PAPIRNICA VEVČE LJUBLJANA, AVGUST 1981 Št. 8, LETO XXI Naš polletni uspeh tokrat ni posebno razveseljiv Letošnje polletje smo v primerjavi z lanskim zaključili precej slabše, predvsem glede finančnih rezultatov. Ta ugotovitev pa ne velja za TOZD VETA, ki je dosegla vse od obstoja dalje sedaj najboljši poslovni uspeh in tako Pripomogla, da je delovna organizacija kot celota poslovala še kar zadovoljivo. Za 50 °/o povečan izvoz papirja Po ocenah, ki ne dosegajo niti direktnih stroškov (povpr. 27,31 din/kg), manjša proizvodnja, ki je seveda rezultat povečanega izvoza, izredno povečanje cen osnovnih surovin — to so glavni razlogi za znižanje poslovnega uspeha obeh TOZD za proizvodnjo papirja. Pa tudi naše cene za domače kupce so znatno pod nivojem cen proizvajalcev papirja iz drugih naših republik. Tudi tako povečan izvoz ni zadoščal za nemoteno oskrbo s celulozo in kemikalijami iz uvoza, zaradi česar je prišlo do motenj v proizvodnem procesu, do neprestanih menjav proizvodnega programa, težav z doseganjem kvalitete in celo do nekajdnevne ustavitve proizvodnje. Kolikor v drugem polletju ne bomo uspeli doseči višjih prodajnih cen ter ugodnejših izvoznih stimulacij, nam tudi še tako ugodni rezultati TOZD Veta ne bodo mogli pokriti izgub pri proizvodnji papirja. V naslednjem pregledu je razvidno, kako je DO kot celota poslovala v primerjavi z lanskim polletjem in planom: Elementi Doseženo I. polletje 1981 1980 Plan I. poli. 1981 Indeks r r-^u Plan v 1980 000 din iyou = 100 Celotni prihodek 1,249.873 957.718 1,378.056 130,6 90,7 Porabljena sredstva 973.713 664.813 1,056,416 146,5 92,2 Dohodek 276.060 292.905 321.640 94,2 85,8 Cisti dohodek 176.748 201.572 221.143 37,7 79,9 OD bruto 121.079 106.131 125.476 114,1 96,5 Ostanek za sklade z amort. nad predp. stopnjo 60.559 104.173 105,178 58,1 57,6 Posamezne proizvodne TOZD pa so dosegle naslednje proizvod- ne in finančne rezultate: TOZD TEHNIČNI PAPIR 1. Proizvodnja: Doseženo Indeks Elementi I. polletje I. poli. I. poli. Plan 1981 1980 1981 = 100 = 100 Papir skupaj ton 16.463 17.131 16.645 96,1 98,9 — od tega klasični papir 9.247 9.559 8.415 96,8 109.9 — od tega premazani papir 7.221 7.572 8.230 95,4 87,7 Lesovina ton 2.036 2.048 2.000 99,4 101,8 El. energija Mwh 22.761 22.467 21.000 101,3 108,4 Para Mwh 158.310 159.295 158.058 99,4 100,2 2. Realizacija (eksterna): Papir skupaj v 000 din 501.590 400.001 596.460 125,4 84,1 — od tega izvoz v tonah 7.095 6.269 6.750 113,2 105,1 —- od tega izvoz v 000 din 126.709 79.466 104.264 121,5 76,2 3. Stopnja izkoriščenja papirnih ter premaznega stroja v %>: Papirni stroji 92,1 92,3 92,3 Premazni stroj 61,2 61,1 4. Izmet v °/o: 1981 1980 Papirni stroji 13,0 12.5 Premazni stroj 21,5 21,9 5. Poslovni uspeh v 000 din: Celotni prihodek 687.645 540.907 840.699 127,1 81,8 Porabljena sredstva 578.881 393.995 687.139 146,9 84,2 Dohodek 108.765 146.911 153.561 74,0 70,8 Čisti dohodek 68.520 110.926 114.955 61,8 59,6 Bruto OD 62.409 54.539 65.971 114.5 94,7 Ostanek za sklade z amort. nad predp. stopnjo 8.415 58.162 51.098 14,5 16,5 V TOZD Tehnični papir beležimo v letošnjem polletju znatno slabše proizvodne, še bolj pa finančne rezultate. Proizvodnja papirja se je v primerjavi z lanskim Polletjem znižala za ca. 660 ton oz. za 4 °/o, pa tudi planirana količina ni bila dosežena. Lesovine je bilo izdelano približno enako kot lani, večja pa je bila proizvodnja el. energije, ki je krila kar dobrih 70 °/o vseh potreb v DO. Znižanje proizvodnje papirja je bila predvsem posledica povečanega izvoza in s tem zahtevnej- šega proizvodnega programa papirjev nižjih gramskih tež, povečanega izmeta ter zastojev zaradi pomanjkanja celuloze. Vzrok za poslabšanje finančnega rezultata je dobro razviden iz gornje tabele, saj so se pri 27 °/o povečanju celotnega prihodka povečala porabljena sredstva kar za 47 %>. Porast porabljenih sredstev, kot že omenjeno, izvira iz povečanega izvoza po cenah, ki ne pokrivajo niti direktnih stroškov ter iz podražitve osnovnih surovin ob nespremenjenih prodajnih cenah papirjev. TOZD GRAFIČNI PAPIR Elementi Doseženo I. polletje 1981 1980 Plan I. poli. 1981 Indeks I. poli. pian 1980 = 100 = 100 1UU 1. Proizvodnja: Papir skupaj ton 18.718 18.833 18.380 99,4 101,8 — od tega klasični 3.229 3.680 500 — od tega premazani 15.489 15.153 17.880 2. Realizacija (eksterna): Papir v 000 din 608.440 436.618 648.532 139,4 93,8 — od tega izvoz ton 5.776 2.301 8.250 251,0 70,0 — od tega izvoz v 000 din 160.146 53.076 212.946 301,7 75,2 3. Stopnja izkoriščenja V. PS v °/o: 84,3 85,8 85,8 4. Izmet v °/o 16,3 18,8 18,8 5. Poslovni uspeh v 000 din: Celotni prihodek 576.980 437.305 630.516 131,9 91,5 Porabljena sredstva 512.159 342.940 553.232 149,3 92,6 Dohodek 64.821 94.365 77.284 68,7 83,9 Čisti dohodek 19.480 42.828 26.453 45,5 73,6 Bruto OD 18.351 16.673 18.577 110,1 98,8 Ostanek za sklade z amort. nad predp. st. 344 30.172 12.063 1,1 2,9 tudi lepila je bilo izdelanega za ca. 30 % več. Nova kolekcija in s tem izredno povpraševanje na domačem trgu ter izvoz v ZSSR so glavni razlogi za povečanje proizvodnje. Večja proizvodnja, izredna konjunktura na domačem tržišču, dosežene visoke cene pri izvozu, nova kolekcija in novo univerzalno lepilo VETA KARBOPRIM ter relativno manj porabljenih sredstev v primerjavi z doseženim celotnim prihodkom ob boljši izkoriščenosti tiskarskih strojev pa se odražajo na izredno povečanem prihodku, čistem dohodku ter ostanku za sklade. TOZD BLAGOVNI PROMET Prodaja papirja na domačem trgu je še kar naprej v upadanju in to seveda zaradi forsiranega izvoza, brez katerega ni moč zagotoviti uvoza nujno potrebnih surovin. Obveznosti do kupcev — sovlagateljev izpolnjujemo le delno in to v glavnem z dobavami papirja od soteka ali viška, ki nastaja v proizvodnji ob realizaciji izvoznega programa in pro- V I. polletju je bila proizvodnja papirja v TOZD GP kljub povečanim zastojem zaradi pomanjkanja celuloze ter izdelavi papirjev nizkih gramskih tež na zadovoljivi ravni, saj je bil proizvodni plan celo presežen; tega pa ne moremo govoriti tudi pri finančnem uspehu. Velja ista ugotovitev, kot za TOZD TP, le da je tu situacija še bolj kritična, saj jo poleg izredno povečane udeležbe porabljenih sredstev v celotnem dohodku bremenijo še izredno visoke obresti od kreditov za osnovna sredstva. Tako TOZD GP ni dosegla nobenih skladov, že izločeno amortizacijo nad predpisano stopnjo pa je bilo potrebno porabiti za kritje osebnih dohodkov in stanovanjskega prispevka. Omeniti je potrebno tudi, da plan izvoza sicer ni bil dosežen, vendar je v primerjavi z lanskim polletjem kar za 150 Vo večji ali za ca. 3500 ton. Za ta dosežek je bilo potrebno vložiti veliko truda za premagovanje ozkih grl v dodelavi in pri emba-liranju. Papirni zvitki čakajo v stari dodelavi na nadaljnjo obdelavo TOZD VETA je dosegla v letošnjem polletju izreden poslovni uspeh. Proizvodnja tapet je bila po količini večja od lanske polletne kar za dobro polovico, pa TOZD VETA Doseženo I. polletje 1981 1980 Plan I. poli. 1981 Indeks I. poli. plan 1980 =100 = 100 luu 1. Proizvodnja: Tapete rolic 1,576.759 1,019.885 1,250.000 154,6 126,1 Lepilo zavitkov 171.570 132.175 150.000 129,8 114,4 2. Realizacija (eksterna): Tapete in lepilo v 000 din 139.879 61.096 123.682 229,0 113,1 3. Izkoriščenje zmogljivosti tapetnih strojev v %>: 64,2 48,3 57,8 4. Izmet v %>: 9,8 9,5 9,4 5. Poslovni uspeh v 000 din: Celotni prihodek 131.475 61.142 121.645 215,0 108,1 Porabljena sredstva 78.976 43.872 77.173 180,0 102,3 Dohodek 52.499 17.296 44.472 303,5 118,1 Čisti dohodek 43.603 11.178 37.000 390,1 117,8 Bruto OD 7.794 5.965 7.216 130,7 108,0 Ostanek za sklade z amort. nad predp. stopnjo 37.996 7.362 31.967 516,1 118,9 grama za tiste potrošnike našega papirja, ki z nami združujejo devizna sredstva za nabavo