!XS "PONE.DE.CJSK.I fVrJsS* če se sprejema lis« _______ le efon št 2050 in ^^mm^ MBIA mi ^^^^^^ -99b - ^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^^ ^^ ^^ se ne v raca jo Uprava: Kopitarjeva ulica Stev. b oštni ček. račun. m^M^m M # M ]k/L/^ ^ letna ^^^^^^^ m ^^H 25 Din,' četrtletna ^H M ^Bf ^^^ Ljubljana 13 Din. Cene inse- ^M ^^^^^^^ Telefon ratom po dogovoru HHHH^^ v ^ " Roosevelt odklonit stabilizacijo! Gospodarska honlerenca v nevarnosti — Kam hrene Anglija? London, 2. julija. AA. Poročilo, da jc Roose-relt odklonil sprejeti izjavo, ki so |o dali delegati Velike Britanije,'Francije, Italije, Belgije, Švice in Nizozemske o povratku k zlatu valuti, ie napravilo na kroge svetovne gospodarske konlerence najgloblji vtis. Zainteresirani krogi so hudo razočarani. Čeprav upi niso bili veliki, so konferenčni krogi vendarle računali s tem, da bo Roosevelt izjavo zastopnikov zlate valute sprejel. Delegati zainteresiranih držav so bili v stalnih stikih. Ameriški delegat Hull je obvestil tudi francoskega fin. ministra Bonneta o Rooscveltovem odklonilnem odgovoru. Pri tej priliki mu je sporočil tudi, da se delegati držav za zlato valuto sestanejo še nocoj k novemu sestanku. Finančni minister Bonu.t jc Hullu odgovoril, da francoska vlada nc more izpremeniti svojega stališča in da Rooseveltov odgovor ne bo omajal prepričanja, da je treba zlate valute obdržati na višini njihovih sedanjih paritet. Po današnjem sestanku zastopnikov držav za zlato valuto je podguverner francoske narodne banke Rist vnovič telefoniral Bonnctu, da so zastopniki Italije, Belgije, Švice in Nizozemske docela za francosko stališče in da predlagalo tehnične ukrepe v zaščito lastnih valut. Zaradi weekenda niso mogli stopiti v stike s pooblaščenimi angleškimi delegati, upajo pa, da se bo tf> zgodilo šc nocoj. Odločilnega pomena za ves položaj v tem vprašanju je stališče, ki ga jc zavzela Anglija. Anglija je pristala na skupno besedilo izjave, toda pogojno, rekoč, da bo zavzela svoje končno stališče po ameriškem odgovoru. Zalo zdaj ne vedo, kaj bo storila Velika Britanija po Roosevcltovein odgovoru Jutri bo ameriški delegat Hiill pojasnil Roosc-veltove ideje o denarni politiki. Delegatom še ni znano točno besedilo in utemeljitev Roosevclto-vega odklonilnega odgovora. Zainteresirane države bodo zato mogle reagirati na te dogodke šele, ko jim bo znano točno Rooseveltovo stališče in stališče Vel. Britanije. Newyork, 2. julija. AA. »Newyork Times« pri-občuje v posebnem članku položaj evropskih valut leta 1926. Tedaj je bil položai francoske, belgijske in italijanske valute popolnoma drugačen, kakor je sedanji položaj Zedinjenih držav. Zato ni mogoča primerjava in se Zedinjene države ne morejo zdaj ravnati po ukrepih, ki so jih tedaj podvzele Francija, Italija in Belgija. Presenečen e v Londonu London, 2. julija, tg. Kriza na svetovni gospodarski konferenci, o kaleri se je v petek zvečer mislilo, da je žc premagana, ie nenadoma zopet izbruhnila, ker je ameriški predsednik Roosevelt odklonil načrt resolucije, ki je bila formulirana v Londonu. Prof. Moley, ki je nalašč zato potoval v London, da ojači avtoriteto ameriške delegacije, sc sicer ni udeležil razgovorov, na katerih so formulirali resolucijo, pač pa je dogovorjeno besedilo poslal predsedniku s priporočilom, da ga odobri. Stališče predsednika Roosevelta je povzročilo v konferenčnih krogih veliko presenečenje. Prof. Moley opisuje sicer sedaj stvar tako, da ie brezobvezno poslal resolucijo predsedniku v odločitev, toda nekateri izrekajo bojazen, da sc Mo-,ey kot zaupnik predsednika smatra Oesavuiranega Francija zahteva stabilizacijo Pariz, dne 2. julija, tg. Francoska vlada je imela sejo, na kateri je poročal finančni minister Bonnel o londonski konferenci. George Bonnet je bil sprejet kot triumfator radi njegove akcije za stabilizacijo valut. »Tcmps« izjavlja, da londonska j konferenca doslej ni prinesla nikakega rezultata in rezultat sploh ni možen, dokler sc ne stabilizirajo valute. George Bonnet je poročal o zvišanju francoskih davčnih dohodkav, ki so v mesecu maju po dolgem času zopet prvič dosegli zadovoljivo višino. Bezancon, 2. julija. AA. Predsednik francoske republike Lebrun je danes dopoldne otvoril novo šolo za urarstvo in kronometrični zavod. Zato se danes ni mogel udeležiti največje letošnje konjske dirke v Saint Cloudu, kicr jc šlo za darila predsednika francoske republike. Darilo znaša 300.000 frankov Predsednik Lebrun je otvoril šolo za urarstvo z govorom, v katerem sc jc dotaknil tudi mednarodnega položaja. Izjavil je, da je stabilna valuta podlaga blagostanja. Z nestalno valuto ni mogoče podpisati trajnih pogodb za bodočnost. Prav tako je izključena vsaka trajna carinska politika. Silen udarec Hitlerjevi Nemčiji Sporazum med Rusijo, Pariz, 2. julija. AA. Snoči so zastopniki Sovjetske Rusije, Poljske, Romunije, Turčije, Estonske in Finske podpisali konvencijo o skupni definiciji napadalca v zmislu besedila, kakor ga je predložil znani strokovnjak mednarodnega prava Politis. . . Pariz, 2. julija. AA. Po prihodu v Pariz ic turški zunanji minister Tevfik Ruždi-bej imel dolg sestanek s francoskim zunanjim ministrorfi Paulom Boncourjcm. Poročal mu jc o pogajanjih glede na-padalčeve definicije, ki so sc vršila med Sovjetsko Rusijo, baltskimi državami, Poljsko, Malo an-lanto in Turčijo. Poučeni krogi smatrajo, da jc podpis te po- Polisko, Rumunijo, Turčijo, Estonsko in Finsko godbe zelo važen za okrepitev miru v vzhodni Evropi. Sporazum tudi med Rusijo in Angliio l/ondon. 2. julija, tg Angloško-ruski konflikt je bil danes dopoldne poravnan. Danes dopoldne je hila pri kralju tajna seja kronskega sveta, na kateri je vlad podala poročilo o pogajanjih med sirom Simonom in Litvinovim. Angleški inienjerji so žc izpuščeni in žc potujejo v London. • o a Hitler proti drugi revoluciji Munchen, 2. julija, tg. V kopališču Reiehen-hall zborujejo sedaj |>od vodstvom državnega šefa Rohma vsi voditelji SA in SS. Poluradno se j>oroča o dosedanjem poteku tega zborovanja: Pomembni razgovori so dosegli v soboto popoldne svoj višek, ko je državni kancler Hitler govoril skoro tri ure. Smisel njegovih izvajanj je bil ta, da more biti narodnosocialistična revolucija stalna in imeti uspehe le tedaj, če bo dosegla duhovni prevrat v narodu in se bo narodnosocialistična ideja zasidrala med širokimi sloja naroda. Predvsem pa je treba stremeti za tem, da se brez velikih eksperimentov v narodnem gospodarstvu izpolnijo u|>ra-vičene socialne zahteve, da milijoni brezposelnih čimprej dobijo kruh in delo. Hitler je izjavil, da ho brezobzirno in brutalno zatrl vsak poskus, da hi reakcija ali drugi krogi vrgli današnji red. Obrnil pa se bo tudi brezobzirno proti takozvani drugi rcvoluciji. ki bi mogla imeti samo kaotične posledice. Kar se je doseglo v zadnjih pelih letih. je lako neznansko veliko, da lega skoraj ni mogoče razumeti. Kdor se ho upiral narodnosocinli-stični državni oblasti, ga bomo trdo prijeli, vseeno. kje se nahaja. , Iz centra Berlin, dne 1. julija, tg. »Germania«, dosedanje glavno glasilo centruma, prinaša v jutranji izdaji članek novega glavnega urednika Emila Ritterja in ravnatelja lista Klinkenberga članek, v katerem se list popolnoma odpoveduje dosedanji centru-maški politiki ter priznava brez pridržka novo linijo v Nemčiji. Berlin. 2. julija. Ig. Do predvidenega razgovora med Hitlerjem in Brtiningom danes ni prišlo, ker se je podal Hitler v Berchtesgaden, kjer je imel razgovor z voditelji Stahlhelma. Sklep o I razpustu centruma bo sprejet šele v začetku pri-I hodnjega tedna. Živi pokopani Budimpešta, 2. julija, tg. V madjarskem premogovniku Pilisvorosvar pri Budimpešti se je v sredo udri hrib in pokopal pod seboj 11 rudarjev. Po petdnevnem trudu se je danes posrečilo izkopati devet živih rudarjev. Ti rudarji so ves čas uživali saimo vodo in so jili popolnoma oslabele odpeljali v budimpeštansko bolnišnico. Upanje je, da bodo rešili živa še ostala dva rudarja. Peti kongres Zveze jugos*. treznosti Skoplje, 2. julija. 1. Pod predsedstvom g. dr. štamparja je bil danes dopoldne otvorjen peti kongres Zveze jugoslov. treznosti. Po prečitanih referatih in predavanjih je bila sprejeta tudi resolucija, ki med drugim zahteva, naj se prepove točenje alkoholnih pijač od sobote opoldne do ponedeljka opoldne, kakor tudi ob vseh praznikih. Nova dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač naj sc v bodoče ne dajejo posebno v bližini delavskih naselbin. Prav lako naj se plače delavcem ne izplačujejo ob sobotah, ampak ob ponedeljkih. Na vrisostvoval tudi pomočnik jirosvetnega ministra dr. Dvornikovič. Na razstavi je posebno bogato zastopana Slovenija s svoiimi krasnimi rez-barijanii, ki vzbujajo splošno pozornost. Balhov polet London, 2. julija. AA. Danes ob 12.30 so pristali na letališču Londonderryju italijanski letalci, ki pod vodstvom svojega letalskega ministra Balba lelo v Severno Ameriko. 11'olet iz Amsterdama v Anglijo je us|>el brez vsake nesreče. Amsterdam, 2. julija. AA. Pred odletom ita- , lijanskili letalcev je minister Balbo odredil, da so j med letalce razdelili toplo obleke za polet jireko j Severnega morja. Odlot se jo izvršil ob rani uri. Na letališču se je zbralo samo 500 ljudi. Prvo letalo se je dvignilo v zrak ob 7.IG, zadnje pa je odletelo ob 7.31. Prva letala so krožila nad Amsterdamom, dokler se jim niso pridružila šo ostala. Nalo jo letalska eskadra iz 23 vodnih letal skupno odletela čez Severno morje proti Londonderryju. Letalo, ki se je ponesrečilo, je imelo posadko 5 oseb. Pri nesreči so se ranili kapetan Mario Balini, poročnik Amelio Novelli. radiotelegrafist Demetrin .lario. Mehanik Leon Land i je ostal nepoškodovan. ubil pa sc jc narednik Ifugo Quin-tavalle. Avstriisha fronta šteje 800.000 mož Dunaj. 