Posamezna Številka Dta V-m St. 47 Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5. II nadsfrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani it. 10711. Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9, polletno lb, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar. Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Zivkovič o političnem položaju Predsednik Jugoslov. nacionalne stranke Peter Zivkovič in prvi podpredsednik Jovan Banjanin sta nedavno obiskala tuzlansko okrožje, kjer je stranka priredila več posvetov. Prvi sestanek sta imela v Bjelini, nato pa sta poročala o stališču stranke na posvetih v Brčkem, Bosanskem Šamcu, Vlasenici In Srebrenici. Velik shod Jugoslovenske nacionalne stranke je bil v Tuzli, kjer je imel predsednik Zivkovič dveurni govor o političnem položaju Naglasil je, da je bila in je Jugoslovenska nacionalna stranka za sporazum z brati Hrvati. Stranka je dala za sporazum pri volitvah v narodno skupščino listi dr. Mačka 130 tisoč glasov jugoslovenskih nacionalistov. Zaradi te svoje politike odobravanja sporazuma s Hrvati in njihovim predstavnikom dr. Mačkom ie morala Jugoslovenska nacionalna stranka prenesti mnogo hudih udarcev. Očitali so ji celo, da je zašla med protidr-žavne ljudi. Vse te udarce pa je stranka s ponosom prenašala, ker je bila prepričana, da je na pravilni poti. Jugoslovanska nacionalna stranka ni bila nikdar proti sporazumu. V kolikor je grajala sporazum, sklenjen med g Cvetkovičem in dr. Mačkom, se je to nanašalo na način, kako je bil sporazum sklenjen in kako se izvaja. Zivkovič je pri tem slasti opozarjal na prilike, ki vladajo v državi izven banovine Hrvatske. i t 4 » < « i i ' ' - \ \ ' "S" » ' , "rf A 0 » » -* -V Krompir je drag zaradi zelo majhnega pridelka Naraščanje cene krompirju seveda nima Hi kake zveze z gospodarskimi homatijami, ki so nastale zaradi vojne v Evropi. To je treba takoj pribiti, da se ne bo po mestih morda uveljavilo preoričanje, da je tudi kmet navijalec cen. Krompirja je letos po vsej Sloveniji tako malo, kakor ga ni bilo že vrsto let. So kraji, kjer ga kmetje, ki so sicer prodali letno kar po cel vagon krompirja, letos ne bodo prodali niti za metrski stot. Tako se dogaja, da od takega kmeta letos ne dobiš krompirja niti za izredno visoko ceno. Mnogo kmetov ga bo moralo za seme Tisoči delavcev se vračajo ... Manjše skupine so se zaradi raznih vzrokov vrnile že predčasno, zdaj pa začenjajo prihajat; »elike skupine. V novembru ;r decembru se bo do božičnin praznikov vrnilo v domovino 12.500 sezonskih delavcev in de-lavn med katerimi so po večini naši Prek-murci. Te dni je prispel prvi vlak.s 600 deli vcL Letos so naši sezonski delavci ob vrnitvi v domovino deležni posebne pozornosti. Vsak dobi ob prihodu v Maribor izdatno parcijo guljaža s krompirjem Razen tega četrt kilograma kruha in pol kilograma klobase. Za okrepčilo bo ves čas do zaključka prevozov skrbela posebna kuhinja na glavni postaji v Mariboru. Borza dela jim je preskrbela četr- Podpredsednik Jovo Banjanin je v svojem govoru opisal sodelovanje med združeno opozicijo in Jugoslovansko nacionalno stranko. Posebno obširno se je bavil z borbo, ki jo je vodila naša stranka proti dr. Milanu Stoja-dinoviču in njegovi vladavini. V tej borbi je prenesla stranka mnogo žrtev. Zato pa doživlja danes, da jo napadajo kot nasprotnico sporazuma prav tisti ljudje, kf so do zadnjega služili dr. Stojadinoviču. Naše stališče glede sporazuma je znano in ga tudi odkrito izpovedujemo med narodom Mi nismo proti sporazumu med Srbi in Hrvati, smatramo pa, da nam še ni dal zagotovila za splošno pomirje-nje v državi. pomladi še kupovati. Zato po deželi splošno ugibl jejo, kje bi se dobilo zdravo semensko blago. Ne bo odveč, če že zdaj opozorimo pristojne činitelje na nujno potrebo izmenjave blaga, zlasti po krajih, kjer je krompir tako iz-rojen, da ni pričakovati od domačega semenskega krompirja nikakega izdatnejšega pridelka več Izrojen krompir je mehkužen in podvržen boleznim, ki krčijo pridelek. Krompir je tako važen živež, da moramo misliti na to, kako bi spet povečali njegov pridelek. tinsko, odnosno polovično železniško voznino. Prav tako je na posredovanje tujskciprometne zveze v Mariboru kolikor toliko ugodno rešeno tudi vprašanje zamenjave mark. Naj ob tej priliki ponovno naglasimo, kako bi bilo koristno za državo in narod, če bi se vse te zdrave delovne sile mogle porab ti doma. To je veliko vprašanje, s katerim bi se morali odločujoči činitelji resno pečati. Zakaj naj bi naša mladina trosila svoje m či v tujini, ko bi bilo vendar doma dovoli dela, če bi se enkrat resno lotili gospodarske pre-osnove. Nevarna trtna uš ograža vinograde ob meji V naših vinogradih ob nemški meji se je zelo razširila nevarna trsna uš San Jose. Kako strašna škodljivka je ta uš, vidimo na opustošenih obronkih v nadaljevanju Kalva-rije proti Kamniti. Tu so bili pred desetletji lepo uspevajoči vinogradi, ki jih je uš San Jose čisto pokončala. V mariborski okolici in vzdolž meje nadaljuje uš San Jose svoje uničevalno delo in čedalje močnejši klici po pomoči prihajajo iz vrst prizadetih vinogradnikov. Poklicani činitelji si sicer prizadevajo, da bi omejili nadaljnji pohod škodljivke, a vse kaže, da zdajšni način uničevanja ni dovolj učinkovit in da bo treba misliti na temeljiteiši postopek. Velik del naših nekoč lepo uspevaj očih vinogradov ie resno ogrožen in z njim ob^a-nek številnih vinogradnikov in viničarjev. Prizadeti prosijo pomori, ki naj bi bi1 a hitra in učinkovita. Vsako oklevainie utegne imeti v prihodnih letih usodne posledice. November je primeren čas za čiščenje sadovnjakov November ie najprimernejši mesec za delo v sadovnjaku. Zdaj je čas čiščenja sadnega drevja, uničevanja škodljivcev, b?f ]jen'a debel, zavarovanja proti zajcem in gnojenja s trdnimi gnojili: hlevskim gnojem ali kompostom. Poljski pridelki so pc&pravljeni, torej je glavno kmečko delo že crravlieno. zato <=e pač dobi čas za nujna dela v sadovnjaku. Vse odvisne veje, ki rasejo druga v drugo, jo odstraniti. Prav tako tudi vse polomljene veje. Ce se z odžaganiem naredi ve"ja rana. na] se odrezano mesto dobro zgladi z vrtn:m nožem in zamaže s cepilno smolo ali arbo-rinom. Veje se morajo odstraniti tik debla. Štrcljev ni treba puščati, ker ti prično kmalu trohneti. Trohncba se hitro širi in prehaja tudi v deblo, da postane drevo votlo. Paziti pa je tudi, da se večje veje ne zar^neio, zato jih je zarezati na dveh mestih. Najprej spodaj in potem šele zgoraj. Tudi vsi vodni poganjki naj se odrežejo. Hrapava skorja, ki jo imajo mnoga stara drevesa in se tako rada lušči, je varno skrivališče in zavetišče raznih škodljivcev. Zsfi® jo moramo odstraniti. Na tla se pogrne okoli debla rjuha ter. se nanjo ostrgajo s strgalcm vsa stara skorja, mah in lišaji, ki so tudi skrivališče raznim škodljivcem. Vse ostržke je sežgati, ker je v njih mnogo škodljivega mrčesa. Ostrgati je zelo dobro, vendar pa paziti, da se ne poškoduje mlada zelena kožica. Dalje pobelimo drevesa z apnenim bele-žem, to je z zmesjo ugašenega apna, nekoliko goveje krvi, ilovice in kravjeka. Dobro je, če pridenemo tej mešanici še malo karbo-lineja. S takim mazanjem debla se ohrani skorja gladka in zdrava in se zavaruje proti zajcem, ki radi glodajo zlasti mlajše drevje, ki jim je pozimi prava slaščica. Zavaruje pa se drevo tudi pred zimskimi žarki, ki so drevju škodljvi. ker jim toplota prehitro oživi drevesni sok Primeren čas je zdaj tudi za mazanje debel z 10 do 15odstotno raztopino arborina. a vrhove in vse veje je treba škropiti z lOod- Ljudski komisar (minister) za zunanje zadeve Molotov je poleg Stalina najpomembnejši mož Rusije. Odkar je pred komaj po) leta postal namestnik izpod r in j enega Maksi-ma Ldtvinova se je zunanja politika Sovjetske Rusije po svoje zasukala. S tem Je Molotov na mah stopil kot velik državnik na tako mesto, kamor gleda vsa svetovna javnost Izven Sovjetske Rusije je le malokomu znano, kakšna osebnost je Molotov in kako si je pridobil svojo oblast. Kakor Lenin, Stalin Litvinov in drugi boljševiški voditelji ima tudi Molotov drugačno rodbinsko ime Prej se je pisal Skrb-iabin. Po rodu je iz Kavkazije. Njegov oče je bil knjigovodja v nekem državnem podjetju Molotov še ni bil nikdar v tujini Tudi nima nobene državniške šole in ne govori nobenega drugega razen ruskega jezika Tuje pisatelje pozna samo Iz ruskih prevodov Molotov se še ni nikjer posebno izkazal Niti ni dober govornik Znan je kot tih človek, in je ta tihi mož v mogočni državi Stalinovi V Kadovanu je nastal vihar ogorčenja. V prvih trenutkih je čutil samo jezo in gren-kost Ko pa ie njegov pogled ujel spet Ne-▼enkino pismo, se je nekoliko pomiril »Ubogo dekle!« je zamrmral z drgetajoči-mi usti. »Kar slutil sem. da v očetovem pismu ne bo nič oriietnega « Poiskal je kuverto m papii m pomočil pero v črnilo toda peresnik je spet odložil »Ne morem ii pisati! Boljše je. če 1i vse sam povem.