osnovnih surovin. Glede na izvozno — uvozne pogoje in glede na naše potrebe uvoza je moč predvideti za II. polletje še večji padec prodaje doma. Kljub temu, da je bil v tem polletju dosežen po vrednosti kar 72 °/o večji izvoz kot v istem obdobju lani, niso bila v celoti realizirana vsa izvozna naročila. Realizacija izvoznih nalogov je bila otežena zaradi pomanjkanja ustreznih surovin, stalnih sprememb programa, tehnične neprilagojenosti dodelave večjemu izvozu. Neizpolnjevanje potrjenih dobavnih rokov je imelo seveda že negativne posledice, v bodoče pa bodo zaradi nesolidnega poslovanja težave pri pridobivanju novih izvoznih naročil. Posledica neustreznih surovin in pa tudi subjektivnih vzrokov je bilo tudi veliko število reklamacij. Najpogostejše pripombe kupcev so: nianse v izdelavi, nianse zaradi dodelav, odstopanje od standardne beline, dvostranost papirja, cunjast papir, prenizka utržna jakost, slaba vidnost vodnega znaka pri bankpostih, elelc-tričnost papirja — predvsem iz III. papirnega stroja, rezanje pa- (Nadaljevanje na 6. strani) Nova delovna zmaga Delovni ljudje in občani občine Ljubljana Moste-Polje smo na dam borca, 4. julija 1981, slavili novo delovno zmago: otvoritev kulturnega doma ŠPANSKI BORCI. Z izgradnjo kulturnega doma sredi Most se je izpolnila stara želja, kajti ob vlaganju v objekte za telesno kulturo smo na objekte za duhovno kulturo povsem pozabili. To spoznanje se je še posebej odrazilo v akciji ZKS: Človek — delo — kultura. Odločili smo se, da se samoupravno organiziramo in s skupnimi močmi postavimo objekt, ki bo vnaprej še spodbujal in omogočal hitrejšo rast ustvarjalnosti pri že tradicionalno bogato razviti ljubiteljski dejavnosti, saj imamo deset pevskih zborov, likovno sekcijo samorastnikov, sekcijo akademskih likovnih ustvarjalcev, deset gledaliških skupin, lutkovno skupino, papirniški pihalni orkester in harmonikarski orkester. Leta 1978 smo ustanovili samoupravno interesno skupnost za družbeni standard s statutom, poslovnikom in samoupravnim sporazumom, s katerim so se pri-stopniki — delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti obvezale v petih letih združevati sredstva za izgradnjo objektov: dokončanje drsališča Zalog, izgradnjo kulturnega doma v Mostah in pokritje bazena na Vevčah oz. po novih dogovorih izgradnja večnamenske športne dvorane na Vevčah. Delovne organizacije združujejo v ta namen 0,4 °/o čistega dohodka, ugotovljenega ob zaključnem računu za prejšnje leto. Združe- Gibanje proizvodnje v mesecu juliju 1981 TOZD TEHNIČNI PAPIR Indeks doseganja Doseženo plana 3 3 H H 3 > 1 3 > 1 M Plan H > © < t> mes. > e Proizvodnja: Papir skupaj ton: 2.920 2.770 2.774 105,3 99,9 — od tega klasični papir 1.769 1.574 1.403 126,1 112,2 — od tega premazani papir 1.151 1.196 1.371 84,0 87.2 Lesovina 417 350 333 125,2 105.1 'El. energije Mwh 3.696 3.780 3.500 105,6 108,0 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja VII. 81 0 I,—VII. 81 0 1. 1980 Plan 1981 II. PS 89.5 92,7 91,8 92,0 III. PS 86,0 91,1 91,9 92.2 IV. PS 88,0 90,6 92,7 92,6 Skupaj: 87,9 91,4 92,1 92.3 Premazni stroj 62,5 61,4 62,4 Proizvodnja papirja je bila v TOZD TP kljub državnim praznikom visoka, saj je presegla planirano kar za 5 °/o. Večja proizvodnja je bila predvsem odraz znižanih zalog nedovršene pproizvodnje, dokaj nizkih nepredvidenih zastojev ter proizvodnega programa, ki je vseboval papirje višjih gramskih tež. Tako je bilo poleg običajnih izvoznih kvalitet izdelano tudi precej univerzalnih tiskarskih papirjev. Tudi proizvodnja lesovine je bila glede na potrebe v osnovni proizvodnji znatno nad planirano količino. TOZD GRAFIČNI PAPIR Doseženo Indeks doseganja plana 3 5 H H th > rj ►'* - I " I. y h plan H M > © 0 mes. > © Papir skupaj ton: 3.376 3.156 — od tega klasični papir 169 485 — od tega premazani papir 3.207 2.671 3.063 83 2.980 110,2 103,1 Izkoriščenje zmogljivosti V. PS: VII. 81 0 I,—'VII. 81 1. 1980 Plan 1981 Stopnja v “/o 77,3 Izmet v °/o 15,6 83,3 16,2 85,2 18,8 86,5 18,3 Izredno znižanje zalog nedovršene proizvodnje ter nižji izmet sta glavna razloga za nadpoprečno visoko proizvodnjo v mesecu juliju. Proizvodni program je bil usmerjen izrazito v izdelavo izvoznih kvalitet, saj je bilo v ta namen izdelanih kar ca. 40 «/o količin. TOZD VETA Doseženo Indeks doseganja plana H > 3 H e Plan 0 mes. 3 H > © Proizvodnja: Tapete rolic 314.176 270.134 208.333 150,8 129,7 Lepilo zavitkov 23.890 27.923 25.000 95,6 111,7 Proizvodnja tapet je bila z ozirom na ugodne prodajne možnosti na domačem in tujem trgu še nadalje izredno visoka. vanje sredstev je potekalo v duhu prostovoljnosti. In delavci vevške papirnice smo kljub temu, da smo si uredili svoj kulturni dom z lastnimi sredstvi, prispevali za nov meščanski kulturni dom 1,528.770,59 din, največ od vseh delovnih organizacij v naši občini. Drsališče v Zalogu je bilo dokončano že leta 1978. Prva lopata za nov kulturni dom pa je bila zasajena 20. decembra 1979. Temeljni kamen je položil narodni heroj Stane Bobnar, eden od treh še živih španskih borcev iz naše občine. Takrat je tovariš Bobnar obelodanil idejo, naj bi dom poimenovali po španskih borcih in naj bi bil njihov spomenik, saj do tedaj španski borci v Jugoslaviji niso imeli svojega spominskega obeležja. Vemo pa, da so se potem, ko je v junijskih dneh leta 1936 prevratniški general Franco skupaj z nemškimi nacisti in italijanskimi fašisti začel vojno proti demokraciji španskega ljudstva, tako kot še iz 52 dežel sveta odzvali pozivu mednarodne solidarnosti v boju proti fašizmu tudi naši prostovoljci in pohiteli na bojišča Španije branit napadeno ljudsko svobodo. Naše narode in narodnosti je predstavljalo 1800 borcev internacionalnih brigad; mnogi od njih so za vedno ostali na bojiščih Španije. Iz Slovenije je bi- smo namenili prostor tudi spominskemu gradivu o naših borcih v španski državljanski vojni. Kasneje bo na pročelju kulturnega doma postavljeno še obeležje, ki bo spominjalo in hkrati opozarjalo na še živečo fašistično nevarnost. V domu je dobila sodobne prostore občinska matična knjižnica Jožeta Mazovca z več oddelki: izposojanje knjig na dom in bralnica, poseben oddelek za pionirje z bralnico in kotičkom za cicibane, glasbena soba s 700 ploščami klasične in sodobne glasbe, manjša prireditvena soba za razstave in manjše prireditve ter soba za intenzivni] študij. V kletnih prostorih doma so prostori za delegatsko in družbenopolitično delovanje, srečanja, slovesnosti in pogovore članov delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti. Z domom je naša občina pridobila veliko kulturno dvorano s 368 sedeži, namenjeno nastopom in prireditvam, večjim sestankom, zasedanjem in manifestacijami. Poleg dvorane je v pritličju tudi likovni salon. V tem našem novem domu, ki je končan in za katerega je bilo potrebno 9 starih milijard, bo za lep čas dovolj prostora za uresničevanje že davno izraženih želja delovnih ljudi in občanov naše občine. Zaklonišče je za 200 oseb, poskrbljeno pa je tudi za tehnično osebje s posebnimi prostori; seveda so v domu tudi toplotne in klimatske naprave, osebno in tovorno dvigalo ter sanitarije. Bife bo odprt le ob prireditvah. V avli doma je tudi spominska plošča tistim, ki so dali življenje za svobodo in socializem z imeni žrtev iz Most, Sela in Novega Vodmata. Notranjost doma je v glavnem v lesu s kombinacijo belega marmorja, brez kakega posebnega blišča; iz njega veje resnoba, umirjena lepota, značilna za naš konec Ljubljane. Pred domom bo asfaltirana okolica omogočala zbiranje obiskovalcev; tu bo 23 parkirišč, ne bodo pa manjkala cvetlična korita in zelen pas okrog objekta. Vsebinsko bo vodil dom delegatsko sestavljen programski svet s štirimi sosveti, realizacijo pa upravnik doma. Obveznosti za začetek rednega poslovanja je prevzel izvršni svet