2. julija. AA. Vojni minister Vaugoin je izjavil, da šteje avstrijska patriotična fmnta že 800.000 članov. Državni kancler Dollfuss pa je pristavil, da paitriotična fronta ni stranka, temveč združenje vseh nacionalnih sil za obrambo domovine. Glasbeni leslival v Parizu Pariz, 2. julija. AA. Danes je bil zaključen glasbeni festival vojaških godb. Trajal je tri dni. Festival je organiziral list »L'Intransigcant«. Udeležile so se ga godba francoske republikanske garde, godba francoske mornarice, godba iz Bruslja, god-ha španske garde, godba italijanske mornarice, godba nizozemskih grenadirjev, godba češkoslovaške garde in škotska godba. Vse godbe so defiliralo po Parizu. Vrhu tega so priredile koncerte v Trocaderu, v Tuillerijah in v Luksemburškcm vrtu. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo Atene, 2. jul. 1. Pogajanja med našo in grško delegacijo za novo trgovinsko pogodbo so se danes začela. Včeraj je namreč potekel rok dosedanje trgovinske pogodbe. Pogajanja uspešno napredujejo in bodo v najkrajšem času končana. Zdi sc, da ho naši delegaciji uspelo, da bo odslej kupovala Grčija naše žito, ki ga ii je nudila Jugoslavija ob povoljnih pogojih. Na svetovni razstavi v Chicagu je ludi lutkovno gledališče. Lutke so narejene po obrazih znanih mož. Tudi B. Sha\va so posneli. Ko je R. Shaw ugledal svojo lutko, je bil silno navdušen zanjo ter priznal, da je dobro zadet. Oslo, 2. julija. AA. Kapetan Kullmann jc javno izjavil, da se v primeru vojne ne bo bojeval. Spod-I nja zbornica pa jc njegovo obrambo zavrnila, čeprav so se zanj zavzele močne delavske orgnni-| zacije. Zbornica je mnenja, da taka izjava ni I združljiva s častjo oficirja. AL/JmjŠ. /•'••• W v fK\ '. -w;u 1 SEff Belgrad, 2. julija. I. Danes dopoldne je bil tukaj izredni občili zibor uradnikov Poštne hranilnice, na katerem so bila sprejeta nova pravila društva in pravila njihovega bolniškega fonda. Na občnem zboru so bile zaslopane vse se.kcije. Ljub-| Ijansko sta zastopala Zmago Porekar in Pavel ; Boršič s 122 |ioohlaslili. Istočasno je bil tudi izpopolnjen upravni in nadzorni odbor, v katerega je bil izvoljen med drugimi tudi Zmago Poreikar. Drobne Kriedrichshafcn, 2. juliija. AA. Snoči ob 20.20 i je zrakoplov »Zeppelin odpotoval v Južno Ameriko. Na krovu ima 14 potnikov. DROBNE Madrid, 2. julija. AA. V Badajozu v bližini Madrida je vlak skočil s tira. En |>otr«ik je bil ubit, mnogo |>otnikov pa je dobilo hude j>oškodbe. Hamburg. 2, julija. AA. Podpredsednik nemških kritjanov, pastor Hossenfleder je izjavil: Sedaj je nacionalno socialistična morala obvezna za ves narod. Zato se ji mora podrediti vsak človek. To velja za oerkev kakor tudi za druge družbe. Berlin, 2. julija. AA. Društvo za inozemske Nemce [»riredi 7. julija v Luslgartnu protestno zborovanje proti ravnanju z nemškimi naselbinami v Sovjetski Rusiji. ' Belgrad, 2. julija. 1. Po lepi in zanimivi igri je aoči tukajšnji BSK premagal moštvo Ripensic iz mešvara z rezultatom 2:1 (1:0). Razpoloženje na konferenci. Toller llil je l<> strašen krik vojaka, ki je obtičal t žični meji med francosko in nemško postojanko, krik. ki reže do mozga; dva tovariša sta mu hotela na pomoč, a obležala sta takoj mrtva. Vpitja vojaka, ki se je boril s smrtjo ure in ure. ni bilo mogoče »tešiti, kakor da ne bi prihajalo it telesnega bitja, temveč bi to bila ena sama nedojetna obtožba proti človeštvu vseli tistih, ki umirajo na bojiščih, a sami ne vedo. zakaj. Po dvanajstih urah smrtnega boja ie krik utihnil in pj-ed nami ni ležal več mrtev Francoz ali Nemec, leial je človek. mrtev človek, mrtev človek ... Toller. prav za prav njegov mrtvec, mrtev iio vek, je zajel vso dvorano, zadonelo je gro motilo ploskanje. Iz tega se je dvigal v odginor kriku mrtvega človeka drugi krik: Vojne nikdar ver! In čeprav sem Se vedno prepričan, da ni rc iitve za naše zasužnjene brate brer. orožja, jc krik Tollerjevega mrtvega človeka in njemu odgovarjajoči "krik naše mladine potegnil za seboj tudi mene. Ploskal sem i mladino in se z njo režal dikla-loriem v Cesarjevih plaščih ali z \Votannvim kri žem, ki rešujejo človeštvo v Gospodovem letu 1933 z liklorskimi sveinji in zarjavelimi sekirami: režal sem se tudi tistim, ki jim Hitler z dimom ene same sežgane pornografifne knjige zaslepi oči. da ne vidijo, da je isli plamen obliznil na stotine del krščanskih mislecev in v svoji politični naivnosti ne zaslutijo, da bo vsa krščanska prosveta prej ali slej končala v istem zublju. Pa nisem ploskal * mladino do konca, roka mi je zastala oh misli: Zakaj bi ne bil na Tollerjevem mestu, na mestu brezbožnega pacifista, krščanski mislec, zakaj so katoličani, organizirani v najveličastnejši mednarodni organizaciji, ki jo je svet *phili kdaj videl in oboroženi s silnim orožjem najvišjega Oznanje-valra miril med narodi, pu iii druge naprej. Tol lerja, ( oudenhove Kalergije in Rotarv-klulie. Zakaj gotovo jc. da bi za krščanskimi propovedniki miru in mednarodne sprave, ki bi stopili na "der proti mednarodnim hujskačem in organizatorjem vojn. drla mladina, in sicer ne samo krščanska temveč tudi druga, kakor dere danes za marksistično pobarvanimi govorniki, ne snmo brezbožna, temveč tudi del krščanske mladine. Da. Toller,ju so ploskali tudi krščanski akademiki in n e samo na tistih mestih. kior je slikal vojne grozote in nesmiselnost človeškega klanja ter poveličaval človeka, pa naj nosi francosko ali nemško obleko, ploskali niso samo tedaj, ko je pozval vse živali loga sveta. bele. črne in ruinenc barve na boj proti nespametnemu človeku, ali pa. ko je z ironijo pripovedoval, kako se v Nemčiji ne igrajo ve? leposlovno priznana dela temveč dela ministrov, temveč tudi tedaj, ko je neposredno ali posredno smešil vsak red in vsako avtoriteto. In temu Tollerju je predvsem veljalo ploska nje mladine! Zakaj bi skrivali resnico? Toller je v nekem razgovoru dejal, da je bilo spričo težav, ki jih preživlja tudi Jugoslavija, najlepše, kar jc videl v naši državi, . . . naša mladina. Ta torej koraka za Marksom li se vsaj oprijemlje drugih ne tako določno socialističnih idej? .lasno je. da katoličana ne more razveseliti Tollerjevo veselje nad našo mladino. In kaj storijo poklicani, da bi j* nopet privabili na drugo pot? Rno je gotovo: Mladina ne priznava avtoritet« zavoljo avtoriteto, kakor tudi ne naukov samo zato, kor prihajajo od starejših. temVeč hoče, da svojo avtoritelo pred njo utemeljiš. Mladina ne zavrača dobre liesodc in dobrega nauka a priori, vendar zahteva, da jo o njega vrednoti prepričaš. Oorjje. če ji hočeš kdaj vtepsti svoj nauk z avtoriteto, pa naj ho ta še tako lop. Odbil si jo boš. To je dejstvo. Rekriminacijo niso danos več na mestu in so tndi odveč. Računajmo i. dejstvi, kakršna so in pojdimo na delo. ker resni so dnovi. -ski. Budimpešta, i julija. Ig. Znani madjnrekl .*+- stokrat grof Friderik Winipffen se je v okolici Se-kesfehervarija lako nesrečno zaletel s svojim motorjem v kup gramoza, da je nekaj ur potem t um-' v sanatoriju. Blagoslovitev Zadružnega doma na Jezici Jezica, '2. julija. Naša fnrn je danes doživela praznik, kakor jih zlepu ne doživi kakšen krnj na Slovenskem. K blagoslovitvi novega Zadružnega domu, ki so ga z vzgledno pridnostjo in skrajno disciplinirano zgrudili požrtvovalni člani zadružniki, je prihitelo iz vseh bližnjih kraje\ toliko ljudi, kakor jih na enem kruju ne zbere zlepu kakšna podobna prireditev. Nič ni pomagalo vse omalovaževanje nasprotnikov zadruge, ki so se poslužili vseh mogočih nečednih sredstev, da lepo današnje slavje, ki pomenja mogočno manifestacijo zadružništva, onemogočijo. Znani nočni razgrajači so noč za nočjo trgali raz sten iu dreves nalepljene plakate, ki so vabili k današnji blagoslovitvi; krivce zdaj z vso vnemo zasleduje naše vestno orožništvo iz CrnuČ, ki se je še vselej izkazalo ob podobnih prilikah ter vedno znalo izslediti prave povzročitelje nočnih neredov. Upamo, da bomo tudi zdaj prav kmalu mogli javno pokuzati na te ljudi, ki s svojim za-plotniškim delovanjem prav lepo izpričujejo svojo kulturo. Kakor smo zvedeli, je orožništvo zlikovce niže nn sledu; Kljub vsemu temu pa smo torej danes doživeli na Ježiei lep dan. Ob treh popoldne je bilo okrog novega Zadružnega doma vse živo. Domačini so prišli pravkar iz cerkve, iz okolice pa so se ljudje pripeljali s kolesi in vozovi. Blagoslovitev doma, ki je bit okrašen z zelenjem, je opravil domači g. župnik Franc Košir, ki je po obrednih molitvah imel nu zbrano ljudstvo kratek nagovor, poudarjajoč potrebo zadružnegu sodelovanja ler čestitajoč faranom k lepemu napredku. Nnto je predsednik zadruge, g. Tone Peršin pozdravil vse zbrane zastopnike, predvsem zastopnika okrajnega glavarstva, g. Ketteja, dalje vse zastopnike okoliških zadrug, ki so prišli iz Dra. velj, St. Viifn. Šinartnega, Gnmelj, Skaručne, Mengša, Črnuč in od drugod. Predsednik je pozdravil "udi bivšega ministru Jožeta Gostinčarja ter nekdanjega deželnega odborniku in poslanca Miho Dimnika iz Jarš. ki sta tudi