perili mozh semlje fodil, ne gledezh na vlaftnoft fpod-ne perili in osrazhja, bi fe marlikadaj smotiti vtegnil. Bolje je po tem, kar vfa rall selfh isda, rodovitnoft semlje foditi; sakaj v tem fe vfi delavni usroki sedinijo. Skoraj bi ne bilo treba opomnili, de fe zhes to le po bolj dolgi fkufh-nji prav foditi more; sakaj tifta semlja obrodi v fulih in mokrih letih v zhalih vfe drugazh, in le mnogo tazih fkufhinj naf bode prav poduzhilo« (Dalje fledi.) Mak o fe ima jo naf lie kmet i j e poprav« 1 jati9 de Fio prav? (Na dalje.) Vidimo tudi, de drugazh rodi semlja na gorah, in sopet drugazh v dolinah in na planjavah ali na ravnim. Na gorah fo semlje fko-rej fploh le s fhuto , debelim pefkam ali s bro-dam namefhane, ki fo fe v sazhetku fveta od velikih deshevnih nalivov in od povodnji ras-mozhene, is vifhjih hribov doli fplasile in po nishjih polizah fe rasproflile. Takih semlja ro-dovitnoft fe ravna po meri, kolikor fplasena smef v zhafu bolj trohniti, in fe v dobro perft in v prah preobrazhaii hiti : tudi , kolikor je vezh glina , in druge troblji ve fhare s njim smefhane. Semlje v dolinah in na ravnim pa fo she v sazhetku po ftvarjenju s nar boljfhim drobisham, in s tanko perftjo naplavane, in bojo od leta do leta toliko bolj rodovitne , kolikor deshevni nalivi in povodnji vezh tanjfhane perfti in kamni tniga prahu is vifhjih in is nishjih hribov fpe-rajo , in jih potoki v doline perplavajo ; sa voljo tega fo semlje v dolinah, bres vfiga perftavka, ali perpomozbka, farne na febi fploh bolj rodovitne , kakor na gorah. Pa tudi gorjanam je ftvarnik perpomozhke dal, s kterimi samorejo oni, zhe le hozhejo fvoje grunte ali kmetifhtva popraviti, in rodo-vitnoft njih semlja' pomnoshiti. Pervo je potreba , de kmet vlaftnofti fvoje semlje posna; lohka rezh mu bo potem popravljati fvojo kmetijo , in snal bo vfe tako ober-niti, de mu bo kmetovanje verglo, kar je mo-gozbc. 14 Zhe ima kmet na fvoji njivi tcfhko in slo ilovno semljo, naj jo vezhkrat prerahlja 3 le tako bo nar hitreji njivo popravil, zhe fizer ni mozh-virna. Te f h ko in debelo semljo rahljo napraviti fi mora kmet na vezh vish persadevati, in vfa-ko teh mora po fvojim obdelano biti. Eno je: on mora njivo vezhkrat globoko preorati, de nepotrebna mokrota odtezhe in fe perll ofLifhi. V jefenfkim zhafu, kadar je fizer navada sa pri-hodno fpomladanfko fetvo praho napravi jati, je koriftno tefhke semlje preoravati, de jih frefh po simi bolj sdrobi in de perhke poftanejo, kar jim k vezhji rodoviftnofti pomaga. Drugo je: De njivna perll rahla oftane, je treba s drobnim, in dobro predelanim gnojam gnojiti 3 tudi je dobro jo v jeleni s tankim pefkam smefhati; fhe bolj je, jo s shivim apnam, s rufhnjo in s drugo troblji no potrefati. Zhe je pa tefhka in ilovna semlja rasun tega tudi mozhvirna, ji je treba mozhvirnofl odvseti, grabne fkopati, de voda odtezhe, in fe samok pofufhi, in kadar sendja fuha pollane, je prevdariti, kaj bi bilo bolj , na rezheno pervo ali drugo visho njivo obdelovali; kadar je pod brasdo vezh ilovne, kakor druge perfti, bo njiva na fpomlad mokroto dalje clershala ; satorej pa tudi, zhe ravno ratl posnejfhi perzhenja, ven-der dobro donele , in po leti nikdar fufha fadju ne fhkodje, ker il mokroto