občinske skupščine. Glede na to, da je dom spomenik španskim borcem Jugoslavije, otvoritev doma nikakor ni mogla ostati v mejah naše občine, kot smo občani pač najprej skromno mislili. Predstavniki mesta Ljubljane so bili mnenja, da je to stvar širše ljubljanske okolice in celo Jugoslavije in ta- lo 545 prostovoljcev, med njimi z območja naše sedanje občine 5 borcev. Španski borci so bili udarna moč partije in ljudstva tudi pred štiridesetimi leti, ko se je začela oborožena vstaja proti fašizmu na naših —• domačih tleh. In iz spoštovanja do njihovega velikega prispevka mednarodni delavski solidarnosti, v boju proti fašizmu med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo, se je med borci porodila misel, da bi bil kulturni dom, za katerega gradnjo so se odločili delovni ljudje naše občine, spomenik španskim borcem naše dežele. Ideja o poimenovanju kulturnega doma po španskih borcih je bila vsepovsod sprejeta in dom se je gradil kot domicilni objekt španskih borcev Jugoslavije in ]e kot tak šel v republiški program izgradnje opomnikov. Prav zato zakon o prepovedi neproizvodnih investicij leta 1980 ni zaustavil njegove gradnje, ki je bila tedaj že v 3. fazi. Delovni ljudje in občani smo si dom zgradili po meri svojih potreb in možnosti, v njem pa Doni Španski borci v Mostah Dom je projektiral arhitekt Oto Jugovec; njegova uporabna površina znaša 1840 m2 v treh nadstropjih in ga je poldrugo leto gradilo SGP Pionir. Kot je že omenjeno, je gradnjo financirala občinska skupnost za razvoj družbenega standarda, za opremo knjižnice pa je Ljubljanska kulturna skupnost namenila 25.000,00 din. V prostorih brez oken omogočajo svetlobni jaški na strehi dnevno svetlobo. Pod odrom velike dvorane (oder meri 130 m2) je večji prostor za priprave nastopajočih — s posebnim vhodom. Prostovoljci juga, severa, vzhoda in zahoda, za življenje, za dobre ubijte smrt, ubijte zlobne! Storite to za svobodo vseh izkoriščanih, prostovoljci v Španiji, v Madridu (odlomek iz Himne prostovoljcem republike Cesara Valleja) ko smo to našo zmago dela in obenem praznik dan borca proslavili z velikim osrednjim ljudskim zborovanjem, ki se ga je udeležilo veliko število občanov naše in drugih občin ter predstavniki Zveze španskih borcev iz vseh naših republik. Slavnostni govornik je bil Stane Dolanc. Po kulturnem programu so si udeleženci ogledali dom, nato pa so se poveselili na prostoru pred novim kulturnim domom ŠPANSKI BORCI. Kulturni dom ŠPANSKI BORCI je velika zmaga samoupravno organiziranih in svobodnih delovnih ljudi ter pomeni velik korak v razvoju kulturnega, družbenopolitičnega in družbenega življenja vzhodnega dela Ljubljane in mesta kot celote. Na nas, delovnih ljudeh in občanih pa je, kako in koliko ga bomo v njegovih pestrih možnostih uporabljali. Še posebej pa španski borci čutijo izredno hvaležnost do delavcev, ki so s svojim prispevkom pripomogli k temu, da stoji v Mostah lep kulturni dom — spomenik, ki nosi njihovo ime. Vida B. Povabilo krajanom Sobota, 12. septembra 1981, bo za krajane Vevč in Zg. Kašlja še posebej slovesna; tega dne bo namreč otvoritev novega vrtca v Zg. Kašlju in otvoritev Pečinske ulice. Ob 15. uri bo zbor udeležencev slavja na križišču Grajzer-jeve, Perčičeve in Pečinske ulice, kjer bo otvoritev nove asfaltirane ceste. Nato bomo v povorki odšli do novega vrtca in si ga po otvoritvi ogledali. Med kulturnim programom bo tudi podpis listine o pobratenju s Krajevno skupnostjo Pečine z Reke in podelitev krajevnih priznanj. V letnem kopališču Vevče, v primeru slabega vremena pa v papirniški restavraciji, bomo slavje ob novih pridobitvah nadaljevali tudi v veselem, družabnem delu. Ker je to izjemen dogodek za našo krajevno skupnost, ki je postala zopet bogatejša, je prav, da se tega slavja krajani udeležimo kar najbolj številno. Saj ga ni med nami, ki ne bi bil vesel naših novih pridobitev in prav je, da se jih veselimo skupaj. Zato iskreno vabljeni na naše skupno slavje! Svet KS in KK SZDL Nova enota VVZ Vevče — Vrtec v Zg. Kašlju — čaka na uradno otvoritev, kašeljski malčki pa že brezskrbno preživljajo v njem zadnje poletne dneve Takrat, ko je nastala ta fotografija, je bilo še čisto drugače; stal je še naš stari dimnik, Ljubljanica je bila bolj čista in ribiči so v ljubem miru lovili; danes pa z vseh strani poslušamo vesti o pomorih rib zaradi onesnaženih voda, ki kalijo mir ribičem in ribam <> Kongresna resolucija — resnično orožje v rokah delavcev za dosego socialističnih ciljev Tretji kongres samoupravi) al-cev Jugoslavije je zaključil z delom 18. junija popoldne; več kot 1900 delegatov se je razšlo ob pesmi »Druže Tito, mi Ti se kanemo ...« In ob prepričanju, da je bil kongres resničen manifest enotnosti, delavskega razreda in njegove moči v naši domovini. Kot zaključno delo kongresa so delegati tega poslednjega dne osvojili resolucijo — temeljni dokument, ki na jasen način opredeljuje naloge družbe v nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. Predhodnica temu je bila široka razprava delegatov. Tridnevna, plodna, odprta, kritična, ustvarjalna. Za odločno spremembo obstoječih nezadovoljivih ekonomskih in družbenih tokov. Za aktiviranje vseh naših ljud- skih in materialnih potencialov, za dosego pravih, z odgovornostjo združenih delavcev in vse družbe soustvarjenih idej za nadaljnji razvoj našega samoupravljanja. Bistvo kongresne resolucije je v tem, kako zagotoviti pogoje, da bo delavec obvladal celotno družbeno reprodukcijo, se pravi, da bo odločal o pridobivanju in uporabi celotnega dohodka, ki ga s svojim delom ustvarja. V tem smislu resolucija konkretneje obravnava naslednja področja: 1. pridobivanje in razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke po rezultatih tekočega in minulega dela; 2. samoupravno združevanje, povezovanje in planiranje; 3. delegatsko odločanje in po-družbljanje politike; 4. bistvene naloge nadaljnjega materialnega in socialnega razvoja in program gospodarske stabilizacije. Pred nami je sedaj, da ocenimo svoje lastne razmere ter sprejmemo konkretne akcijske programe za uresničevanje resolucij skih usmeritev, iki pomenijo pobudo in oporo delavcem, samoupravnim in družbenim dejavnikom pri uveljavljanju samoupravnega družbenoekonomskega razvoja. To je torej resnično orožje v rokah delavcev za uspešno premagovanje objektivnih težav in subjektivnih odporov pri graditvi socialističnega samoupravljanja. Resolucijo moramo prav razumeti in jo koristno uporabiti. V. B. V mesecu juniju podelili stanovanjsko pravico za 17 novih družbenih stanovanj V Papirnici Vevče se dobro zavedamo, da je reševanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih delavcev temeljna potreba in bistvena sestavina življenjskega standarda. Seveda pa se tega zavedajo tudi delavci, ki v skladu s finančnimi možnostmi prispevajo lastna sredstva za reševanje stanovanjskih problemov. Stanovanjsko politiko izvajamo na ravni DO; le-ta pa je rezultat teamskega dela vseh odgovornih, še posebno sindikata. Medtem, ko z letnimi plani z dodelitvijo posojil rešujemo prosilce individualnih gradenj in adaptacij, namenjamo posojila za nakup etažne lastnine, namenjamo sredstva tudi za nakup družbenih stanovanj. Tako smo v letošnjem letu kupili 17 družbenih stanovanj (5 garsonjer, 9 dvosobnih in 3 dvoinpolsobna stanovanja). Še posebno je bil prijeten dogodek ob podelitvi stanovanjske pravice delavcem naših TOZD in DSSS. Slavnostni seji komisije za družbeni standard dne 23. 6. 