« Zaželel si je vojne, da bi v vojni vihri vse pozabil * Manevri so se končali, čete so se vračale na svoja mesta Nevenka si te pri znancih izgovorila prostor ob oknu. da bi videla vračajoči se topniški polk Hladen veter je pihal po ulicah in dvigal prah v okna da ie morala Nevenka često zapreti oči Vendar je vztrajala in čakala na ljubljenega moža ki bo jahal sredi te zmešnjave vojaških uniform Naposled ga ie videla Tudi on io je zapazil in dvigni) sablo v pozdrav Tako čuden Je bil da io ie soreletel strah Čisto tuj se ji ie zdel v uniformi, v kateri ga doslei še ni bila videla. Bilo ji je, kakor da ni bU več njen, kakor da ga je vo- stotno arborinovo raztopino. Mazanje in škropljenje pa Je mora opraviti temeljita Umestni &o tudi lepljivi pasovi, ki se že mesca oktobra pritrdi jo na debla tako, da ne more Škodljivi mrčes plezati po deblu, ne da bi se prijel na lepljivem paeu. Tudi gnojenje je nujno potrebno. Zdaj-Snji čas je primeren za gnojenje s trdimi gnojili, kar se naredi tako, da se okoli dreves pod drevesno krono naredijo 23 do 30 cm globoki in pol metra široki jarki, ki jih napolnimo z gnojem, pomešanim s prstjo, nato pa jarke pokrijemo s prstjo Sadjar, ki bo vsa ta nujno potrebna dela dovršil dobro, more prihodnje leto pričakovati spet obilnega pridelka druga najvažnejša osebnost, čigar zdajšnl vpliv je brezmejen Tako malo je viden in pomemben po zunanjosti in po vedenju, da bi človek mislil, da je kak knjigovodja ali učitelj z dežele Zanimivo je. da se je tak človek nenadno povzj>el v tako vrtoglavo višino tako da ga morajo poslaniki najmogočnejših držav obiskovati in se z njim posvetovati Njegova tiha osebnost bi ga ne bila mogla nikoli privesti na tako mesto Svoj položai je dosegel zaradi svojega neomajnega privrženstva boljševizmu Molotov se je rodil leta 1890. in bo torej kmalu petdesetletnik Na jugu carske države je hodil v gimnazijo m ie hote) postat' in-ženjer. Ko je ime) 17 let, je šel v Petr.'grad na politehniko Tu pa ie zašel med tako zva-ne nihiliste in je posta) kmalu goreč pun-tar V teh viharnih študentovskih letfb s1 ie nadel novo ime Preden je nastala svetovna vojna, je bil trikrat izghan v Sibirijo V prvih vojnih letih je nastopa) kot neumoren glasnik Lenina Vsi komunistični letaki knjižice in listi so se vtihotapi*-'' -■7* riecove roke S tem podtalnim rovarje- jaška sila. ki je hrumela mimo, vlekla neza- Idržno nekam drug?m .. Z mračnim obrazom je stopil Radovsn v svoje ljubljansko stanovanje V prvem nadstropju so bila okna zastrta Rekli so mu. da se gospodična Be>a Papeževa tudi če? zimo ne bo vrrnla demov Njegov vojak-s^režnik mu je sledil v sobo in mu ponudil roko »Dovolite, gospod poročnik da se poslovim od vas « Radovan se je spet spomnil, da je mož '»dslužiT vojake in da se sme spet vrniti domov »Najlepša hvala za vse, gospod poročnik « Vojak ie v zadregi vrte) čepico, ki Jo je drža) v roki »In če pridete. ga«ood poročnik, kdaj v Potek, bi me zelo veselilo, če bi obiskali mene in mojo Kaliko.« »Torej se boste ožernli?« »Da gospod poročnik Veste. Ka+ika ie zdaj kuharica on gospodi v prvem nadstropju Prihranila si ie pet tisočakov Jaz seveda nimam denarja a imam hišico in nekaj zemljišča po rajnki materi V hiši si b°m napravil delavnico in bova čisto dobro izhajala « Radovan je pogledal vojaka skoro z zavistjo v oči. ki so s takim zaupanjem gledale v bodočnost »Koliko srečnejši so ti preprosti ljudje s njem je Molotov zelo pomagal pripravljati pot za revolucijo. Ko sta jeseni leta 1917. Lenin in Trockl vso oblast vzela v «voje roke, je bil Molotov nepomembna osebnost v spodnh vrstah strankinega vodstva. Za kaj višjega se jim je zazde) preveč neroden Toda 27 letnemu Mototovu se ni mudilo; čaka) je in de)ai Za gradnje kake nove države niso potrebni )e nadarjeni snovatelji, temveč je tudi treba mnogo praktičnih delavcev, ki to izvedejo. kar drugi iztuhtaio Tak delavec o Molotov Niesova delavnost ie naravnost občudovanja vredna Osebnih potreb sploh nima. Ne pije alkoholnih pijač ne Kadi ne <• mesa malokdaj kam gre m ne pozna drugega razvedrila ko svoje knjige, svoie uradne spise svoie delo Kakor se sam brezpogojno ravna po danih ukazih, tako zahteva tudi od svojih podložnih uradnikov brezpogojno pokorščino Ker je tako redkobeseden mu pravijo »molrn^i ljudski komisar* Mrzel m trd ko kamen, zvest naukom revolur-ije vdan Stalinu ko nobeden drugi ie Molotov od leta 191 h dalje Stalinov prijatelj tn varovanec Zato ga je Trocki zaničeval in jf rekel -ta Molotov ni ni? drugega kaknT zvest pe* vam^ Kmalu po Leninovi smrti so TrucKe>u» pregnali m druee zvezde s«, se zasvetile na sovjetskem nebu Pa tudi te so za tonile Molotov pa je preživet vse velike revolucionarje iz prvih let Pogasi je stopal više «n viš*- v stranki Pod Stalinovimi perutnicami je postal član političnega uiada (politbiroia) ki e odločujočega Domena v komunisti?ni ■stranki. in « tem fe mož že stonil v vlad^ K» e bil leta 1930 ustreljen Rnkov. je posta) Molotov predsednik ljudskih komisarjev Ko so naposled pred nekaj meseci vzeli Litvnovu zunanjepolitično krmilo iz rek je n njegovo mesto stopil Molotov in ohrnil smer ruske zunanje politike Zda? vlada s Stalinnn drugo največjo državo na svetu Njegovo ie delo. da se ie Rusija približala Nemčii" Molotov se ne odlikuje s kako posebno na-darnoetjo. pač pa ima neomajno voljo, ie hraber in žilav Francija in An^liia se nista nikoli zavedali, kaj Molotov prmenni Tudi Nem^ia ne ve ka-ko ie s t.em možem Molotov ni človek ki bi mu mogel kdo pogledati v nie«ove načrte V prvi vrsti jf Rus svoum Krumoim tahtevami • t msiiL »Njim rrhče ne iemlie in ne omeiu>e niih SWe?ke praviep « N»kai ur pozneje »e Radovan obiskal svo- jo nevesto Dorn^či so ga povedli v orenro-sto spreiemno sobo kier ie obrabljeno ribištvo nr**alo da se ie ta ««ba od^ajal-i •> ->a-iem 0*e. ma<»is+ra'ni uradnik Ostrozn k ni mnoffo govoril videti ie b'l utruien >d skr-b; zmučen mo? N'oeova žena pa ie v po-govru rekla marsikatero nerodnost, tako da je Novenka od cramu neprestano rdela Snrva se ie Nevenka smoh^ala od veselja zaradi orihnda P^dovana B la je ponora, da ima t.akn zastavnega ž°nina k; se ji je videl še večji Se nvkavneiši v uniform1' i-kor v civilu Tolici-je je bila v atentat zapletena tudi angleška tajna služba Intelligence Service v Haagu, kar pa angleške vesti odločno zanikujejo. DaHp r.rihnio 17 Miirvbena vest da ie aten- . tat organiziral Elser j ev tovariš Oton Stras-ser, ki živi v Švici. Strasser je izjavil, da te-I ga atentata niso izvršili njegovi prijatelji v Nemčiji. Preiskava se nadaljuje. Francoska in nemška poročila ne navajajo z bojišč posebnih novic. Nastopajo le izvidniške čete in zdaj pa zriaj pride do delovanja topništva. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. V ljubljanski okolici so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 5 50 do 6, II. po 5.50, III. po 4 do 4.50, telice I po 5 50 do 6.50, n. po 5 do 5.50, III. po 4 do 4.50, krave I. po 4. do 4.50, II po 3.50 do 4, IIL po 2.50 do 3, teleta I. po 7, II. po 6 din SVINJE. Za kg žive teže so se prodajali v ljubljanski okolici: špeharji po 9, pršutarji po 7.50 do 8 v Metliki: debele svinie po 7 do 8, pršutarji po 6 50 do 7. v celjskem sre-zu: špeharji po 9, pršutarji po 8. v Kranju: špeharji po 7.50, pršutarji po 8 din KROMPIR. Cene so zaradi zelo slabe letine čvrste Na ljubljanskem trgu se je prodajal krompir po 170 do 185 din za 100 kg V okolici Celja je bil krompir po 125 do 150 dinarjev. SIROVE KOZE. V ljubljanski okolici, goveje po 8 do 12 din, telečje po 13 svinjske po 10, v celjski okolici: goveje po 8 do 10, telečje po 12 do 13. svinjske po 6, v Kranju: goveje po 11 telečje po 13, svinjske po 7, v Mariboru: goveje po 8, telečje po 12. svinjske po 6 dm za kg. MED. V ljubljanski okolici po 18 do 21, v celjski okolici po 18, v Kranju po 24, v Mariboru po 18 din za kg. VINO. V mariborski okolici se dobi pri vinogradnikih: navadno mešano vino po 4, finejše sortirano pa po 7 din, a v celjskem okolišu navadno mešano vino po 4 50 in finejše sortirano po 6 din liter VOLNA V Kranju, neoprana po 26, oprana po 35 v celiskem srezu: neoprana po 19, oprana po 25 din za kg. KRMA. V ljubljanski okolici: seno po 80 do 90. slama po 30. v celjskem srezu: seno po fiR ho 70 hicerna po 7n slama po 35 do 40 »Prosom, da ga o tem obvestite. Ne maram, da bi mi rekli, kako sem vam jaz pomagal do nečesa, kar oče ne more odobravati. Če boste potem kljub očetovemu odsve-tu še vztrajali pri svoji želji sem pripravljen storiti vse. da dobite železničarsko službo Dana je možnost, da lahko takoj nastopite.« Mladega oficirja je nehote spreletela neka tesnoba Bilo je. kakor bi se bil nalahno zbudil iz omotice. Toda pismo, ki ga je bil prejel od očeta kot odgovor na iavljeni mu sklep, mu je pognalo kri v glavo in ga okrepilo v njegovem sklepu Z zasmehljivimi, trdimi, žaljivimi besedami mu je zapisal oče v pismu ukaz: »Tega ne boš storil! Ne dovoljujem ti tega!« Samosilniška prepoved zbuja v odraslem človeku le trdovraten odpor le krepkejšo voljo po pravici do samoodločbe. Ves razdvojen je preživljal Radovan te dneve. Ni bila le goreča ljubezen, temveč tudi divji odpor, ki ga je tiral naprej do zastavljenega si smotra Tedaj ga je poklical polkovnik na osebni pogovor _ Polkovnik Velimirovič je bil eden izmed tistih redkih ljudi, ki so znali z zapovedlji-vo odločnostjo nastopa združiti veliko ljubeznivost Vsi mladi oficirji so ga imeli radi. Njegova postava je bila visoka in krepka, njegovo čelo jasno Radovan je s težkim srcem stopil v polko vnikovo stanovanje Zavedal se je, da se je bližala odločilna ura. »Poklical sem vas k sebi. dragi Zemljič,« je rekel polkovnik z blagohotnim pogledom v katerem je bilo tudi nekaj sočutja, »da bo najin pogovor bolj domač, bolj zaupen Vaši tovariši pač še ne vedo za vaš sklep?