perdershuje. Vezh vredno sa kmeta je polje obilne mokrote, kakor polje, ki mokroto hitro fpufii. Obilna mokrota fe da odvseti, in njiva bo ponolj-fhana, zhe delovez is nemar ne fpufii, brasdo kolikaj smefiti; na polji pa, kjer pod brasdo ila ni, bo vfa raft vfuhnila , zhe desh po goftim permakval ne bo, ker vfa mokrota pod semljo globoko odide. Na polje tedaj, ki je prefuho in pufto, velja napeljati maflne ilovne, blata is bajerjov in potokov, debele rufhnje in vezh druge drobne troh-Ijine , — velja, vfe to pogodim preoravati, de fe vfe s brasdo samore smefiti; kadar je to ftor-jeno , je treba fhe s gnojam mozhno gnojiti. Zhe je perloshno, je dobro, vodo is potokov, kadar jih povodinj kali, na polje fpuftili; tako le bo fkerbin kmet napravil, de mu bo polje rodilo. V dolinah in na ravnotah leshi, kakor fmo poprej rekli, fploh veliko rodovitne semlje, ki jo vode in potoki naplavajo , rasun v dolinah, ki pregloboko leshe , in ki fo savoljo tega mozh-virne. Na ravnotah fe da dofti shita, dofti klaje in pafhe perdelati. Kjer je lega polja perpravna, de rodovit-nofti ne prehud mras, ne prevelika vrozhina ne pofhkodje, fe rasun obilniga perdelanja shita in klaje tudi fhe mnogokteriga shivesha s pri-dam perdelali samore 3 med tega fhtejemo po-febno : reja fadniga drevja in murv. (Dalje fledi.) Kako fe imajo iiaf Ite krnel i je popravljati ^ de bo prav? (Dalje fledi.) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor fadno drevje , sato, ker murve vfa-ko leto gotov perdelek lilija sa rejo fviloprejk ali shidnih gofenz dajo. Po krajih Dolenfkiga, fpodniga Shtajerfkiga, in nekterih dolin Korofhki-ga (Koratana) bi fe dale s velikim pridam murve rediti, in tako fvilna reja perzheti. Nekteri pridni vertnarji sagotovijo , de fim ter tje po grafhinfkih priftavah murve raiajo, in de fo doft lilija od njih dobili, in fvilnih ali shidnih gofenz fi napravili. Grafhinarji pofebno, ki imajo mero per-pravniga polja, sraven tega pa tudi dar uzhe-nofti, umetnolli in drusih perpomozhkov vezh. — tudi drugi premoshni , ki fo 8 vfim obilno obdarovani, bi nar hitrejfhi rejo murv, s njo pa tudi rejo fvilnih gofenz napraviti samogli, de bi fvilo ali shido po viih perpravnih krajih predli. Naj bi premoshni pofnemali, kar fo v fo Tednih deshelah veliko pred sazheli 5 naj bi pomagali s vTo mozhjo , de bi Te reja murv in fvilnih gofenz na Slovenfkim rasThirila ; naj premoshni prašnim rokam delati, in potrebnim saTIushiti dajo; naj kashejo pot, kjer samorejo po nji hoditi5 popravili fi bojo tako ne le fvojih laftnin , in po-mnoshili ne le fvojih perhodkov, ampak popravili bojo tudi laftinine kmetijTke, in pomnoshiii per-hodke žele deshele ; hvala jim bo , ker bojo drugi dobizhek fposnali in kmalo po isgledii sa njim hiteli, ki fe morebiti is pomankanja ali is ne-vednofli sdaj fhe ne predersnejo , noviga perde-lovanja sazheti. Tudi bojo fposnali, de novo obdelovanje in nove opravila ne bojo navadniga in potrebniga kmetovanja odrivale, ker delo, kar rejo murv in fviloprejk sadene , le ftari ljudje in taki lahko opravijo, ki nifo sa drugo, in fizer nizh opraviti nimajo. Kdor fe s kmetvanjam pezha , in od njega perhodkov shivi, kmalo previdi, de je treba fi domifhljovati, kako bi fe moglo nar vezh