1981 so ob tem dogodku prisostvovali dobitniki stanovanjske pravice družbenih stanovanj, predstavniki IO OOZS, TOZD in DSSS, pa seveda člani komisije družbenega standarda. Stanovanjska pravica je bila skoraj v celoti dodeljena delavcem iz neposredne proizvodnje, le-ti pa so morali prispevati lastno udeležbo v obliki posojila za dobo 5 let. Ob dodelitvi stanovanjske pravice za nova stanovanja v soseski Fužine so bili z dodelitvijo izpraznjenih stanovanj rešeni še 3 socialni problemi oz. petina evidentiranih prošenj, skupno pa je billo tako rešeno 22 stanovanjskih problemov. Še posebej pa bi ob tem veljalo poudariti, da je točkovanje prosilcev potekalo izključno na podlagi sprejetih stanovanjskih pravilnikov TOZD in DSSS. Naloga v zvezi z dodelitvijo stanovanjske pravice je bila zahtevno opravilo, vendar pa je bila zaradi dobrega sodelovanja, javnosti dela in dobrega informiranja opravljena enkratno. J. It. »Tam daleč je tisti veliki svet, ki obstaja neodvisno od nas, človeških bitij in ki stoji pred nami kot velika, večna uganka, vsaj deloma dostopna našemu raziskovanju ...« Albert Einstein V primerjavi s STVARNOSTJO je vsa naša znanost primitivna in otročja, pa vendar najbolj dragocena stvar, ki jo imamo. Albert Einstein Srečni dobitniki novih stanovanj na Fužinah so si jih šli skupaj ogledat. Posnetek pred blokom Kako prijeten je pogled na polno mizo ključev novih stanovanj in kako prijeten je občutek, prijeti tak ključ S slavnostne seje komisije za družbeni standard 23. junija 1981 Ponosni smo na nove kadre Poslovilni intervju Sploh se ne zavedamo, kako hitro beži življenje mimo nas; le določeni trenutki, prelomnice, nas še spomnijo na to. In v tem neustavljivem toku se včasih le ustavimo, se zamislimo... V življenju je več prelomnic, in vsaka je po svoje pomembna. Ena izmed takih je tudi slovo od našega zvestega sodelavca JANEZA LEDNIKA, ki je 1. septembra odšel v pokoj. tov. Janez Lednik Pred šestindvajsetimi leti, leta 1955, je tovariš Lednik prišel v vevško papirnico. Pred tem je bil zaposlen kol vodja gospodarsko-računskega sektorja v Rudniku svinca in topilnici Mežica. Prišel je torej s Koroške, kjer se je — v Ravnah — leta 1921 rodil. V naši tovarni je najprej opravljal dela in naloge 'vodje računovodstva. Leta 1963 je postal pomočnik direktorja in prevzel vodstvo službe kapitalne izgradnje, kot se je investicij ška služba takrat imenovala. Od leta 1969 dalje je bil vodja komerciale do januarja 1977, ko je bil postavljen za v. d. direktorja delovne organizacije. Kot dobrega strokovnjaka, vestnega delavca, obogatenega s številnimi delovnimi izkušnjami, navadami in spoznanji ter čutom odgovornosti smo ga nagovorili, da je 25. aprila 1977 prevzel naloge direktorja naše tovarne. Opravljal jih je s polno mero pripadnosti tovarni vse do upokojitve. »Mislim, da so bila moja najbolj ustvarjalna leta takrat, ko sem detel na investicijah, vsaj uspehi so bili najbolj vidni. Postavili smo premaz in s tem osvojili novo kvaliteto, prvi na jugoslovanskem trgu. Res je, da je bilo premazani papir v začetku težko prodajati, vendar je to bila odločilna prelomnica za naš nadaljnji razvoj. Tedaj smo tudi pripravili elaborat za peti papirni stroj, za tapete, toplarno, iskali uvozne možnosti, ponudbe, možnosti financiranja, skratka, delo se je poznalo,« je v pogovoru izjavil tov. Lednik. Tudi kot direktor, je dejal, da se ne more pritožiti, da ni bilo sodelovanja, nasprotno; bil je prijetno presenečen, da je bila večina sodelavcev res voljna sodelovati. In brez tega ni možno doseči dobrih delovnih rezultatov. Tudi, če sc se mnenja na strokovnih posvetih le preveč kresala in če je naval hude krvi postajal previsok, je tov. Lednik vedno skušal pomirjevalno vplivati na svoje sodelavce — in uspeh ni izostal. »Kot direktor sem prav na področju sodelovanja ob delu, kot se mi zdi, največ dosegel. Tako smo premostili veliko težav, osvojili produkcijo na petem stroju, izboljšali produkcijske razmere v starem delu tovarne, se v kriznem obdobju finančno sanirali in to sanacijo tudi v celoti izvedli. Nekatere v papirni industriji, kot na primer Količevo, Sladki vrh in tudi Radeče, to še čaka. Izredni uspeh smo dosegli na področju izvoza, saj ga od leta 1977 povečujemo do takšne magične mere, ki si jo zares težko predstavljamo.« In s kakšnimi občutki tovariš Lednik zapušča Vevške papirnioarje? »Z željo, da bi še vnaprej imeli vsaj toliko uspehov, kot do sedaj, v prepričanju, da boste težave, Id se v tem obdobju postavljajo pred vas in sploh pred vse, uspeli prebroditi in v upanju, da boste izkoristili vse dane možnosti za dosego ciljev. Rezultati so še vedno dokaj optimistični in če bi premagali glavne ovire — slabšo disciplino in slabo organizacijo — boste uspeli.« »Hitro je minilo teh štirideset delovni let,« je zamišljeno dodal »in vem, da se mi bc često tožilo po sodelavcih. Zato upam, da se bom lahko še večkrat prikazal med njimi, če bom seveda sprejet.« No, o tem prav gotovo ni nobenega dvoma, saj smo ga imeli vsi radi, bodisi ob delu ali v družbi. Le kdo si ne bi želel srečanja s tako prijetnim Korošcem, kot je »naš Janez«? In prav gotovo bo kot dober strokovnjak na več področjih s svojim znanjem še vedno prispeval za boljši bit slovenske papirne industrije. Z upokojitvijo bo seveda imel več prostega časa in že sedaj se veseli, kako aktivno ga bo izrabljal za obhode po hribih. Tovariš Lednik se, ko se poslavlja od vevških papirni-čarjev, hkrati poslavlja od Vevč nasploh. Pa ne rad, a ravno tako je naneslo, da je dobil v Rožni dolini konec hiše z velikim vrtom, s katere obnovo in opremljanjem bc nekaj časa še pošteno zaposlen. »Tu, na Vevčah sem našel čudovite sosede, izredne prijatelje, res dobre ljudi; zato grem sploh težko z Vevč,« pravi zamišljeno. Mi, vevški papirničarji, smo mu globoko hvaležni za minulo delo, za mnoge dobre ideje, misli in dejanja, ki jih je vtkal v naše brezkončne papirne trakove. Želimo mu. da bi v zdravju in zadovoljstvu, dobre volje, ki je njemu še posebno lastna, delovno, kot je vedno bil, užival v novem življenjskem obdobju. Vida B. Novost! Živimo v času, ko se mora človek nenehno izobraževati za lastne potrebe in za potrebe delovnih nalog, ki jih opravlja. Če pa se posameznik odloči, da se bo še bolj poglobljeno izobraževal, torej, da bo nadaljeval šolanje, je to zelo trnova in težka pot. Na delovnem mestu mora opravljati svoje naloge in opravila, doma je treba postoriti vsakodnevna dela, povrhu pa še študirati. Še težje je to za žene oziroma matere, ki zaradi svojega študija niso ničesar opravičene. Zato smo še bolj veseli, da lahko čestitamo našim sodelavkam Cvetki Štamcar in Vidi Bartol, z enakim veseljem pa tudi sodelavcu Jožetu Vidmar- (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 4. Ukrepi družbene samozaščite Ukrepi družbene samozaščite so različni, naštejmo le najpomembnejše: a) Družbenopolitični, s katerimi se ukvarja potrebna politična klima za DSZ. S političnim delom (vzgojo, agitacijo in propagando) se dviga ljudska zavest, spoznanje, da je zaščita lastni problem vsakega delavca, razvija se samozaščitna kultura, dviga raven pozornosti in budnosti, razvija se pripravljenost za akcijo in podobno. Pri vsem tem pa imajo nezamenljivo vlogo družbenopolitične organizacije (sindikat, SZDL, mladina, ZK) v OZD in v KS. S pravočasnimi tozadevnimi ukrepi se številne nevarnosti in problemi ogrožanja že v naprej lahko popolnoma likvidirajo, odstranijo ali zavro, brez posebnih naporov in materialnih stroškov. Z boljšo organizacijo ter nagrajevanjem po delu — se poveča produktivnost, zmanjša izmet, manj je odsotnosti z dela, manj zamujanj, disciplina in odgovornost pri delu sta večji, manj je ju, ki so zastavljene načrte za šolanje pripeljali do cilja. Tov. Cvetka Štamcar se je zaposlila pri nas leta 1963 kot pomožna kuharica. S prizadevnostjo in pravim odnosom do dela se je usmerila v poklic natakarice. Opravila je uspešno več tečajev za poklic servirke. Svoje znanje je želela izpopolniti in si pridobiti kvalifikacijo. Vpisala se je na gostinski šolski center in letos uspešno zaključila šolanje. Naj bližja sodelavca sta pokazala