prišla k današnji slavnosti. S posebnim poudarkom pu'je predsednik pozdravil tudi ravnatelja Zadružne zveze iz Ljubljane, g. Gabrovškn. ki je prišel nu Ježieo v druge, ki si je v kratkih letih obstoju zgradila tak ponosen dom, je končal govornik z željo, da bi bile uslišane in uresničene besede prošne molitve, ki jo je duhovnik izrekel ob blagoslovitvi; dn bi bil dom srečno zavetišče vsem članom, dn bi ko- ristil blugostunju vsem zadružnikom, da bi prinašal srečo in zadovoljstvo vsakomur, ki bo ž njim imel opravka. S tem je bil uradni del prireditve, pri katerem so zelo )>osrečeno in v splošno zadovoljstvo sodelovali združili ježenski moški pevski zbori ]xxt vodstvom gosp. pevovodje Cernrja, končan. V domu se je nato začela ob prijetnem razpoloženju domačinov in gostov domača zabava, pri kateri je mimo že omenjenih domačih pevcev prav vneto sodelovala tudi godba z Vodic. Ljudstvo se je zvečer razhajalo z ugotovitvijo, da je ta dan v zadnjem času eden najlepših, kar jih je doživela Jezica. Člani zadružniki pa so razen tega tudi lahko ugotovili, da jim v njih prizadevanju stoji ob strani vsa domača fara pa tudi okoliško ljudstvo, ki 9e je v tolikem številu zbralo danes na Ježici. — Fr. Strah. NEDELJSKE ŠPORT Fran Mažuranič: V tujini Sonce sije, a v duši mi je mrak. Teileo meni v tujini! Tudi jezik je hrapav, ludi kruli je grenak in nemilosten je tuji Uog! Pomlad je, u ne vidi je, komur v srcu neevele! Svet je majhen, n tuoju bolest je velika ... Dobri Uofi hudi po zemlji (pravijo ljudje) in deli darove, pa zmerom lam, kjer mene ni! Poldne zvoni, a nikogar ni, lei bi me čakal na kosilo. Ljudje gredo mimo mene: tuje matere,, tuje sestre, tuji bratje. Tuji so oni meni in jnz njim. In moja bolest je njim tuja kakor meni njihova ra dost. Tuje sonce ne greje duše! Ljudje prihajajo in odhajajo, Odkod? Kum?... Sredi tisočev sumu jem! Ne vprašajo me: niti kdo sem niti kaj sem. A prav je tako! 'Ankaj če bi me vprašali, ne bi jim vedel povedali... Hodim ko mesečnih-. Mečem nogo pred nogo; najprej levo. potem desno, pa desno pred levo. Grem brez misli — kam ... Ona tinlomljena veja sem, ki v vrtu erili. Moj sad se bo na veji posušil in odpadel. Trava na senoieti sem, s kopitom pogaiena; meč, ki rjavi v globočini morski! Niti preteklosti niti bodočnosti nimam, pu tudi upanje moje je mrtvo: videl setg ga to noč, ko je leialo zraven mene kot ubit konj na bojni poljani. Ban Marušič na gasilskih stavnostih Radeče, dne 2. lilija. AA. Gasilsko društvo v Radečah pri Zidanem mostu je danes praznovalo 60 letnicp obstoja. Te proslave, ki je bila zelo lepa in veličastna, se ie udeležil tudi gosp. ban Drago Marušič, ki je prispel v Radeče ob 10 zjutraj iz Laškega. Na Glavnem trgu so bili zbrani domači gasilci in iz bližnjih krajev in mnogoštevilno občinstvo. Ban Marušič je izrazil svoje veselje nad tem, da vidi zbrane gasilce, ki so priljubljeni povsod zaradi plemenite in vzvišene misli, ki jo zastopajo, namreč, da prihitijo v nevarnosti na pomoč. Druga stran, ki jo je treba nagiasiti pri gasilcih je njihova šrrokosrčnost in pravo pojmovanje državljanske dolžnosti, pasilci so bili prvi, ki so pravilno razumeli manifest Nj. Vel. kralja od 6. januarja in ki so razumeli, da je želja kralja, da živimo složno in brez vsakih strankarskih prepirov. Na tej misli sloni tudi naša sedanja državna politika. Država sama, kraljevska vlada in narodno predstavništvo je pokazalo, kako ceni gasilce s tem, da je stopil v veljavo zakon o gasilcih. G. ban je čestital društvu v Radečah ter naprosil gasilce, da delujejo tudi v prihodnje v korist bližnjega, naroda in države. Po mimohodu si je g. ban ogledal hiralnico. S proslave je bila odposlana Nj. Vel. kralju uda-nostna brzojavka, ministru za telesno kulturo pa brzojavni pozdrav. Zg. Kašelj, dne 2. julija. AA. Danes je imelo tukajšnje gasilstvo velik praznik. Gasilsko društvo v Zg. Kašlju je praznovalo 25 letnico svojega obstoja. Pri tej priliki je razvilo tudi svoj prapor. Proslave se je udeležil g. ban dr. Drago Marušič, ki je prispel iz Radeč ob pol 3. Pred stanovanjem kumice dr. Jenkove se je nato razvil sprevod, v katerem so šli konjiča gasilcev, trije vozovi z banom in kumico ler spremstvo, narodne noše in 250 gasilcev v krojih z zastavo. Sprevod je krenil skozi D. M. v Polju in Vevče pred gasilski dom v Zg. Kašlju. Na vsej poti je občinstvo ob-sulo sprevod s cvetjem. Pred gasilskim domom je bila že zbrana velika množica. Po pozdravnih govorih je duhovni svetnik župnik g. Miiller blagoslovil zastavo ler nato imel govor, ki je v navzočih zapustil globok vtisk. Očrtal je plemenite naloge gasilcev, ki hitijo bližnjemu na pomoč v stiski in ki širijo prosveto med ljudstvom. Ena izmed glavnih nalog naših gasilcev pa je, da širijo ljubezen za narod in državo. Ta ljubezen do naroda in države je lako velika, da mora vsak državljan biti vedno pripravljen, da žrtvuje na oltar domovine tudi svoje življenje. Nato je bil prapor izročen praporščaku, a kumica dr. Jenkova je nanj pripela s kratkim nagovorom krasen trak. Nato je govoril g. ban, ki se je najprvo dotaknil požrtvovalnega dela gasilcev v korist bližnjemu. Omenil je .dalje veliko disciplino gasilcev, dalje njihove širokosrčnosti, saj hite na pomoč vsem, ki so v nesreči, brez ozira na njihovo strankarsko pripadnost. Naj to lepo lastnost ohranijo tudi v bodoče. Slovesnost je bila po mnogih govorih zaključena s strumnim mimohodom gasilcev. Vetih požar pri Hočah Maribor, dne 2. julija. Danes zvečer okrog 20 je izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Mihaela Babiča v Skokah pri Hočah požar, ki se je razširil tudi na stanovanjsko poslopje. Obe poslopji sta pogoreli do tal kljub temu, da so takoj prihitele na pomoč požarne brambe. Ogenj je potem zajel tudi sosedovo gospodarsko poslopje, katero je tudi pogorelo do tal. Pri gašenju se je nevarno ponesrečila 21 letna posestnikova hči Ivanka Babič, katero so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Ob času poročila požar še traja. Sumi se, da jc zlobna roka podtaknila požar. Škoda je zelo velika. Podrobneje bomo poročali v jutrišnji številki. italia Redenta iC yy Italia Redenta* sc imenuje državna organizacija za poitalijančenje narodnih manjšin v območju italijanske države. Italija sc namreč ne sramuje očitno priznati, da hoče vse »tujcrodce«' raz-naroditi in asimilirati. Organizaciji predseduje sama vojvodinja Aosta mati. Na slovenskem in hrvaškem ozemlju jc »Italia Redenta« prevzela v svojo upravo bivše potujčevalnicc društva »Lega Naci-onalc«. »Italia Redenta« deluje tudi v Zadru, na Trcntinskem in celo v kolonijah. Krajevno se deli delo na 23 pododborov (Comilati) Koncem 1. 1931 so ti pododbori vsega skupaj upravljali 237 otroških vrtcev (zabavišč) z 11.423 otroci,.,.1$. krojnih šol in dclavnic s 466 gojenkamj, 40 .zdravstvenih zavodov (ambulatorijev) itd.. Na .Jrcntinskem pa upravlja 6C0 večernih in gospodinjskih šol s 14.612 vpisanimi obiskovatclji. »Italia Redenta« jc potrosilo v letu 1931 vsega skupaj okroglo 7 milijonov in pol. Skoraj ves ta denar daje vlada iz žepa davkoplačevalcev. Vštete niso kontribucije v naravi, ki se za te naprave nalagajo občinam v zasužnjenih deželah. — V naših krajih ima »Italia Redenta« 4 vrtce v Zadru, 9 v videmski provinciji, 20 v reški, 50 v Istri, 21 v tržaški, 51 v goriški provinciji. Tako po podatkih, ki so bili nedavno objavljeni za šolsko leto 1931. Ne mišl^en.e, temveč dejanja nai odločafo Ministrski kolegij zu reformo službene prn-gnintike v češkoslovaških državnih uradih je v gluvnem zaključil svoje delo. Nova progniatika bo vsebovala načelo, du se sinejo držnvni uradniki odpustiti iz službe edino nu podlagi razsodbe deželnega disciplinskegn odbora. Odpust iz državne službe se sme izvršiti edino radi dejanj proti državi in proti njeni repuhlikansko-deiiiokrilfski obliki : nikakor pu se uradnik ne sme odpustiti radi državi sovražnega mišljenju, ki bi se n. pr. pokazalo na ta način, du pripada h kaki tako z.vuni državi sovražni stranki. Nalogu političnega ministrskega kolegija bo, du podrobno določi, zločine, ki imajo lahko zn posledico odpust iz držuvne službe. Za lahke politične zločine se uvaja nova kazen, to je začasna odpustitev iz državne službe in pri upokojencih znižanje pokojnine do sinili ali pa samo zu omejen čas. Kongres sovjetskih književnikov Vsezvezni kongres sovjetskih književnikov, ki bi se moral začeti 20. juniju, je bil odložen do 10. seplembra tegu letu. Kongres so odložili, ker je bila priprava nanj preveč površna Zu vsezvezni kongres sovjetskih književnikov pripravljajo mnogo poročil z ideološkimi predmeti. Še pred kongresom bodo sovjetski književniki razpravljali o umetniškem jeziku; to razpravo je izzval članek Maksima Gorkega ■(> prozi . Razpravo ho začel znani sovjetski književnik K. Kedin . Lahkoatletski miting na Primorju Ljubljana, 2. julija. ASK Primorje je priredilo na svojem igrišču včeraj in danes popoldne lahko - atletski miting, katerega so se udeležili skoraj vsi najboljši atleti naše države. Za miting je bilo vsled tega veliko večje zanimanje, kakor za tovrstne prireditve v zadnjih letih, kajti udeležba od strani občinstva je bila danes šc dokaj zadovoljiva. Izgleda, da se bo tudi ta najlepša športna panoga pri nas polagoma lc popularizirala. In če bodo take prireditve dobro pripravljene in če bodo atleti dosegali lepe uspehe, se bodo naša igrišča tudi pri lahko-atlctskih tekmovanjih začela polniti. Potem bodo imeli tudi atleti vetje veselje do dela Današnja prireditev je bila zelo posrečena, kajti doseženi so bili prav lepi rezultati.. Omeniti bi bilo Goičev met kladiva, dalje Dobovškov met diska' nad 39 m (s prestopom) in nove ter izboljšane jugoslov. rekorde. V posameznih panogah so bili doseženi naslednji rezultati: 100 metrov: 1. Kovačič Alfonz (Primorje) 11.5 2. Steianovič Dragoš (Jugoslavija) 11.5. 