« »Ne, gospod polkovnik.« »Potem torej še ni prepozno za resno svarilo.« Radovan je nehote napravil gib, kakor da hoče govoriti toda polkovnik je stegnil roko »Vem. kaj hočete reči. Poznam v glavnem vaš roman Poznam tudi dekle, s katerim ste se zaročili Do neke mere tudi lahko računam. kaj vas je dovedlo do usodnega sklepa. Toda ali ste vse dobro premislili? Ali ste pomislili na to, da je sicer lahko sleči vojaško suknjo a da je težavnejše notranje se preusmeriti? Kako boste to storili vi, ki ste z dušo in telesom vojak? Gospod Zemljič, to sem vam povedal kot dober tovariš. Jaz imam rad tako vedre ljudi, kakor ste vi Ko sem vas pri manevrih opazoval, sem si mislil: to je eden izmed tistih mladih ljudi, ki jih potrebujemo! Priznam vam, da sem zmerom mislil na to. kako bi vam pomagal naprej« Kakor goreči veletok so se vlivale polkov-nikove besede Radovanu v dušo in ga še bolj razdvojevale Te besede so ga vlekle daleč, daleč proč od Nevenke. »Vem, prav dobro vem, kaj zapuščam, go-• spod polkovnik. Hvaležen sem vam za vašo Ibrigo. toda ne vidim drugega izhoda ...« »Ali mislite, da ste vi edini, ki se mora boriti s svojim po sreči hlepečim srcem?« ga ie vprašal »Ze marsikateri oficir je moral v podobnem primeru pritisniti roko na prsi. ker mu je bilo hudo pri srcu Marsikateri bi bil rad slekel vojaško uniformo za zmerom, a se je premagal To so tihe skrivne žrtve, ki jih terja naš poklic Verjemite mi, dragi Zemljič, da ie tudi to hrabrost, vredna oficirja Zagotavljam vam da je to pametno Usoda ima še zmerom na zalogi dovolj sreče za ljudi ki ne kljubujejo slepo usodi in ki ne stremijo za tem. da se mora baš njih volja uveljaviti. Premislite torej dobro, da vam čez leta ne bo žal lahkomiselnega dejanja.« Polkovnik je govoril tako toplo, tako prepričevalno. Radovan je čutil, da mu je polkovnik zaupal svojo lastno srčno izkušnjo, in mračna kljubovalnost, ki io je bilo rodilo v mladem možu trdo očetovo pismo, je splahnela. Bilo je čisto tiho v sobi, le ura je tiktakala. Polkovnik ga je nekaj časa pričakovale gledal, nato pa se je obrnil k oknu, kakor bi bil hotel pokazati, da je pripravi ien potrpežljivo čakati, dokler se boj v duši mladega oficirja ne odloči na eno ali drugo stran. Na Radovanovih ustih so že visele besede, ki jih je pričakoval polkovnik- Umikam prošnjo za odpustitev! Tedaj pa je kot cpomin, kot spomin zazvanela iz stranske sobe pesem v njegovo uho. njegovo srce Polkovnikova hčerkica je igrala na klavirju znano popevko iz opere »Trubadurja«. (Dalje) dinarjev, v Kranju: seno po 75 din za 100 kilogramov. FiZOL. v Kranju po 500, v Smartnem pn Litiji po 400, v ljubljanski okolici po 390 do 600 din za 100 kg. JABOLKA. V Kranju po 350 do oOO. v celjskem okraju po 150 do 250, v ljubljanski okolici po 150 do 400 din za 100 kg po kakovosti. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 21. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu)- 1 angleški funt za 173.60 do 176 80 (za 214.63 do 217 83) din; 100 francoskih frankov za 98.10 do 100.40 (za 121 34 do 123 64) din; 1 ameriški dolar za 44.21 do 44.81 (za 54.80 do 55 20) din; 1 holandski goldinar za 23.47 do 23 85 (za 29 01 do 29.39) din; 1 belgijsko belgo za 7.25 do 7.37 (za 8.96 dr 9 08) din Nemške klirinške marke so bile po 14.30 din Vnrna škoda se je trgovala v Beogradu po 437 din Sejmi 28 novembra: Prosenjakovci; 30 novembra: Celje, Kočevje, Kotoriba, Planina pri Rakeku. Rogatec. Sv Andraž v Slov goricah Turjak Vače, Veržej, Železniki (samo blagovni); 2 decembra: Zagorje ob Savi; S decembra: Komire Planina pri Sevnici, Sv. Tomaž pri Orr»»0*U Drobne vesti = Angleži kupujejo naše purane. Iz pe- trinjskeea okraja gre največ perutnine in jajc v tujino Samo puranov gre v Anglijo letno do 30 000 Te dni je prispel v Sunjo nek? angleški trgovec ki hoče nakupiti 10 vagonov puranov Plačuje jih do 40 do 55 din Tudi povpraševanje po drugi perutnini je zelo veliko. Perutnina in jajca so se podražila = Za preprečenje dviganja žitnih cen. Iz Beograda poročajo, da sta se zadnie dni mudila v Beogradu predstojnik trgovinskega oddelka banske oblast- v Zagrebu dr Lamer in šef zavoda za proučevanje kmetijskega m narodnega gospodarstva v Zagrebu dr Ru- gr.1* Qt/*pr v c nn 1.75 din mu soize polzele po nagubanem, prašnem obrazu. Dvoje nogavic se je pokazalo izpod plahte in v njih so tičale noge četrtošolca Henrika in potem je kmalu prilezel na beli dan ves mladi dijak. Medtem pa je pes še zmerom lajal pod plahto. »Ali si prismojen, Pluto? Jej, moj obraz, moj obraz.« Mali voz se je zibal in škripal od boja, ki se je odigraval na njem. Putem se je napravila spredai odprtina in iz nje se je pokazal človeško-živalski klobčič. Nazadnje je na eni strani padel na tla pes, na drugi pa mlad fant. Janez je vstal z razpraskanim obrazom. »S pogreba prihajava,« je žalostno dejal in ves pobit ogledoval uničeni praznični klobuk svojega očeta. »Malo sva se hotela pošaliti, pa takoj naščujete psa na naju. Le kaj bo rekel moj oče zaradi svojega cilindra! Fej, Matija, to si bom pa zapomnil! To je bilo pa grdo!« Cunjar se je smejal, da ga je kar treslo. »O. potepuha! To bi se bila smejala, če bi vaju bil Matija vlekel po vasi, kaj? No, nikar ne tuli, Janez! Tvoj oče zaradi cilindra ne bo nič rekel. Kvečjemu nabil te bo.« Te besede pa Janeza niso mogle potolažiti in zato mu jc moral Matija Bernik obljubiti nov cilinder. Povedal je, da ima dva. Enega še od poroke, drugega je pa podedoval. Janez naj pride po boljšega, še preden bo prišel oče s polja in opazil, kaj se je z njegovim »rešetom« zgodilo. Tako je bil Janez potolažen. Ko je na nekaj vprašanj o podedovanem cilindru dobil zagotovilo, da sta oba Bernikova cilindra kilogram, pozneje pa se je cena dvignila na 1.85 din. Mnogi kmetje pa so zahtevali kar 2 din za kg krompirja. Neki kmet pa je bal na krompirjevem trgu v petek izjema. Na trg je pripeljal nekaj vreč krompirja in čakal na kupca. Ko je neka gospodinja izvedela, da ponuja krompir po 1 din za kg, ga je vsega kupola. Kmet, ki najbrž ni bil obveščen o tržnih cenah, je imel zaradi svoje ponižnosti še sitnosti. Prijel ga je stražnik m začel zasliševati, kajti bil je osumljen, da je krompir kje ukradel in da ga je zato tako poceni prodajal. Kmet je seveda dokazal, da je bilo blago njegovo. * Neznano letalo je padlo v Dunav. Pri Dolnjem Milanovcu se je pripetila velika letalska nesreča. Od rumunske meje je letela proti Dunavu večja eskadra letal, od katerih se je eno oddvojilo, se v zraku nenadno vnelo in treščilo v Dunav. Nek delavec je takoj skočil v Dunav da bi rešil letalca, toda vsaka pomoč je bila zaman. Oblastva so uvedla preiskavo. * Nov serum proti slinavki. Slinavka in parkljevka se je spet pojavila v mariborski okolici, tako v Pekrah. v Radvanju, Limbu-šu, na Polskavi ter ponekod v Slovenskih goricah. Ob ponovnem pojavu te živinske bolezni so začeli na pobudo kmetijskih strokovnjakov uporabljati nov serum, ki napravi živino nedostopno za slinavko in parkljevko. Je to tako imenovani Waldmannov serum, ki ga izdelujejo v Jugoslaviji, na Danskem in v Nemčiji * Z osemdesetimi leti osemdeset potomcev. V Gučji gori pri Travniku v Bosni žavi kmetica Luca Babičeva, ki je kljub svojim osemdesetim letom še vedno izredno krepka in čila. V svojem zakonu je rodila osem hčerk in sina, ki so že davno vsi poročeni in imajo otroke. Stara žena lahko s ponosom gleda na svoje potomce, ki jih ni nič manj kakor osemdeset. * Iz Legije koroških borcev. Glavni odbor legije sporoča svojemu članstvu, naj prijav (prošenj) za podelitev spominske kolajne in overjenih prepisov vojaških listin za enkrat še ne vlaga in ne taksira. Vsakdo naj počaka, da prejme predpisani obrazec prijave od svoje krajevne organizacije, člani izven krajevnih organizacij pa naravnost od glavnega odbora. Vsa potrebna navodila in pojasnila bodo obrazcu prijave priložena. Vse še neorganizirane koroške borce opozarjamo, da bomo posredovali in dp-inli npvod'la izključno le organiziranim članom. Če se želi še kdo včlaniti, naj stori to najkasneje do 15. decembra. Za uspešnost prijav po tem roku legija ne prevzame nobenega jamstva. Po prejemu in popolnitvi obrazca naj oddajo člani krajevnih organizacij prijave svojim krajevnim organizacijam, ki jih bodo predložile skupno glavnemu odboru v Ljubljani. Člani, včlanjeni neposredno pri glavnem odboru, torej oni izven območja obstoječih krajevnih organizacij, pa naj predlože omenjene prijave neposredno glavnemu odboru. Vse prijave morajo prispeti glavnemu odboru vsaj do 1. januarja 1. 