veliko mero razumevanj za njen študij in sta ji pomagala, kolikor sta pač lahko glede na specifičnost poklica. Tov. Štamcar je mati dveh šoloobveznih otrok. Za do- nesreč, manj odtujevanja materialnih in finančnih sredstev itd. b) Normativno-pravni ukrepi utrjujejo samoupravne odnose delavcev v OZD in na teh osnovah delavci zagotavljajo DSZ. Da bi se to doseglo, morajo biti vsebinske postavke DSZ vgrajene v statute, samoupravne sporazume, pravilnike in druge samoupravne akte na vseh ravneh delovnih organizacij. c) Tehnični ukrepi DSZ se uresničujejo z montažo in uvedbo raznih signalnih naprav, elektronskih sistemov, pisanih in grafičnih opozoril, opremo, varovalno obleko in podobno. č) Izobraževalno-vzgojni ukrepi DSZ dajejo ljudem določeno in potrebno vzgojo, znanje in izobrazbo, zato je pomembno, da se v načrtih DSZ predvideva tudi ta element, določi program in učni načrt za vzgojo delavcev, kar daje minimum znanja vsakemu delavcu v OZD in določeno raven znanja tistim, ki delajo na posebno nevarnih delovnih mestih za stroji z uporabo raznih kemikalij in drugega. d) Ekonomski ukrepi posebno vplivajo na povečano varnost in zaščito, ki se prav hitro in brez truda koristno obrestuje zlasti sežen uspeh ji prisrčno čestitamo. Tov. Vida Bartol je uspešno diplomirala na I. stopnji Visoke šole za organizacijo dela in si pridobila naziv »organizator AOP«. V naši tovarni se je zaposlila leta 1965 kot praktikant — kemijski tehnik. Želja po izobraževanju jo je gnala, da se je vpisala na Visoko šolo za organizacijo dela in sicer smer AOP — avtomatska obdelava podatkov. Vseskozi je delovala v organih samoupravljanja in kljub dvema otrokoma ji je uspelo najti še čas za aktivno sodelovanje v vevškem mešanem pevskem zboru. Tudi njej resnično čestitamo in ji želimo, da bi svoje znanje kar najuspešneje uporabila pri svojem delu na področju informiranja. Tov. Jože Vidmar je uspešno končal I. stopnjo Visoke komercialne šole v Mariboru. S tem si je pridobil naziv »ekonomist«. Tov. Vidmar se je 1969. leta zaposlil kot pripravnik — strojni tehnik. Najprej je delal kot konstruktor v vzdrževanju. 1973. leta se je vpisal na Visoko šolo v Mariboru. Kot študent ob delu je prevzel dela in naloge prodajnega referenta, kjer je lahko v praksi uporabljal teorijo, ki jo je osvajal med šolanjem. Ves čas pa je bil izredno aktiven v prostovoljnem gasilskem društvu Slape. Tudi ob svojem koristnem konjičku — gasilstvu je z vztrajnim delom in znanjem dosegel naziv »poveljnik Mestne gasilske zveze«. K poklicnemu uspehu iskrene čestitke! DIV v OZD tam, kjer je to potrebno, da ne pride do velikih nesreč in škode, kot so npr. požari, eksplozije, poplave in podobno. Moramo se zavedati, da takšne katastrofe v OZD naredijo večjo škodo naenkrat, kot bi se v sredstva zaščite vlagalo leta in leta. Nagel razvoj DSZ ter nenehno vključevanje velikega števila ljudi v sistem varovanja in zaščitne naloge zahteva, da se vsi ukrepi in akcije v tej smeri organizirano in nenehno usklajujejo in da se najvestneje, do potankosti določijo naloge vsakega subjekta v DSZ horizontalno in 'vertikalno. Ob takšni organiziranosti DSZ v OZD lahko računamo na pomembne uspehe varnosti in zaščite. Seveda, pri tem ne sme izostati usklajenost nalog z narodno zaščito, civilno zaščito, delo in akcije DPO, DBS in samoupravnih interesnih skupnosti, državnih organov in strokovnih služb organov za notranje zadeve. (Se nadaljuje) Franc Sotlar Tovariš Ivo Avbelj je novi predsednik delavskega sveta SOZD Slovenija papir. Kot naš delegat je že leto dni član tega našega skupnega samoupravnega organa, katerega delo bo v naslednjem enoletnem mandatu tudi vodil. Čestitamo mu k imenovanju in mu želimo plodno delo! V prvem nadstropju kulturnega doma ŠPANSKI BORCI je na 460 m2 površine dobila sodobne prostore občinska matična knjižnica Jože Mazovec. Za izposojo knjig na dom člani knjižnice ne bodo več plačevali odstotka od kupne vrednosti knjige, ampak si bodo s tem, ko bodo plačevali letno članarino, lahko izposojali knjige na dom in uporabljali gradivo (periodični tisk, plošče, igrače in drugo) v vseh knjižnič- nih oddelkih. Le »vzgojni« ukrepi za zamudnike bodo še ostali. Letna članarina za članstvo v knjižnici znaša za odrasle 50 din, za mladino od 15. do 20. leta starosti 20 din in za najmlajše 5 din. Članarina je kot vidite simbolična in jo bo zmogel prav vsak, torej so vsem vrata knjižnice na stežaj odprta. In še nekaj: dobra knjiga je najboljša sprostitev, zabava, obenem pa nas bogati z novimi spoznanji. V. B. Delo je končano, vse je pospravljeno in metle upravičeno počivajo. Vendar ni takole prazno in mirno v papirni dvorani skoraj nikoli; bilo je tedaj, ko je bila položena nova talna obloga (foto Ciril Zupančič) Naši mladi štipendisti so pred nastopom prakse imeli uvajalne seminarje. Janez Pezdirc jim predava o varnosti Družbena samozaščita V stari Moskvi so živele tri sestre, ki niso zamudile niti ene družabne prireditve. Ne glede na leta je bila tretja sestra nedvomno najmlajša in za njo se je osredotočila vsa ljubezen in skrb obeh starejših; niso je izpustile iz oči, razvajali sta jo in ji nista dovolili, da bi sama stopila iz hiše. Vedno so prihajale prve na ples in z njega odhajale zadnje. Nekoč je nekdo vprašal naj starejšo: »Kako vendar zmorete take napore? Kaj se vam res ljubi obiskati vse zabave?« — »Oh, striček,« je odgovorila, »to naj bo nama v zabavo? Ne, toda najini razposajenki morava vendar napraviti veselje...« Mimogrede povedano, ta raz- O pomenu akcije »1000« je spregovorila predsednica komisije za obveščanje in politično propagando pri Občinskem sindikalnem svetu Moste-Polje tov. Jana Arman 22. junija 1981 je bila v Kulturnem domu Vevče podelitev priznanj in značk udeležencem akcije »1000 delavcev — sodelavcev«. Ta iakcija, ki jo je sprožil odbor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, je bila pomembna in upravičena. Delavci so ob delu začeli razmišljati o problemih, jih zapisali in posredovali drugim. Nekaj, žal pa še vedno premalo, se jih je v to akcijo vključilo tudi iz naše delovne organizacije. In ti so prejeli oštevilčene značke akcije skupaj z delavci — novimi dopisniki iz meščanske in viške občine. Omenjena akcija je uradno trajala od 1. maja do 31. decembra 1980, seveda pa se njena ideja nadaljuje. Prav gotovo je želja nas vseh, da bi sodelovanje novih dopisnikov ne zamrlo po formalno zaključeni akciji, ampak da bi bilo plod spoznanja nas vseh, koliko lahko kot posamezniki prispevamo k boljšemu obveščanju, s tem pa tudi k boljšim samoupravnim odnosom. Zato vabimo k sodelovanju prav vse delavce. Priznanja so prejeli: Marjan Kopecky, Alojzija Brdar, Miro Škvorc, Marko Jungič, Marko Mali, Franc Sotlar, Alenka Mrhar, Ladislav Ulčakar, Peter Selan, Ivan Cimerman, Sonja Ilovar, Marjana Remec, Jože Vidmar in Leon Kurent. Dobitnikom izrekamo iskrene čestitke v upanju, da bodo tudi v bodoče sodelovali v naši dopisniški mreži. V. B. Anekdota 1. julija se je po triintridesetih letih upokojil tudi tov. KAREL CAJHEN, mazač papirnega stroja. Zal mu ni bilo dano, da bi užival zasluženi pokoj, saj mu je zahrbtna bolezen prehitro iztrgala življenje. 