do-bizhka od fvoje kmetije fpraviti, in de bi dru-shina, pofli in najemniki, ki vezh krat pohajkva-jo, zhes leto sadofti opravila imeli. — Ni sadofl: le vediti, de vinfka terta le na pefheni semlji rodi, in de vinograd folnzhni brtSg potrebuje. Kdor fe s perdelovanjam vina pezha, fe mora tudi uzhiti, kaj umelniga dela je potreba per vinu, od fadila terte notri da napol-neniga vinfkiga foda ; posnati mora umetno ftresh-bo od mlade terte, in pofled, dokler rodi, mora posnati umetno ftreshbo vina notri da prodajenja. Zhe je ravno snano, de fe le v perpravnih folnzhnih, in tedej prav gorkih krajih tudi le prav dobro in mozhno vino perdelovati samore, je vender ref, de zhlovefhka umetnoft in prid samoreta pomagati, de je vino shlahtnejfhi, bolj-fhi; de fe dalje ohrani, in de ima vifhji ženo. Zhe bojo vinzharji (vinogradniki) ftare fhkod-ljive navade opuftili, in ftorili, kar fkufhnja uzhi, in kar umetni ljudje fvetvajo: fe bodo marfikteri fhkodi odtegnili, in previdili bodo, de je prav, kakor po drugih deshelah s vinam ravnajo ; to naj jim bo isgled. — Ak' travnlcov glčfhtar ne bote , Vam travniki bodo puftote. Vidili fmo, kako je mogozhe is flabih in pu-ftih semlja dobre njive narediti; sdaj pa hozhemo nekoliko pokasati, kako fe tudi kumerne feno-sheti in sapufheni travniki popraviti dajo, de fe bo na njih vezh vkofilo. Kdo bi ne bil preprizhan , de koliko vezh kmetija velja, zhe fo sraven nje dobre fenosheti, in lepi travniki per hifhi. Pa vender le po red- 18 kim fe najdejo, de bi fe sa popravljanje in poboljfhanje Tvojih koThinj kaj prida persadevati Kotli. Sim ter tje Te malo kaj le sgodi. Dofti kmetov je, ki miTlijo, de Tenoshetam in travnikam nizh drusiga treba ni, kakor jih pokoiili. Na nekterih od prevelike mozhave , na drusih savoljo puThobe malo kaj, doflikrat fhe toliko pizhe ne sralle, de bi fe plazhalo, jo fpravljati. (Konez fledi.) No 6. 1843. Kako fe imajo nafhe kmetije poprav-ljati, de bo prav? (Konez.) Po fuhotnih fenoshetih, zhe je perlpshno, fe mora ob perpravnim zhafu voda fpufhati; nar bolj je to ftoriti koj po kofhnji, po tem po simi, tudi /pomladi, dokler trava poganjati ne sazhne. Ne-ktere fenosheti popijejo vezh vode, druge menj; ilovnata semlja zelo malo vode potrebuje; pefhe-na, rahla, in fizer fuhotna semlja fe mora bolj na-makvati, ker fe voda na nji kmalo vfede. Seno-sheti na hribih, in take, po kterih fe voda nikakor napeljati ne da, de bi fe mogle namakvati, je dobro s gnojnizo jih polivati, s pregnojenim drobisham, s pepelam, s shivim apnam, in s drugo drobno fharo jih potrofiti ; naj bolj in sa ftanovitnoft pa bote fenosheti popravili, zhe hote dobre perfti na-nje navosili; ref je, tefhko vam ftane, drusiga dela fe podftopiti, pa vender, ko je mogozhe,in zhe je upati, de fe plazha, naj fe sgodi. Prefoditi mora kmet, zhe bi fe veliko per-sndevanje plazhevalo; zhe tega ni upali, je bolj pufte in fuhotne fenosheti v njive preorati in te po tem mozhno gnojili. Ko bi kdo take feno-sneti imel, de bi fe na nobeno visho popravljati in poshlahtnili r>e#dale, de bi tudi ne verglo jih v njive preorati, !n de bi fe ludi zlo malo na njih vkofilo. je bolj U\\w prollore sa kofhnjb opuftiti, in jih sa lef napravi jati; to je, po njih drevje nafaditi, ali