1940. ! ♦ Zveza Maistrovih borcev vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev borce iz Slovenske Bistrice in okolice, ki so se v prevratni dobi leta 1918. in 1919. udeležili pod vrhovnim poveljstvom generala Rudolfa Maistra bojev za osvoboditev naše severne meje. Zbor bo v nedeljo 26. novembra ob 15. uri v prostorih hotela »Beograda« v Slovenski Bistrici. * Smrtna nsrča mladega elektrotehnika. Pri napeljavi električnega voda na Brodu pri Novem mestu v hišo nekega tamošnjega obrtnika je bil te dni zaposljen 23-letni elektrotehnik Jožko Habjan. Mladi elektrotehnik se je povzpel na električni vod, kjer je hotei napraviti potrebna pri-ključitvena dela S seboj je vzel tudi majhen aparat za ugotovitev, ali je tok vključen ali ne. Ko je Habjan aparat nastavil na električno žico, ni dal nobenega znaka. Zaradi tega se je mladenič brezskrbno vzpel na drog prav do žične mreže visoke napetosti, katero je prijel z roko. Komaj pa ie dvignil desnico, že se je čul grozen krik. Nihče pa ni mogel nesrečnežu pomagati in ga pravočasno osvoboditi od žice. Tako je nesrečni Kabjan visel skoro 20. minut na drogu, čreden so ga rešili iz obupnega položaja. Prvi je nato pripel na pomoč požrtvovalni primarij dr. Cervinka, ki ga je skušal obuditi k življenju. Nato je prišel še zdravnik dr. Polenšek z aparatom za umetno dihanje in drugimi pripomočki. Ves trud obeh zdravnikov pa je ostal zaman. Habjana ni bilo več mogoče obuditi k življenju. Rajnki je bil zaveden nacionalist. Blag mu spomin! * Smrt vojaka iz Julijske krajine v Albaniji. Ob koncu septembra je umrl v Albaniji kot italijanski vojak 20 letni Jožko Si-vec. Bil je iz Livka. Hudo prizadeti družini, ki if> nr-ed devetili leti izgubila očeta in go- spodarja, zdaj pa še najstarejšega sina, naša sožalje! * Utopljenko so spoznali. Nedavno je naplavila Sava v Lazah truplo neznane utopljenke, ki je bilo pokopano na pokopališču; pri Sv. Heleni. Zdaj so ugotovili orožniki, da je bila utopljena Frančiška Gregoričeva z Drenovega griča v vrhniški občini. * Naboj iz možnarja v obraz. 191etni posestnikov sin Alojz Hribar iz Hrastnika je a drugimi fanti streljal iz možnarja na bregu nad Hrastnikom. Ko se je pa sklonil tik nad možmar, je prezgodaj nastala eksplozija in mu je ves naboj udaril v obraz. Hribar ima obžgano lice in poškodovane tudi oči. * Neznan berač najden mrtev na cestL Nedavno so našli na Bregu pred Tomaničevo gostilno na cesti mrtvega berača, za katerega se še ne ve, ali je umrl zaradi mraza in oslabelosti ali pa zavoljo zastrupljenja z gorilnim špiritom, ker se je našla poleg njega steklenica s to tekočeno. Pri sebi berač ni imel nobenih listin, zato oblastva poizvedujejo okrog, da bi dognala njegovo ime. Pokojni je bil oblečen v razcapano obleko in nosil rjav klobuk. Star je bil okrog 50 let in zelo slaboten. * Velik požar na Dravskem polju. V nedavni noči so imeli pri Sv. Kungoti na Dravskem polju požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje posestnika Ivana Zumerja. Ogenj se je razširil tudi na hišo posestnika Lovrenca Kiseljaka. Oba posestnika trpita okrog 60.000 din škode. * Nevaren požar v Ljubljani. V nedeljo zgodaj zjutraj je zgorelo v Frankopanski ulici v Ljubljani skladišče laške pivovarne, ki je na dvorišču Frankooanskega dvora. Frankopanski dvor in sklad:ščno poslopje sta last g. Zupana, solastnika Daj-dama. Poklicni gasilci so ogenj omejili in pogasili, Vse okoliščine kažejo, da gre za zloben požig, kajti pred skladišče je bil nekdo prinesel gorljivo tvarino in jo zažgal. Oblastva so uvedla preiskavo. G. Zupan, ki je sicer zavarovan za večji znesek, je za izsleditev požigalca razpisal nagrado v znesku 7000 din. * Sedemletni deček žrtev neprevidnega brotP V nedeMo ziutraj je poslal graščak iz Turnišča pri Ptuju 271etnega lovskega paznika Franca Forstneriča v Dražence k sedlarju Štefanu Weissu zaradi nek-ga sedlarskega dela. Pred hišo je paznik naročil gosoodinji, naj pokliče iz sobe moža. Ko ie ta prišel, je nato med razgovorom pevabfl paznika v kuhinjo. -r>„~T-.;v c» vabilu rrtrval zato ip orislonil res kakor nova, se je sam zaprcgel poleg Plutona in vlekel z njim voziček čez vas. vlatija Bernik in Bukovnikov Henrik pa sta korakala malo za njima. Zvečerilo se je. Prvi ženjci so se že vračali s polj Nekje daleč na polju je že padlo prvo klasje. Kako ponosno stopajo ljudje ob začetku žetve! V njihovih mišicah se je nabrala moč in v njihovih srcih je vesela zavest, da imajo krepko, močno telo. Ti zdravi ljudje so morda najsrečnejši na svetu. Nedvomno pa tisti, ki občutijo najmanj bolečine, ki so najbolj mirni in ki se najmanj boje Ne vedo, česa jim manjka, in to, kar imajo, je več, kakor pa je mogoče z denarjem oceniti. Drugi imajo dosti navlake in še hujše je, da vedo, kaj jim manjka, in si tega do bolečine žele. Nič čudnega ni, da skrivajo kmetje v sebi zaprt ponos, ki skopari z besedami. Ce se meščan smehlja nad kmetom, ki ga vidi, kako hodi nerodno po cestah, se kmet dosti zaničljiveje smeje meščanu, ki stopa ob njegovih razorih in setvi tako oprezno, bledo in utrujeno. Vlatija Bernik je ogledoval svojega malega spremljevalca, ki je imel kratko sivo obleko, bel slamnik in temne nogavice »Prav za prav si kaj smešen na vaški cesti,« mu je rekel. »Da, Matija. In dosti rajši bi ostal doma na vasi.« »Ali ti v mestu v šoli ni všeč?« »O, da, če je človek sedmi med osemin-tridesetimi, je še čisto lepo. Samo v francoskem jeziku sem bolj slab, drugače mi gre pa vse dobro. Samo nekaj je: tako tesno mi je zmerom pri srcu, kadar nisem doma.« i ant je umeril svoj glas. »Da, toda to sem povedal samo vam, Matija. Pred drugimi bi me bilo sram. Sošolci bi mi rekli, da sem cmere in da bi moral dobiti pestrno. Pa ne morem za to: zmerom me tako tišči pri srcu. Posebno pa še po počitnicah! Nekoč po počitnicah štiri tedne nisem obul svojih čevljev, ki jih imam za delavnike. Nisem jih mogel očistiti in nisem jih mogel, ker je bila domača prst na njih.« Cunjar se je obrnil in dejal z izpremenje-nim, nekoliko hripavim glasom: »To boš že premagal, Henrik! Kaj ne bi rad postal zdravnik, župnik ali kaj podobnega?« »Ne, Matija, ne maram tega. Doma hočem biti spet, kjer ste vi vsi.« »Ali bi bil rad kmet, Henrik?« »Da. Poglejte, Matija, ali bi ne bilo škoda za naše lepo posestvo? Poglejte, prav tu ob češnji se tako lepo vidijo vsa polja. Koliko jih je! Kaj, Matija? Prav za prav smo bogati. Tega pa v mestu nikoli ne rečem. Zmerom mislim samo na to, da imamo lepo posestvo.« Cunjar se je hlastno sklonil in odtrgal steblo kislice. Vtaknil ga je v usta in pljuval prežvečene koščke daleč predse. »Kako pa je s tvojo materjo?« je vprašal. »Spet je hudo bolna. V sredo, ko je bil v trgu semenj, je šla tja in se oglasila pri zdravniku.« »In kaj ji je rekel?« »Ne vem. Jokala je, ko se je vrnila domov. Tudi zaradi tega mi je tesno, ker mati ni zdrava.« ti. Nekaj časa sta molče stopala dalje po po- »Le glej, da se boš še naprej dobro učil v šoli, Henrik! Do osme moraš priti, kaj, da boš imel skrajšan rok pri vojakih?« »Saino do sedme.« »To bi bila še tri leta. Je že dobro, če človek kaj zna, Henrik. Saj je kar smešno, če je kdo tako neumen kakor jaz Ali boš lahko dobil kakšno službo, če boš vojake odslužil?« »O, nekoga poznam, ki je po vojaščini pustil šolanje, in zdaj je uradnik pri deželnem glavarstvu. Kmalu bo za glavarjevega pomočnika. Jaz pa tega ne maram. Kmet hočem biti!« »Ze, že. Toda nazadnje se utegneš še kaj premisliti.« »Nikoli, Matija, nikoli! Posestvo bom prevzel. To je tisočkrat bolje, kakor pa, če bi sedel v kakšni smrdljivi pisarni.« Cunjarjev pogled je ušel po zlatih travnikih, ki so se širili na vseh straneh. Vsi ti travniki so bili zdaj še Bukovnikovi... »Bomo že vse napravili, da boš še lahko kmet. Bomo že vse napravili!« je rekel... Janez je s svojo vprego obstal sredi ceste. S stranske steze je prihajalo nekaj ženj-cev. Pred njimi je širokih korakov stopal Avgust Rogelj, Janezov oče. Bil je orjak, ta oče. Obstal je pred svojim sinom, ki je zlezel kar v dve gube in na hrbtu krčevito nekaj skrival Orjak je nekoliko iztegnil vrat in je čeprav je bil precej daleč — lahko natančno ugotovil, kaj skriva sin. Nekaj na obrazu mu je trznilo. k zidu svoje kolo, kraj njega pa tudi nabito lovsko puško Med tem je 151etni domači sin Vinko opazil zunaj prislonjeno puško 'O vzel v roke in šel pod okno, kjer sta spala sestra in sedemletni bratec. Na Vinkove klice se je odzval 7letni Slavko in stopil k oknu Starejši brat je obrnil puško proti Slavku, ker je mislil, da ni nabita in sprožil' Posledice so bile strašne. Naboj je zadel malega Slavka in mu odtrgal gornjo polovico glave. Forstnerič je takoj hitel na orožniško postajo na Bregu in prijavil žalostni dogodek. * Sejmi v celjskem srezu so spet dovoljeni, ker je slinavka in parkljevka ponehala. Izvzeto pa je področje mestne občine celjske, kjer ostane prepoved prirejanja sejmov še v veljavi * Brez rok sta prišla domov. Iz tujine so se v zadnjem času vrnili nekateri naši ljudje, ki so se letos pomladi izselili v prepričanju, da bodo mnogo zaslužili. Med njimi so tudi taki ki so prinesli prazne denarnice s seboj, zraven pa so pri težkem delu v rudnikih dobili hude poškodbe. Tako sta se v okolico Kozjega vrnila dva delavca, ki sta izgubila roke * Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana. Maistrova ulica št 141 ki vam pove ali je prošnja snloh izvedljiva ali ne Ce ie izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo Ne zamujajte časa in hitite z zadevo' Za odgovor priložite znamko za 6 dinariev * Neznan mrtvec. Zaradi onemoglosti je v neki gos*'!ni v Mariboru umrl starejši moški. Mož ni rriel pri sebi rvk^kib t;stm Tudi »d gostov k' so bili v gostilni ga ni nobeden pozna' M>o poslal; na opazovalnico v bolnico, ker ie njegova slaboumnost očitna Ko so ga vprašali, zakai ie ženo obsodil in zaprl jim ip tudi to m'rno razložil Baje ga ie enkrat, ko ie bil prehlaien. devet dni pustila samega doma. Za vsak dan odsotnosti ji je potem prisodit mesec dm zapora * Kazen za uboj. 24 iulija letos je v Gor-ci on Podlehmku pobil s kolom do smrti 221etni posestnikov sin Albert Predikaka, po-sestnikovega šinj Josipa lica Predikaka e ie moral zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom v Mariboru, ki ga fe obsodil na tri leta robije in na izgubo častnih ^•"•»ovHarisiHh pravic za dobo treh let. X Obleke iz aluminija. Američani so dognali, da se da iz aluminijastih niti stkati blago, ki je nenavadno mehko in prožno. Kaj kmalu se bodo Američani oblačili v aluminijaste obleke, obuvali se bodo v aluminijaste čevlje, pokrivali z aluminijastimi klobuki in r»xne torirce bodo iz aluminija. ro diovenm »rt glas. »Domovina« je za nas V Sibiriji so našli konje, ki so zmrznili pred 10.000 leti Ruski profesor Fedor Gijasnov je našel v Sibiriji, kjer raziskuje kraje, v katerih je večen led. 15 metrov globoko v zemlji hlev z devetimi zmrzlimi konji. Konji so vsi opremljeni za ježo in še čisto ohranjeni. Hlev je ves iz desk in brun, ki so jih bili s sekirami obtesali Sodijo, da je bil ta hlev narejen pred 10 000 leti Čudovito pri tej najdbi je to, da so konji, krasni rjavci, stali kakor živi pri iaslih. Ohranjena sta še meso in kri Tisočletja so ti konji nedotaknjeno stali, kakor bi bili čakali svoje gospodarje, ki jih nikoli ni bilo. Nemara je tudi gospodarje zalotil isti konec. Ruski učenjak je raziskoval dalje, vendar ni našel nobenega oledenelega človeka. O vzrokih takšne nenadne oledenelosti konj si znanstveniki še niso na jasnem. Gotovo je, da je iz nekega vzroka nenadno nastal tak mraz, da je vse zmrznilo. Odkritje je tudi zelo zanimivo, ker je oprema konj dovršeno izdelana, kar priča, da so imeli tedanji ljudje precej umetniške priročnostu Velikansko mrtvo mesto sredi puščave V iužnovzhodnem delu Irana ob afganistanski meji se vleče puščavski pas ki ga domačini imenujejo Lut Gore, ki ta pas obkrožajo in ki na jugu dosezajo višmo nad 3000 metrov, so bile nekdaj bregovi velikega morja Kdor se s teh gora spusti v veliko puščavsko dolino, stopi na dno nekdanjega morja Domačini se te pokrajine s strahom i žogi bi jejo. saj je med najbolj vročimi pokrajinami na vsej zemeljski obli Posebno je na glasu sam južni del te velikanske puščave, ki je po svoji obsežnosti približno tolikšen, kakor vsa Belgija. O tem področju svet doslej ni mnogo vedel Pozimi vlada v vse i tej pokrajini umazani veter (bsd kesiv, kakor ga imenujejo domačini), ki prinaša s seboj velike količine peska in prahu, tako da človeku skoro onemogoča gledanje. Poleti pa piha severni veter, ki prav tako nosi s seboj pesek in prah Memški raziskovalec dr. Gabriel je prvi j učenjak, ki je prepotoval to puščavo v družba s svojo ženo in več domačini Pot ie nastopil od severoozahodne plati v bližini afganistanske meje Ze takoj spočetka so se mu postavile na pot skoro nepremagMive težave. Dr Gabriel si ie bil za spremljevalce na tem svojem raziskovalnem pohodu izbral pripadnike balocenskega plemena Ti ljudje so prav kakoi arabski bedirni izredno izkušeni potovalci po puščavski krajini. razen tega pa pogumni Toda med Baloceni in med zastopniki nekega drugega plemena vladajo hudi spori s krvnimi osvetami. ki kljub temu. da je bHa iranska vlada storila vse potrebne ukrepe, da bi iih zatrla, niso hotele prenehati. Karavane so si morale zato na potovanju iskati take smeri, da se sprti domači niso mogli srečati, kajti če bi se bili srečali, bi nastala velika nemarnost za živlienie vseh članov v karavani. Tako se je posrečilo priti brez vsakih nevšečnosti prav do velikega peščenega pasu, ki obkroža samo puščavo Lut Prave peščene gore so se poiavile pred nami,« piše v svojem poročilu dr Gabriel. »Neki peščeni nasip, na katerega smo se po-vzroeli, je bil visok 188 m. drugi na so bili videti še mnogo višii.« Ko je raziskovalec naposled prišel v puščavo Lut, je začel divjati strašen peščen vihar. Rdeči oblaki so za-prinjali nebo, oo vsem kraju se je razlegal nenavaden močan šum Ure in ure so morali v tem viharju ždeti na enem mestu nepremično v stalnem strahu za življenje. Dr. Gabriel si je bil nadel nalogo, da bo poiskal v tej puščavi starodavno pot, katero imajo v svoiih zemljevidih zarisano stari arabski zemljeslovci. Ni pa bil prav posebno navdušen, ko je spoznal da to pot uporabljajo na svoiih drznih pohodih samo razbojniki. ki se klatijo iz enega kraja v drugi ter se ob nevarnosti hodijo začasno skrivat v to divjino Med najhujšimi ovirami na tem raziskovalnem potovanju pa so bile neprestane fa- tamorgane, ki so pogosto spremenile videz pokrajine, po kateri je odprava potovala. Posebno močne so bile te fatamorgane pred solnčnim vzhodom, ko je zrak, ki se je bil ponoči ohladil, na poseben način lomil šolnine žarke Topa prav gotovo ni bila edina pomembnejša ovira Nekega večera so odkrili na sodu za vodo precejSnjo luknjo. Nastala je nevarnost, da jim bo začelo primanjkovati pitne vode. Čeprav je bil dr. Gabriel na vso moč zaskrbljen zaradi tega, je vendar nadaljeval pot. Nekega dne so zapazili potniki na obzorju nekaj oblaku podobnega. Ko pa so se tistemu kraju približali, so zagledali nekaj povsem nepričakovanega. Pred njimi se je razprostiralo mesto z visokimi hišami in stolpi. Bilo je že davno opuščeno mesto, ki ga domačini imenujejo Kalut. Zdelo se je kakor bi se bilo mesto pred nedavnim dvignilo iz puščavskih tal. Vsa ta slika je bila zelo zanimiva. Zidovi, ki obkrožajo to mesto, se razprostirajo v dolžino približno 54 «m. Temu zidovju se je bilo treba na široko izogniti, da so spet lahko nadaljevali pot. Naposled so se potniki pretolkli mimo vseh zaprek, toda že jih je čakalo novo presenečenje. Znašli so se sredi novega peščenega morja. Zdelo se jim je kakor bi se bili ujeli v nastavljeno mišjo past. Zdaj se je začela borba na življenje in smrt. Žejne kamele, ki so jih jahali, so pogosto odpovedale pokornost. tako da so potniki le s težavo napredovali na pohodu, zlasti so bili tudi ljudje izčrpani zaradi pomanjkanja vode in živeža Še bolj pa kakor lakota in žeja je potnike mučilo to. da niso mogli spati. V tem času sta dr. Gabriel in njegova žena prišia do najgloblje točke nekdanjega morskega dna. Z zadnjimi močmi so hodili, dokler n'so naposled zlezli iz puščave. Nesreča holandskega parnika »Simona Bolivarfo« je terjala nad sto smrtnih žrtev V noči na nedeljo je holandski potniški parnih »Simon Bolivar« blizu angleške obale naletel na plavajočo mino in se potopil. Na ladji je bilo blizu 400 potnikov, med njimi mnogo žensk in otrok Nesreča je terjala nad sto smrtnih žrtev in mnogo ranjenih Med žrtvami ie 44 Angležev Ostali so Holandci, Nemci, Španci. Norvežani, Švicarji in Ko-lumbijci Je to naivečja pomorska nesreča od začetka vojne Ob nesreči so se odigravali strašni prizori Tako ie neka mati izgubila svoje otroke a več otrok je izgubilo svoje starše. Medtem ko so spuščali reševalne čolne. je nastala še ena eksplozija, najbrž od druge mine. ki io je struja prinesla proti ladij Na rvomnč ie prihitelo več 'adii ki so rešence prepeljale v Anglijo. V poslednih dnev je v celem deset ali še več parnikov raznih držav naletelo na mine in se potopilo Naiveč med njimi ie bilo anglešk'h parnikov. Nemci pravijo, da so bile to angleške mine, Angleži pa trdijo da na tistih mestih min oač niso postavili, ker tam plujejo angleški parniki. Svojih ladij pa da ne umčuiejo Uradno izjavljajo Angleži, da postanejo vse njihove mine. če se utrgaio. neškodljive Po vesti Reuterja sta usodne pla-vaioče mine ooložili dve nemški podmornici. »Fxchange Telegraoh« piše. da »o te ilava-joče m;ne magnetične. Parniki da j'h privlačujejo k sebi. kadar zaidejo v njih bližino, in ob dotiku mine eksplodiralo Za smeti in kratek čas VOJNI POHOD Gašperček je v kinu videl, kako so si zamorci mazali obraze z barvami. »Zakaj pa to delajo, očka?« ie vprašal. »To je zamorska navada, kadar se pripravljajo na vojni pohod«, je pojasnil oče. Drugega dne je prihitel Gašperček k očetu in mu ves razburjen deial: »Očka! Mamica se pripravlja na vojni pohod.« PRVIČ IN ZADNJIČ Miha Dren se je peljal prvič z letalom. Ko je izstopil, se je obrnil k pilotu: »Hvala gospod, za obe vožnji!« »Za obe vožnji?« se je začudil pilot, »saj ste se peljali samo enkrat!« »Ne«, je menil Miha Dren, »dvakrat: prvič in zadnjič!« NEMOGOČE Slikar: »Toliko let že slikam, a sem šele zdaj spoznal, da nisem nadarjen.« Prijatelj: »Zakaj si pa potem ne izbereš drugega poklica?« Slikar: »Ne morem! Zdaj sem postal že slaven!« POMOTA A: »Ali stanuje v tej hiši Miha Dren?« B: »Da. Kaj pa želite od njega?« A: »Dobil bom nekaj denarja!