23. julija je zaradi upokojitve prenehala delovno razmerje tov. NADI KUMP. Leta 1966 je prišla iz tovarne Rog v vevško papirnico; zaposlila se je v kuhinji papirniške restavracije. Dve leti je razvažala malico v osnovno proizvodnjo, potem pa je prevzela dela in naloge natakarice v bifeju. Kljub temu, da nikdar ni mislila, da bo kdajkoli delala v gostilni, je ta dela opravljala vsa leta z izrednim veseljem. V glavnem je bila zaposlena po cel dan, od jutra do večera, zato pa je imela potem dva dneva prosta. Vedno smo jo za šankom videvali prijazno in nasmejano; slabe volje ni bilo ob njenem delu. Veliko razumevanja do njenega dela je ves čas imel njen mož, ki jo je vedno prišel zvečer počakat in jo spremil domov. »Pot od restavracije do doma se mi je zdela ob večerih grozna; vedno me je bilo Nada Kump V penzijo je šla zelo rada, saj ji doma ne bo prav nič dolgčas. Hiša z vrtom vedno kliče k delu, rada hodi po gozdu, nič koliko opravka pa ima s svojimi tremi vnučki, ki jih hčerki velikokrat pripeljeta k babici in dedku. Mladostna babica se jim bo sedaj lahko še bolj posvetila. Na delo v papirniškem bifeju bodo Nadi ostali lepi spomini. »Nič koliko večerov sem preživela v restavraciji med gosti. Bilo je prijetno, saj sio bili gostje v glavnem zadovoljni. Posebno prijetno pa se mi je vedno zdelo streči našim upokojencem. 2e ko sem jim delila aperitiv, je bilo to posebej prisrčno doživetje.« Sedaj bo tov. Nada med upokojenci v malo drugačni vlogi — kot gost, ali pa tudi ne, saj, če bo treba, bo še vedno rada priskočila na pomoč. Tovarišici Nadi želimo še mnogo lepih dni v krogu domačih, za njeno ljubeznivo postrežbo pa se ji za vsa leta lepo zahvaljujemo. V. B. u-M v 'S.ODCtE' S£ti\ TUt>i Kvt .-64 0£N£*NC 'JtiSJ.c VJhEltŽ&o \J SWJCVANi8.vč| I 4 tr q oN Q U D DP n Etn on ODDOD !^> QOQQ GQQDD ,C0 D QU a a Dqd \q nanal d a d a . -... ~ . —- --- id \ , VU s IIUh UH mu ti ti h nn x h R: p cit? plr > 't x m ti titivt Vi V »tild. LIKI |U\ * I M 8 lil t l C t < tli (1 t t I C t * ) l X M 'i > Poslovili so se Tov. NADA TRAJKOVIČ je bila v naši delovni organizaciji zaposlena kot stroškovni knjigovodja od leta 1957 dalje. Poznali smo jo kot izredno natančno delavko. S 1. julijem je nastopila pokojninski staž. Tov. NADA KAMNAR se je po dobrih petintridesetih letih dela v vevški papirnici julija upokojila. Dolgo vrsto let je opravljala dela prebiralke — števke, zadnja štiri leta pa je bila pregledoval-ka. Tov. MARIJA GLOBOKAR je tudi ena izmed tistih zvestih delavk, ki so skoraj vso delovno dobo preživele v naši tovarni. Tudi njen oče in mati sta bila prava vevška papirničarja. S 1. julijem je tov. Marija prenehala opravljati naloge glavnega blagajnika, ki jih je vsa leta z veseljem op-ra\djala, čeprav to delo ni bilo vedno ravno prijetno. Podelitev znakov akcije »1000 delavcev — sodelavcev« Tov. PAVLA ČERNE, ki je prišla v vevško papirnico leta 1962, se je s 1. avgustom updkojila. V papirni dvorani je bila voznik dvigala in nekaj časa dovažalka. Tov. MARIJA ŽNIDARŠIČ je leta 1948 prišla v tovarno in je dvajset let prebirala papir, nakar je iopraxzfIjalla dela tehtarice, najprej v papirni dvorani in nato v premaznem oddelku. Z manjšo prekinitvijo je tudi tov. ANICA ŠIMIC preživela svoja delovna leta v Papirnici Vevče. Pričela je z delom kot statistik prodaje, pozneje je bila stenodaktilograf, vedno nasmejana in le redkokdaj slabe volje; morda z naj večjo grenkobo tedaj, ko je dobila v podpis odločbo o upokojitvi brez komentarja in predhodnega pogovora. Zavedajoč se, da se bo glede na zakon o delovnih razmerjih pač upokojila, bi prav verjetno zaslužila po tolikih letih dela vsaj kratek pogovor o tem. Vsem novim upokojencem se zahvaljujemo za dolgoletni delovni prispevek in jim želimo, da bi v sreči in zdravju uživali drugo polovico življenja. strah in sama nisem rada šla domov,« je povedala. Tovarišica Nada je imela svoje goste rada; nikoli z nikomer ni imela kakih večjih problemov. Bila je srečna, če so bili gostje zadovoljni. Tudi v samem kolektivu restavracije ni nikoli bila v kakem sporu. Pred šestimi leti si je pri delu prerezala dlan po vsej širini 5 milimetrov globoko. In roka je ni več ubogala; zaradi te poškodbe je tov. Nada 30 °/o invalid. Zato je ta leta delala le po 4 ure. Tov. Marjan Kopecky, predsednik konference OOZS, prejema priznanja za vevške dopisnike posajenka je imela tedaj ravno Ozko prometno grlo na Besniški cesti v Podgradu pri Zalogu. Verjetno 62 let. bo bližnja prihodnost dala ustrezno rešitev (foto: Ciril Zupančič) Stran 6 Pojo naj ljudje To je bilo vodilo XII. pevskega Tabora v Šentvidu pri Stični, ki je bil 21. junija; udeležili so se ga tudi pevci mešanega pevskega zbora Vevče in zapeli skupaj s 6500 pevci. Pojo naj ljudje — ljudje, enakopravni in zravnani, blagi in trdni, svobodni in miroljubni, ljudje z vsemi človekovimi pravicami, ljudje — samoupravi j alti! Pravzaprav je taborjenje v Šentvidu naporno, saj ni prav nič prijetno dopoldne stati na soncu, ko poteka generalka z ženskami pa z moškimi in potem z združenimi zbori (seveda bi bilo še slabše stati na dežju!). In potem nekaj kilometrov v povorki, v kateri se je zvrstilo preko 200 zborov. Pa nato zbrano peti na množični prireditvi. In vendar je to nepopisen občutek za vsakega pevca, ki se je udeležil šentviškega tabora. V skupno melodijo so se zlili glasovi iz šesttisočpetsto-tih grl; peli so ljudje iz vseh koncev naše lepe Slovenije in iz zamejstva. Peli so z vso dušo, ponosnih src, z zanosom v očeh. Pesem nas je združila ... Na predvečer šentviškega tabora je pela vsa Slovenija. Tudi na Vevčah smo peli, in sicer zbori: MEPZ Miško Kranjec iz Velike Polane, MEPZ Svoboda Za-dvor, ŽPZ Petrol Ljubljana in seveda domačini, MEPZ Vevče. Člani zbora Miško Kranjec iz Prekmurja so bili naši posebni gostje in kljub temu, da so dokaj številčni, jih je bilo kar premalo za vevške pevce, ki so prijetne Prekmurce radostno sprejeli k sebi v goste na prenočevanje. Tako je na Vevčah izzvenel eden od številnih predtaborskih koncertov. Zavedati se moramo, da narod, ki si duhovno nima več kaj povedati, propade. Mali slovenski narod se lahko pohvali, da je prav zato, ker ima veliko pridati na kulturni oltar, ostal trden; ostal je narod slovenski. V. B. Naši najdražji gostje, pevci mešanega pevskega zbora Miško Kranjec iz Velike Polane v Prekmurju s svojim prijetnim zborovodjem. Vezni tekst — Mitja Gobec Pevke ženskega zbora Petrol iz Ljubljane Mešani pevski zbor Svoboda Zadvor je na predtaborskem koncertu nastopil v precej okrnjeni sestavi Tistim, ki ljubite pesem velja povabilo k Mešanemu pevskemu zboru Vevče. Delovanje zbora že poznate, saj smo ga že večkrat predstavili. Tudi njegove dosedanje člane v glavnem poznate. Pridružite se jim tudi vi in popestrili si boste marsikatero turobno urico. Peti v zboru je posebno doživet občutek, seveda za tistega, ki ima petje rad. Člani zbora so posebna prijateljska družina, vesela (in veselja nam vedno primanjkuje), navdušena, polna vneme in požrtvovalnosti (tudi tega nam danes manjka). Ali sploh te plemenitosti še poznamo? Člani pevske družine to še poznajo! In s svojim vzorom bi radi spodbudili tudi vas in sploh vso okolico. Namesto, da bi se ljudje dolgočasili, obrekovali, opijali, pobijali in mrzili, naj raje pojejo! In pogled med ljudmi bo postal veselejši, srečnejši, poštenej-ši... Zborovsko petje je najbolj množična ljudska kultura, ki vključuje ljudi vseh starosti. Mladi pojejo in pojejo tudi tisti — malo manj mladi, saj ni prav nič važno, če sivijo lasje, da le »mlado« je srce! Zato se pridružite pevcem, mladi, da vam bo srce dolgo mlado in manj mladi oziroma starejši, da vam bo srce postalo spet mlado in urno. In jesen življenja bomo tako dočakali vsi lepšo, pestrejšo, bogatejšo. Vaje zbora so od 7. septembra dalje ob ponedeljkih in sredah v Kulturnem domu Vevče s pričetkom ob 19.30. Pridite! Obvestilo velja seveda tudi dosedanjim članom zbora, ki po počitnicah komaj čakajo, da začno prepevati. Vida B. Skojevska ulica z velikimi lužami pred asfaltiranjem (foto Ciril Zupančič) Del Pečinske ulice v Zg. Kašlju ob pripravah za asfaltiranje (foto Ciril Zupančič) Vedno več vevških hiš dobiva novo obleko Naš polletni uspeh tokrat ni posebno razveseljiv (Nadaljevanje s 1. strani) pirja — netočen rez (slabi noži), slaba embalaža (predvsem pri prekomorskih pošiljkah), mazanje barv pri premazanih papirjih, žile in gube v papirju. In zaradi takšnih napak