pa drevniga femena naf jati. Po mozhvirnih fenoshetih in travnikih fe fploh vezh vkofi; vezhdel fe pa dobre pizhe ne dobi, kakor po verhovf kih fenoshetih. Prevelika mozhava fe da po narejenih po-vodnikih odtozhiti; umetni obdelovavez bo fkerb-no prevdariti vedel, de travniku le toliko mokrote fme odtegnili, kar je prav ; sakaj iravnike, od sazhetka na veliko mokroto navajene, vfe fuhotne narediti bi bilo narobe. Tudi ne samore vfak fvojim travnika m mozh-virnofti odvseti. Ali fo malhi in jesovi ali je kaj drusiga takiga na poti, de voda nallopa; lukej drusiga ftoriti ni, kakor toliko perfti, rufhnje in druge takfhne fhare navositi, de bo fvet vifhji in de fe voda vfede; savoljo tega bo na ledini, ki bo s dobro perftjo fmefhana, shlahtna trava raftla. Tudi po breshnih fenoshelih fe najdejo pod- futi viri, ki nimajo poredniga odtoka. Semlja fe od njih napije , in fe rafmozhi, de fe ufadi vderajo; doftikrat fe tako fhkoda sgodi. Kraj tazih isviralifh je posimi posnati, ker nar pred [neg fkopnji in selenje fe kashe. Odkopati fe morajo taki isviri, de voda odtezhe , in semlja fe ne bo tergala, ufadi fe ne bojo vderali. Kmetu semlja rezhe, K fe mu del.it' nezhe: Le obdelaj me , A i' obdelam te (star pregovor) 22 Ljubi kmelje! to ho fleherni ismed vaf vedel, de je fhe nar bolj travnike in fenosheli s shivin-fkim gnojam gnojiti. Ker fe pa to povfod in vfelej sgoditi ne more, ko gnoj sa perdelovanje shita na fvoje njive oberniti morate, li faj per-sadevajte, kaj druge gnojne mefhanize v fvojih gnojifhih napraviti, kakor: fmeti od pometanja, pepela shiviga in shehtniga, rufhnje, perfti, apna, tudi rasfipa od ftarih sidov, fajovine, okajene ftrefhnize *), in vezh takih oftankov. To fharo morate na kupu vezhkrat prevrezhi, de fe fmefha , in de dobro pregnije ; potem je pa oh jefenfkim zhafu pred fnegam , ali koj fpom-lad, po travnikih trofite, predin seleniti sazhne-jo. Trava bo potem raftla po njih, de bo vefelje. She nektere fofefke fo nakmetih, ki imajo velikiga prodora, ali gmajne, kamor fofefkno zhe-do na pafho gonijo. Umetni fofefkni moshje , zhe hi le hotli nekoliko pomifliti, kako malo dohizhka od velikiga prodora semlje njim pride, de po takih gonjah le malo shivesha shivina dobi, ker vezh pohodi pafhe, kakor je vshije ; tudi de zheda veliko zhafa sahodi, in tako nar boljiga gnoja veliko v nizh pride , bojo fposnali, de bi bilo prav, pafhnje gmajnfke sa travnike oberniti. Naj bi med feboj fofedje gmajno fi raspartili, in vfakimu po meri njegoviga laft-niga semljifha naj mu bi bil fvoj part odlozhen. Gotovo bi fe fleherni hitro pomujal, is fvojiga parta vezh perdelka dobiti, kakor mu ga pufta pafhnja pernefti samore. Is gmajne bi bil s zhafa ma lep ver 15 le po-fkufili naj bi, zhes kaj let, perdelke vfih partov zeniti 5 preprizhali bi fe , de bi fadajni perdelki nafproti poprejfhnji sgol pafhnji fto krat vezh veljali 5 tako, ljubi kmetji, le s mujo fe kaj ftori; vefte, de: Z'lo bres vfe muje Se zlirevl ne ohuje. CPoleg nemfhkih noviz: Tirolor Wochenblatt) L. *} Kar ftrefhnizo od dima okajeno, sadene, hozhemo vaf le opominjati, de je fhkodljivo, jo shivini naftiljati, ker fe fajnoto kadilo shivini na plju&ha vieshe, konjam fe od take itelje hrafte po nogah naredijo.