« B: »Potem pa gotovo iščete kakšnega drugega MihoJ3rena. Od tega Drena še nikdar nihče Tli dobil denarja .. •« NE MORE Sodnik: »Obtoženec, branite se vendar proti obtožbi.« Obtoženec: »Ne morem, gospod sodnik, ker so mi vzeli revolver.« V RAVNATELJEVI PISARNI Ravnatelj: »Gospodična, kje sva včeraj nehala?« Strojepiska: »Gospod ravnatelj, hoteli ste se z menoj domeniti glede izleta v nedeljo, pa je prišla vaša gospa soproga in ste šli z nio...« Zamudni naročniki. poravna te zaostalo naročnino, da boste predeli božično številkot JjMgJ NAPISAL MIRKO BRODNIK Srce v okovih 55 ROMAR Prvič po dolgih letih so ga hotele obliti, njega, ki je že pozabil da je kdaj jokal. »Potem nam ne ostane drugega, kakor da te vrnemo domov,« je tiho rekla Nadja. »Najbolje, da takoj odidemo, da bomo čimprej proč od tega strašnega kraja prekletstva in smrti.« Mitja je šel pripravljat konje. Janez in Nadja sta počasi stopila za njim. Dobro uro nato so bili tovorni konji že obloženi z zaboji, polnimi dragocenosti, ki so jih našli v zakladnici. Še poslednji pogled po kotlini, ki je postala grob dveh zvestih prijateljev, in konji so oddirjali v rastoči mrak. Enaindvajseto poglavje BORBA POD ZEMLJO Ko je Branko začutil, kako ga je oblila voda, sprva ni imel toliko moči, da bi se bil mogel dvigniti, Tako neskončna slabost ga je obšla, da je vedel, da ji mora podleči, če se ne zgodi čudež. Toda kako naj se zgodi? Odkod naj pride pomoč, ko nihče ne ve, kje je. In... morda se je z njegovimi tovariši zgodilo isto kakor s profesorjem. Ce je potres, ki je uničil svetišče, presenetil tudi nje, da se mu niso mogli v pravem času umakniti in pobegniti? In kako zelo verjetna je ta domneva. Saj so mu rekli, da počakajo, dokler se s profesorjem ne vrneta. Kako je bilo še pred nekaj časa vse drugače. Takrat »o bili zdravi, veseli in bogati, zdaj pa. . Le en sam občutek ga je obhajal. Mraz. Voda je bila mrzla kakor led, da mu je hromila roke, vsega In vendar, prav ta voda mu je ohranila zavest, mu vrnila misli in razum. Nenadoma je začutil, da so postale njegove misli bistre in čiste. Potem ga je minul krč, ki ga je prej trdovratno iklepal v svoje klešče Razklenile so se mu rake, kakor bi bil nekdo prepilil težke okove, ki so ga mučili in mu niso dali, da bi se bil premaknil »Kako?« ga le vprašal glas v njem. Ni se zanj menil. Druge misli so ga prevpile. Vse svoje moči ie napel in se dvignil. V temi, ki je bila tako črna, da sploh nič ni videl, Je tipal naprej, opiraje se ob stene rova. »Kdaj pridem iz tega zakletega kraja?« je kriknil v obupu, ko je videl, da še noče biti konca, čutil je, kako voda, ki je po njej brodil, čedalje bolj narašča. In dere. Dere... Mrzel pot mu je stopil na čelo. Ali je to konec? Ni se upal samemu sebi odgovoriti na to vpražaije, čeprav je dobro vedel, kak-Sen bi bil ta odgovor. Rov se znižuje in to pomeni, da ne bo mogel priti skozenj. Moči so ga jele zapuščati. Obup se ga je loteval. „ . Malo nato je začutil, kako se tla pod njim znižavajo, kako postaja voda čedalje višja in čedalje bolj deroča. »Izgubljen sem,« je jeknil. Zdaj je že do prs brodil v vodi. Kolikokrat se je v zadnjem trenutku zadržal, da ni omahnil in padel v tok, ki bi ga bil odnesel bog ve kam In nikjer ni bilo Videti rešitve. Poguba je kakor pohlepna zver prežala nanj. Ali ji bo mogel uiti? Ne! Ta zavest ga je obhajala in ni je mogel odgnati. Kakor bi bil slep, je v temi taval naprej, nekaj ga je stiskalo v grlu kakor občutek, da se mora zdaj pa zdaj zadu-Mti. Od zadaj se je nekaj zadelo vanj; toliko da ni padel. Instinktivno je iztegnil roko in otipal nekaj kakor hlod. Krčevito se ga je oprijel. Potem pa je globoko stopi in zmanjkalo trni je tal. Omahnil je in voda, ki je drvela kakor hudournik, ga je odnesla. Toliko je bil ile pri zavesti, da je objel hlod. Zavrtelo se mu je v glavi. Zazdelo se mu je, da se je nenadoma posvetilo kakor blisk v temo in v tem blisku je zagledal njo, ki je ni nikoli pozabil. »Zora!« je vzkliknil. Podzavestno je še čutil, kako ga vleče voda naprej, potem je nenadoma spet vse izginilo v temi. Branko se je onesvestil. Ko se je potem čez dolgo, dolgo zbudil, je bil prvi občutek ta, da še zmeraj leži v vodi. Odprl je oči, toda videl ni skoraj nič. Le to je opazil, da ne leži več v rovu, da mora biti. nekje na zemlji, kajti hladen veter ga je zbadal v prezeble ude. Nad zemljo se je že razgrnila noč. Čeprav je bil zelo slab, je vendar zbral toliko moči, da je zlezel iz vode na obrežje. Tam je sedel v visoko travo, da se malo opomore od prestanih naporov. Zbrati je hotel misli, toda ni jih bilo; razbežale so se kakor ne bi bile njegove. Tedaj je za hribom vstal mesec. Njegova luč je malce razsvetlila okolico. Vstal je in pogledal okrog sebe Kraj, kjer se ie nahajal, mu je bil neznan. Torej ga je moral skriti podzemeljski vrtinec odnesti daleč od kraja, kjer so taborili. Vrtinec! Zdaj mu je šele vse stopilo v nejasnih obrisih pred oči. Spomnil se je trenutka, ko je omahnil v vodo, ko se je krčevito oklenil rešilnega hloda. Spomnil se je Zorine prikazni v blisku, vsega. »Ona me je rešila, ona.« si je šepnil. »Njena prošnja je bala to, njena ljubezen « Potem 1e pomislil na svoje tovariše. Kje so oni? Ali se jim je posrečilo uteči smrti, Id je prišla tako nepričakovano, da bi jih pobrala? Ali niso tudi oni žrtve strašne katastrofe, ki je bila vzrok smrti starega profesorja? Ko bi vsaj vedel, kje je! Ko bi vedel, kje je taborišče, da bi šel tja in bi se sam, na lastne oči prepričal. Stopil je v hrib, ki se je dvigal nad njim. Počasi je šel navkreber, sleherni korak mu je bil muka. In ko je prišel na vrh, se je ozrl naokoli. Nikjer kraja, ki bi ga poznal. Ko ne bi bila mesečina tako medla, da razen glavnih obrisov ni ničesar razločil! Oko mu je blodilo na vse strani, a ustavilo se ni nikjer. Šele ko se je že hotel vrniti s hriba, se mu je nenadoma zazdela pokrajina pod njim na levi nekam znana. Nehote je zavil tja in čedalje hitrejši je postajal njegov korak. Zagledal je veliko skalo in spoznal v njej vhod v svetišče. Kar mu je dal glas, je zaklical, da-je odjeknilo po dolini, toda v odgovor mu je prišel samo šibek odmev, ki se je izgubil v daljavi. Klical je Nadjo, Janeza, Mitjo, a nihče se ni oglasil. Potem je prišel do skale. Zavil je od nje proti jezeru. Tedaj pa mu je ušel krik groze. Jezera ni bilo več. Pred njim je zijala velika kotlina, ki jih ni videl dna. Ves je drhtel. Upiral je oči v neprodorno kotlino, kakor bi hotel iz teme izluščiti njene stene, ki jih je zastirala senca. Zaman! Nič ni videl. Torej so bile njegove slutnje resnica, ki jo je občutil v podzavesti. Torej se je zgodilo to, česar se je tako bal... Zdaj je bil prepričam, da je tako: gledal je pred seboj ostanke nekdanjega jezera, šele potem čez dolgo se je v njem zbudil zadnji up. Morda pa le ni res. Da bi pogledal še po taborišču--- Samemu sebi je zatrjeval, da je to samo slepilo, ki bi ga morda še za trenutek odvr-nilo od spoznanja resnice v vsej grozi. Stopil je med grmovje, si z rokami utrl pot med vejevjem in stopil na jaso, kjer bi bili morali stati šotori. Toda šotorov nI bilo... Samo ostanki enega so ležali zloženi na kupu. »Kaj je to?« se je vprašal. Zdelo se mu je, da sanja. Torej so se morda le rešili pred grozečo simrtjo! Stopil je h kupu platna in vzel majhen kos v roke Da, to je njegov šotor. Oni so se rešili in ker so bili prepričani, da sta se s profesorjem ponesrečila, so odšli... Izmučen je bil, da se je komaj držal na nogah. S poslednjimi močmi, pol v spanju je še sestavil šotor. Pod kosi je odkril še svojo odejo. Tudi to so pustili. Preveč so morali vleči s seboj, pa so to, česar niso mogli potrebovati, zavrgli In še slutili niso, kako bo to prav prišlo njemu, Branku. Legel je in med temi mislimi zaspal. Zjutraj s solncem je hotel biti buden. Dvaindvajseto poglavje POT ZA PRIJATELJI Čeprav je bil Branko skoraj sam svoja budilka, ki se je zbudila, kadar je le hotel, je vendar to pot njegov organizem odpovedal. Ko je drugo jutro odprl oči, je stalo solnce že visoko na nebu. Skočil je pokonci in si na svežem zraku pretegnil premrle ude. 2e med tem je premislil, kaj mora zdaj storiti. Iti mora za svojimi prijatelji. Samo da ne bi zgrešil poti... Tega se je najbolj bal. Toda potolažil se je z mislijo, da se bo lahko orijentiral po znakih iz starih časov, ki so jim kazali pot, ko so šli odkrivat zaklad. Da, zaklad. Nanj je bil skoraj pozabil. Sploh se mu je vse, kar je ležalo za njim, zdelo kakor nejasne sanje, ki jih bo moral še dobro premisliti, preden bo vedel, kako in kaj. Šel je proti votlini, kjer so bili začasno skrili dragocenosti Bila je prazna. Tovariši so zaklade vzeli s seboj. Prav zato se njemu ne bo treba truditi. Malo nato je bil pripravljen za pot Bil je svež in čil, kakor bi bil pozabil na vse trpljenje, ki ga je moral prestati minuli dan. Obraz mu je kar žarel od zdravja in časih mu je šinil čez obraz rahel nasmešek, če se je spomnil, kako je še včeraj obupaval nad rešitvijo. Toda ta nasmešek mu je kaj hitro pregnal bolesten občutek, ki ga je prevzel, ko se je spomnil žalostnega profesorjevega konca. Kako malo je manjkalo in tudi on bi bil ostal z njim v jami. Zložil je šotor in odejo in si oboje naprtil na rame. Potem je