je prišlo tudi do zavrnitve nekaterih pošiljk. Največ smo izvozili brezlesnih papirjev — 38,5 %>, od tega pretežno ciklostil in bankpost; na drugem mestu ofsetni pigmen-tirani papirji — 22 %>, 17,5% premazanih papirjev, 14% kulerjev in 8 % strojno premazanih papirjev. Glede na področje je bil največ ji izvoz v dežele v razvoju — 63 % ali 8.428.593,28 US $. Se vedno je naš najboljši kupec Iran. V ZSSR bi morali izvoziti do konca septembra 1 milijon rolic tapet, vendar to poteka nekoliko prepočasi. Poleg tapet smo izvozili v Rusijo v aranžmaju z Gorenjskim tiskom in Slogo Zagreb tudi 27.150 rolic fototapet. Predviden izvoz na Poljsko in v Madžarsko zaradi monetarnih težav v teh državah ni bil realiziran. Tu smatrajo tapete za luksuzen artikel, za kar pa ni sredstev na razpolago. Na svetovnem trgu je še vedno prisotna velika ponudba vseh vrst papirjev in je prodor težak. Na evropskem tržišču se je položaj vsaj glede cen izboljšal in uspeli smo doseči dvig cen za 10 %. Medtem pa je na tržiščih Azije in Afrike prisotna ponudba brazilskih, čeških in romunskih proizvajalcev po izredno nizkih cenah. Tudi naši jugoslovanski proizvajalci ponujajo svoj papir po znatno nižjih cenah od naših in nam konkurirajo. Zaradi vseh teh faktorjev bo potrebno izvoznim nalogam posvetiti več pozornosti; urediti bo treba dodelavo, izboljšati kvaliteto in se dosledneje držati dogovorjenih rokov. V tem obdobju prvega polletja je kritičen vrh dosegel tudi položaj oskrbe s surovinami iz uvoza. Tudi oskrba s celulozo iz Sovjetske zveze ni zadovoljiva. Občutno zmanjšanje dobav celuloze iglavcev s strani sovjetskega partnerja ima v položaju, ko je ie lastna ustvarjena deviza tista osnovna legitimacija, ki daje pravico in možnost uvoza, še toliko večje posledice. Izredno je tudi pomanjkanje surovin z domačega trga, vendar jih je nabavi le uspelo zagotoviti za potrebe proizvodnje. Velike so bile težave z nabavo klejnih sred- stev zaradi prenehanja proizvodnje v Keminu, katere vzrok je bilo tudi pomanjkanje surovin. Podobne težave bodo tudi v drugi polovici leta, saj že sedaj najsolidnejši proizvajalci repro-materialov napovedujejo povečan izvoz in s tem zmanjšanje prodaje na domačem trgu. Tako napovedujejo proizvajalci embalaže, škroba, lepil in drugi. Treba bo torej napeti vse sile, da zaradi pomanjkanja surovin ne bodo naši stroji zopet utihnili. Več bo treba osebnih kontaktov, saj osebno ali poslovno prijateljstvo pomeni veliko več kot kupoprodajne pogodbe. Naj omenimo le še, da je bil naš najsolidnejši domači dobavitelj celuloze MATROZ Sremska Mitroviča, saj jev prvem polletju dobavil že 52,4% pogodbenih količin za leto 1981. Milena Avbelj ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža ANDREJA ŠUBLJA se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in govor ob grobu. Žalujoča žena Marija IN MEMORIAM Dragi tovariš Andrej! V imenu delovnih tovarišev iz brusilnice, sodelavcev iz vse tovarne, v imenu sindikalne organizacije Papirnice Vevče se poslednjič poslavljamo od tebe. V naši tovarni si imel številne prijatelje, ki so te dobro poznali in spoštovali. Poznali so tvoje dolgoletno delo in tvoj odnos do dela. Trideset let si delal med nami, vestno in vztrajno. Brusilnica s svojimi stroji je bila tvoj drugi dom. Mlajši delavci, ki so prišli v brusilnico za teboj, so se od tebe marsikaj naučili, predvsem pa to, da je treba delo opraviti pošteno in vestno. Od tebe so se naučili priti streč strojem ob vsakem času, če je to potrebno. Pri tebi so videli, da dobro opravljeno delo nudi zadovoljstvo, ki daje človeku samozavest in prepričanje, da ne živi brez cilja in nekoristno. V začetku je bilo tvoje delo težko. Vrsto let si vztrajal pri najbolj napornih delih, zadnjih 15 let pa si kot vodja izmene spodbujal in učil mlajše, kako se dobro in smotrno dela. Vrsto let si prihajal na »šiht« bolan, ne da bi komu tožil, kaj ti je in kako hudo ti je. Delal si med nami tako-rekoč vse dokler se niso tvoje življenjeske moči izčrpale; 4. julija 1981. S tvojo smrtjo je vevška papirnica izgubila še enega zvestega sodelavca, z dušo in telesom priraščenega nanjo. Ob žalostnem slovesu se tvoji tovariši zavedamo, da te ne bo več na brusilniške izmene, a nam si vcepil privrženost tovarni; tvoj lik bo ostal med nami in spominjali se te bomo, ko se bomo spominjali prejšnje, starejše generacije; ko bomo govorili o stroki in izkušnjah; ko bomo mislili na to, kakšna sreča je, če opravljaš delo z ljubeznijo in če prihajaš v tovarno rad. Tvoji ženi Mariji, ki je tudi naša dolgoletna sodelavka, izrekamo globoko sožalje. Andrejevi sodelavci Popolna izraba lesa Švedska državna gozdarska šola trdi, da bi lahko letno porabili okrog 17 %> več lesnih vlaken ob enaki sečnji, ki sicer že nažira osnovo gozdov. Z boljšo izrabo bi lahko prihranili okrog 7,7 milijona ikubikov lesa (okoli 45 %> jugoslovanske proizvodnje): ca. 4,5 milijona kubikov z izrabo štorov, okrog 2,2 milijona z izrabo drobnejšega lesa in okrog 1 milijon z odpadki pri sečnji. Švedi trdijo, da za vsa tri področja že obstojajo gospodarsko upravičene tehnološke rešitve. Med našimi prizadevnimi gasilci Rudi, Slavko in Milan so na novo gasilsko pridobitev silno ponosni. Grize jih le to, kako bi najbolje predelali vrata gasilskega doma, da bi velika kravica lahko brez težav šla v svojo štalico Člani industrijskega gasilskega društva med klepetom pred gasilskim domom. Med njimi je tudi požrtvovalni, dolgoletni član — veteran Karel Lorbek (foto Ciril Zupančič) Tovariš Anton Kure zopet hiti na sestanek zbora gasilcev. Kljub rahlemu zdravju trdno vztraja pri delu in razvoju gasilstva na Vevčah (foto Ciril Zupančič) Na eni izmed rednih gasilskih vaj (foto: Ciril Zupančič) Anica Magister poravnava formatni papir potem, ko ga je prebrala Tovariš Stane Škoda v elektro stikališču Sedaj je čas za prijetne gorske ali hribovske pohode, ko se sprostita duša in telo; po nekajurni hoji se seveda počitek zelo prileže (foto Maks) Iz zgodovine športa V stari mehikanski kulturi je prišlo že zgodaj do izobrazbe v igrah z žogo, ki so bile bistveni sestavni del bogočastja in so prodrle v globoko religiozno simboliko. Igrali so na posebno zgrajenih igriščih, gre za posebne pravokotne, poglobljene ali z zidom obdane naprave, na katerih daljši strani so moleli navznoter nasipi ali ploščadi, tako da je v sredi ostal ozek hodnik in igrišče. Od zgoraj gledano je bilo podobno rimski številki I ali dvojnemu T. Pri Majih, Zapotekih in Totonakih so bili stranski zidovi v notranjosti poševni, medtem ko so imeli Tolteki, Mixteki in Azteki navpično grajene zidove in so nosili v svoji sredini velike, v zidovje navpično spuščene kamnite obroče, »vrata« (gole), skozi katere je morala žoga pri glavnem metu. Cesto so bile ob vznožju teh nasipov nizke zidane klopi, katerih ožje strani so bile okrašene z reliefi. Igrali so z veliko masivno, toda zelo elastično žogo iz kavčuka, težko približno 3,0 kilograma, ki pa se je niso smeli dotakniti z roko ali metati s palico, ampak so jo odrivali s koleni, kolki ali zadnjo platjo, tako da je trčila na stransko steno igrišča, ali pa, kar je bil cilj, da je zletela skozi enega od obeh v steno vpojenih obročev. Ta igra je zahtevala izredno moč in spretnost igralcev. V svetu verskih predstav mehiških Indijancev je igrišče predstavljalo utelešeno nebo, medtem ko so žogo spravljali v zvezo in odvisnost z zvezdami in često s samim soncem. Z igro z žogo naj bi magično vplivali na tok zvezd in sonca. Vladajoči evropski srednji vek športa ni posebno upošteval, razen v viteških krogih. Ljudstvu skoraj nikjer ni bil dostopen. Kljub temu pa so se prejšnji načini tekmovanj ohranjali in izpopolnjevali tudi v novem veku do današnjh dni. Iz Holle: povzel S. R. Stran 8 Dvojna izpolnjevanka v serpentinah 1A 2 B 3 C 4 C 5 E 7 6 D F 8 G 