3. Cerar Drago (Primorje). 300 metrov: 1. Žorga A. (Primorje) 37.9 2. Nikhazi (Pančevo) 38.00. 3. Tručelj (Primorje) 43.00. Troskok: 1. Mikič (Bačka) 13.28 m. 2. Perpar (Primorje) 13.21 m. 3. Korče (Primorje) 13.17 m. Skok v višino z zaletom 1. Banščak (Pančevo) 1.65 m. 2. Mikič (Bačka) 1.65 m. 3. Dobovšek (Ilirija) 1.60 m. Met diska: 1. Stepišnik M. (Ilirija) 36.68 m. 2. Jug V. (Primorje) 36.54 m. 3. Goič (Hašk) 35.85 m. Met krogle: Jeglič (Ilirija) 12.33 m. Stepišnik M. (Ilirija) 11.42 m Dobovšek M. (Ilirija) ll.COni. Tek na 1000 metrov: Krevs (Primorje) 2:41.6. Ostcrman (Ilirija) 2:54.2 3. Bručan (Ilirija) 3:09.2 Štafeta 4 krat 100 metrov; 1. Kombinirana štafeta Pančevo-Jug 45.8. 2. Primorje (Putinja, Kovačič, Cerar, Žorga) 46 200 metrov: 1. Steianovič (Jugoslavija) 23.5 2. Kovačič (Primorje) 23.7. 3. Žorga (Primorje) 25.2. Kladivo: 1. Goič (Hašk) 44.96 m. 2. Stepišnik (Ilirija) 36.57 m. 3. Korče (Primorje) 32.40 m. 800 metrov: 1. Žorga (Primorje) 2:02.5. 2. Krevs (Primorje) 2:02.7. 3. Nikhazi (Pančevo) 2:02.8. Skok v daljavo: 1. Korče (Primorje) 6.15 m. 2. Mikič (Bačka) 6 11 m (v borbi za mesto je skočil 6.27 m). 3. Putinja (Primorje) 6.11 m. Švedska Štaieta 400 in 300 in 200 in 100: 1. Pančevo 2:05.7 (boljši čas od jugosl. rekorda). 2. Primorje 2:06.2 (tudi boljši čas od jugoslov. rekorda). Metanje kopja: 1. Putinja (Primorje) 48.77 m. 2. Vlajnič (Pančevo) 43.46 m 3. Mikič (Bačka) 40.60 m. Skok s palico: 1. Banščak (Pančevo) 3.20 m. 2. Putinja (Primorje) 2.70 m. Tek na 15 km: 1. Sporn Stane (Ilirija) 54:17.6, velja kot nov jugoslov. rekord. 1. 2. 3. 1. 2. Dunaj. 2. julija. Ig. Austria. Dunaj-Slavija, Praga: 3:0 (1:0). Prijateljska tekma med VSK Triglav : SK Reka je po lepi in fair igri in ob precej enaki moči obeh moštev dala rezultat 3 : 3 (1 : 1). Američani kvurtnjo na morju Kolesarske dirke na Hermesu Ljubljana, dne 2. julija. Krasno vreme je privabilo precejšnje število gledalcev na današnje kolesarske dirke, katere je priredil 2SK Hsrmes. Tudi za to športno panogo vlada med našim ljudstvom precejšnje zanimanje. Pa ie več ali manj novost za naše kraje, kajti doslej smo imeli priliko gledati samo cestne dirke, katerim pa nismo mogli slediti. Le boj pri zadnjih metrih pred ciljem smo mogli videti, dočim nam je bilo zasledovanje borbe na progi onemogočeno. Z zgradbo dirkališča, ki ga ie tako lepo uredil Hermes, je pa tudi to rešeno, kajti občinstvo more slediti vsemu poteku dirke. Za tekmo so se prijavili dirkači od Zarje iz Jesenic, Hermesa, Primorja, Save, Ljubljanice, Ilirije, Zarje iz Zg. Kašlja, Vrhnike, Diska in iz Kamnika. Dirko so otvorili dirkači s pozdravnim krogom vseh sodelujočih. Nato so si pa sledile posamezne točke. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Dirke glavnih konkurentov. (Tri moštva po trije dirkači, ki jih je določil prireditelj.) Vsako moštvo je vozilo po dva kroga. Tretje plasirani so izpadli, drugoplasirani so startali še dva kroga. Prvi iz teh so pristopili h prejšnjim trem prvo-plasirancem. 1. Kačič (Hermes) 1.27.8. 2. Trobec (Sava) je bil diskvalificiran). 3. Valand (Zarja, Jesenice) 1.56. 4. Kesič (Hermes). 2. Dirka novincev (t. j. tistih dirkačev, ki na dirkališču še niso tekmovali). 1. Zerjal (Prim.) 3.39.8. 2. Medvešček (Ilirija). 3. Hamberger (Zarja, Zg. Kašelj). 3. Dirka juniorjev (t. j. tistih, ki na dirkališču še niso dosegli prvega mesta). 1. Štirn (Vrhnika) 3.33.4. 2. Dežman (Prim.). 3. Vrhovnik (Prim.). 4. Bertoncelj (Zarja, Jesenice), 4. Glavna dirka: To je bila dirka na 40 krogov z osmimi cilji, t. j. vsak peti krog je bil cilj. t. Valand (Zarja, Jesenice) 39 točk, v času 30.51.8. 2. Gartner (Ljubljanica) 25 točk. 3. Zerjal (Primorje) 23 točk. Vienna : Ilirija Jutri zvečer bo dosegla letošnja nočna nogometna sezona višek na ilirijanskem igrišču, kjer se spopripeta profesionalni prvak Avstrije Vienna in naši belo-zeleni Vienna ie ena izmed najstarejših dunajskih klubov in jo po pravici smatrajo poleg Juventusa za najboljše moštvo v Evropi, ki je v zadnjih letih vedno na čelu prvenstvene tabele. Leta 1931 je zmagala v tekmah za srednjeevropski pokal, za katerega se potegujeta po dva najboljša kluba Avstrije Italije Češkoslovaške in Madžarske. Vienna nastopi proti Iliriji na povratku iz Italije s svojim najmočnejšim liginim moštvom. Glede na edinstveno priliko, ki se nam bo to pot nudila ob lepo razsvetljenem ilirijanskem igrišču, ga gotovo ne bo med nami- ki si ne bi ogledal te zanimive borbe. Kolesarske dirke v Mariboru VSA PRVA ŠTIRI MESTA SO ODNESLI MARATONCI. - MARATONEC ŠTEFAN ROZMAN SLAVI SVOJO 50. ZMAGO! Maribor, dne 2 julija 1933 Kolesarski športniki iz Maribora in okolice so prestali danes dopoldne težko skušnjo, ki jo je stavila na njihove mišice in vozaško tehniko dirka za prvenstvo mariborske kolesarske podzveze. Dirka se je vršila na 75 km dolgi progi Maribor— Rače—Hajdina—Ptuj—Sv. Trojica—Sv. Lenart in nazaj v Maribor. Proga je bila tako po dolžini, kakor radi izrednih in pogostih strmin ter deloma slabe ceste zelo naporna ter ie zahtevala od tekmovalcev napon vseh sil. Start ie bil pri vodovodu na Tržaški cesti, cilj pa pri Tomšičevem drevoredu. Radi težavne proge so se udeležili dirke le najboljši mariborski tekmovalci, med njimi zlasti častno zastopana skupina Maratoncev, ki je poslal v boj svoje favorite Rozmana, Kem-perla, Florjančiča in druge. Razveseljivo je tudi, da je vladalo za tekmo izredno zanimanje med podeželskimi kolesarji, pri katerih se opaža vedno rastoče zanimanje za kolesarski šport ter so se številni prijavili. Tekmoval pa je le eden ter se odlično uveljavil. Startalo je 12 dirkačev. Do Rač so vqzili precej strnjeno in brez nesreče, tu pa je zadela skupino 5 vozačev usodna nezgoda. Pri srečanju z nekim avtomobilom ie vseh 5 padlo, dvojica od njih in sicer Franc Raufl in Jože Zunko pa sta dobila tako hude poškodbe, da sta se morala vrniti z avtobusom v Maribor ter se zateči po pomoč na rešilno oostaio. Tudi na nadaljnji poti je spremljala vozače izrazita smola, bilo je veliko hudih padcev, nekateri pa so zašli, tako da ie dospeli na cilj samo 5 dirkačev. Zmagal je v krasnem času zopet Maratonec Štefan Rozman in sicer v času 2.26.41. drugi ie Maratonec Anton Kemperle v času 2.34. tretji Maratonec Josip Floriančič v času 2.48.26 in četrti zopet Maratonec Vlado Petruška " času 2.48.26. Med juniorji se ie dobro nostavil Ernest Hetzl (Edelweissl v času 2.58 17 Zelo dobro se je uve-liavil med tekmovalci tudi kmetski fant Martin Brglez, ki je danes prvič dirkal ter se vedno držal v zmagovalni skupini Ker pa sc je zmotil v progi, se ni klasificiral. — Zmaga Maratonca Štefana Rozmana je bila izredno učinkovita. Pokazal je vnovič, da ie najizrazitejši in najboljši reprezentant slovenskega kolesarskega športa. Z današnjo zmago je praznoval tudi redek jubilej, ki ga menda ni dosegel še noben slovenski kolesar. Starta! je 75. v dirki ter odnesel svojo 50. zmago. — Vodstvo dirke, ki je bilo v preizkušenih rokah g. Lešnika, predsednika kolesarske podzveze v Mariboru g. Markokovič, tehnični referent podzveze Zednička. dalje vodja kontrole Blažič ter Divjak, Ružič in Kebrič, ie brezhibno delovalo. Na" cilju je pričakovala zmagovalce velika množica z Omladinsko godbo. Navzoča sta bila tudi dva delegata novega kolesarskega društva iz Hrastia-Mote na Murskem polju. Od cilja se ie pomikal sprevod kolesarjev z godbo na čelu no mestnih ulicah na igrišče Maratona na Livadi. Popoldne pa se je vršila na prireditvi Maratona pri Lovskem domu svečana razdelitev daril. Zmagovalec Rozman je prejel poleg častnega pokala, ki je bil razpisan kot prvo darilo, še posebno spominsko darilo za svojo 50. zmago. Delavec, uničiti te ie treba zavoho Nemčije V llanuovru je dr. Ley, vodju nemške delovnft fronte, dejal med drugim: Delavec ne bodi več potuhnjen. Ne govori več: Jnz sem proletarec, temveč ti moraš postati človek-gospod (Herrenniensch) z dvignjeno glavo in svetlimi očmi. Ti moraš reči: Jaz sem polnovreden član svojega ljudstva in na to sem ponosen. Odloči se zn Nemčijo ali proti njej. Ako greš z nami, potem si naš tovariš in greš nasproti novi bodočnosti. Ako si pa proti Nemčiji, potem ti prav tako brutalno in brezobzirno izjavljamo! Potem te je trebu uničiti zavoljo Nemčije. Fra n z Heller: Skopuh V našem predmestju je živel lekarnar, o katerem so pripovedovali, du mu četrt kile prekaje-nega mesa zadostuje za vso zimo. Jedel ga je namreč tako, da je držal košček tega mesa pod nosoin, zaprl oči in pri tem hlastno požiral neknj kosov kruha. Vso svoje dolgo življenje se je ukvarjal in trapi] z izumitvijo stroja, s katerim hi mogel včr-priti poletno vročino in jo ohraniti za zimo. Največji križ pa je imel z našim skopuhom njegov sosed, ki je prodajal zelenjave. Ko je aprila meseca skopuhu ponudil svoje prve kumare, mu je ta odvrnil: j Bože moji Ta bi bila lepa, da bi ti dajal deset kron zn eno krevljasto kumaro! Rajši bom malo počakal, da bom dobil deset krasnih kumar za eno krono.« Kadar je pa res prišlo do tega, je sam pri sebi dejal: »Če sem že tako dolgo zdržal brez kumare, jih ludi sedaj ne potrebujem več.« Včasih je prišel k sosedu, si ogledoval kramo in rekel: »Prav lepe kolerabe imate, sosed! Shranite mi jih en šop! Po treh ali štirih dneh bom prišel ponj I« — » V tem času bodo že slabe in uvele,« se je namuznil trgovec. — »Saj, saj, potem jih boste dali bolj poceni, ali ne?« Lekarnar je bil neizmerno bogat in seveda je moral tudi nekoč umreti. Pn je prišel sosed k smrtni postelji našega skopuha. Ker je bil pač dobrega srca, mu je hotel s svojo navzočnostjo lajšati poslednje bolečine: »Tukuj torej ložiš, bratec moj predragi, in se težko poslavljaš od svoje debele mošnje! Kaj si pa imel od življenja? Nič, prav nič!« Tedaj je prikimal umirajoči in šepnil z votlim glasom: »Nič nisem imel od življenja, prav nič — samo denar sem zapravljal!c Koj li bo s slovenskim duhovniškim naraščajem ? Slovensko Alojzijeviiče — potujčevalnica V goriškem Alojzijevušču, ki so ga upravljali slovenski duhovniki s pomočjo katoliških laikov, Je bdi pred dobrim letom imenovan vladni komisar. Ta j« Alojzijevišče popolnoma poitalijančil, ieprav je zavod še vedno pravna last Slovencev. V AJojuljevišču so vzdrževali po italijanski okupaciji nekako pripravnico za slovenske dijake, ki so potem prestopili na italijanske srednje šole. Poleg tega Je bilo v zavodu nekaj dijakov, ki so obiskovali zunanje srednje dole. Iz AJojzijevišča so di-Jaki navadno šli v škofijsko gimnazijo v novem deikem semenišču, kt je bilo odprto dve lett pred 'izbruhom svetovne vojne. Tam so potem dovršili 'srednješolske nauke in sc potem pričeli v bogoslovju pripravljati na duhovski poklic. Slovenskega Alojzijevišča je zdaj konec. Vladni komisar je izdal ukaz, s katerim je gojencem prepovedal celo v zasebnem razgovoru rabiti slovenski jezik. Nadalje je odslovil slovensko služinčad, slovensko redovnice in slovenske učiteljice. Odpravil je slovensko pridigo dn slovenske molitve v cerkvi. Skratka, zavod je postal popolnoma italijanski in se je izpremenil v potujčevalnico. Namesto slovenskih redovnic so bile poklicane italijanske iz Verone. Vse to se je igodilo, čeprav je fašistična Italija podpisala konkordat, ki prlsnava katoliški cerkvi, da sme prepovedovati Kristusov nauk po svojih načelih, ki iirirajo U Kristusove zapovedi: Pojdite in učite sve narode! Slovensko Alojzijevišče je bila za domačega duhovnika prva stopnja, na kateri se je začel izobraževati in s katere se je polagoma dvigal proti duhovskemu poklicu. Namen slovenskega Alojzijev iSča je bil prav ta, da bi nadarjenim kmetsklm fantom, katerih starši niso imela dovolj sredstev za vzdrževanje v šolah, omogočilo pričetek in nadaljevanje Študij. Slovenski mladini je »daj caprta pot de itobrasbe, vedno bolj se zapira pot slovenskemu duhovskemu naraščaju. Nasprotno vžlvajo italijanski dijaki v cerkvenih zavodih, kakor na primer dijaki notranje gimnazije v škofovem zavodu, izdatno državno podporo. Fašističnim oblastvom jc mnogo na tem, da se v i goji čim več italijanske duhovšiine, ki naj stopi na mesta, ki jih polagoma izpraznjuje smrt ali pa prisilna izselitev slovenskih duhovnikov. Ce pojde tako naprej, ho nastopil dan. ko bo sloven- Naša naivnost v »Bojevniku«, gladin Zveze bojevnikov, opisuje J. V. svoje vtise z »obiska vojnih grobov ob Sočic, e tipično slovansko naivnostjo: »Na meji so nas Italijani proti našemu pričakovanju sprejeli zelo ljubeznivo in nam niso delali zaradi potnih listov in carine prav mkakih ovir.. .c Gre za izlet jugoslovanskih državljanov, ki jih ščiti državljanstvo samostojne države. Povsem jasno je, da Italijani takšnim potnikom ne delajo ovir. Naš človek se pač zadovolji menda tudi z ironičnim nasmehom in hinavsko prijaznostjo Italijanov in to brž zabeleži v svoj notes in potem v svoj list; pri tem mu seveda niti na misel ne pride, kaj bi n. pr. italijanska straža napravila iz ljudi iste krvi, kakor je on sam, ko bi se hoteli vrniti na svojo zemljo, s katere so bila pregnani I Se dalje:... »te smo brzeli po edinstveno krasni cesti mimo Mara mara in Devina proti Tržiču.. .< Da, da edinstveno krasne ccste tečejo po Krasu mimo slovenakih grobov, krasne oeste, zgrajene prav z namenom, da bi ta narod večno oatal pod tujcem. Tudi električna luč razsvetljuje kraške hiše, napol prazne in podrte kraške hiše.. Seveda g. J. V. ni vprašal Kraševcev, kako jim je pri srcu, ko se izprehajajo s praznim želodcem po edinstveno krasnih cestah. In potem radostni vzkliki: Kako vzorno je urejeno pokopališče slovenskih fantov pri Dober- sko ljudstvo ostalo brez lastne duhovščin*. To go. dobu! Pa poglejmo ljubljansko vojaško pokopališče _____ L„. -_____!L ____ I_J ___: _____t a.. . _____taull alM.ltm ».ol... tovo ne more biti v namenih Vatikana, ki stremi zu tem, da bi se za vsako ljudstvo, tudi z najnižjo kulturo, vigojila lastna domača duhovščina. Fašistične finance šepajo Da preživlja fašistična država hudo krizo, sc razvidi iz pasivnosti njenega državnega gospodarstva. Računsko leto 1931-32 jc dalo 1867 milijonov, letošnje se bo zaključilo s primanjkljajem, ki bo presegal 4 milijarde, za prihodnje leto pa predvidevajo izgubo v znesku 2900 milijonov lir. V tekočem računskem letu so odpovedali za eno milijardo lir; davek na poslovni promet, davek na proizvodnjo (sladkor in špirit), uvozna carina na žito, ostale uvozne carine in monopolski dohodki. Finančni minister jc spričo lega znižal postavko dohodkov za računsko leto 1933-34 od 18.647 na 17.514 milijonov lir. Ni tedaj govora o kakem popuščanju ialističnega davčnega vijaka v pogledu direktnih davkov. Državni izdatki so temu nasproti od leta do leta višji. Za lekoče leto jih je bilo predvidenih za 20.060 milijonov lir, po izjavah ministra Junga jc pa treba računati z zneskom 21.880 milijonov lir. Tretjina razlik* ic šla v prid državnih železnic, ki so zaradi "elikoga nazadovanja osebnega in tovornega prometa visoko pasivne. Izrednih podpor so bile nadalje dc- ežr.c paroplovnc družbe, hotelska i.i sviicnn in-dust iu, tudokopi itd. Finančni minister Jung ni ob pr.liki zadnje proračunske debate pojasnil, na kak način namerava fašizem kriti primanjkljaj tekočega računskega leta, pač pa je izjavil, da jc viseči dolg države narastel dne 30. aprila t. 1. na 8389 milijonov lir in da fašistični režim niti zdaleka nc računa s kakim prisilnim konvertiranjem slednjega dolga. Zanimivo je njegovo indirektno priznanje, da za-jemljc Mussolinijcva država denarna sredstva za kritje primanjkljaja pri poštni hranilnici, ki v ta namen izdaja na več let glaseče sc hranilne bone. Vprašanje jc, kako stališče bodo zavzeli italijanski hranilci na to priznanje finančnega ministra. Iznajdljivost Mussolinijeve finance kaže končno dejstvo, da hoče vkleniti pod svoj voz tudi denarna sredstva privatnih kreditnih zavodov, ki se skrivajo pri njih pod značko korespondenčnih računov. Na teh računih je bilo vloženih koncem leta 1931 okroglo 23 milijard lir, ki bi jih bilo treba po Jungovcm mnenju porabiti za financiranje javnih del. Krajevna imena v Furlaniji Slovenske naselbine tia do Piave pri Sv. Križu,- Radi priznamo tudi svojim neizprosnim nasprotnikom vrline, ki jih imajo. Toda ne pretiravajmo! Ali ni nevarnost, da dobi bravec takšnih popisov povsem napačne pojme o Italijanih in fašističnem režimu? Niti besede ne najdeš v njih o Kalvariji našega ljudstva pod Italijo in vendar so se izletniki z. nesrečnim ljudstvom razgovarjali. Kdor poroča o lepo urejenih pokopališčih fantov pri Doberdobu in pozablja na tisoče slovenskih grobov, na katerih ne sme stati več slovenski napis niti ime mrliča s slovenskim pravopisom, ta dela veliko krivico nnšemu narodu v Italiji in slovenskemu narodu sploh. Italijani se takšnim ljudem posmehujejo, naivni ljudje pa najdejo v tem nasmehu ljubeznivost. Hitler jc spustil v svet novo raco — vest, da se je pojavilo nad Berlinom tuje letalo, ki je metalo letake, hujskajoče k uporu. V resnici ni nihče videl ne letala ne letakov. Hitler je samo ustvaril pretvezo za oboroževanje Nemčije; dal jo takoj nalog, naj se zgrudita dve vojaški letali, kakršnih Nemčija v smislu mirovnih pogodb ne bi smela imeti. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu sc z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da jc »Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mariborska nedelja Furlanijo imenujejo deželo nekako nad rekama Sočo in Piavo. Kulturno središče in deželno glavno mesto je Videm (Udine) ob slovenski jezikovni meji. V srednjem veku je bilo glavno mesto furlanskega vojvodstva Forum Julii (odtod ime Friuli in Furlanii), ki so ga ljudje imeli za mesto katek-sohen — eividad (civitas); Slovenci mu še pravijo Čedad, laško pa je Cividalc. V goratem delu Furla. nije segajo Slovenci daleč preko Sočo na zapad, zato prav za prav ni spretno, da se vedno povdarja Soča kot naša narodna meja. Slovenske naselbine so bile nekdanje čase razsejane po vsej Furlaniji tja do reke Piave. kar dokazuje pogled na specialni lemljovid. Zlasti do reke Tagliamento (Slovenci ji pravijo Telment; vanj se izliva Bela, ki prihaja od Sv. Višarij po Kanalski dolini) je tudi v roižavi vse posejano s slovenskimi imeni krajev. Našel sem sledeča imena: Turjak (Turriasa), Goluša (Golussa), Nadiža (Natissa, kanal), Avča (Aussa, voda), Zapoge Zapoga), Zlinje (Zellina), Košut (Co-eutto), Prečnik (Preoenicco), Dolina, Dolenje Dolog-nano), Godje (Godia), Jaščevec (GiasMco), Medeja. Planec, Log (Lougo), Novaki (Noax). Ruda, Topolje (TapogUano), Cernigoj (Cernazui). Novak (Noaceo). Zalešje (Solesc.hiano), Malinje (Malina), Prapet (Propetto), Viš (Visco), Bičnik (Bicinicco), Grič (Gris), Počenije (Pocenia), Kogoj, Velikonja, Godec (Codiis), Premrljak (Premariacco), Belica, Potok (Patok, voda), Petač (Potazzo), Grinta, Vrh (Viroo), Loka (Lonca, še starostov, oblika Lonka), Gorica (Gorizzo), Glavnik (Glaunicoo), Gradišče (Gradiscutta, s furlansko končnico), Beligrad (Bel-grado), Robidišče (Revidischia), Goričioa (Gorici zza), Gradišče (Gradišča), Čerjo ali Žirje (Zi-riacco), Kozjane (Coseano), Rodjane (Rodeano), Štražicc (Straccis). Slovenski koren jo tudi v ime- Pesmarica „Zdrava Marija" V Gorici je izšla v zalogi Mohorjeve družbo pesmarica »Zdrava Marija«, obsegajoča 112 Marijinih pesmi. Skladbo so vse nove in tudi besedilo je .povečini novo. Zastopani so takorekoč vsi slovenski cerkveni skladatelji: Premrl, Kimovec, Satt-ner, Tome, Zeleznik, Klemenčič, Mav, Jobst, Grunt, Hochreiter, Dolinar, Doktorič, Ocvirk, Komel, Vo-dopivec, Sočenko-Bratuž, Breda šoek, Nazarij Križ-man. Zbirko je uredil Vinko Vodopivec in je odobrena od cerkvene oblasti. Lepopis je izvršil Roman Pahor. • V. Vodopivec .je izdal v samozaložbi 30 ljud-ekih napevov za Lavretanskc litanije po primorskem načinu (poje sc zgolj liturgiični tekst brez >odpevov«). Knjižica Božji hlebčki je izšla v založbi Moh. družbe v Gorici kot pomožna knjiga za prvoobha-jance; obsega 64 strani. Profesor dr. Andrej Pavlica jo izdal v Gorici 5. zvezek »Sejavca«, nedeljskega branja z razlago berila in evangelija v poljudnem načinu. Nov kvestor v Trstu. Dosedanji tržaški kvestor Laiuo jo bil premeščen v Milan in na njegovo mesto pride dosedanji vldemski kvestor Franc Peruzzi. O njem gre glas, da je energičen in podjeten državni uradnik. Verjetno je, da je ta sprememba v zvezi s prihodom nekdanjega goriškega prefekta Tienga v Trst. Vse kaže, da ee je začel po zadnji fašistični amnestiji zopet ostrejši kurz v Trstu in tržaški pokrajini, saj j© bilo žo več Slovencev aretiranih. Prvi poljski parnik, ki je lotos prišel v Trst, je »Volno«, ki je dospel 31. maja na vožnji otl Aleksandrijc v Gdinjo... nih Sevogliano, Sedegliano, Piano .Dcveacco. I.use-riacco, Coseanetto (pontanjš. od Coseano), Milocco, Cerneglons. Zajcmljivo bi bilo ugotoviti koren besede Uai-paero, Laibacco in podobno ki jc v Furlaniji zelo pogosto krajevno ime. Ali je isti kot pri besedi Laihurh — Ljubljana (Ljubija, Ljubno, Ljube vr itd.)? Pa slovenske naselbine so bile tudi zapadno od Tagliamenta vse do Pia>e, kar dokazujejo sledeča imena, prepisana kar iz zemljevida: Musil (prim. Muželja), Levada (večkrat, le v nižini), Mo-cenigo (Močnik), Orcenico, Cusano, Loncon (Loka), r'oles(illo, Tantai, Le Baite, Ciavornie (Zavornik), Topaligo (Toplik), Calgrunde (Kal), iPrepedeMi, Calnova, Bagutin, Casiacco (Kozjak), Val Planecis. Gradišča, Postonciceo, Seletz, Nanoi, Cosoi, Pecoi, Croval, Quas (Kvas), Posplata, Versives, Colosel, j Cossana (Košana), I.uogo. Cerni. Sussit (Sužid). i Seliš, Losie, Grizzo, Malnisio, Polcenigo. Lesi s j (prim. Leše), Merie, Massurie (prim. Masore), Be- i lin. Budoia, Stivanello (Šlivan, Ivan!), Patocco, Po- j incieco, Cusano, Sile, Polezzo (prim. Polec, Poles). I Oacitti (prim. Kačičc), Prodos, Bigai, Perissinotti, j Peressine. Ob Livenci (ludi slov. koren) jc vns j Torre di Mosto, kar menda ne pomeni stolp za ' mošt. ampak stolp ob mestu. Srdito slovensko je j ime Brischc (Brišče), ki ga je vse Primorje polno. To Briščo so na levem bregu Livence. Se bolj vpije Passian Schiavoncsco (Slovenski Pasi jan), ki ga nn zemljevidu ni več. Po vojni so ga prekrstili v Azzi-mo decimo, da nc bi kričal s svojim pridevkom Ostala pa je še južno od Sacile vas Schiavoi, se- | , verno od Pordenone pa Schavons, kar vse pomeni I razstava. Otvoritvi je med drugim prisostvoval ban »Slovence«. —k. i Marušič. Razstavo je odprl dr. R .Fuchs, ki je po- ; udaril pomen razstave za naše brate na Koroškem --: in Primorskem, a hkrati se je zahvalil za nabrani materijal Klubu primorskih akademikov, Klubu Maribor, dne 2. julija. Vsakega neka)', otok in vinotoči, Pahorje in Kozjak, športna igrišča in unionsko borišče. — Mariborska nedelja. In velika prireditev delavnih Maratoncev ter njih prijateljev. Lepo je donela slovenska pesem, v pestrem sporedu so sc vrstile posamezne točke bogatega sporeda. Za krasno uspelo prireditev, ki so se jc udeležili tudi številni kolesarji mariborske podzveze ob priliki današnje podzvezine velike dirke, o kateri poročamo na drugem mestu, in pri kateri je ubrano in vznešeno sodelovala godba Mladinskega doma, gre zasluga zlasti neumornim maratonskim voditeljem Jožetu Smerdelu, Francu Struclju in Edmundu Zedničku. Unionsko borišče se vidi sedaj ob zaključnih borbah kakor mravljišče. Neverjetno, koliko ljudi prihaja tamkaj skupaj, da prisostvujejo letošnjim zaključnim nastopom profesionalnih rokoborcev in silakov, ki jim gre za prva mesta. Dve tretjini nastopajočih rokoborcev sta že izpadli iz konkurence, v ospredju so sedaj Francoz Catcheau, Poljak Orszowsky, Čeh Mrna in Madjar Angelescu. V petek zvečer je Madjar Bogner ugnal Romuna Angelesca z bliskovitim preskokom iz dvojnega nelsonskega objema, Francoz pa je po preko eno-urni borbi nadvladal poljskega mojstra Orszow-skega. V soboto zvečer je poljski silak in dobri-čina Orszowsky po lepi dolgotrajni borbi potlačil na lopatice Romuna Angelesca, dočim se je spoprijem med čvrstakom Mrno in nevarnežem Francozom Catcheaujem radi policijske ure moral prekiniti. Zaključek rokoborb bo predvidoma jutri, v ponedeljek. Med dvema avtomobiloma ... Radi tlakovanja Aleksandrove ceste sta zaprti za vozni promet Vetrinjska in Kopališka ulica. Ves promet proti mostu in koroškemu predmestju se radi tega usmerja po Frančiškanski in Tattenbachovi ulici, ki je radi tega neprestano zabasana z vozili. Včeraj je prišlo na najnevarnejši točki — na vogalu iz Tattenbachovc v Frančiškansko do hude nesreče, ki pa je imela še dosti povolien zaključek. Med dvema osebnima avtomobiloma, ki sta sc na vogalu srečala, se jc znašel kar naenkrat mlad kolesar, 20 letni Janez Fekonja iz Sv. Antona v Slov. goricah. En avtomobil ga je podrl pod drugega. Pri padcu ie dobil kolesar precej hude poškodbe na glavi, ki se pa po prevozu v bolnišnico niso izkazale za nevarne ter so ga po obvezanju odpustili. Pač pa je kolo zdrobljeno. Nesrečo je po opisu očividccv zagrešila zmedenost kolesarja, ki je med obema avtomobiloma izgubil glavo ter jc napačno krenil v stran, mesto da bi bil ostal mirno v sredini proge. Bojevita Julčka. Hude težave so imeli snoči stražniki z Julčko O. Najprej sc je skregala v Kopališki ulici s svojim zaročencem ter sc stepla, da so ju stražniki komaj razdružili. V pretepu je dobila Julčka hudo buško na očesu, da jc morala po pomoč na reševalno postajo, kjer so jo obvezali. Stražnik jo jc nato varno spremil domov na drugo stran mesta. Huda kri pa ji še ni dala miru, šla je zopet zdoma ler si na jezo privoščila preobilo mero vina, da so ji na Glavnem trgu kar naenkrat odpovedale noge ter se je znaila na tleh sredi vedno naraščajoče gruče radovednežev, ki jih jc iz ležečega položaja obkladala z nič kaj lepimi priimki. Konec je napravil temu prizoru stražnik, ki je to pot povabil Julčko na prenočišče v bližnji Graf. Danes so ji pa prisodili šc tri dni ričela povrhu. Zid samostanskega vrta. V Kopališki ulici je plačal bridko svojo drznost motociklist Stanko Skrinjar iz Studencev. Kopališka ulica je radi llakovalnih del na Aleksandrovi ulici v višini Marijine zaprla z počez postavljenim drogom. Škrinjar je privozil na molociklu iz Tatlcnbachove po Kopališki ter je skušal smuknili mimo rampe kar po hodniku za pešce naprej. Pa ga je zaneslo v zid samostanskega vrta in obležala sta vozač in motor. Odnesla sta iz trčenja tudi neprijetne sp» mine v obliki znatnih odrgnin in poškodb. Narodno - obrambna razstava na velesejmu Preteklo nedeljo je bila otvorjena v velesejm-skeni paviljonu M pomembna narodno-obrambna Hrvatje v Trstu nevarni Tržaški katoliški tednik »Vita. Nnovat je t svojem navdušenju za svetoietne manifestacije poročal tudi o hrvaškem romanju v Rim. Pristavil je tudi, da pojdejo Hrvatje skozi Trst Vsled le nedolžno notice je kvestura poklicala urednika na odgovor in mu zagrozila, da bo konfiniran. če bo prinašal take vesti. Pohod Hrvatov skozi Trst je potemtakem državna nevarnost za Italijo. Menda . Italija nc žoli, da hi romarji (loma ostali? Tedaj pač prizanava, da je Trst slovanski. Saj če bi kdo pisal, da pojdejo Hrvatje skozi Bolonjo, se kveslu-ra ne bi vznemirjala. Je torej nevarnost revizije ... Skof Pederzolli nevarno obolel Resno je bolan poreški škof dr. Trifon Pederzolli. Birmovanje v Puli jc mesto njega prevzel za-drski škof Munzani. Novi kaplani na Koroškem. S. 1. julijem so biil nastavljeni tile duhovniki v koroških župnijah: koroških Slovencev, akademski podružnici CMI) in vsem narodno-obrambnim organizacijam. Razstava kaže po nabranem materialu strahotno sliko trpljenja slovenske krvi v Italiji in Avstriji. Po stenah vise jasno izdelane karte, ki pojasnjujejo s statističnimi podatki vso silo raznaro-ilovalne akcije bivše Avstrije in sedanjih državnih mogotcev na slovenskem Korotanu in v slovenski Primorski. Te karte so delo manjšinskega instituta in članov akad. podr. CMD. Posebej znamenita je velika karta s severnim ozemljem Jugoslavije in deloma Italije. Tudi pregled avstrijskega raznarodovalnega dela je tako razvrščen, da se nam odkrije vsa borba za* slovensko telo v plebiscitnih dneh in kasneje. Razni lepaki, nemški in slovenski, glasno pričajo o borbi med nemškimi agitatorji in slovenskimi brati. Stari društveni prapori vise po stenah; nekdaj so vodili mlade slovenske ljudi na narodne tabore, zdaj vise le še kot spominski ostanki na dobo kulturne in narodne moči primorskih in koroških Slovencev. Povsod samo strašni spomini: Žrtve, ki so jih .t :i.. ....J.. « L* i r»o i r\ uniio kavarnah jo bilo prazno in dolgo, časno. Pač pa so bili današnje nedelje veseli ljubitelji narave, zakaj vreme jo bilo ves dan krasno, toplo, sončno. Letošnje poletje nam doslej sploh še ni naklonilo tako prijazne nedelje, kakor je bila današnja. Zato so ljudje v polni meri izkoristili lepo priliko ter odhiteli v množicah v božjo naravo. Velik promet je bil na železnicah, vlaki so zlasti na Gorenjsko odpeljali celo armado izletnikov, pa tudi proti Dolenjski jc vlak odpeljal dovolj narave željnih ljudi. Današnja nedelja je bila prva letos, ki je bila vsaj nekoliko prijazna tudi kopalcem, katerih je zato vse polno mrgolelo vsepovsod ob Savi, največ seveda pri Štirnu na Ježici, kjer v kopališču kopalcem prav radi postrežejo. Na znani »Spiok se je danes v Ljubljanici pripetila tudi že prva nesreča pri kopanju. Brezposelni šofer Benjamin Gorkič se je tam kopal, pri skoku v vodo pa je zadel z glavo v kamen. Na glavi je dobil strašno rano, razen tega pa so je pri padcu močno poškodoval tudi po ostalem telesu. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico. Nov grob V soboto je umrl v Ljubljani odvetnik g. dr. Maks Pire. Tiho in skromno je živel in delal, tiho in skromno je prestopil prag večnosti. Pogreb bo danes ob 15 iz Cigaletove ulice št. 1. Bodi mu lahka zemlia. Žalujočim naie iskreno sožalje. Kraljevo, 2. julija. 1. Tukaj se jc mudil vojni minister general Stojanovič ter izvršil inšpekcijo v tukajšnjem zrakoplovncm tehničnem zavodu. Vojni minister si jc prav tako ogleda! tnksjSsjo tovarno za izdelovanje letal. Odtočen nastop za katoliško šolo v Albaniji Stališče sv. očeta: Domača duhovščina ima prednost Nedavno so v vseh katoliških cerkvah v Skadru in v skadrski prefekturi prebrali med službo božjo spomenico katoliške duhovščine, ki protestira proti prepovedi profesionalnih šol v Albaniji. Duhovniki grajajo vse, ki postopajo proti katoliški Cerkvi in njenim ustanovam. Albanska vlada ni bila o tej nameri katoliške duhovščine pravočasno obveščena, da bi jo mogla preprečiti. Naravno, da je nastala med katoliško cerkvijo in albansko vlado zaradi toga koraka huda napetost. Papeški nuncij v Albaniji msgr. Pietra se je te dni mudil v Vatikanu in je bil večkrat sprejet od visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Poročal je o položaju v Albaniji. Albanska vlada je uveljavila 19. člen ustave, s katerim je država prevzela monopol javnega pouka; ta člen določa, da je pouk obvezen in brezplačen za vse Albance. Vse šole morajo postati javne. Temu dosledno so bile odpravljene vse zasebne šole, konlesijonalne šole pa se morajo spremeniti v državne, sicer jih bodo zaprli. Položaj katoliških šol, ki jih vzdržujejo redovniki, je postal silno kritičen. V Rimu upajo, da bodo pogajanja, ki jih vodi Cerkev z albansko vlado, do-vedla do zadovoljive poravnave in rešitve šolskega vprašanja, kakor se je to zgodilo v Turčiji pri enakih razmerah. Francozi sc predvsem potegujejo za zavode, ki jih vzdržujejo francoski jezuiti in frančiškani v Tirani in Skadru. Ravnatelji teh šol so pripravljeni sprejeti nadzorstvo države prav tako kakor predložiti državi svoje učbene načrte. Na ta način upajo, da bo mogoče doseči sporazum in omogočiti katoliško vzgojo katoliških Albancev. Ti poudarjajo, da so že dovolj pokazali svojo lojalnost in patriotizem in da ne more nihče dvomiti, da bodo skrbeli za domoljubno vzgojo svojih otrok; in vzgoja v katoliških šolah je bila takšna. Albanski škofje so predložili vladi želje in upajo, da ho mogoče doseči sporazum na novi podlagi. Inozemski profesorji iu učitelji naj bi sc polagoma zamenjali z domačini. To odgovarja posebno vidikom svetega očeta, piše rimski dopisnik katoliškega lista »I,a Croix« (21. junija), ki stremi za tem. kakor je znano, da se povsod postavi, kolikor je mogoče, domača duhovščina. Spričo tega vidika, ki ga je sv. oče pokazal tudi s tem, da je nedavno imenoval pet domačih škofov v Aziji, še vedno upamo, da še ni usoda slovenske in hrvatske duhovščine v Julijski Krajini zapečatena, čeprav je moralo toliko slovanskih duhovnikov zapustiti svoje fare samo zaradi tega, ker so Slovani, in se je v zadnjem času začela sistematična infiltracija italijanske duhovščine v jugoslovanske fare pod Italijo. Nov recept za vithost! V Ameriki so vpeljali nov šport, ki ima v prvi vrsti namen, dn girls« postanejo čim bolj vitke. V vseh ameriških letoviščih in tako zvanih vvee-kend-camps naletiš na gospodične in gospe v kopalnih oblekah in z železnimi kavli ter pasovi, ki jih uporabljajo navadno telegrafski delavci pri postavljanju brzojavnih in telefonskih žic, plezajo po drevesih gor in potem zopet dol. Zagovornice tega prav res amerikanskega športa trdijo, da se pri plezanju s pomočjo pasu, s katerim se opirajo na drevo, učinkovito masirajo in istočasno s plezanjem zadobe novo lepšo obliko. Na vsak način posnemanja vredni šport! Pri nas, kjer rastejo nad 30 m visoke jelke in smreke, ne bo ostal brez zaželjenega vpliva na obla telesa. Zobovje mu je ukradla Pred okrajnim sodiščem v Pragi se je morala zagovarjati 23 letna A. V. zaradi tatvine. Neki trgovec jo je obtožil, da je ukradla ... zlato zobovje. Obtožena je obtožbo odločno zavrnila, češ, da ona tega ni storila. Trgovec je po dolgem obotavljanju dejal, da ne vztraja več pri obtožbi, češ, da se dobro ne spominja, ali je bila ta gospodična tista, s katero se je kritičnega večera sestal. Morda je zobovje zgubil kje drugje. Seveda mu tega ne verjame draga zakonska polovica in trgovec je prišel tako zaradi svojega pregrešnega dejanja na sramotni oder pred pošteno praško javnostjo. Zaslužena kazen! Primorci, naročajte naš list! Umrl nam je srčno ljubljeni mož, papa, stari oče, brat, stric, bratranec, tast in svak, gospod DR. NlilRSO PIRC odvetnik v Ljubljani K večnemu počitku ga spremimo v ponedeljek dne 3. julija ob 15 iz Cigaletove ulice št. 1 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. julija 1933. Žalujoči Brez posebnega obvestila. Neslanosti cesarja Viljema Angležem brco v . . . Okoli lela 1908. je bil Lloyd George finančni minister. Skrbela ga je tekma v oboroževanju na morju, ki jo je začela Nemčija. Anglija je morala kljub silnim finančnim žrtvam vzdržati lekmo še posebno, ker je bila njena bodočnost navezana samo na mornarico; kajti Anglija ni imela vojske na suhem, medtem ko je imela Nemčija že močno vojsko na morju in na suhem. Anglija je za vsaki dve nemški ladji zgradila tri nove. Uoyd George je komaj čakal, da bi se mu ponudila priložnost, ko bi lahko Nemcem predlagal premirje in sporazum glede oboroževanja na morju. 28. julija 1908 je g .Metternich, nemški poslanik v Londonu, povabil Lloyda Georgea na kosilo. Lloyd George je v tej priložnosti razložil Metter-nichu, kako nesmiselno je tekmovanje v oboroževanju na morju, ker stane obe državi ogromnega denarja in izčrpava oba naroda. Dobro bi bilo, da bi se obe državi sporazumeli in znižali sporazumno oboroževanje. Ce bo Nemčija vztrajala v oboroževanju, potem bo Anglija prisiljena organizirati tudi redno vojsko na suhem. Metternich se seveda ni mogel v tako važnih zadevah obvezati nasproti predstavniku angleške vlade in je v bistvu odklonil ponudbo Lloyda Georgea. Dvakrat sta razpravljala o tej zadevi z Llov-dom Georgeom in Metternich je o poteku obeh razgovorov poročal svojemu ministru v Herlin. Obe poročili je prejel v roke cesar Viljem, ki ae je direktno vtikal v diplomatsko zadeve. Imel je navado da je na rob takih poročil, ali pa ob zakljuku napisal lastno pripombo. K prvemu poročilu je zapisal tole pripombo; »Rravo, Metternich! Dobro je izvedel to zadevo, ako izvzamem eno zelo važno točko. Poslanik je popolnoma izpregledal dejstvo, da ni dovoljeno sprejemati nesramnih zahtev angleških ministrov — čotudii gre za zasebna mnenja — kadar bi ti bili radi miroljubni pod pogojem, da mi zmanjšamo svojo silo na morju. Podal se je na nevarno pobočje. Hud sem nanj. Treba mu je sporočiti, da jaz nikakor nočem sporazuma z Anglijo na škodo nemške mornarice. Ce nam Anglija velikodušno ponuja roko in dostavlja, da moramo zmanjšati našo mornarico, je to skrajna nesramnost, ki vsebuje hudo psovanje nemškega naroda in njegovega cesarja, ki jo mora poslanik odbiti a ltmine. Ako dovolimo katerikoli tuji državi, da pod katerokoli pretvezo izpregovori o našem oboroževanju, potem nam ne preostane drugega, kakor da stopimo na pot nazaj, kakor Portugalska in Španija. Nemške mornarice nismo zgradili proti nikomur, niti proti Angliji, niti proti komu drugemu, zgradili smo jo, ker to zahteva naša potreba. Ali Parižanke nosijo še vedno »chechia«, to je klobuk iz belega blaga, nabranega v tri zgibe. to ugaja Angležem ali ne. lo nas nič ne briga. Ako hočejo vojno, naj jo začno, mi se je prav nič ne bojimo.« Še bolj je »duhovita« cesarjeva pripomba k drugemu poročilu londonskega poslanika: »Takšni razgovori, kakor je bil ta med Lloydom Georgeom in Mettcrnichem, so Škodljivi iin za Nemčijo izzivalni. Prosim ga, naj se v bodoče ne vtika v takšno kozlanje. Poslušal je potrpežljivo mnenja in utkazie angleških državnikov in njegovi protesti bržkone niso imeli uspeha. Vsem tem gentleme-nom ki ne želijo, da bi se uresničile naše ljubke napadalne ideje, bi moral odgovoriti: Pojdite k vragu! To bi spravilo k pameti te ljudi. Da se je IJoyd George drznil predlagati sporazum glede hitrosti našega oboroževanja, to prekaša vse meje. To je pač učinek prvih razgovorov, ki so bili postavljeni na nevarno pobočje, to je nn priznanje možnosti, da se o takih zadevnh sploh razpravlja. Zviti Angleži bi ga radi ujeli na trnek. Takšne razgovore bi moral odrezati ab ovo in n. pr. pripomniti: ,Nobena država si ne sme dovoliti, da drugim daje ukaze in opozorila o pomenu in značaju njenega oboroževanja. Jaz odklanjam razpravo o tem vprašanju.' V ostalem naj Angleži preberejo pomorski zakon, ki je že 11 lel znan! Metternich bi moral dati fanatikom te vrste brco v ...; on jo predober.« »Kaj pa ti je, da si tako vznevoljen?« »Kaj očala sem.zgubil in jih ne morem iskati, dokler jih ne najdeni.« snecertisko m kolonifalno blago, umetna gnojita, cement Itd. Itd dobavlja Gospodarska zveza t Ltnbllani w m m m m Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-motorjev in šivalnih strojev Velika izbera. - Najnižje cene — Ceniki franko Tribuna* F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana knrlnvska cesta št. 4. 191 [i DomaČi slovenski zavod ie Vzaiemna zavarovalnica v Ljubljani v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti. Sprejema « zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor ludi stavbe med časom gradbe b) vss premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje ua do>ivetie m smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje >Kanl3^Nezgode poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja. Jamstvena in vsa moderna avtomobilska zavarovanja. 4. Vlom, zvonove in steklo proti prelomu ali razbitju Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici W. Rode: Potni list Ko sem že sedel v avtomobilu, sem dejal ->voji poslarni strežnici, ki je pravkar spravljala moj kovčeg v zaboj za prtljago: »Gospa Marica! Odpotujem za štiri tedne. Ce bi radi šli k svoji hčeri v Bergamo, kar mirno storite. Nihče naj ne ostane v hiši. Vaš potni list in denar, ki ste mi ga dali spraviti, ležita v zgornjem majhnem predalu moje pisalne mize med važnimi spisi. Tu so ključi! Dobro jih čuvajte! >Hvala lepa!« je odvrnila starka. »Nemara se bom tudi jaz odpeljala. Veliko sreče in mnogo zabave vam želim!« — Takoj za Luganotn — še na švicarskih tleh — so meni in drugim potnikom v oddelku vzeli potne liste; pred Coniom, torej že v Itnliji, so jih nam vrnili. Ko mi je italijanski stražnik izročal jiotni lisi, mi je dejal prav važno: »Vi bi si pa že lahko dali napraviti novo fotografijo, moj dragi gospod!« Mož ima morda prav. sem mislil sam pri sebi. Slika je še iz mojega akademskega indeksa in je že do brili dvajset let stara. Nisem jo pogledal. Na večer prvega dne počitniškega potovanja sem stal v neskončni vrsti ljudi v Ventimigliji in čakal na natrpanem hodniku trenotka, da me bo kraljevina našla sposobnega, da smem z njeno milostjo zapustiti njeno okrilje. Po Italiji sem namreč potoval, ne dn bi se kje ustavil. Ko sem končno le prišel na vrsto, sem položil svoj potni list na desko pred okencem, za katerim je sedel čemeren bri-gadiere«, ki me je meril z dostojanstvenim pogledom. Meril je mene, meril sliko v potnem listu; strmel vame — strmel na sliko. Potem je skomignil z rameni, zaprl jiotni list in mi ga izročil. Tedaj sem rekel samemu sebi: Ti si boš pač moral dati napraviti novo sliko zn potni lisi. Francoz v Ventimigliji, civilist z naočniki, je sedel za drugim okencem na nasprotni strani. Še pogledal me ni. Odprl je potni list zadaj in na zadnji strani pritisnil štampiljo: Vstopil v francosko republiko, dne ... Peljal sem se naprej in dospel v Port-Bou, špansko obmejno postajo. Tu mi zopet posvetijo vso po-1 zornost. Španska obmejna straža hoče svojo domo-I vino varovati pred vstopom anarhistov in komuni-! stov. Španca ne zanima, če se slika sklada z mojo | zunanjostjo. Njemu je do mojega imena, če nisem | kje v njegovih črnih zapiskih: išče me tam, a ne najde. Vrnil mi je potni list in me spustil v Španijo. Na povratku. Francija me ignorira kot poprej. V Ventimigliji stojim pred istim »brigadierom«, ki pa mora zdaj zabraniti moj vstop v njegovo deželo. Obstrmi v začudenju in ne more, pa ne more razumeti, kako je le mogla nastati taka razlika med mojim obrazom in sliko od časa njenega po-| snetka. Že je hotel vstati, da bi me zapisal ali me I dal začasno zapreti ali kaj drugega, ko je pogledal I na neskončno vrsto čakajočih. Slišni sem njegov obupni vzdihijaj, da ne utegne niti geniti — umiril se je in mi izročil potni list. Na obmejni postaji v Chiassu sem se hotel vnaprej izogniti vsem sitnostim. Zalo sem dejal švicarskemu pregledniku: »V potnem listu je že starejša slika. Še ta teden si bom dal v Švici napraviti novo.« -»Dobro, dobro,« mi je odvrnil dobri Švicar, ki je moral hiti ganjen od moje ljubeznivosti, da bom dal njegovi domači industriji nekaj zaslužiti. V svojem stanovanju sem našel staro strežnico. Ali ste bili pri svoji hčeri?« je bilo moje prvo vprašanje. Nisem mogla," mi je rekla z žalostnim glasom. »Mojega potnega lista ni bilo nikjer. Saino vašega sem našla v predalu. Vi ste potovali z mojim I potnim listom .. ■ J. H. Rosler: Sanje Tovarniški ravnatelj je srečal svojega znanca, bančnega ravnatelja. »To-le ti moram na vsak način povedati, tovariš,« ga je nagovoril. »Zgodba je — pravljica! Ali pa sen, če hočeš.« Tovarniški ravnatelj je povzel: »Prav čudno se mi je sanjalo. Sedel sem pri pisalni mizi. Jutrnja pošta mi je prinesla ogromno število naročil, ponovna povpraševanja, nove kupce, velikanske vsote v gotovini. Pošte še nisem utegnil pregledati, ko je že vstopila v mojo pisarno deputacija uslužbencev in ponovno zahtevala in prosila, naj bi jim znižal mesečne plače za dvajset odstotkov. Za njimi so že stali moji delavci in moledovali za podaljšanje de-| lovnega tedna: namesto štiridesetih in osem ur so ! hoteli šesttedeseturni teden, iu sicer za isto plačo. Poleg tega pa naj bi jim pomagal odpraviti vso socialno zakonodajo, ki se za podjetje tako slabo obnese. Komaj sem bil zopet sam, že je pozvonil telefon in mi sporočil, da so mi zaradi močnega gospodarskega podviga našega podjetja plačo podvojili, in to naj bi veljalo tudi za nazaj do 1. 1930. Se zahvalil se nisem, jia je že ležalo na mizi pred menoj ekspresno pismo davčnega urada, ki je prav iskreno obžaloval, da sem že več let sem plačeval preveč davka za dohodke. Pismu je biln priložena vsota 630.000 čeških kron. Obresti, ki jih je na-nesel ta odvisni denar, smo že vračunali,« je kon-čavalo pismo, »in vas s tem oprostimo plačevanja dohodninskega dnvka za tri leta od datuma lega pisma naprej.« »Da bi ga šinent, prekrasen sen je to,« je dostavil bančni ravnatelj. »He, he, pa to še ni vse. Zgodba se šele začne. Moja stara doma, ki mi s svojimi večnimi boleznimi nagaja in sitnari noč in | dan, je — umrla; pn sem kmalu dobil nadomestek. Zagledal sem se v nebeško lepo mlado dekle, ki se nii je bila ponudila za tajnico. Vzela sva se. Moja hči mi je pisala, da je našla končno tistega moža, ki si ga je tako dolgo želela; da ga je že poročila in se že odpeljala na novo domačijo. Sin mi je z veseljem brzojavil, da je z odliko napravil doktorski izpit; da so mu že ponudili sijajno stalno službo in da se je že odpeljal na svoje novo mesto. Vesel in zadovoljen kakor že dolgo let ne več sem legel v sanjah sjiat. Nisem še dobro zatisnil svojih oči, ko se nenadoma vrata odpro in vstopita dva gospoda. Prijela sta me trdo za rameni: »Takoj se oblecite in z nama! Kriminalna policija!« »Pa —« »Nobene besede!« Zaprt voz je stal pred hišo in nas odpeljal h komisarju. »Huda obtožba nam je prispela,« je razjasnjeva! komisar, »v kateri ste obdolžetii, da ste utajili za 630.000 čeških kron davkov. Nadalje teče tožba proti vam od vašega nadzorstvenega sveta glede ponarejene bilance, namišljenih naročil, za katera ste si računali provizijo na sleparski način in glede znižanja plač uslužbencem ter podaljšanja delovnih ur brez vednosti nadzornega odbora — in še druge stvari. Zanimati bi vas moralo, da so zaprli vašega sina zaradi poskušenega roparskega napada in da vaša hčerkica že sedi od snoči, ker je v gledališčni garderobi ukradla dijamantno ogrlico.« Lahko si predstavite moj strah. Skušal sem stvari nekoliko omiliti, iskal sem izgovor, hotel sem govoriti s svojim sodnijskim zastopnikom. Nič ni pomagalo. Takoj so me gnali v preiskovalni zapor in ko so se vrata za menoj z glasnim pokom zaprla —« ste se zbudili,« ga je prekinil bančni ravnatelj. Tovarniški ravnatelj se je malce bolestno nasmehnil. preden je rekel: »Zbudil sem se že, ko je kriminalna policija stala pri moji postelji. Poslej je postala vsa sanjska zgodba — resnica!«