vrgel še poslednji pogled v dolino, ki je pokojno ležala pred njim, in se obrnil. Vzel ga je gozd. Dolgo časa je minilo, preden je našel pravo smer. Neprestano 1e moral paziti, da n£ zašel, kajti gozd je bil brez poti. Sledovi, ki bi jih bili morali pustiti za seboj njegovi prijatelji, so vsi izginili. Tla so bila peščena in ponekod skoraj kamenita. Edino, kar ie časih opazil in ga je potrjevalo, da je na pravi poti, so bile odlomljene zelene vejice, ki ji hje dostikrat opazil na tleh. Ves dan je korakal, da je prišel do konca gozdu. Zvečer se je utaboril, čeprav bi bil najrajši v temi nadaljeval pot. Toda vedel ie, da ne sme pretiravati Čeprav je morda danes čil in svež, mora vendar varčevati s svojimi močmi. V torbi je imel še nekaj jedi, ki jih je pojedel z veiiklm tekom Iz dračja je napravil majhno grmado, ki ga je grela, zakaj noči so bile že mrzle. Jesen je silila v deželo. Drugi dan opoldne je nedaleč zagledal Nadjin dom. Ustavil je korak in pomislil. Kako naj pride, da se ne bodo preveč prestrašili? Vsi mislijo, da je mrtev. Ko so videli, kako se je udrla zemlja, si nič drugega misliti niso mogli. In če ga zdaj nenadoma zagledajo živega in zdravega? »Bo že kako,« si je rekel in šel dalje. Čedalje večja je postajala hiša, ki je stala na samoti, čedalje bliže je bil svojim. In tedaj je zapazil nekoga, ki je pravkar stopil čez prag. Skoraj bi bil zavriskal. Janez je bil' V trenutku so ga minile misli, ki se jim je bil pravkar vdal. Na ves glas je poklical svojega prijatelja, ki se je začudeno ozrl, od kod prihaja klic. Potem ga je opazil. Od daleč je videl, kako presenečen mora biti, kajti Janez je obstal sredi poti kakor odrevenel, (Dalje prihodnič) Ženski vestnik Kako napraviš milo doma Vzemi 13 kilogramov masti, tri in pol kilograma milnega kamna (saponita) v kosih, 30 litrov mehke vode, 500 gramov soli in Se devet litrov mehke vode. 20 litrov vode, mast in milni kamen daS za en dan, preden začneš milo kuhati, v kotel brez lošča (iz bakra ali pocinkane železne pločevine) Naslednji dan spraviš mešanico počasi v kuhanje Ko je vrela pol ure, dodaš v oresledkih ostalo tretjino vode. Potem se mora milo, ki ga moraš večkrat premešati z veliko leseno žlico nepretrgoma kuhati dve uri in po) Ko se milo začema spuščati z žlice kot lep-l*»va snov »n ni več mastno vsuieš vant soli dodaš devet litrov v«>dt in pustiš; naj vre še pol ure da se bo dalo lepo rezati Mhlo nai se oMsdi v koMu Ns>s'°Hnv dan ga zrežeS v poljubno veUke kose k' i'h snodai os'rgai Potom daš milo za pol aH tri četrtine leta sušiti na zračnem DfVoru Milo je ootem oriprav !>eno za rabo Če ie zgora^ 5® mastno ga le treba dalj časa kuhati nreden mu dodaš soli in vode 7a fct*tt*«tt«* Vampi. Pol kile vampov v več vodah dobri. operi, nato pristavi z mrzlo vodo. Ko za-vro jih hitro ocedi n nalii sveže vode 'n naj počasi vro do mehkega Kuhane postavi na hladno da se shlade Nato jih zreži na drobne rezance Žlico mast razbili in «praži eno debelo, a drobno zrezano čebulo, korenček peteršilj, malo ohrovta in pora Vse drobno zrezano Ko zelenjava porumeni, potresi žlico moke. in ko tudi moka malo porumeni zaiij z juho. v kateri se kuhali vampi premešaj, in ko prevre dodai zrezane vampe malo oopopraj Če 'nnš dodai še žlico paradižnikove mezge Vse skupa! naj vre 5e četrt ure Zraven daš dušen riž žgance in slič-no Golaž. Četrt kile govejega mesa rreži na tenke kose 20 dek fabule drobno zreži m io n^ masti Drepra*i nato dodai meso in ga soraži da porumeni Zalii / malo vode ;n dodai žličico siadl" paprike %čep kumne maiarona in timiana m strok stlačenega česna Ko nrevre dodaj te šfir' na tenke lističe narezane kromnirje do čist. fn lepi Ce ?o pa čevlji zelo blatni jih umu i vodo in daj na »opito Če tega nimaš, nh nabaši s papirjem tn ko se posuše jih očisti * kremo Zamazane kopalne kadi. umivalnike 'n lijake očistiš takole V toplo vodo nareži mila da dobiš gosto kašo tei kaši pnmpšai «p malo salmiaka nato kad dobro namaži in pusti če7 noč Drugi dan vlij v kad še toole vode. v kateri si raztopila pest navadne sode m kad dobro zdrgn' in umij Lahko se po-služiš tudi krtače Zatem kad dobro 'zoer* s čisto vodo — Če se ie v kadi nabral vodni kamen, tedai tako kad zdrgni s salmiakovo sodo ki io dob š v drogeriji Sodo raztopi v malo vode in drgni po vodnem kamnu Ker se p« vodni kamen nobere po navadi le na dnu kadi. ie najboljše če pustiš čez noč sal-miakovo 9odo v kadi da bo tako raztopila vodni kamen Zonimiucsil X Ognjeno morje v Maracaibu V Mara-caibu v Venezueli ie te dni nastal ogenj v nekem nočnem zabavišču zaradi razpočenja plinske svetilke V kratkem času ie bilo vse mesto v plamenih. Računajo, da je zgorelo do 8000 ljudi. Maracaibsko jezero je prekrito z debelo plastjo nafte, ki se je v nekaj trenutkih izpremenilo v ognjeno morje. Takoj v začetku požara je zgorelo okoli 300 lesenih hiš, ki so stale tik ob jezeru. Boj s tem ogromnim požarom je bil čisto brez uspeha. Predsednik republike Aleazar je ukazal tridnevno narodno žalovanje. X Mesec dni v zraku. V Long Beachu na kalifornijski obali sta vzdržala dva letalca v zraku 30 dni in šest ur ali 726 ur, ne da bi se bila spustila na tla. Ko sta končala svoj polet, sita se zgrudila m so ju morali odnesti. Dosegla sta pa nov rekord. Za vsak dan svojega poleta sta dobila 100 dolarjev Pred leti so plačevali za letalske rekorde mnogo več. Zadostovalo je ostati v zraku nekaj minut, pa je dobil zmagovalec lovor j ev venec in obilno nagrado X V dvanajstih urah čez morje. Sredi oktobra sta poletela francoska letalca Codos in Guillaumet s svojim letalom iz Pariza v Rio de Janeiro v Južni Ameriki. Tesno zaprte kabine so omogočale štiričlanski posadki, da je letela povprečno v višini 7500 m in se povzpela tudi do 9000 m. ne da bi ji bilo treba uporabljati naprave s kisikom. Polet je trajal le 12 ur, ker v taki višini ni nikakih motenj več. Tudi viharjev ne čutijo tako visoko X Golobe pistnonoše so uporabljali v vojni že pred 2000 leti Kljub radiu in brzojavu ima vsaka vojska v vsaki državi golobe-pis-monoše za poročevalsko službo Voiaštvo tako zelo ceni svoie pernate zaveznike da se navzlic vsemu tehn;čnemu napredku noče ločiti od njih Golobe-pismonoše so uporabljali v voin"v *e v n rdavneiših sacih rr". 'eta 43 pred Kr rojstvom rimski general Antonij oblegal Madero je bi! poveljnik obleganega mpsta po golobih-pismonoših v zvezi r Bratom. rmskim nasorotn'kom Antonija x Varčevalni ukrepi v Nemčiji. Nemško prehranjevalno ministrstvo objavlja s posebnim razglasom, da se morajo prijaviti lastniki vseh nad 50 cm visokih psov, da bodo dobili zanje posebne pasje živilske izkaznice. S temi izkaznicami bodo lahko kupili za svoje živali do 250 gramov kosti in me?nih odpadkov ali pa posebnih pasjih kolačev Prvenstveno pravo do nakupa živil za pse imajo lastniki lovsk'h, policijskih in dresiranih psov in psov čuvajev Za pse, ki so manjši kakor 50 cm smejo prodajati mesarji mesne odpadke, ki so za ljudi neužitni, in na kosti. Pač pa je prepovedano gostilničarjem in re-stavraterjem prodajati ostanke jedil in mesa za pasjo prehrano. — Tvornice koles sporočajo vsem odjemalcem, da bodo odslej dobavljale kolesa brez gumijevih pla*čev in cevi. Te si mora nabaviti kupec v trgovini s kolesi na predložitev posebne irk^m'ee. Po- Poziv zaostalim __naročnikom! Ze večkrat smo Vaa pozvali na poravnavo naročnine »DOMOVINE«, a žal Se danes niste tega storili. Ponovno Vas prosimo, da nam poravnate ta mali znesek po že poslani položnici. Ako ste položnico izgubili ali založili, pifilte po drugo, katero Vam bo uprava radevolje poslala. Zamudniki nam delajo samo nepotrebne stroške in delo, zato bo uprava »DOMOVINE« v nodoče morala vsakemu zaostankarju zaračunati manipulacijske stroike, kdor ne bo točno In pravočasno plačeval naročnine. Priporočmo vsem tistim, ki zaostajajo a poravnavo naročnine, da si urede glede plačevanja po sledečem redu: Kdor ne more naenkrat nakazati din 36.— za celo leto, naj pošlje le za pol leta din 18.- in če ie tega ne zmore, pa vsaj za četrtletje din ».—, ker ta mali znesek pa lahko vsak brez izjem« odstopi »DOMOVINI« brez kakih težav. Pogoj plačevanja naročnine »DOMOVINE« j«, da se poravna vedno vnaprej in ne nazaj. Zavedajte se vsi tisti, ki ste prt tem prizadeti, da »DOMOVINA« ne more izhajati brez denarja. Razumljivo Je, da tma »DOMOVINA« veliko stroškov pri tisku in porabi papirja, katerega mora točno vsak mesec sproti poravnati. Kdor ne bi izpolnil svoj« dolžnosti, bomo brezpogojno konec leta izročtli terjatev poštni upravi, da pobere ona dolžni znesek od vsakega takega naročnika. Ker pa Je na ta način plačevanje naročnine za Vas dražje, Je najbolje, da nam Se ta mesec nakažete zaostanek. Naše geslo Je, plačaj takoj, kakor Ti uprava redno vsak teden pošilja »DOMOVINO«. Uorava „Domovine" sestniki starih koles lahko dobe nakaznice za nove plašče in cevi šele potem, ko oddajo na določeno mesto izrabljene plašče in cevi. Od 10. novembra dalje je prepovedano prodajanje predmetov, za katerih prodajo so potrebne posebne izkaznice, tudi vsem tujcem, ki se mude v Nemčiji. Do 15. t. m. je bilo prepovedano v vsej Nemčiji tudi prodajanje krojaških potrebščin. Od 15. t. m. dalje pa je dobil vsak krojaški obrat posebne izkaznice zs nabavo teh predmetov. Prisilno delo za Poljake na zasedenem oztmlju. Po vesteh angleških listov je novi nemški guverner za zasedeno Poljsko Frank izdal ukrep, ki določa za poljsko prebivalstvo prisilno delo. Prisilno delo bodo urejevala nemška oblastva po potrebah nemškega gospodarstva. Od prisilnega dela ne bo nihče izvzet. Nemška oblastva so poostrile ukrepe proti zahrbtnemu vojskovanju, s katerim se morajo še vedno boriti po vsem poljskem ozemlju, kjer ostanki poljske vojske in tudi civilno prebivalstvo napadajo nemške vojake in člane narodnosocialističnih varnostmh oddelkov. Kjer katerega Nemca ubijejo, dado nemška oblastva, če se to zgodi v naseljih, iz vseh bližnih hiš postreliti po enega človeka. Truplo ubitega Nemca in trupla postreljenih Poljakov ležijo nekaj časa sredi kraja, kjer se je zgodil umor. X Izpadanje las se lahko prepreči. V bolnišnici kolumbijskega vseučilišča v Ameriki izvršujejo operacije, ki preprečujejo izpadanje las in nastajanje pleše. Pleša nastane po tamkajšnjih ugotovitvah na ta način, da koža na glavi ne rase v enakem razmerju kakor glava sama. Zato postane koža na glavi počasi preveč napeta. Z natančnimi meritvami je bilo pri vseh plešcih mogoče ugotoviti to nesorazmerje med velikostjo lobanje in kožo na glavi. Ko se koža napenja, lasne korenine v njej ne dobe več zadostnega krvnega dotoka in lasje začnejo izpadati. Z operacijami pa napeto kožo rahljajo, tako da žilice lasne korenine spet lahko zalagajo s krv- RADIO LJUBLJANA od 26. novembra do 3. decembra Nedelja, 26. novembra: 8.00: Jutrni pozdrav. 8.05: Sramel »Štirje fantje«. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (prior Valerijan Učak). 10.00: Slovenske narodne (plošče). 10.15: Violončelo (Cenda Sedl-bauer) ob spremi je vanju klavirja (prof. Pavel Šivic). 11.00: Zvoki za oddih: Brata Goloba igrata na dveh harmonikah, vmes plošče. 12 30: Poročila, objave. 13 00: Napovedi. 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. 17.00: Kmetijska ura: Stanovsko zastopstvo slovenskega kmeta (inž. Suhadolc Jože). 17.30: Veselo popoldne (Kmečki trio; vmes bo pel Mirko Premelč). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Mihajlo Vatrovič, prvi srbski arheolog in muzeolog. 19.40: Objave. 20.00: Davorin Jenko. Ob lOOletnici rojstva. Napisal Joža Vombergar (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 21: Spominski koncert ob lOOletnici rojstva Davorina Jenka. 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Ponedeljek, 27. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Poročila, napovedi. 7.15: Pis?n venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Veseli bolgarski napevi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski Sramel. 14.00: Poročila. 18.00: Zdravstvo mladostne dobe: Poklicna priprava za življenje, (dr. Anton Brecelj). 18.20: Drobne reči za vesele ljudi (plošče). 18.40: Primorska v času prosvetlienesa absolutizma (dr. Jože Lov-renčič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: lOOletnica rojstva dr. Radiča. 19.40: Objave. 19.50: O družabni uglajenosti (Fran Govekair). 20.00: Ljubljanski godal- ni kvartet 20.45: Koncert radijskega orkestra. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Pisana šara (plošče). Torek, 28. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Poročila, napovedi. 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11.00: Šolska ura: Našim izseljencem, akademija (izvajala bo I. dekliška meščanska šola v Ljubljani). 12.00: Poskočnice (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra] 14.00: Poročila. 18.00: Obisk pri severnih Slovanih (plošče). 18.40: Zgodovina — božji načrt (Fran Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Grieg: Sonata v G-duru op. 13, za violino in klavir (plošče). — 20.30: »Fantovske (radijski moški oktet in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Citra-ški trio »Vesna« Sreda, 29. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Poročila, napovedi. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) 12.00: Španske pesmice in plesi (plošče). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Resni zvoki in veseli ritmi (plošče). 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura: a) Narodnoobrambno delo in mladina (prof. Etbin Boje), b) Za mlade naravoslovce (Miroslav Zor). 18.40: Kmet., šola in izobrazba (dr. Vinko Brumen). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. 19.40: Objave. 19 50: Fotografiranje v naravnih barvah (Fran Bajd). 20.00: Rubinsteinovi dvospevi (Poldka Zupanova, Kalin-Vedralo-va) s spremljevanjem klavirja (prof. Šivic). 20.45: Plesna glasba (plošče). 21.15: Komorni trio (Campa — flavta, Ravbar — klarinet, Loparnik — fagot. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Tamburaški septet četrtek, 30. novembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Poročila, napovedi. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Ljudski napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Salonski kvartet 14.00: Poročila. 18.00: Radostni zvoki (dekliški zbor »Vigred« in radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Nacionalni značaj našega sladkovodnega ribarstva (dr. Slavko Mužinič). 19.40: Objave 19.50: Vzroki izseljevanja (Rozman Jože). 20.00: Koncert pevskega zbora »Ljubljanskega zvona«. 20.45: Reproduci-ran koncert simfonične glasbe. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Petek, 1. decembra: 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Šolska ura: Proslava narodnega praznika (izvajala bo ljudska šola iz Most). 10.00: Prenos iz ljubljanske stolnice. 11.00: Koncert jugoslovenske glasbe (radijski orkester). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Bežigrajski pevski zbor. 14.00- Po naših gorah in dolinah (plošče). 17.00: Medved. Viljem Ostrovhar, zgodovinska igra (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50: Mlakarjevi zbrani spisi (dr. Josip Wester). 20.00: Rezervirano za prenos. 22 00- Napovedi. 22.15: Dvorak: Slovanski plesi (plošče). Sobota, 2. decembra: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi. 7.08: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12.00: Veselo naj plošče v venčku donijo, za lep in zabaven spored poskrbijo. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Veselo naj plošče v venčku donijo. 14.00: Poročila. 17.00: Otroška ara: a) Dr. Magajna: Račko in Lija, 9. branje (bral bo avtor sam), b) Pavliha, lutkovna igra (člani radijske igralske družine). 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za delopust bo igral radijski orkester. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Vesel živalski krog. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za dober konec bo igral radijski orkester. Oglašujte v »Domovini« MALI OGLASI , KivujAaKfcoA POMOČNIKA i za fina dela sprejmem takoj v stalno službo. Oskrba v hiši. Vaučko, Hrastnik. ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj Franc Zniderič, Terezija, Loke 56, Trbovlje I. MALO POSESTVO PRODAM. Redi se ena krava in par prašičev, Poizve se na upravi lista. PRODAM POSESTVO, vse v dobrem stanju, 3 njive, travnik, gozd, 2 uri od Laškega, 10 minut od ceste proti Sv. Rupertu. Cena 12.000 din. Josipina Pušnik, Trobnidol 41, Sv. Ru-pert nad Laškim, pošta Sv. Jurij ob juž. železnici. i POSOJILA na vknjižbo hiš v mestih in na kmečka posestva po 6°/o obresti na dolgoročno odplačilo nabavljamo, prodajamo hiše, posestva, gostilne itd. Realitet, Zagreb, Vla-ška 2/II. Za odgovor pošljite 3 din v znamkah. VLOZNE KNJIŽICE i Prve Hrvatske štedionice in njenih podružnic kupuje in plača največ, takoj in v gotovini. Realitet. Viaška 2/II., Zagreb. POPOLNOMA ZASTONJ dobite začetek velikega ljubezenskega romana »Ljubezen španskega častnika«, če še danes pišete upravi »Družinskega tednika« Liubllana. Miklošičeva 18. CEPLJENO TRSJE sadno drevje, divjake, nudi Ziher Fra-njo, Zamušani, p. Sv. Marjeta, Moškanj-ci. Zahtevajte cenik! NOV REOILEN PRAŠEK »KfclULN« t» praiiCe — Vsak kmetovalec si lahko JBL jStjlkl hitro to s tnali ml stroški 9lMDMft sredl 8VOje P™*** Zado. ttuJe i ta vitek za 1 praAlfla ter stane 1 za*. 9 din, po pofttl 11 din. S «a», po poAtt 24 din, « sav po podtJ 30 din Mnog» zahvalnih pisem. MOSTOVA ESENCA MOSTIN Z naSo umetno «senco Mostln al lahko vsakdo a malimi strofikj pripravi tzhurno. obstojno la zrtra- h »o domačo pljato Oena \ M i ' 1 s teki s» 180 Utrov din A/> 20 - po pofitl (lip 88 —| *%J> 2 stekleni« po pottt / din 88. 3 steklenice po podu din 78.— Pad te, pravi »Redln« in »Mostln« se dobi samo a gornjo sliko In ga prodaja za kranjski del Slove* nI Je drogertja K A Na I.juhi Jana. «Idnvaka nI I a. Za Štajerski del Slovenije In Prekmurje pa samo drogerlja H ANO, Maribor — On»pn*ka ulica 34. SAMO " DIN 49.SO Bt. 62.300 Anker ur» pravt »vicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep k ro m. 1 r a n okrov • pismeno garancij« Din 49.50 6tev. 82.301 ista a osvetljenimi kazalof In številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik, k) vam ga pošlje svitanj ln pofrtnln» prosto NOVOST! Ljubljana 6 Lastna protokollrana tovarna ur v Svlci,