9 H 10 I K 12 J 11 13 15 M 14 L N O 17 P 16 R 18 S 19 $ Rešene pojme vpisujte v lik od leve proti desni in od desne proti levi, kakor teče serpentina. Beseda, ki se začne v polju s številko, se konča pred naslednjim poljem s številko. Isto velja za besede, ki se začenjajo s črko. Tako je vsaka beseda v tej iz-polnjevanki sestavni del druge besede, upoštevajoč seveda z opisi pojmov postavljene zahteve. Besede s številkami: 1. trda težka kovina srebrno bele barve, 2. pogorje med Francijo in Španijo, po katerem se imenuje znani evropski polotok, 3. grška muza, zaščitnica gledališke umetnosti, predvsem komedije, 4. majhna kroglica, frnikola, 5. izdatno krmljenje klavne živali, 6. priostren kos lesa ali železa, ki se v kaj zabije, zagozda, 7. več strojev skupaj, ki sestavljajo funk- cionalno celoto, 8. špansko moško ime (starejši filmski igralec No-varro), 9. glavno mesto Madagaskarja, 10. posebna korist, ugodnost, prednost, tudi kakovost, uporabnost, 11. naselje v Savinjski dolini, središče slovenskega hmeljarstva, 12. hrvatski slikar modernist (Marino, roj. 1894), 13. brezbarvna kristalna snov, glavna sestavina olja poprove mete, 14. defekt, poškodba, zlasti v vozilu, motnja, napaka, 15. slikar, ki mojstrsko upodablja resnične ljudi, 16. vrsta podloge za suknjiče, 17. predsednik gospodarske zbornice Slovenije (Andrej), 18. praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih, 19. pojem za vse tisto, kar obstoji kot združeno, ne posamezno. Besede s črkami: A. kulturna rastlina ali njeni užitni gomolji, za našo prehrano ena najvažnej- Harikiri Hodil sem po svetu in videl veliko ljudi, jih gledal, učil se živeti. Rad sem hodil po svetu, misleč, da poznam ljudi, a kaj, ko je človek tolikokrat v zmoti... Kadar sem videl njo, sem jo z zvezdo zamenjal. Imela je dolge lase; bila je kot angel. Imel sem svoj idol. Spodrinila ga je daleč in ne bo se vrnil. Radost sem poznal, a spoznal sem tudi žalost. Zaradi nje sem vzljubil, kar še nikoli nisem ljubil. Zdaj je konec; a nočem harikiri; saj, če padem, bom, znal tudi vstati. Fehim Suljanovič ših poljščin, B. trojanski junak, ki ga Vergili j opisuje v svojem naj večjem pesniškem delu, C. prebivalci evropske države, naše sosede, Č. poveljnik ladje v trgovski mornarici pa tudi motornega zračnega vozila v civilnem letalstvu, D. krajši, manj pogosten izraz za izdelke iz jekla, E. domače moško ime (nekdanji sodelavec ljubljanske KTL Irt), F. hladen severni veter v Italiji in v jugoslovanskem primorju, G. plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi, H. črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka, I. del stavbe med dvema stropoma, nadstropje, J. izdelovalec ali prodajalec pobarvanega peciva v obliki figur z Okraski, K. italijansko ime za reko Tilment, L. stoječa voda, mlaka, luža, M. poročilo, sporočilo, žlasti vojaško, N. že umrli čehoslovaški šahovski velemojster in teoretik (Richard), O. področje dejavnosti, veja, panoga, P. srbski pesnik — modernist, pOlemik in esajist (Stanislav, 1891—1955), R. enoceličar iz razreda praži vali, ki se giblje s pomočjo nitastega izrastka na celici, S. reka, ob kateri leži mesto Leningrad, Š. stanje, za katero je značilna želja po mirovanju, nedelavnost, lenoba. Ob pravilni rešitvi boste na označenih poljih sredi lika dobili dobro znani naziv tovarne naše papirne industrije. I. S. Rešitev križanke 2 + 2 Vodoravno: 1. Lena, 3. Prus, 5. posoda, 6. Prijedor, 8. Malavi, 9. teorem, 10. narastek, 12. cena, 13. Ajka, 15. Ston, 16. poiluta, 17. Las-ker, 19. razalo, 20. mandat. 21. trde, 22. Zaka, 24. kler, 25. Količevo, 27. repica, 28. lotiom, 30. Jeremija, 32. kovina, 33. vaza, 34. Sana. Navpično: 7. ordinata, 8. Mag-laj, 20. Maklenje, 23. karton. Na uredništvo je prispelo 26 rešitev, žreb pa je razdelil nagrade po 60 din našlednjim reševalcem: Borisu Trtniku, Mitji Kogeju, Mirotu Vidergarju, Anici Oman in Srečku Skubicu. Izžrebancem čestitamo, reševalcem naše nove križanke - — dvojne izpolnjevanke v serpentinah — pa želimo veliko »križarskega« užitka. Izpolnjene križanke pošljite v oddelek za informiranje do 14. septembra 1931. Zopet bomo izžrebali pet pravilno rešenih izpolni evank in reševalce nagradili po 60 din. Ribič, ribič jo je ujel... Tole je res bolj podobno »bitelskemu« hodniku kot naši kolesarnici pred upravno stavbo. Sedaj, ko je sezona kolesarjenja že na višku in tudi na energetsko krizo je treba misliti vedno bolj, in ko se zjutraj pripelješ do kolesarnice, je prva misel: JOJ, KAM BI DEL — kolo namreč KADROVSKA SLUŽBA POROČA . ZA MESEC JUNIJ Prišli: Gašperlin Boris — manipulant Luzar Silvo — paznik pap. stroja Valentinčič Katarina — prebiralka-števka Petrič Pero — pomočnik zavijača papirja Talič Hasan — pospravljalec izmeta Jančar Bojan — pospravljalec izmeta Grad Karmen — dovažalka Pavlinič Igor — pomožni delavec v kovinski delavnici Hozdič Hasan — I. pom. vodje gla-dilnega stroja Hrnjica Sejfo — pomočnik zavijača papirja Rojšek Bogdan — natakar — točaj Končar Marija — blagajnik Trtnik Boris — vodja odd. za uvajanje in vzdržev. avtomatizacije Reshani Šali — čistilec lesa Bainovič Radoš — pomočnik zavijača pap. Jozelj Igor — garderober Halkič Hamid — pom. zavijača papirja Kerič Mirsad — pospravljalec izmeta Dečman Roman — I. pom. papirnega stroja Prusnik Hinko — vodja kopališča Odšli: Mrhar Ivan — vodja nabave — upokojen Bojkovič Ljudmila — vodja meha-nografije — upokojena Matjažič Amalija — prebiralka-števka — upokojena Osmančevič Hasan — II. pom. preč. rezal, stroja Paskulovič Dragiša — zavijač premazanega papirja Plešic Janez — paznik pap. stroja Džaferovič Sulejman — vodja preč. rezalnega stroja Tijanič Gligorije — razkladalec surovin Rodili so se: Devedžič Safiji in S ul ju hči Azra Arsič Radunu hči Zorica Pandžič Selimu sin Amir Gojkovič Milenku hči Brigita Isakovič Muhamedu sin Hasan ČESTITAMO! ZA MESEC JULIJ Prišli: Zaman Vesna — garderober Pele Jolanda — servirka Mlakar Darja — servirka Cenkar Franc — ključavničar II Habič Herman — pom. strojevodje za premaz, naprave Bučar Marjan — etiketar Cuzak Jože — etiketar Mlakar Marjan — pom. delavec Cazimovič Dragoljub — vnašalec Jovanovič Gordana — dovažalka Miklavčič Bojan — delavec v zidarski delavnici Matak Marko — vzdrževalec čistilnih naprav Kocjančič Marjan — vodja kopališča Zagorc Anton — vodja energetskega odd. Macanovič Hasan — pom. zavijača prem. papirja Momirovič Miladin — obratni laborant Abasovič Rifet — obratni laborant Odšli: Trajkovič Nada — stroškovni knjigovodja — upokojena Globokar Marija — glavni blagajnik — upokojena Kamnar Nada — pregledovalka — upokojena Marolt Alojzija — zavijalka — upokojena Srbinovič Vitomir — pomočnik mlinarja Jančar Alojzij — klepar — inštalater — v JLA Trtnik Robert — elektrikar II v JLA Šuman Veselko — obratni laborant — v JLA Kosič Duško — obratni laborant — v JLA Subelj Andrej — izmen, vodja bru-silnice — umrl Keranovič Nejad — previjalec papirja Bainovič Radoš — pom. zavijača papirja Bainovič Jelka — dovažalka Štritof Andrej — pom. vodje prečno rezal, stroja Novak Andrej — pripravnik — v JLA Ašanin Milutin — II. pom. dodel. stroja Milovič Mihajlo — vodja prečno rezal, stroja Fazlič Fikret — I. pom. preč. rezal, stroja Kump Nada — natakar — točaj — upokojena Rodili so se: Vučkovič Jovanu sin Boban Vidrgar Matjažu sin Miha Smrekar Brunu sin Peter Vajlar Cedomirju hči Sanja Ajkič Fatimi in Alagu sin Sanel Čestitamo \ -mi DELO - Glasilo delovne organizacije Papirnice Vevče — Izdaja ga delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Vida Bartol — UrednlSkl odbor: Danilo Skerbinek, Ignac Zajec, Jože Marolt, Franc Fras, Slivo Razdevšek, Ivo Bogovič, Andrej Grad — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 197« šteje ta publikacija med proizvode lz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov