(mmm ESSGLAS Uto XLIV - št. 70 - CENA 20 d in Kranj, petek, 6. septembra 1991 KRANJ, Koroška 2, tel. 217-687 Delovni čas: od 8. - 12. ure in od 17. - 19. ure VAŠA ZAVAROVALNICA CROATIA ZAVAROVANJE D. D. ♦ MERKUR * KOPALNICE GORENJE septembra 15% CENEJE VOJAŠKA OPREMA ČAKA NA ODHOD - Na tirih kranjske železniške postaje je v približno dveh tednih nastala kompozicija z okrog 60 vagoni, na katerih je poleg manjšega dela vojaške tehnike nato-yorjena intendantska oprema iz kranjske vojašnice in oprema iz vojaških stanovanj, 35 vagonov z vojaško opremo pa stoji na Bohinjski Beli. Čeprav bi vojaško opremo z Gorenjske morali odpeljati že 31. aygusta, še vedno čakajo na formiranje kolone in njen odhod. Kot smo izvedeli v pokrajinskem štabu TO za Gorenjsko, so razlog za zamudo zlasti težave s prevozom po hrvaških železnicah. S. S. - Fo-fo: G. Šinik ^ružine s Hrvaške bežijo pred vojno Prihajajo brezdomci ».ra«j, septembra - Vojna na Hrvaškem je prignala v Slovenijo dru-z'°e, ki so v vojni agresiji ostale brez strehe nad glavo ali so se v trahu za svoje otroke umaknili minam, granatam in večnemu no-"cm.ii strahu. Tudi v Kranju so si begunci poiskali zatočišče pri Sv°jcih in prijateljih. Pri Slovenski demokratični zvezi v Kranju so *e sklenili s skromno denarno pomočjo zavzeti za begunce in brez- šli na varno v Nemčijo. Tudi mlada družina iz Našic si je zaradi majhnih otrok poiskala varen dom pri sorodnikih v Kranju. Kaj bo z njimi, če se bo agresija na Hrvaškem nadaljevala, če se dolgo ne bodo mogli vrniti, če sploh ne bodo več našli svojih domov... Da bi jim olajšali vsaj obdobje begunstva na Slovenskem, jim je SDZ iz Kranja namenila nekaj denarja. Kot napovedujeta Ljubica Erjavec in Miro Vukovič, bo Slovenija v čakalnici Torkova pričakovanja, da nas bo Avstrija priznala kot samostojno in neodvisno državo, so bila preuranjena. Avstrijska vlada je disciplinirano spoštovala voljo večine Evropske skupnosti in je s priznanjem počakala. Da se bo to zgodilo, je dala slutiti ponedeljkova izjava italijanskega zunanjega ministra De Michelisa, kije dejal, da upa na razumno ravnanje Avstrije. Pomenljive so njegove besede, da Italija želi le sodelovati pri uresničitvi nove Jugoslavije in da bi takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške pomenilo le novo prilivanje olja na ogenj vojne na Hrvaškem in verjetno tudi v Bosni in Hercegovini. Slovenija tako ostaja v čakalnici za priznanje samostojnosti, čakajoč na razplet jugoslovanske krize. Če gre verjeti besedam odločilnih politikov Evropske skupnosti, potem gre, cinično rečeno, nadaljevanje vojne na Hrvaškem v prid našemu priznanju, saj, kot ponavljajo Evropejci, bo ena od kazni za ljubitelje ognja in meča priznanje Slovenije. Sicer pa bomo še nekaj časa greli svoj stolček v čakalnici, postopoma dobivali pozitivne točke in končno prišli do cilja. Upajmo, da bo to oktobra, ko se izteče brionski moratorij, ki ga Slovenci vzorno spoštujemo, čeprav smo morali s podpisi na Brionih, pa kasneje v Beogradu ugrizniti v kislo jabolko. Seveda pa je treba, ne glede, kateri scenarij mednarodnega priznanja Slovenije bo uporabljen, graditi intenzivno in predvsem usklajeno ter učinkovito zunanjo politiko. Prehitro napovedovanje, kdaj nas bo kao priznal, pa je sila tvegano, kar kaže zadnji primer napovedi avstrijskega priznanja, in pred tem napovedi, da nas bodo priznali že takoj ob junijski razglasitvi samostojnosti oziroma kasneje, ko nas je napadla jugoslovanska armada. Stvari je pač treba trezno in realno razsojati, saj postaja mednarodno priznanje pravi slovenski križev pot. Slovenska delegacija odhaja na jutrišnjo mirovno konferenco o Jugoslaviji v Haag z nekaterimi pomisleki, čeprav, kot je dejal v sredo zunanji minister dr. Rupel, z mirno vestjo in čistimi računi. Evropi še vedno diši neka nova enotna Jugoslavija, čeprav se tega izraza izogibajo. Vendar bo imela centralistična jugoslovanska rešitev v Haagu veliko zagovornikov. Razen dela evropskih ministrov, pa verjetno tudi samega koordinatorja konference, britanskega lorda in bivšega zunanjega ministra Carringtona, bodo to polovica zveznega predsedstva, kije povabljeno v Haag in predsednik zvezne vlade. Konferenca bo odločala s soglasjem in ne po jugoslovanski metodi preglasovanja, vendarle je naklonjenost obnovi Jugoslavije in s tem odlaganja priznanja samostojnosti nekaterih jugoslovanskih republik realna. Posebej še, če bosta Srbija in armada zaigrali na balkansko finto, s katero so že nekajkrat speljali Evropsko skupnost na led. Orožje lahko za kratek čas umolkne, da bi se pokazali v najlepši luči in s tem vrgli novo prgišče peska v oči razsodnikom v jugoslovanski krizi, potem pa se utegne nadaljevati stara pesem: v Jugoslaviji bodo še umirali nedolžni ljudje, Evropa pa bo zlagala na kup nove in nove papirnate deklaracije. • J. Košnjek stranka odprla tudi poseben žiro račun, vse ljudi dobre volje (zlasti v Sloveniji živeče H nate) pa prosita, naj svojo solidarnost izkažejo s prispevki za begunce. Več o beguncih s Hrvaške si boste lahko prebrali v torkovi številki Gorenjskega glasa. • D. 2., foto: A. Gorišek Skupaj z Ljubico Erjavec iz SDZ Kranj smo obiskali naj-Pfej pobudnika za to solidarnostno akcijo Mira Vukovica, nato pa še nekaj pribeglih dru-ž,n< ki so našli zavetišče pri *v«jcih in prijateljih v Kranju. J°-letna Ane iz Novske je z dvema vnukoma, starima 4 in 5 let< pri bratu v Kranju. Mesec dru je s sorodniki živela v stal-ne,n strahu pred napadi jugoslovanske ter0 te armade in četniških fistov, pred tednom dni pa .je pribežala v še vedno varno Slovenijo. Kdove ali njihova hiša še stoji, novic od doma namreč ni, kolikor jih slišijo na radiu in televiziji. Tudi begunka iz Saborskega pri Ogulinu, ki -je pri sorodnikih v Kranju, je doma pustila vse premoženje in brez vsega ubežala najprej v Zagreb, od tam pa v Kranj. Na Planino je k sestri pribežala družina s tremi otroki in še njihovi prijatelji, ki so kasneje od- £'*n ponovno na dražbi Utat ^P^mbra * Ponovna dražba za begunjski Elan bo 16. sep-Sa» ^klicna cena bo s 75 milijonov mark s prve licitacije /manj-** bft1* ^ milijonov mark, vendar pričakujejo, da tudi tokrat kupca *e biii^1""1' *° namr<* Pr<^ kratkim dogovorili, da na licitaciji krsifcL nas<0P'"' *n d* kodo do konca septembra stečajnemu senatu Rai^S sodišča predlagali neposredni nakup Elana, ponudili pa Mi \f ^ot ^ milijonov mark. seveda v dinarski protivredno- ■ Neposredni odkup in pretvorb > delniško družbo si želijo tudi v tafcWtt« k« zdaj dobro posluje, čeprav mu zlasti v zadnjih mesecih ni-»i bilo lahko. UDtt't- "aJ ^' * imenu upnikov kupilo podjetje Comel, ki so ga VL ustanovili > ta namen, med ustanovitelji so poleg velikih hr-kiJ,r "P^kov tudi Ljubljanska banka d.d., Gorenjska banka iz " •» drugi. • M. V. SLOVENSKI HRANILNICA POSOJILNICI Kranj ■ PRIMSK0V0 Likozarjeva 1 - obrtno združenje ekspozitura Tržič Cankarjeva 1 UGODNE LETNE OBRESTNE MERE za mesec september sredstva NA VPOGLED 77,7 % 1-mesečna VEZAVA od 118,8 do 190,2 % glede na višino zneska 3-mesečna VEZAVA od 193,0 do 206,9 % 6-mesečna VEZAVA od 198,6 do 215,5 % Posebne ugodnosti za hišne svete in skupine občanov, ki želijo obogatiti svoja sredstva! Plačilo s položnico pri nas pol ceneje: provizija 0,5 %. telefon KRANJ 212-857 telefon TRŽlC 50-189 vse vaše denarne skrbi SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA uredi! odprto od 7. - 14.30 ure odprto od 8.-15. ure Pravi čas in trenutek Na gospodarskem področju je Slovenija danes zelo odvisna od jugoslovanskega triiŠČa. Prav ta odvisnost pa otežuje tudi prodor na zahodni trg, v svet. Med razlogi za to je zelo pomembna kakovost, ki se je doslej utapljala, in se še vedno, v jugoslovanski kakovosti recimo ohlapnih in nezanesljivih blagovnih znamk. Morila ima Slovenija danes za spoznanje boljšo kakovostno raven kol drugi deli Jugoslavije. Vendar je nujno, da se slovenski proizvodi odlepijo (ul te jugoslovanske zaviralne splošnosti, Takšna ocena Maksa Bastla. ministra za trgovino Republike Slovenije, je bila v sredo v Kranju eden poudarjeno izrazitih argumentov, da s prvim specializiranim sejmom Slovenski proizvod-slo-venska kakovost, ki ga bo v torek v Kranju odprl predsednik slovenske skupščine France Bučar, prestopimo prag jugoslovanske utapljajoče se splošnosti in na gospodarskem področju uveljavitve lastne državnosti. Sejem s pobudo, ki se je začela in oblikovala od lani naprej v Kranju, je prvi korak. Prva ga je takoj podprla tudi kranjska občina. Zdaj je uresničevanje te "kranjske" sejemske ideje že tudi izziv za izoblikovanje zaščitne znamke visoke kakovosti izdelka. Kot je poudaril minister za informiran je Jelko Kacin na novinarski konferenci v Kranju ta teden, naj bi ta sejem zarezal v dosedanjo prakso našega gospodarstva in trženja ter spodbudil in poudaril promocijo naše državnosti. To je hkrati tudi izziv državi Sloveniji, da na tem področju določi pravila, opozarja predsednik kranjske vlade in predsednik organizacijskega odbora lega sejma Vladimir Mohorič. Znak Slovenska kakovost, ki naj bi odprl vrata našim izdelkom na svetovnih policah, pa je tudi v pravem trenutku in času, kot ocenjuje predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Prane Horvat, s sejmom dregnil tudi v naš gospodarski miselni prostor. Državnost in kakovost s slovensko znamko trženja v svetu morata spremeniti tudi sedanje razmerje, ko smo 19 odstotkov izvozili. 23 odstotkov pa prodali na jugoslovanskem trgu. Nezadovoljstvo nad takšno gospodarsko (neuspešnostjo pomeni tudi oblikovanje drugačne gospodarske miselne kakovosti. # A. Zalar SNOVANJA 1. SLOVENSKI SEJEM SLOVENSKI PROIZVOD - SQ KRANJ, 10.-13.9. '91 LAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA ■■■■■■■■ VPIS IN INFORMACIJE ® 064/622-76' GLAS 2 STRAN N O V I C E I N D O G O D K I Petek, 6 septembra 1991 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Vroče meje V teh razburljivih časih prihajajo na dan nove in nove vroče, pa tudi nevarne teme. Nedvomno gre v tem primeru :a dve občutljivi področji: za notranji meje med republikami v Jugoslaviji in za položni narodnostnih manjšin v Jugoslaviji oziroma v bodočih državah na sedanjem jugoslovanskem ozemlju. Evropska skupnost in Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju sta med tremi točkami postavili na prvo mesto med izhodišči za mirovno konferenco 0 Jugoslaviji nespremenljivost notranjih jugoslovanskih meja oziroma spremenljivost na osnovi mirnega in sporazumnega dogovora, ob njem pa spoštovanje pravic vseh ter upoštevanje interesov republik in narodov, Temeljna izhodišča se medsebojno prepletajo, vendarle so meje postavljene na prvo mesto, pa tudi možnost njihovega spremiti Janja ni izključena, /a to pripravlja Evropa posebno arbitražo. .sesia\ljeno iz vodilnih ustavnih in pravnih strokovnjakov iz držav, člani Evropske skupnosti. Jugoslovanske notran/e meje so nevarno vroče, l se skupaj se Začenja pri osnovnem problemu, ali so naše notranje meje meddržavne ali samo administrativne Slovenija. Hnaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija trdijo, da so medrepubliške meje v bistvu meddržavne. Srbija in Črna Gora pa trdita, da so le meje samo umetne, administrativne. Tudi i: predpostavke o administrativni naravi meia izhaja sedanja agresija Srbije in federalne armade na Hrvaško. Agresija na/ bi se končala na zgodovinskih srbskih me/ah v Liki, Dalmaciji. Krajini. Kordunu. Baniji, Sremu, Slavoniji in Baranji. Tega nihče iz srbske politike, bodisi vladajoče ali opozicijske, več ne skriva, lak cilj in pogoj, da bodo dali samostojni Hrvaški mir. si zastavljajo tako v vladajoči srbski socialistični stranki kol v strankah Vuka Draškoviča. Vojislava Seslja in zadnji dni tudi v Srbski narodni stranki, ki jo vodi Milan Paroški. 'Zasedba položajev ob tej meji velike Srbije še pred začetkom mirovne konference o Jugoslaviji je srž srditosti napadov na Hrvaško, kjer napadlci ne izbirajo sredstev in ne ciljev Očitno ne zaležejo opozorila Zahoda, najglasnejši fe Genscher, da naj Srbija in armada ne računata na ozemlja, ki si ga bosta prisvojila s silo. Boj za meje se nadaljuje in vprašanje je. kdo ga bo ustavil. Še posebej za to, ker Evropa posredno pristaja tudi na sporazumno spremembo meja. Ob srhskohrvaški meji postaji/ tudi aktualne tudi meje Bosne in Hercegovine. V tej republiki je v sredo zavrelo \a pragu /e spopad med Srbi in Muslimani v tej republiki Dva mrtva člana Stranke demokratične akcije sla znanilca te-$0. Spisek spornih in nevarnih jugoslovanskih notranjih meja še ni končan. Cc Srbija sili na sever, bo tudi na jug, proti Makedoniji. Sešel j je bil pred dnevi nevarno jasen: Makedonija naj ne sanja o svoji samostojnosti, lahko se pogovarjamo samo o južni Srbiji. Mogoče smo Slovenci res lahko še srečni, da je naša južna meja se najbolj ČiSta in najmanj sporna v Jugoslaviji. Najemnika za Vilo Bistrico iscejo Tržič* septembra - lržiški izvršni svet ugotavlja, da bo >zdrževanje nekdanje protokolarne Vile Bistrice pri Sv. Juriju nad Tržičem zanj le prevelik zalogaj. Za objekt, za katerega bi se kje v zahodnem svetu interesenti kar spopadli, pri nas ni posebnega zanimanja. Pa vendar bi bil morda za koga enkratna, edinstvena priložnost. V kratkem jo bodo Tržičani javno ponudili v najem najboljšemu ponudniku. Vila Bistrica s svojci dominantno lego na strmi skali visoko nad Tržičem je bila včasih last tržiških tovarnarjev, po vojni pa je bil vse do I. aprila 1990 protokolarni objekt SRS. kamor so zahajali znani slovenski in jugoslovanski kulturni in politični delavci. Največ se je tu zadrževal Josip Vidmar, večkrat pa je v vili gostoval tudi Miroslav Krleža, obiskal jo je Emil Adamič, gostila pa je se vrsto znanih imen. Vila sicer danes ni več tako oskrbovana, kol je bila nekoč, za to pač ni denarja, vendar bi se z. manjšimi sredstvi spel dalo obnoviti in poživiti vrt, bazen, teniško igrišče in notranje prostore ponuditi za različne priložnosti. Za sam gostinski objekt višje kategorije niti ni primeren, kajti premalo gostov bi hkrati bilo lahko tu - namenjeno bi jim bilo lahko le okrog 10 sob - zelo primeren pa bi bil za razne kulturne prireditve in poroke, s katerimi so v Tržiču že začeli, za sprejeme tujih poslovnih partnerjev raznih podjetij, ki bi radi dali dogodku še poseben poudarek. Za vilo so se zanimali že nekateri naši svetovno znani umetniki in kulturniki, saj bi bila vila enkraten ambient za glasbene večere in še bi se našlo zamisli. Tržiški izvršni svet predvideva, da bodo z objavo prišli interesenti še z novimi idejami. Zadržek je le-ta, da vilo zaradi trenutni) še neurejenega lastništva ne bo moč veliko preurejati; služiti bo morala namenu taka, kakršna je, le z malo popravki. Vendar, če bi se našel pravi, s pravimi zamislimi, bi z njo lahko zase in za občino iztržil lepe denarce. • D. Dolenc Obvestilo sindikata Železarne Jesenice KNSS Neodvisnost Poslovodstvo si grabi družbeno premoženje Agromehanika Hrastje 52 a -g? 064/324-033,324-034 l stanovitelj in i/dajalel]: Časopisno podjetje GORENJSKI Cit.AS. KRANJ_ l redimka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poud.it kom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: han Hi/jak___ Direktor in glatni urednik: Marko Valjavec_ Odgovorna urednica: I eopoldina Bogataj_ Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože KoSnjck, l.ea Mencinger. StOjan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-^lchir. Andrej Zalar, Štefan /argi_ Oblikovanje: Igor l'okorn_____^ Tehnično urejanje: ho Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vo/lić: Fotografija: Gora/d Šinik_ Tisk: Podjetje DELO - TCR. Tisk Časopisov in revij, Ljubljana_ tredniStvo: Moše l'ijadeja I. telefon: 21 1-860, 211-835. telefav 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: (064) 215-366 Cesta JLA 16. telefon: 218-463, telefax: Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na »VU> malskem od/ivniku; uradne uie vsak dan 7 - 13.30. ob sredah do 16.30_ (\iM>piv rzhuja ob torkih in petkih. Cena izvoda 20.00 din Naročnina: trimesečni obračun za III. trimesečje 1991 500.00 din. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS. 7/91). Jesenice, 4. septembra - Zaradi informacijske blokade in onemogočanja delovanja sindikata Neodvisnost v Železarni Jesenice je ta sindikat izdal sporočilo, v katerem razkriva odnose v upravnem odboru Železarne, izvajanje določil kolektivne pogodbe, odnose z drugim sindikatom ter svoj pogled na zakona o lastninjenju in denacionalizaciji. Za predstavnika delavcev v je maso osebnih dohodkov. Ob upravnem odboru Železarne trdi- tem pa se povečujejo plače in šte- jo. da ravna po navodilih direktorja in ne v prid delavcev, da je sestavljen (z eno samo izjemo) iz ljudi, ki so prej gospodarili v dogovorni ekonomiji in nosijo del krivde za katastrofalno stanje v Železarni. Upravni odbor tudi ne odgovarja na vprašanja in pobude sindikata Neodvisnsot. Pod vodstvom sedanjih poslovodnih delavcev pa je tovarna že dolga leta v izgubi in na grbi slovenske družbe, brez izgledov, da bo kaj bolje. Zato bi jih bilo po mnenju tega sindikata treba zamenjati, ne pa da si pri enaki odgovornosti za delo samo povečujejo plače. Pripombe imajo tudi k izvajanju kolektivnih pogodb, češ da takoimenovani delodajalci spoštujejo le tista določila (zlasti pri plačah), ki so v prid njim. Kot vzrok navajajo zakon, ki omeju- S seje izvršnega sveta vilo ljudi, plačanih izven kolektivne pogodbe. Zahtevali bodo spisek teh ljudi ter poizvedeli, kdo jih je določil in kdo ugotavlja njihovo odgovornost. Vsi, ki boluje-jo 3 mesece, so upravičeni do solidarnostne pomoči v višini ene plače, a se to doslej ni zgodilo. Delodajalci so si sami postavili tarife k-ot nadaljevanje kolektivne pogodbe, ni pa niti jasno, do katere skupine so menedžerji in do katere delavci s posebnimi pooblastili. Nikjer tudi ni evidentirano zmanjšanje izplačila OD. kot ga določa kolektivna pogodba, da bi to lahko upoštevali pri lastninjenju. Še vedno niso podpisane pogodbe med delavci in podjetjem, delavci so oškodovani tudi zato. ker niso bili izplačani inovacijski prihranki - ustavljeni so bojda po nalogu direktorja. Stanje se še slabša Tržič, 3. septembra - Člani izvršnega sveta so ob pregledu gospodarsko-finanČnih gibanj v obdobju januar - junij 1991 lahko ugotovili, da se stanje v tržiškem gospodarstvu le poslabšuje. - Večjo skrb posvetiti mladim, ki iščejo prvo zaposlitev. Gospodarstvo nazaduje, so na torkovi seji znova ugotavljali člani tržiškega izvršnega sveta. V prvem polletju se je fizični obseg proizvodnje zmanjšal za okoli 20 odstotkov, dosedanjim izgubarjem pa sla se pridružila še Obrtno podjetje in SGP Tržič. Boljši rezultat je ob polletju pokazal le Triglav, Povprečni osebni dohodek na delavca je znašal 6.292 din, s čimer so tržiški delavci trenutno na boljšem kot na primer jeseniški in radovljiški, vendar zna se zgoditi, da bo ta padel. Ve- liko upanje imajo, da se bodo razmere v BPT vendarle uredile in se bo nezaposlenost v občini tako občutno zmanjšala. Bati pa se je, da se bo proces odpuščanja začel tudi drugod, kajti tržiška podjetja skoraj vsa po vrsti ugotavljajo, da imajo tehnološke presežke, ne le delavce v proizvodnji, temveč jih je največ s srednjo izobrazbo, pojavljajo pa se tudi že z višjo izobrazbo. Nezaposlenost bo torej problem, s katerim se bodo v Tržiču še srečevali, zato ji bodo posvetili največ Nedvisnost iz Železarne je neprizanesljiva tudi do drugega sindikata v podjetju, češ da delavcem krati osnovno pravico do izbire sindikata. Pravijo, da prenapeti aktivisti m sekretarji v svobodnih sindikatih skupaj z delodajalci grozijo delavcem z izgubo dela. če bi se izpisali iz starega svobodnega sindikata. Predsedniku in podpredsedniku svobodnih V železarni tudi očitajo, da sta plačana izven kolektivne pogodbe in da je prvi celo postal eden od direktorjev. Zato je edini sindikat, ki je resnično delavski zastopnik. Neodvisnost KNSS, trdijo slednji. Opredelili so tudi svoj odnos do zakona o lastninjenju. Ta na najboljši možni način preprečuje nadaljnje ropanje družbenega premoženja (družbeno lastnino namreč upravljajo izbranci bivšega komunističnega režima) in omogoča najširšo udeležbo ljudi v upravljanju. O uradnikih bivšega režima, ki so se oklicali za menedžerje, še dodajajo, da so si izbrali krog povprečno sposobnih strokovnjakov in funkcionarjev pozornosti. Ena jesenskih sej IS bo posvečena posebej temu problemu - predvsem prvi zaposlitvi. Za mlade bodo morali pripraviti poseben program. Na dnevnem redu je bila tudi ocena vojne škode v občini. Neposredno vojno škodo je utrpel le en občan, ki pa mu je bila škoda že povrnjena, ocenjujejo pa. da je tržiška industrija imela skupne posredne škode za 85.530.461 dinarjev. Tržiško kmetijstvo pa je utrpelo veliko škodo ob zadnjih neurjih s točo 14. in 18. avgusta, in jo ocenjujejo na 1,100.000 din. Najbolj so prizadeti nasadi koruze, vrtnine in sadje. Komisija si DO škodo ogledala še enkrat, tokrat bo ocena lahko bolj realna Oškodovancem bi škodo delno povrnili v obliki regresirane cene pri nakupu koruze oziroma ekvivalentnih močnih krmil. • D. Dolenc Seja jeseniškega izvršnega sveta Železarna ponuja zemljišča Jesenice, 5. septembra - V nekdanji aglomeraciji naj bi bila skladišča in proizvodna dejavnost, v »črni« vasi na Blejski Dobravi obrtna cona, samski dom na Plavžu pa naj bi bil hotel. Za spodbudo drobnega gospodarstva. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so člani med drugim sprejeli informacijo sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo skupščine občine Jesenice o idejnih rešitvah za ureditev prostih zemljišč in objektov v Železarni Jesenice. Predlog za ure-dnev je posredoval Metalurški inženiring Železarne Jesenice. Jeseniška Železarna se že dalj časa vključuje v program spodbujanja podjetništva, med drugim tudi tako, da ponuja proste poslovne in proizvodne prostore. Seznam prostih objektov so vključili v borzo ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih pri občinskem podjetniško informacijskem centru. Predlog železarne se nanaša na ureditev področja aglomeracije, področja zemljišč na Blejski Do- bravi in samski dom na Plavžu. Obstaja več idej, kako bi uredili področje aglomeracije. Del ; aglomeracije bi lahko z razmeroma majhnimi stroški usposobili za špedicijsko in skladiščno dejavnost, z investiranjem v nove zgradbe in opremo pa tudi za proizvodne dejavnosti. Lahko bi tudi razširili železnico, so pa tudi ideje o gradnji toplarne in predelavi - domačih! - odpadkov. Železarna Jesenice na Blejski Dobravi razpolaga s prostimi zemljišči v izmeri 43 tisoč kvadratnih metrov. Lokacija je tako po velikosti kot po ugodnih prometnih povezavah primerna za izgradnjo obrtno - podjetniške cone. V jeseniški občini si že nekaj časa želijo prostor za obrt in nekaj časa je bila aktualna loka- cija na Lipcah. Delegati občinske skupščine pa so za to lokacijo izglasovali moratorij, saj so že predvideli, da bi bilo boljše zemljišče na Blejski Dobravi. Ker pa je Železarna pripravljena odstopiti ta zemljišča, je izgradnja obrtne cone smotrna. Samski dom na Plavžu naj bi deloma preuredili v hotel, v njem pa naj bi bili tudi poslovni prostori. To idejno rešitev argumentirajo z. dejstvom, da je na Jesenicah prehodnim gostom potrebno ponuditi prenočitev. Ocenjujejo tudi, da bo na Jesenicah zaradi povečanega tranzitnega prometa poraslo zanimanje za nove poslovne prostore, kjer naj bi opravljali dejavnosti, ki so povezane s prometom. Na Jesenicah so ustanovili projektno skupino, ki bo poskrbela, da se bo pripravil javni natečaj za izgradnjo obrtne cone. • D. Sedejo bivšega sindikata, ki jim ne morejo ogroziti delovnih mest. Odvečne delavce pa brez milosti pošiljajo na cesto, odgovornost za to pa valijo na novo demokratično izvoljeno oblast. Za zakon o denacionalizaciji pa pravijo, da postavlja pravne temelje za nemoten delovni proces in jasne lastninske odnose z veliko odgovornostjo, ki je v družbeni lastnini nihče ne pozna. Edino priznani lastnik lahko racionalno razporeja delovna mesta, motivira delavce in skrbi, da mu imetje ne propade. Ošvrknili so tudi socialiste, prenovitelje, liberalne demokrate in stare sindikate, ki zakon o denacionalizaciji prikazujejo kot rop stoletja, v resnici pa. da so ti bivši oblastniki komunističnega režima pol stoletja resnično ropali premoženje in človeško dostojanstvo • D. Z. Z. Kje parkirati težka tovorna vozila Zasebnik hitrejši od občine Radovljica, 2. septembra - Da si je prevoznik iz Lesc "na črno" uredil parkirišče za težka vozila na kmetijskem zemljišču na Lancovem, so delno krivi tudi občinski organi, ker niso uresničili sklepa izvršnega sveta in določili območja za parkiranje tovornjakov, avtobusov in drugih težkih vozil. To je tudi razlog, da je izvršni svet na nedavni seji dovolil prevozniku iz Lesc, da parkirišče na Lancovem lahko uporablja še dve leti po ureditvi ustreznega parkirišča v industrijski coni I .«'sce. Sklenil je tudi, da rtov ljenje za začasno uporabo r legalizira posega v kmetijsko zemljišče niti ne morebitnih novih posegov. V radovljiški občini se že nekaj let ubadajo s problemom, kje urediti parkirišča za težka tovorna vozila. Ko so pred scsiimi leti iskali lokacijo za Alpetourjeve mehanične delavnice, so hkrati tudi preverjali, katere lokacije bi bile najprimernejše za pai; kinšča težkih vozil. Že tedaj so ugotovili, da lokacija Cajt*j nova žaga na Lancovem ni primerna (ne samo iz poslovnih razlogov, ampak tudi zalo, ker bi poseg pokvaril krajino) in da je med petimi oce-njevanimi lokacijami edino primerna lokacija poslovno-obrtne cone Lesce (ob cesti mimo KŽK-TOK Radovljica). Ker pa bo zazidalni načrt za to cono mogoče spremeniti šele po tem. ko se bodo v Lescah odločili za rešitev križanja ceste in železnice, parkirišča še najmanj eno leto ne bo. V radovljiškem primeru se je še enkrat potrdilo pravilo, ki pravi, da ljudje mimo zakonov in dovoljenj (sebi v korist in okolju v škodo) rešujejo probleme, ki bi jih morala rešiti občina. • C. Z. Prvi rezultati spodbujanja zaposlovanja in samozaposlovanja Čas za prehod iz kvantitete v kvaliteto Kranj, 4. septembra - Kranjska vlada je na današnji seji obravnavala gospodarske rezultate prvega polletja in ugotovila, da smo kranjsko gospodarstvo s črnimi napovedmi o razsulu in množični brezposelnosti očitno podcenjevali, saj so zaznavni prvi pozitivni premiki. Razveseljivo je tudi, da postajajo opazni tudi rezultati samozaposlovanja, h kateremu je politika spodbujanja odpiranja novih delovnih mest prav gotovo nekaj pripomogla. Občinski Izvršni svet sta na današnji seji "okupirali" predvsem dve točki: rezultati gospodarjenja v prvem polletju in poročilo o delitvi sredstev za odpiranje delovnih mest. O rezultatih gospodarjenja poročamo na gospodarski strani, zato se v tem poročilu omejujemo na drugo. Z danes sprejetim predlogom za podporo pri odpiranju novih delovnih mest v podjetjih in obrti (za vsako delovno mesto iz občinskega proračuna namenijo v dinarski protivrednosti po 3.000 Dl M) je bilo v slabih treh mese- cih prispevano za 52 novih delovnih mest skupno okrog 1.7 milijona din. Povprečno od 7 do 10 mesecev brezposelni so dobili zaposlitev na področju gostinstva 111)). trgovine (17), obrti in osebnih storitev (II). v finančnih in drugih poslovnih storitvah (3) ter po eden v industriji in prometu, k.u deset kandidatov pa še čaka na rešitev svojih vlog. Vlada se sicer /aveda. da vse te pomoči oz. naložbe ne bodo uspešne, zato se je ob povečanem zanimanju za tovrstno spodbujanje, na predlog komisije za zaposlovanje, odloči- la tudi za preverjanje poslovne ideje. Doslej sla veljala za priglasitev le dva formalna pogoja: čas prebivanja v občini in čas brezposelnosti, poslej pa naj bi kandidati na posebnem obrazcu, ki ga je pripravil prizadevni predsednik komisije Miran Tivadar. skupaj z referenti na sekretariatu za gospodarstvo, kjer se začenja postopek, skušali preveriti (velja seveda le za začelke novih podjetij oz. obrti) poslovno idejo, ki naj bi se v tej obliki podprla. Vtis in na koncu razprave tudi sklep članov vlade je sicer bil. da gre za prezahtevni preizkus, ki naj se zato poenostavi, vendar so bili enotni v tem. daje preveritev po-i rebna. Sicer pa je danes vlada dobila dopolnjeni osnutek Odloka o razglasitvi arheoloških spomenikov V občini - po preverjanju naj bi zaradi omejitev, ki jih prinaša 1,1 odlok, le na dveh od 31 lokacj utegnilo priti do odškodninski* zahtevkov - in poročilo o uresn!' čevunju finančnega načrta za lo upravnih organov in strokov nih služb. Pri slednjem je bn1' poudarjeno, da so prihodki in p°j raba usklajeni in nekoliko tU« planom, da pa v drugem pnllct.ll. pričakujejo večje težave. Oseb/* dohodki se celo prvo polletje m« spreminjali, nato pa si« bili p1^1, čani za 18 odstotkov, lo dejslv'^ povzroča nesorazmerje zlasti osebnimi dohodki v prosVC«? kjer so v kranjski občini prev^. jeno med najnižjimi v SloveriUg zalo že iščejo rešitve za popra* takega stanja. Brez valori/aCr občinskega proračuna (za repjj bliski proračun je že predla-'1'' za S.5 odstotka) seveda ne bo N1 • Š. Zargi Petek, 6. septembra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS Burne razprave o lastninski zakonodaji Po prvi obravnavi dveh zakonov, ki neposredno posegata na področje lastninjenja - Zakona o denacionalizaciji in Zakona o zadrugah - se hitro približuje 11. september, ko naj hi se na poslanskih klopeh slovenskega parlamenta znašel tudi Zakon o lastninskem preoblikovanju Podjetij, kot najpomembnejši zakon iz tega paketa. Zakon, ki je od Pomladanske razprave v fazi osnutka (po pripravljahu tedanjem podpredsedniku slovenske vlade dr. Jožetu Mencingerju smo ga najvee- Stranka demokratične prenove: 2 amandmaji ni mogoče spreminjati koncepta Ljubljana, 2. septembra - Na ti- sko\ni konferenci SDP smo danes slišali v bistvu dvoje: kritiko Predloga zakona o lastninskem Preoblikovanju podjetij z opozo-ri'i na posledice, ki bi jih sprejem, takega zakona povzročil in obrazložitev alternativnega osnutka tega zakona, ki ga je pri-Pravila vlada v senci. Vodja poslanskega kluba SDP Miran Potrč jc v razlagi pogledov na Predloženi zakon poudaril, da taka zasnova vodi v podržavljanje 'astnine in s tem kontrolo oblasti nad podjetji in menedžerji. da je razdelitev delnic državljanom, ki ne bodo mogli upravljati s para-držav irimi skladi, socialna dema-|jp8ija in da bodo posledice take ''"»minske zakonodaje uničenje družbenega kmetijstva, administrativna restribučtja lastnine in Usuan.inje ozkega uprav Ijalske-£a sloja odvisnega od oblasti. Nekorektni postopki za sprejem te Zakonodaje kažejo, da si oblast Prizadeva le za utrditev svoje vladavine, napake preteklosti pa se na tak način ne popravljajo, pač P'1 Ponavljajo. SDP na to opozarja in hkrati ne prevzema za to nikakršne soodgovornosti. krat imenovali kar "Mencingerjev zakon ") doživel spremembo koncepta in številne zelo pomembne spremembe (in po novem razlagalcu postal "Lmekov zakon"), je v teh dneh predmet številnih obravnav, okroglih miz in sporočil slovenskih političnih strank, ki prihajajo s predlogi sprememb in alternativnih rešitev. Danes poročamo o treh takih pogledih. Vodja vlade v senci Emil Milan Pintar pa je obrazložil predlog zakona o lastninjenju podjetij, ki ga je pripravila skupina senčne vlade na podlagi opozoril in nasvetov mnogih strokovnjakov za razvoj. Poslovnik slovenske skupščine namreč dopušča možnost priprave in enakopravne obravnave tako imenovanih poslanskih zakonov (pred skupščinsko obravnavo naj bi tudi take alternative enakopravno obravnavali pristojni skupščinski odbori in komisije), primerjalna obravnava več možnih rešitev pa bi morala odpreti možnost sprejema najboljših rešitev. Ker smo o rešitvah tega alternativnega zakona že izčrpneje poročali v torkov i številki našega časopisa, ponujenih predlogov ne bomo ponavljali, sporočimo lahko le poudarek iz obrazložitve, da model kakršnega predlagajo uravnoteža vse glavne dejavnike v podjetjih: delavce, poslovodno strukturo, lastnike in državo in da bi po tem modelu dobili širok srednji sloj avtonomnih podjetnikov v nasprotju z ozko vrhuško odvisno od politične oblasti, kar bo posledica sprejema vladnega predloga. kojninski sklad dobil enoodstotne dividende in uprav Ijalske pravice samo v primeru neplačevanja le-teh. naj bi delnice državljanskega sklada razdelili vsem polnoletnim državljanom (dve leti neprenosljive), pri čemer bi zaposleni v podjetjih dobili delnice svojega podjetja. Petina delnic razvojnega sklada naj bi bila namenjena za odškodninski sklad (denacionalizacija), ostale pa namenjene odkupu in spodbudam za dokapitalizacijo podjetij (na tri kupljene delnice podjetja naj bi država iz lega sklada podarila eno). Proces lastninjenja po tem modelu naj bi bil zaključen v 10 letih. S tem bi se. to so člani SKS posebej poudarili, izognili državnemu nadzoru in vplivu na gospodarstvo, ki je. o tem nas uči tudi preteklost, popolnoma nes-prejemnljiv. Amandmaje in stališča SKS bo v skupščini zastopal in posredoval Andrej Magajna. SDP in Svobodni sindikati: Ustava se piše z lastninskimi zakoni Stranka krščanskih socialistov: V samostojni in suvereni državi mora lastnina ostati njenim prebivalcem Ljubljana, 3. septembra - Na srečanju Stranke demokratične prenove in predstavnikov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je bila danes poglavitna pozornost posvečena lastninski zakonodaji, ki vnaša v našo družbo prelomne spremembe družbenoekonomskih odnosov. Pomen zakonov o lastninjenju je tako velik, da utegne povsem razvrednotili prizadevanja za sprejem nove ustave Slovenije, odlaganje ustavne ureditve pa pomeni poglabljanje ravne negotovosti in nadaljnjo sprejemanje pogosto neskladnih in neurejenih improviziranih rešitev, ki seveda služijo zelo razpoznavnim interesom. Dejstvo, da skuša sedanja oblast na revolucionarni način spreminjali lastninsko zakonodajo, s tem pa last- ninsko in drugačno strukturo naše družbe, vodi v nevarnost, da se po vsaki spremembi oblasti to na enak način menja. Zato je po mnenju SDP in ZSSS nujno lastninske zakone vrniti v osnutek in doseči družbeno soglasje. ZSSS si bo - tudi s protesti na ulicah, če bo potrebno - prizadevala za interese delavcev, ki jih nova lastninska zakonodaja močno prizadeva, ne smeli pa bi spregledati tudi položaja drugih skupin prebivalcev (ženske, upokojenci, mladi). Na srečanju so se dogovorili tudi za tesnejše sodelovanje, saj bodo svobodni sindikati, za boljše zastopanje svojih pogledov in interesov, organizirali poslanski klub parlamentarnih strank. • Š. Zargi Ljubljana, 2. septembra - Tudi Stranka krščanskih socialistov. "'* besedah njenega predsednika Mitje Kovačiča. meni. da bi V°f*li Zakon o lastninskem preiskovanju podjetij vrniti v fazo ikonskega osnutka, saj ponuje-nc rešitve boli služijo političnim k°t gospodarskim interesom, kar * časih globoke krize naše uružbe in nastajajoče demokrati- ne države, ne moremo privošči- ' «a izvenparlamentarna stran-ki je nastala šele pred krat-k|m. predlaga, da se pripravi nov 0s'Hitek zakona, ki bo plod dela Xseh političnih strank in prven-j^eno orientiran na strukturo, ki 0 zagotavljala gospodarsko Uci|ikovitost Po mnenju SKS ob- staja velika nevarnost razprodaje družbenega premoženja tujcem, kar bi pomenilo, da bomo postali le načelno samostojna in suverene država. Zato je potreben tak mehanizem privatizacije, ki bo zagotovil, da družbena lastnina preide postopoma V last slovenskih državljanov, vlaganja tujega kapitala pa naj bodo predvsem v dokapitalizacijo in nova podjetja. Za primer, da vladni predlog ne bo umaknjen, so pripravili tudi amandmaje, s katerimi predlagajo, da se tretjino družbene lastnine v obliki prednostnih delnic prenese na Slovenski pokojninski sklad, tretjino v obliki navadnih delnic na Državljanski sklad Slovenije in tretjino na Sklad RS za razvoj. Medtem ko naj bi po- Skojjeloški direktorji za sodelovanje stroke pri lastninjenju in proti pavšalnemu obtoževanju za krajo Kljub temu da nemogoči pogoji za poslovanje direktorjem kratijo čas in spanje, je na/bolj pogost pogovor med njimi vezan na lastninske spremembe. \a vse navajeni niso pripravljeni nositi so-odgovornosti za posledice sedanjih zakonskih predlogov, Menijo, da poglavitni cilj: bolj učinkovito gospodarjenje, ne bo dosežin, na kar opozarjajo tudi iz stroke, če strokovnjakov, ki živijo v naših razmerah, nismo pripravi/eni poslušati, je vsako dokazovanje koristnih in poštenih namenov predlagatelja po vsebini zreducirano na uzurpacijo pridobljene oblasti. Direktorji se odločno distanciralo od />(" talnih obtoževani, kako se »družbeno« premoženje krade in opozarjajo na slabe izkušnje kampanje proti direktorjem iz 70. let. Ne zahtevajo nobenega izjemnega položaja, temveč enakopravno vlogo, ki si jo s svojim prispevkom zlasti pri vodenju uspešnih podjetij tudi zaslužijo. Protest Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Novi zakon mora upoštevati tudi delavca dru °r,tov' seJ' izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka so med dik^i"1 °*>ravnava''. kot informacijo, tudi protest Zveze svobodnih sin-kon.3 °v.^'oven'Je "zoper postopek sprejemanja in vsebino predloga za-sedn'L° ninskem preoblikovanju podjetij". V burni razpravi so pred-Ba i ol)niočne organizacije sindikatov Gorenjske in člani škofjeloške- rsnega sveta ugotovili, da se ga izv Zak?* L°ka, 3. septembra - Novi Svobod? k-al'W sc P°,c8uJeJo duh :k'- Sandiia Bartola, naj bi >s > al 111 d i ,i. lahti sindikati, se po bese-\Predsednika za gorenjsko ob- zah, al..ludi delavca m njegove ',,-°Uv Zakon, ki ne bo zgolj , ■'J ,Cen. kot ie sedaj, ki bo zage-' '.Ml socialno varnost delavcev. rnorPrC,cm u,ke^' zakona bi celo , «li uvesti referendum, na kasarni riH,.lelJ>h delavci ne. G0|wa. sv°kodnih sindikatov ... °Jske v svojem protestu d; Odločili, ah ga hočejo ali u«°tav|ja ak ona najnovejši predlog ■>od jetij išč. ocen. predlo- vsebuje su nin '"'ahlev delavcev, včlanje-io\ su, /l' ?v°bodnih sindika-r;i/|' mcmJv in pomeni popolno uPra ,v V delavcev, dosedanjih ženja J, ^ družbenega premo-drii>u °' -|lm s lcm ne priznava gane r.*'80 P^moženja. Predlani bi K'|,lVe V Pologu zakona muiar "eekonomske in nesli-na ;. !K" /a delavce, spregleda-Pročes | pitalizacija podjetja, rhon. Ir.,n,nJenja podjetij se ne sti n!r"a" P° knjižni vredno-a^PJdjeiij, kot je predlagano, rtostj r,s;.,mo p° realm tržni vreden? |cl,J- velika ra/hka med Predi,'m ln Mencingerjevim 8001 Zakona, Vodstvo svo- marsičem razhajajo. bodmh sindikatov Gorenjske prav tako meni. da je "poudarek in bistvo predlaganega zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, je na takojšnjem upravljanju države z večino podjetij: v njem je namera oblasti, da se z odpravo družbene lastnine nabere veliko sredstev, s katerimi bo razreševala svoje probleme in polnila proračun". Pogrešajo večjo vključenost stroke in sindikata v priprave in oblikovanje zakona in kritizirajo neprimeren čas za javno razpravo. V razpravi, ki se je mestoma razplamenela v torek, ko so sc člani izvršnega sveta seznanjali s protestom sindikata, so se nekateri strinjali, da je zahteva sindikata sicer legitimna, vendar nerealna. Drugi so izrazili bojazen, da za protestom sindikata stoji predvsem njegovo vodstvo, medtem ko delavci, v imenu katerih se ves čas ugotavlja, protestira in zahteva, protesta sploh ne poznajo. Sindikat bi moral predvsem pripraviti izredno dober socialni program, s katerim bi lahko reševali vse sedanje težave in tudi tiste, ki bodo še nastale. Samemu dokumentu so tudi očitali razbi-jaški ion. za kalerega pa je Sandi Bariol povedal, da je v trenutnih razmerah nujno potreben. "Bil sem v dilemi: ali bolj udaren do- kument ali ne: zato. ker vemo. kakšno je razmerje sil okoli tega zakona, ocenili smo. da moramo pokazati pokončno držo v zvezi s tem zakonom." Člani izvršnega sveta so si bili edini, da mora zakon, z nekaterimi dopolnitvami ali mogoče manjšimi spremembami, čimprej "skozi". Mnenje sindikatov je tu seveda nasprotno. Najbolj pa so se iskre kresale, potem ko je že kazalo, da je točka zaključena. Dilema: so delavci prikrajšani, če prj osebnem mesečnem dohodku dobijo del tega v vrednostnih bonih ali niso? Mnenja so bila tudi v izvršnem svetu deljena. Sandi Bartol pa je že skoraj ogorčeno našteval številne primere podjetij, kjer delavci dobijo tudi že med 30 in 40 odstotki osebnega dohodka v vrednostnih bonih! # M. Peternelj Podražitev manjša, kot je predlagala Komunala Radovljica, 2. septembra - Radovljiški izvršni svet je na ponedeljkovi seji določil nove cene komunalnih storitev, ki bodo začele veljati na dan, ko bodo objavljene v slovenskem uradnem listu. Vodarina se bo podražila za 60 odstotkov, kanalščina, smetarina ter biološko in mehansko čiščenje odplak za 50 odstotkov, prav toliko pa tudi prispevek za razširjeno reprodukcijo. Komunala je sicer predlagala, da bi vodarino podražili za 91 odstotkov, smetarino za 90, kanalščino za 52 ter mehansko in biološko čiščenje odplak za 52, vendar pa izvršni svet s tem ni soglašal. Komunala je v prvem polletju "prigospodarila" za domala 6,3 milijona dinarjev izgube, od tega samo v osnovnih komunalnih dejavnostih (voda. kanalizacija, odvoz odpadkov s smetnjaki in čiščenje odplak) več kot 3.4 milijone. Kot je povedala Bernarda Podlipnik. v.d. direktorice Komunale, sta glavna vzoka za izgubo v teh dejavnostih manjša prodaja in prenizke cene: izguba pa bi bila še večja, če bi opravili tudi nujna investicijska vzdrževalna dela. Da so bile cene prenizke, v Komunali dokazujejo tudi z "rang lestvico" cen komunalnih storitev v 56 slovenskih občinah. Ne povsem popolni pregled cen kaže. da jc bila Radovljica I. junija z vodarino na zadnjem. 56. mestu, s smetarino na 46. in s kanalščino na 35. mestu. Ko je predlog podražitev komunalnih storitev v ponedeljek obravnaval izvršni svet, veje kar nekaj članov obregnilo ob podatek, da je Komunala po plačah precej nad občinskim povprečjem oz. med gospodarskimi organizacijami na drugem mestu. I den od članov je celo dejal, da je plače mogoče obvladati in da so šli v Komunali v izgubo zavestno. • C. Zaplotnik NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE ■ Nestrpnost v čakalnici Koje že vse kazalo, da se bo končno našla prva država, ki bo priznala Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo, so se stvari spet zaustavile na mrtvi točki. Sosedje Avstrijci so se odločili, da bodo Slovenijo priznali le skupaj z drugimi državami, zlasti s politično in gospodarsko pomembnimi članicami Evropske skup nosti. To, da še naprej ostajamo v čakalnici na priznanje t sicer prvi pred vrati), je posledica več političnih iger. Ena med njimi, nikakor ne zanemarljiva, so tudi merjenja političnih moči med avstrijskimi strankami, saj je znano, da zunanji minister Alois Mock m kancler Vranitzkv pripadata različnim strankam, predlog za priznanje Slovenije pa je Mačkov. Poleg tega moramo upoštevati tudi množico najrazličnejših pritiskov, ki se jih bo Evropa posluževala, da bi umirila stanje na Hrvaškem. To pomeni, da bodo njene države preigrale prav vse možne variante, preden se bodo tudi dokončno odločile za formalno priznanje Slovenije in Hrvaške. Avstrijska odločitev je tako tudi zelo ostra grožnja srbski strani, ki prevedena iz diplomatske v normalno govorico ne pomeni nič drugega kot naslednje: Če boste še naprej nadaljevali s svojo agresijo, bomo priznali Slovenijo in Hrvaško, vas pa osamili. Vse bolj je namreč očitno, da je velikosrbska politika že prestopila meje tolerance, saj danes žrtve ne padajo več samo v tistih hrvaških mestih, kjer so Srbi v večini, temveč tudi tam, kjer so v manjšini. Svet je že dojel bistvo spopadov, vendar se kljub temu še vedno zateka k diplomatskim opozorilom. Ne smemo pozabiti, da priznanje novih držav sproža tudi nevarnost plazu podobnih dejanj v drugih, precej bolj stabilnih državah od Jugoslavije. Tako na primer, kot poročajo sredstva obveščanja, /talija s posebno pozornostjo in skrbjo spremlja napovedi akcij za združitev Tirolske, ki naj bi vrhunec dosegle z zborovanjem sredi septembra. Podobnih primerov bi lahko našli še več, saj meje evropskih držav niso v popolnosti identične z nacionalnimi mejami. Vse to so stvari, ki preprečujejo priznanje Slovenije, čeprav je menda zanj pripravljena že vrsta držav. Vprašanje je torej le, kdo bo storil odločilni korak, oziroma kako se bodo države dogovorile za usklajeno akcijo, v kateri avtomatično porazdelijo tudi odgovornost. Slednje je še posebej bistveno, ker Združene države Amerike glede Jugoslavije še vedno niso zavzele jasnega stališča. Očitno so odločitev prepustile Evropi, same pa iz ozadja stvari skrbno spremljajo. Vsem skupaj je tudi jasno, da pri jugoslovanskem primeru ne veljajo več nobena pravila igre. Po težko sklenjenem sporazumu o prekinitvi ognja na vrhu so se spopadi na Hrvaškem še zaostrili. Srbija nad Ijuje s premišljeno akcijo zavzemanja ozemlja in močno nasprotuje prihodu mednarodnih opazovalcev, čeprav hkrati ves čas poudarja tezo o ogroženosti njenega naroda. Žalostno, vendar resnično dejstvo je, da je priznanje Hrvaške in Slovenije najbolj odvisno od nadaljevanja spopadov. Sedanje razmere nam gredo žal na roko. Vloga Stipeta Mesiča, kot predsednika države in celo vrhovnega poveljnika jugoslovanske vojske, je postala popolnoma nepomembna, saj politično vodstvo že dalj časa ne more več nadzirati stanja v državi. V tej nemoči so se najbolje znašle različne vojaške in paravojaške organizacije, ki bolj kot govorico sodobne evropske diplomacije razumejo govorico orožja. Zaradi tega je tudi vprašanje, kakšen uspeh lahko pričakujemo od mirovne konference o Jugoslaviji, ki je napovedana v Haagu, če očitno gverilci in vojska ne priznavajo nobenih političnih apelov, čeprav ti prihajajo iz uglednih mednarodnih vrst. Jugoslavija je postala država, v kateri se je čas obrnil nazaj. Namesto v sodobno Evropo država plove v smeri srednjega veka, Slovenija se tega predobro zaveda, zato v čakalnici na priznanje tako nestrpno trka na evropska vrata. Hude posledice vojne v Sloveniji Sosed pomaga Kranj, 4. septembra - Kar precej posameznikov in ustanov v Avstriji, še posebej pa na Koroškem, organizira akcije za pomoč Sloveniji pri odpravi vojne škode. Tako je bil zadnjo avgustovsko nedeljo v kongresni dvorani v Beljaku koncert, za katerega je bila vstopnica 1.000 šilingov, ves izkupiček pa je bil namenjen pomoči Sloveniji. Dvorana je bila polna, udeleženci pa so zbrali 600.000 šilingov. Zbiralne akcije organizirajo tudi nekateri koroški časniki. Zbrali so že krepko nad 200.000 šilingov. Dobrodelna prireditev je bila tudi v Tinjah, kjer so udeleženci prispevali za Slovenijo več kot 20.000 šilingov. • J. K. STRANKARSKE NOVICE Parlamentarna pobuda ni nedemokratična Ljubljana, 2. septembra - Na tiskovni konferenci SDP, ki je bila namenjena predvsem pogledom SDP na lastninsko zakonodajo, je Peter Bekeš odgovoril na nekatere očitke, ki se pojavljajo v zvezi s pobudo te stranke, da na osnovi zbranih podpisov parlamentu predlagajo razrešitev republiškega javnega tožilca. Kot je znano, je SDP skupaj s še štirimi političnimi organizacijami, začela akcijo zbiranja podpisov za predlog razrešitve Antona Drobnica s funkcije javnega tožilca zaradi njegove aktivnosti v društvu, ki oživlja tradicije domobranstva Nova zaveza. Po besedah Bekeša, je tak način oblikovanja predloga za parlament skrajno demokratična oblika, če bi imeli očitane namene vračanja k enoumju, bi ubrali drugačne poti. V medijih je z raznimi polemikami akcija dobila razsežnosti afere, čeprav ne pomeni kršitve človekovih svoboščin, preveriti je le treba skladnost z zakonom. Pobuda poslanca Starmana, naj ustavno sodišče obravnava podpis Milana Kučana k tej pobudi, je po mnenju Mirana Potrča poskus omejevanja osebnih svoboščin, motiviran s strankarskimi razlogi. Vsa Evropa sloni na premagovanju totalitarne ideologije, ki je bila poražena v drugi svetovni vojni. • Š. Ž. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Petek, 6. septembra 1991 Uresničevanje dolgoletne želje - Leta in leta so krajani v krajevni skupnosti Šenturška Gora v kranjski občini želeli urejeno in asfaltirano cestno povezavo iz Grada pri Cerkljah do Šenturške Gore. Po dveh akcijah, ko so cesto urejali z lastnim prispevkom ob pomoči bivše cestno-komunalne skupnosti od Raven proti šenturški Gori in naprej, pa so se avgusta začela dela tudi na dva kilometra dolgem najzahtevnejšem odseku od Grada do Raven oziroma odcepa za Stisko vas. Ludvik Pavlin, predsednik sveta krajevne skupnosti nam je sredi tedna povedal, da so tokrat krajani z izvajalcem - Cestnim podjetjem Kranj zares zadovoljni. Po programu naj bi cestarji dela končali in cesto asfaltirali do konca tega meseca. Za zdaj vse kaže, da bo res tako. Krajani bodo za ureditev tega odseka prispevali 300 tisoč dinarjev, ostalo pa bo primaknila občina. - A. Ž. KRATKE GORENJSKE 700 let Besnice Besnica - V nedeljo, 8. septembra, bodo prebivalci krajevne skupnosti Besnica v kranjski občini proslavili 700-letnico Besnice. Proslavljanje imena kraja, ki je bilo zapisano prvič pred 700 leti, se bo začelo ob 9. uri v cerkvi Sv. Egidija, ko bo maševal pomožni škof Jožef Kvas. Sledila bo ob 10.30 gledališka predstava na prostem, kot slavnostni govornik pa je povabljen predsednik izvršnega sveta Republike Slovenije Lojze Peterle. Podelili bodo spominska darila, ob 12. uri pa se bo začelo ljudsko rajanje, s povabljenimi gosti pa se bodo srečali pod Beštrovim kozolcem. # (až) Na Brezjah spet veselo Brezje - Da bo v krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini danes (petek) popoldne spet veselo, bodo, tako kot konec julija, spet poskrbeli člani Športnega društva Brezje. Tokrat pripravljajo nogometno tekmo Debeli : Suhi. Obe ekipi se bosta zbrali pred domom na Brezjah ob 16. uri, po obveznem tehtanju igralcev pa se bo tekma začela ob 17. uri na igrišču za gostiščem Turist na Črnivcu. Po tekmi bo veselo srečanje z zabavnimi igrami. Postregli pa bodo tudi z lovskim golažem. Športno društvo ima v programu, da bi prostor ob igrišču postopoma uredili v športni center. • (až) Že deveta prireditev Kranj - V Domu društva upokojencev v Tomš'. :vi ulici v Kranju bo v sredo, 11. septembra, že deveta prireditev letos. Nastopil bo z igranjem na citrah Rado Kokal, ki bo hkrati priredil tudi razstavo razglednic mesta Kranja in okolice. Komisija, ki vodi gostinstvo, vabi čimveč članov oziroma upokojecev, da pridejo na prireditev in si ogledajo razstavo. Do konca leta pa bo v Domu še več prireditev. Najbližja pa je Vinska trgatev; saj grozdje na Vrtu pod trto lepo kaže. • (ip) Pokrovitelj Kompas Kranj - Pokrovitelj nedavne Šaljive pošte v avgustu v Domu društva upokojencev v Kranju je bilo Turistično podjetje Kompas. V tretji Šaljivi pošti je pismonoša Dušan raznosil od mize do mize 275 pisem. Dobitnike pisem so še posebej zanimala obvestila in programi Kompasa o letovanjih za upokojence v Rabcu. Po 28. septembru bo na primer sedemdnevni polni penzion za upokojence v Rabcu stal 2.200 dinarjev, oktobra pa 1.990 dinarjev. Prijave že sprejemajo vse Kompasove poslovalnice na Gorenjskem. • (ip) Radovljiški upokojenci Radovljica - Sekcije v Društvu upokojencev Radovljica so po poletnem odmoru že začele delati. 24. avgusta je balinarska moška sekcija, ki jo vodi Niko Mohorič, s svojo najboljšo ekipo sodelovala na balinarskem turnirju v Bohinjski Bistrici. Med dvanajstimi moštvi so bili radovljiški balinarji prvi. V ekipi so igrali Janez Humerca, Džordže Sinobad, Silvo Leskovar in Čiro Grijevski. Sekcija za pohodništvo in razvedrilno dejavnost pa že pripravlja vsakoletni piknik za vse svoje člane na Mlaki pod Radovljico. Piknik bo jutri, 7. septembra, začel pa se bo ob 12. uri. • (jr) Na Robleku in Sankaški koči Lesce - Godbeniki godbe na pihala DPD Svoboda Lesce so konec avgusta organizirali kar dva izleta za člane. Najprej so organizirali izlet na Roblek, potem pa še k Sankaški koči. Na obeh prijetnih izletih so priredili tudi koncert. Ta teden so se začele tudi redne vaje za člane pihalnega orkestra. • (až) Ali je res, da privatizacija pomeni tudi izgubo velikega števila delovnih mest? Kaj bo dobil s privatizacijo navaden državljan? Kdo bo upravljal z gospodarstvom? Privatizacija - koncesija delavcem ali managerjem7 Če na našteta vprašanja ne poznate odgovora, potem Vas DEMOS KRANJ vabi v petek, 6. septembra 1991, ob 19. uri v sejno dvorano Skupščine občine Kranj na razgovor, v katerem bodo sodelovali podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk, ministrstva dr. Rajko Pirnat ter Igor Umek tn vladni svetovalec dr. Boris Pleskovič, na temo "Privatizacijska zakonodaja". Telefonija v krajevni skupnosti Duplje Se ena siva lisa manj Po dvajsetih letih in več se bo proti koneu tega meseca želja začela uresničevati. Duplje, 5. septembra - Bilo je kar nekaj poskusov v preteklih obdobjih, da bi, podobno kot v drugih krajih in krajevnih skupnostih na Gorenjskem, tudi v krajevni skupnosti Duplje v kranjski občini, na meji s tržiško, prišli do telefonov. Zakaj jim poskusi niso uspeli, bi bilo danes pravzaprav nesmiselno ugotavljati. Morda je treba le ugotoviti, da so bile Duplje ob nenehnem širjenju po drugi strani ravno toliko odmaknjene, da so se načrti z računicami veliko težje "ujemali'", kot marsikje drugje. No, to, kar ni uspelo kar nekaj vodstvom, je zdaj sedanjemu oziroma ekipi, ki je prevzela vodstvo v krajevni skupnosti pred tremi leti. 1988. leta so v krajevni skupnosti nevemkaterič že ponovno ugotavljali interesente za telefon. Bilo jih je veliko, vendar so takrat le redki še verjeli, da bo izid drugačen, kot že večkrat. "Ko sem prevzel funkcijo predsednika sveta krajevne skupnosti z 10-članskim svetom, sem si zastavil cilj, da telefonijo moramo rešiti. Ob podpori članov sveta, razumevanju in sodelovanju krajanov, ob izvajalcu (TELA Srečo Lapanja) in veliki opori ter razumevanju ljudi v PTT podjetju Kranju smo danes pred tem, da bo akcija kmalu Brane Klančnik Razstava ob krajevnem prazniku Mojster tihožitij Javornik - Koroška Bela, 5. septembra - Ob letošnjem krajevnem prazniku Javornika in Koroške Bele so v razstavnem prostoru Viktorja Gregorača v delavskem domu na Javorniku pripravili razstavo slikarskih del domačih slikarjev. Sodeluje tudi Tine Marke/, soustanovitelj Dolika. Slikar Tine Markež s Koroške Bele je od ustanovitve jeseniškega Dolika leta 1946 zvest član te likovne skupine. Bil je med osmimi ustanovitelji tega likovnega kluba in ves ta čas sodi med najbolj redne in marljive člane. S svojimi slikami je sodeloval na več kot 250 skupinskih razstavah Dolika, s svojim ciklom miniatur se je leta 1982 prvič predstavil v galeriji Šivčeve hiše v Radovljici, ob svoji 80 - letnici pa je pripravil retrospektivno razstavo. Za svoje likovne ustvarjalne dosežke je leta 1977 prejel Cufarje-vo plaketo kot najvišje občinsko priznanje za kulturne dosežke. Tine Markež s svojimi deli vsako leto sodeluje tudi na skupinski razstavi, ki jo javorniški in belski slikarji pripravijo ob krajevnem prazniku. »Zadnja leta veliko manj slikam kot prej,« pravi Tine Markež. »Tudi v slikarske kolonije odhajam bolj redko. Včasih pa sem zelo rad hodil po hribih in iskal zanimive pokrajinske motive. »Ze v šoli sem rad risal. Ko smo morali narisati cvetico, sem narisal mak in sliko so kar pohvalili. Bilo je nekaj v meni, da sem se vedno znova in znova vračal k slikarskemu platnu in tudi danes, če le morem, kaj narišem. Le sebi v veselje in v sprostitev, saj svojih del nisem nikoli prodajal. Če je bilo kaj sorodnikom in znancem všeč, sem jim pač dal...« Tine Markež je kar preveč skromen, še posebej, če preberemo ocene likovnih kritikov o njegovem delu. Maruša Avguštino-va ga je takole ocenila: »Življenjska usoda je Tinetu Markežu preprečila, da bi postal poklicni slikar, ni pa mu mogla preprečiti, da ne bi svoje slikarske nadarjenosti izražal na ljubiteljski ravni, znotraj katere je dosegel kvalitetno lastno inačico realističnega, razpoloženjsko obarvanega krajinarstva in slikarja tihožitij, v nekaterih miniaturah pa seje intuitivno močno približal poetični abstrakciji. Nekatera njegova dela, predvsem tihožitja s cvetjem v različnih tehnikah in motivih jasno razkrivajo njegovo izrazito umetniško slikarsko naravo... Ustvarja krajine, gorske motive in tihožitja, še posebej cvetlične šopke, od tehnik pa prevladujejo v večjih formatih olja in tempere, miniature pa so slikane v temperi, akvarelu, voščenkah in flomastrih. Njegova likovna prizadevanja so segla tudi na poskuse miniaturnega kiparskega oblikovanja v glini, ki so rodila vrsto prepričljivih ekspresivnih upodobitev moških glav in doprsnih figur..« Markeževe krajine, gorski motivi in tihožitja so upravičeno deležna laskavih ocen - še posebej cvetlični šopki, v katerih je pravi slikarski mojster. Čeprav je sodeloval na veliko skupinskih razstav doma in v tujini in je v slikarskih krogih dobro znan, je prav škoda, da prav zaradi njegove zadržanosti in skromnosti ni imel več samostojnih razstav. Njegova dela so namreč resnično vredna ogleda... • D. Sedej Tine Markež r m, (■rad, septembra - Kdo ima najdebelejši krompir? Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah spet prireja tekmovanje med kmeti z najdebelejšim pridelkom. V konkurenci bodo upoštevali tudi druge plodove nenavadnih dimenzij in oblik. Do 20. septembra jih bo pobudnik sprejemal v svoji gostilni Na vasi. V nedeljo, 22. septembra, pa bo veliki finale, ko bodo lastnikom najdebelejšega krompirja, buč, paradižnika in drugih pridelkov podelili privlačne nagrade. Nekaj pa seveda velja tudi čast! Na sliki: krompir, težak kilogram, ki ga je pridelal Janez Kotnik iz Dvorij. - Foto: D. Ž. končana. Tehnični prevzem smo že imeli, čaka pa nas še pregled in proti koncu tega meseca in v začetku oktobra bomo priča vključevanju 185 novih naročnikov; gasilski dom z vsemi dosedanjimi naročniki (41) v krajevni skupnosti pa je že na novem omrežju. Pa smo načrtovali, da bodo telefoni zazvonili že junija, vendar se je zataknilo, ker nismo mogli dobiti dobrih 100 metrov 500-parnega kabla od proizvajalca iz Srbije," je ta teden pripovedoval prejšnji predsednik in sedanji v. d. predsednik sveta krajevne skupnosti Duplje Brane Klančnik, ki je bil ves čas tudi predsednik gradbenega odbora. Člani sveta pa so bili hkrati tudi člani gradbenega odbora. Po ugotovitvi, da so interesenti za telefon praktično vsi, kjer še niso imeli telefonov, so se lotili priprav. Ob zbiranju Zahtevna telefonska akcija je terjala koordinirano delo in sodelovanje. Velikemu lastnemu prispevku naročnikov je "prisluhnila" tudi širša skupnost. Kar pa zadeva zavzetost in pomoč, se je Brane Klančnik še posebej zahvalil Zlati Rozman, Jožetu Rakovcu in Emilu Blatniku iz krajevne skupnosti, Tomažu Pintarju in Borisu Kavčiču iz PTT podjetja Kranj in izvajalcu. Zdaj, ko so dela pri kraju in bodo v kratkem zazvonili telefoni, izračun kaže, da je bila to investicija v vrednosti 600 tisoč nemških mark. Vsak naročnik bo prispeval okrog 3000 nemških mark v dinarjih; in od razvodne omarice do hiše je tudi vsakdo moral sam poskrbeti za izkop oziroma položitev kabla. "Zdaj, ko sta želja in cilj v krajevni skupnosti kar zadeva telefonijo dosežena, ko je v tem delu kranjske občine, marsikomu nerazumljiva siva lisa telefonskih zvez tako rekoč odpravljena, lahko rečem, da je bilo ob velikem razumevanju in sodelovanju vseh v krajevni skupnosti tudi veliko težav. Vendar s temi sem računal že na začetku, ko smo se akcije lotili. denarja, urejanju projektne dokumentacije, izboru izvajalca so nabavljali takoj tudi material. Kabli in soglasja sta bili dve najbolj zahtevni nalogi; kabli zaradi zahtevane zmogljivosti (na primer 500-parni kabel) in dolžine (najmanj osem kilometrov različnih kablov); soglasja pa zaradi terena (avtocesta, plinovod, daljnovodi) in tudi v naselju. Nismo v krajevni skupnosti seveda naredili še vsega. Nekatere stvari bodo skrb in izziv za jutri. Priznanje pa vsekakor gre gasilcem za sodelovanje, ludi več drugih del je bilo. In z zadovoljstvom lahko ugotovim, da je tudi Vodovodu Kranj uspela velika poteza, saj letos že ni več v Dupljah tistih vsakodnevnih težav zaradi pomanjkanja vode..."* A. Z.alar Dober prijem in piknik Bobovek, Praše - Ribiška družina Kranj, katere vodstvo s člani je znano po dobrem gospodarjenju z vodami na svojem območju, so minulo soboto in nedeljo poskrbeli tudi za nadaljevanje tradicije, ki člane združuje tudi na prijetnejši način. V soboto zvečer so namreč ob Bajerju v Bobovku pripravili tradicionalni nočni lov na veliko ribo. Tokrat so bile ribe bolj "razpoložene" za prijemanje in "žajfa" ni bila glavni dobitek. Na tekmovanju, ki je trajala od 20. do 23. ure je bil prvi Janez Zupan (RD Domžale), ki je ujel 31 50 gramov težkega krapa. Drugi je bil Jaka Du-gančič (RD Kranj) 3000 gramov, tretji Štefan Dugančič (mladinec RD Kranj) 2220 gramov težak krap itd. V ulovu se je pomerilo 76 ribičev, povečini iz RD Kranj pa tudi nekaj nečlanov in članov iz drugih ribiških družin. Vodja tekmovanja pa je bil tudi tokrat Viktor Gašperin, ki ima na skrbi tovrstne tekmovalne prijeme že vsa leta, odkar je pri ribičih. V nedeljo pa so v Prašah, pri brunarici pripravili že šesti fV biški piknik. Na prijetnem, veselem srečanju članov z družinami ob jezeru je bila seveda glavna ponudba in poslastica riba. Stalna ekipa, ki skrbi za okusne ribe, in v kateri sta tudi Jana in Martin rv*ms»n >f r>r-;"ravijenih kar 1450 postrvi. V gosteh pa so a pikniku tudi koroške ribiče s častnim oroških ribičev Edvvaldom Grabnerjem iz Edvvald Grabner je veselo razpoložen povedal, da bo poslej v samostojni in svobodni Sloveniji sodelovanje med ribiči še tesnejše. Sicer pa je častni predsednik kluba koroških ribičev hkrati tudi častni član Ribiške družine Bled in Lovske družine Radeče. Več kot deset let pa koroški ribiči tudi sodelujejo s kranjsko R<" biško družino, z blejsko in RD Radeče pa so tudi pobrateni. Prav zdaj pa se pripravljajo na pobratenje z RD Tržič. • A. Žalar F.dtvald Grabner Petek, 6. septembra 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL-ŽLEBIR 5. STRAN GLAS Letovišči v Pineti in na Stenjaku l DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA V vojni okrnjeno otroško počitnikovanje Metrske pogodbe V V M. lf Vnrašanii-: Gorenjske občine imajo z letoviščema v Pineti in na Stenjaku idealne možnosti za organizacijo otroških letovanj. Kranj, septembra - Sredi septembra se končuje počitniška sezona tudi v letoviščih, kjer vsako leto v kolonijah počitnikujejo gorenjski otroci. Pravzaprav so otok Stenjak otroci zapustili že z zadnjim dnem avgusta, v Pineti v Novigradu pa končujejo s 17. septembrom. Letovanje otrok v kolonijah, za katero je zanimanje večje iz leta v leto, je bilo letos zaradi v°jne okrnjeno, število letoviščarjev pa tako rekoč razpolovljeno. Več o tem RA.IKO KOŽAR, direktor Zavoda za letovanja iz Kranja. Koliko otrok v normalnih okoliščinah sprejmeta obe gorenjski °troški letovišči? »Gorenjsko letovišče Novigrad nnelu premore 445 ležišč, na Otoku Stenjaku pa 228 ležišč. Na °beh mestih imamo tudi zmoglji-v°sti. kjer je mogoče letovati in-divid ualno. Tako 24 hunualovov v Novigradu v eni izmeni lahko sPrejme sto ljudi, enako tudi počitniške hišice in dodatne posteljne zmiogljivosli v uradu na Ste-njaku. Prejšnja leta se je skozi Vto sezono v Novigradu in na »tenjuku izmenjalo okoli pel ti-s°č letov iščariev. in sicer v zdravstveni koloniji, šolah v naravi, gostili pa smo tudi invalide spa-2'ke. Lani denimo smo imeli v Pineti 2847 gostov, na Stenjaku PO 2046.« " še pomnimo odisejado 250 °trok, ki ste jih v vojnih razmerah predčasno pripeljali iz Novigrada •lomov. Koliko vam je vojna okrni-'a letošnje otroško počitnikova-nje? »Kol vsi turistični delavci smo se tudi mi srečali s problemi, ki J'!1 je prinesla vojna. Otok Stenjak smo 28. junija zaprli za domala ves mesec, v Novigradu pa SITUl od 3. do ll). julija obratovali okrnjeno. Tedaj smo 250 otrok zaradi vojnih razmer predčasno pripeljali domov, v letovišču pa je ostalo le 50 individualnih gostov, ki so presodili, da so kljub vsemu varni. Vojna psihoza je povzročila, da so turisti množično zapuščali Istro, prekinila se je tudi organizacija letovanja otrok. Mi smo bili pravzaprav zadnji, ki smo zapustili obalo. Otroci so bili tedaj popolnoma na varnem, vendar odrezani od staršev /aradi cestnih barikad, in zavoljo hude zaskrbljenosti staršev smo se tedaj z otroki vrnili. Po "zaslugi" vojne se je letošnje počitnikovanje v otroških letoviščih razpolov ilo.« Zaradi okoliščin so tudi mnoge šole odpovedale jesenske šole v naravi? ^ novem šolskem (in vrtčevskem) letu Gmotna stiska še ne prazni gorenjskih vrtcev Kako se brezposelnost, stečaji in gmotna stiska družin odražajo pri le-osnji zasedenosti otroških vrtcev? Kot priča jesensko stanje v gorenjem vrtcih, so zasedeni kot vsako leto, razen na Jesenicah. Cena okoli Va tisočaka na mesec (polno plačajo le materialno dobro situirani star-I sicer ni majhna, toda odtehta dejstvo, da je otrok v vrtcu devet ur ob-r°yan, sit, da o vzgojnih vsebinah ne govorimo. lako trdijo vzgojiteljice, ki so jim malčki zaupani v varstvo, akega mnenja pa so verjetno tudi starši, saj kljub materialni stiski 0|50..c &e vedno vpisujejo v vrtce. V Tržiču je ta čas v vrtce vpisanih °h 40 otrok manj kot v šlevilčno rekordnem minulem letu. nam je posedala ravnateljica tamkajšnje vzgojno varstvene organizacije TU-an Osip jc v enaki meri pripisali zmanjšanju rojstev in staranju 1*1 ij kol stečaju v BIT. koje veliko mater ostalo brc/ dela. V štiri r/iskc vrtce je vključenih okoli 510 otrok, pa število bržkone k ni "končno, saj jih starši vpisujejo tudi med letom. Manj zasedena sla ttca v Križah in na Deteljici, kar je pripisati staranju naselij, med-1 un koje v vrtec v Lomu letos vpisanih 34 otrok, preveč za njihove Prostorske zmogljivosti. Kako bodo reševali lo stisko, ne vedo, saj se «081 večidel ne pustijo prepričati, da bi otroke vozili v enega od luC,Mnm Xl'lccv ()|s zadovoljivi letošnji zasedenosti pa razveseljuje \1 J u'1''<0 število otrok, vključenih v popoldanske oblike varstv vednd obetu ie strah le podražitve, ki jo staršem obetajo septembra. Se namreč velja februarska cena. ob tokratni podražitvi pa si je čili tl ^'Odstotni cenovni skok. Ob tej priložnosti se bodo odlo- adii za I I-mesečno določanje cene vrtca, vini ' otrok v 99 oddelkih kranjskih vrtcev je razveseljivo. sicer,ZVe<{e*' °^ ravnateljic« VVZ Kranj Mihaele.Renko. Po vpisuje nin* •°,r5!- /'1 ;"" oddelke manj kol lani. kar se pozna zlasti na Pla-^rtec'ft 1" "a Kandelj ni bojazni, da bi jih bilo premalo, saj so ne- "-''lote celo prezasedene, tako na Trati in v Najdihojci. Otrok drug m a n j pa za škofjeloški VVO pomeni olajšanje, saj so čevi zbornici. Menda je osip pripisa-... navala mladih družm z juga. Med PoskrhT" V olJ' ' l,k' šc vlada prepričanje, naj bo v saj za otroka nam v ''C'U> v'Csc'1 m x vrl«! in s tremi obroki hrane, čeprav druži-Povete ma!er'i,'nern smislu ni lahko. Navadili so se tudi na sprotno oskrbnine, ki sledi gibanju življenjskih stroškov, cih n;« *Cad°vljici so že maja ob vpisu videli, da se število otrok v vrt-sprem , °. sPrernertilo, bali so se le. da bi vojna in druge okoliščine kaj >4 vrtce1'i! 1Cl,l'l"i" sl'ko. Ravnateljica Mihaela Zupan nam je naštela o Moti t! ot't'c'koN 'n tri dodatne, kjer se otroci pripravljajo na ma-i!ein V-J eh je bilo lani pet. pa tudi program je obsegal več ur). V red-*apiral:.U jc v Občini zdaj I 121 otok. Vrtcev jim zaenkrat še ni treba Pa Steie d' °.ne.8a N Srednjj vasi ne. ki ima letos premalo otrok. Ker tudi /.t|1' °?hinj za demografsko ogroženo območje, bo vrtec odprt - gmanj otrok. - Preželi ">°'C Jc*tnicah 'etos beležijo Inul osi p otrok v vrtcih. Olga defkovVlli! (Kl Pe<*a8°$kih vodij, je povedala, da je bilo še lani 42 od-se. 0a so . ■ °"'oki- lclos P;l J'h je le še 37, v njih pa 765 otrok. Pozna kot sm ci SC ■|Cs0lll^e matere v boljših časih vozile na delo v tovarne. SO vsi,, • BPT- lskr;1 blejska Dobrava, delale Ml, otrok so v turizmu, zdaj pa S.|e*aJu aJ| vsa.i » hudi stiski. Ob tolikšnem zmanjšanju šte- Ekonomska cena letošnjega počitnikbvanja v koloniji h bila 3300 dinarjev Del stroškov so pokrili starši, v povprečju 40 odstotkov cene, sicer pa je bil dele: njihovega prispevku odvisen od dohodkov v druiini, Prispevki mi tej lestvici so se gibali od 1100 do 2500 dinarjev, desetina itarše\ pa h bilo tudi neplačili kov, Po 30 odstotkov sta k ceni letovanju primaknila tudi zdravstveno varstvo in odbor :u družbene dejavnosti v občinah, od koder so bili otroi i. Kol pravi K,liko Koiar, ekonomsko (eno 3300 dinarjev :a 15 dni zmorejo le : zasedenostjo vseh zmogljivosti, Letos pa bo /.uvod za letovanja zaradi tako rekoč polovično zasedenih zmogljivosti teiko lovil sapo. Zaradi dosedanjega gospodarnega Obnašanja in ob razumevanju občin, ki so zainteresirane za njego\ obstoj, pa upajo na normalen stari v prihodnje leto. Potlej pa seveda normalne razmere in množičen odziv mi letovanje! RADE PETROVIČ, oskrbnik letovišča na Stenjaku: »Otok Stenjak smo od 28. junija do 21, juliju začasno zaprli, nato pa je letovišče do 30. avgustu spel normalno delovalo. Obisk pa je bil glede uu razmere in strah, ki ga je pustila vojna, veliko manjši. Kljub temu mislim, da je bilo ruzpolo-žen/e v kolonijah prijetno, o čemer govore ludi zapisi v knjigi vtisov. Trenutno je Stenjak prazen. :u prihodnje leto pa pričakujemo, da bo zaživel kot včasih.« »Iz enakih razlogov je letos tudi večina osnovnih šol odpovedala šolo v narav i če bo spomladi vse v redu. bomo skušali zamudnikom organizirati šolo v naravi j u n i ja.« Kdaj se je počitnikovanje spet vrnilo na stare tire? Kdo trenutno letuje v Novigradu in na Stenjaku? »Konec julija sla letovišči spet zaživeli, vendar z manjšim številom otrok. Stenjak je trenutno zaprt, v \ov igradu pa ta čas poteka šola v naravi osnovne šole Helene Puhar iz Kranja, letuje tudi 170 paraplegikov s spremljevalci in deset družin z otroki spasti k i, pa kajpada ustrezne zdravstvene ekipe, saj gre tako rekoč za rehabilitacijo. Naj omenim tudi. da v predsezoni pri nas letujejo tudi otroci iz vrtcev, letos smo jih imeli 360.« V kolonijah običajno letujejo otroci iz socialno šibkejših družin: koliko jih je letos zaradi znanih okoliščin ostalo prikrajšanih za počitnice ob morju? »Ko se je pokazala možnost, da znova odpremo letovišča, smo staršem ponudili druge termine za letovanje njihovih cM rok. Toda strah je naredil svoje in vsi starši se niso odločili poslati otrok na letovanje. Veliko jih po vojni niti ni vplačalo za letovanje, dogodilo pa se je tudi, da sme več kot 300 Staršem vrnili Že vplačane akontacije.« Zanimanje za tovrstno letovanje se najbrž povečuje s slabšanjem socialnega stanja naših družin. Bodo možnosti zanj ostale? Kakšna utegne biti usoda obeh letovišč, glede na dejstvo, da sta tako rekoč v drugi državi? »Zanimanje za takšno obliko letovanja je veliko gorenjske občine pa imajo z obema letoviščema lepe možnosti za organizacijo. Vrh vsega je Zavod za letova- Nova lekarna v Kranjski Gori Večja ponudba zdravja Kranjska Gora, 30. avgusta - Minuli teden so v Kranjski Gori odprli nove lekarniške prostore. V Gorenjskih lekarnah, ki skrbijo za oskrbo z zdravili tudi na tem koncu Gorenjske, so se za ponudbo zdravil v ustreznejših prostorih prizadevali že desetletje. Kot je ob otvoritv i dejala direktorica Gorenjske lekarne Fernan-da Burdvch. je kranjskogorska lekarna v starih prostorih lahko izpolnjevala le svoje osnovno poslanstvo, preskrbo z zdravili. V programu obnove lekarniških enot na Gorenjskem pa jc predstavljala nekakšno belo liso. Pred desetimi leti. ko bi lahko šc z lastnimi sredstvi obnovili lekarno, za to ni bilo razumevanja, kasneje pa so možnosti za obnovo iz leta v leto plahnele. Iz starih lekarniških prostorov, ki so komajda še zaslužili to ime. se je lekarna preselila v nove prostore v poslovni zgradbi v Kranjski Gori. Kot obljubljajo, bodo prednostne poslovali po etičnem načelu, dodajajo pa mu še tržno, saj se s širšo ponudbo na področju zdravja in širšim izborom blaga za ohranjanje in izboljševanje telesnega počutja želijo čim bolje vključiti v turistični utrip kraja. Nudili bodo tu di Strokovni nasvet o zdravilih in zdravljenju. Lekarna je bila zgrajena in opremljena s sredstvi Salusa. podjetja za prodajo zdravil na debelo. Gorenjska lekarna pa je prispevala kadre, znanje in zaloge zdravil ter manjši del opreme. Predstavnik Salusa je ob otvoritvi napovedal tudi skorajšnjo odprt je nove lekai ne na Bledu. • D. Ž. n . v or nja v izboljšanje bivalnih kapacitet Stenjaka in Pinete vložil precej sredstev, tako da se je močno izboljšala tudi kvaliteta bivanja v njih. Osebno mislim, da bi morali letovišči ohranili za ta name najbrž pa bo potreben dogo-naših in hrvaških občin, V katerih sla naši letovišči. Pogodba med kranjsko in puljsko občino za Stenjak je denimo podpisana do leta 19% (otok je "namenjen letovanju otrok že od leta 1956), Pogodbe bo treba obnoviti, oziroma domisliti nadaljnje sodelovanje občin, čeprav bodo v različnih državah« Dražje ogrevanje Jc di7 1 vrleu h' bile zaposlene vzgojiteljice in varuhunje (prvih Precei n Pil po1 lo|iko) že tehnološki presežek, če jih ne bi bilo a Porodniškem dopustu.« D. Z. Zlebir Jesenice, 5. septembra - Jeseniški izvršni svet je minuli torek po daljši razpravi potrdil nove. kajpak višje cene Ogrevanja s toplotno energijo, ki jo je predlagalo podjetje Kres Jesenice. Podjetje Kres je predlagalo podražitev v dveh delih; s I. septembrom se tako ogrevanje s toplotno energijo podraži za 45 odstotkov, kar pomeni s 13 dinarjev na kvadratni meter na 18,85 dinarjev na kvadratni meter, s 1. novembrom pa še za 30 odstotkov, kar pomeni, da bo končna cena 24,50 dinarjev na kvadratni meter. Predstavniki Kresa so predlog višjih cen utemeljevali tudi s tem, da se morajo ravnati po ceni, ki jo v začetku kurilne sezone postavi Železarna. Zemeljski plin pa se plačuje z devizami in zelo draži, saj je bila njegova cena januarja 2 dinarja, avgusta pa že 4 dinarje, stroški primerne energije pa tvorijo 77 odstotkov stroškov. Tako akontacije ne sledijo dinamiki zvišanja cen energije. Slišali smo tudi, da bodo tako potrošniki, ki živijo v stanovanju s 50 kvadratnimi metri, vse letošnje leto plačali za ogrevanje 8.500 dinarjev, medtem ko po izračunih v zasebnem kurišču samo za olje za 50 kvadratnih metrov plačajo 11.800 dinarjev. Člani izvršnega sveta so med drugim poudarili, da se veliko energije izgublja predvsem zaradi slabo izoliranih stavb, vendar pa za večje obnove ni denarja. • D. S. Vprašanje: V našem podjetju, ki šteje okrog 300 delavcev, je delavski svet na predlog direktorja sklenil s šestimi vodilnimi delavci posebne pogodbe o zaposlitvi, s katerimi so tem delavcem menda priznane plače izven vseh okvirov, določenih s kolektivnimi pogodbami. Šušlja se o neverjetnih zneskih, vendar nam točni podatki niso dostopni. Ker je med delavci prišlo do velikega razburjenja in nezadovoljstva prosim za vaše mnenje o zakonitosti takšnih pogodb. Odgovor: Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo določa, da za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (vodilne delavce) ne veljajo določila tarifnega dela pogodbe. Plače in nekatere druge pravice teh delavcev naj bi bile določene s pogodbami o zaposlitvi, ki jih sklepajo z organom upravljanja (»menedžer-ske pogodbe«). Pri tem je res zanimivo, da vodilni delavci v mnogih podjetjih od celotne splošne kolektivne pogodbe zelo dobro poznajo in neverjetno zavzeto uresničujejo samo to določbo. Tako so v števil-nih podjetjih že zdavnaj sklenjene in realizirane menedžerske pogodbe, medtem ko o podjetniških kolektivnih pogodbah in plačah, ki jih te zagotavljajo delavcem, ni ne duha ne sluha. V zvezi z menedžer-skimi pogodbami pa je odprtih cela vrsta vprašanj, ki jih podjetja rešujejo zelo različno. Gre zlasti za naslednja vprašanja: katere delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je sploh mogoče obravnavati kot menedžerje v pravem pomenu besede, kakšna je primerna plača za dobrega menedžerja in ali naj bodo menedžerske plače javne ali tajne. Težko bi bilo na pamet oceniti ali je krog menedžerjev glede na velikost podjetja v vašem primeru pravšnji ali preširok. Vsekakor pa je treba vedeti, da vsak delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi še ni avtomatično menedžer. Zaenkrat so delovna mesta s posebnimi pooblastili v statutih večine podjetij opredeljena zelo široko, vendar pa je med menedžerje mogoče uvrstiti le tiste najbolj odgovorne delavce, ki s svojimi odločitvami bistveno vplivajo in neposredno kreirajo poslovno politiko podjetja na posameznih področjih. Vsak »vodja treh čistilk« zagotovo še ni menedžer. Glede določanja višine menedžerskih plač ni na razpolago nobenih takšnih ali drugačnih predpisov, pač pa obstajajo le nekakšna priporočila Društva poslovodnih delavcev Slovenije »Manager«. Po teh priporočilih naj bi direktorju malega podjetja pripadal najmanj 3 kratni, direktorju srednjega 4-kratni in direktorju velikega podjetja najmanj 5-kratni povprečni OD v podjetju, ostalim vodilnim delavcem pa 10 - 30 odstotkov manj kot direktorju. Seveda naj bi to veljalo le v primeru, če bi podjetje doseglo vnaprej določene poslovne cilje, kar je bistveni element smiselne uporabe omenjenih priporočil, ki pa ga »menedžerji« svojim delavskim svetom ob sklepanju o njihov ih plačah zelo radi zamolčijo. Prav tako načeloma ne morejo biti enako nagrajeni menedžerji v podjetjih, katerih proizvodi se v bistvu »sami prodajajo« (pekarne ipd.), in V sicer enako velikih podjetjih, ki pa morajo svoje poslovne rezultate dokazovati v trdi tržni konkurenci. Prav nobenega pravnega in logičnega razloga ni za tajnost menedžerskih plač. Osnovni osebni dohodki so tako ali tako javni za vse delavce, torej tudi za poslovodne, stimulativni del OD menedžerjev pa naj bi bil odvisen izključno od poslovnih rezultatov podjetja, ki so prav tako javni. Svoje plače torej upravičeno skrivajo le »menedžerji«, ki imajo • tem pogledu slabo vest. Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. VESTI Tenis in ročna dela Zanimanje upokojencev za igranje tenisa je kranjsko društvo upokojencev spodbudilo k ustanovitvi sekcije za tenis. Tako vabijo vse. ki bi želeli igrati ta mikavni šport, da se prijavijo na društvu. Tomšičeva 4. Po počitnicah pa znova začne z delom tudi sekcija za ročna dela pri tem društvu, in sicer v torek. 10. septembra, ob 16. uri. Prisrčno v abljeni1 Rado Kokalj bo igral in razstavljal V sredo. I 1. septembra, bo ob 17. uri v gostišču Društva upokojencev Kranj srečanje s kranjskim citrarjem Radom Kokaljem. ki bo ob citrah pel slovenske ljudske pesmi in povedal kako okio glo. Med prireditvijo bo razstavljal tudi obsežno zbirko starih razglednic in citer. ki bodo na ogled še v petek in soboto, med 8. in 12 ter 16. in ll>. uro. Kolesarsko srečanje in piknik Sekcija kolesarjev pri Društvu upokojencev Kranj prireja v četrtek, 12. septembra, srečanje upokojencev - kolesarjev iz Kamnika. Komende in Kranja. Dobili se bodo v prostorih društva na Tomšičevi 4 med 9.30 in 10. uro. Po srečanju in skromni pogost it v i bodo kranjski kolesarji pospremili goste do Smlednika, kjei si bodo ogledali slan .mledmški giad. ( e bo slabo vreme, bo srečanje prihodnji četrtek. 19. septembra. Že naslednjega dne. v petek, 13. septembra, pa kolesarska sekcija prireja kolesarski piknik. Odhod bo ob K. uri izpred stavbe društva, prijave z vplačilom 60 dinarjev pa sprejemajo v društvu vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. V primeru slabega vremena bodo tudi piknik preložili za teden dni. Znanost za mir, sodelovanje, svoboda Ljubljana, 3. septembra - V Ljubljani se je začelo dvodnevno mednarodno srečanje zdravnikov patologov, ki poteka pod geslom "Znanost za mir, sodelovanje in svoboda*', V Cankarjevem domu je bila v torek zvečer akademiia, ki jo ie odprl pokrovitelj srečanja, minister za znanosi dr. Peter Tancig, zalem pa so ugledni gost je, zdravniki, sociologi in literati razmišljali o znanosti, miru in svobodi. Srečanje uglednih znanstvenikov iz tujine obeta, da se Slovenija v svetu proslavi tudi na znanstvenem področju. Krvodajalska akcija na Jesenicah Prihodnji leden bo krvodajalska akcija na Jesenicah, in sicer 9„ 10.', 11.. 12.. 13, in 16. septembra. Odvzemi krvi bodo v domu IVI) Partizan na Cesti 'železariev I vsak dan od 7. do 13. ure. Društvo Sreča vabi Vsi. ki bi radi postali uspešni in samozavestni, ki bi radi kvalitetno preživljali svoj prosu čas in Storiti nekaj za SVOJ osebnost ni razvoj, dobro počutje in harmoničen odnos do sebe. okolja in življenja, ste povabljeni na Srečanja z vsebino v Kranju in Preddvoru. Več informacij dobile pri predsednici društva Sreča Bojani Fen-de - Habula. telefon 42-122 (dopoldne od 7. do 9. ure) ali na telefon 217-001 (ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure), kjer se do 20. septembra lahko prijavile k programom društva, Programoma Pol duhovnega razvoja in Učbenik življenja sc bodo ob večjem zanimanju članov pridružili tudi trening kreativne komunikacije m umetnost pozitivnega mišljenja. ^S^IMIEUGLAS 6. STRAN AKTUALNO Petek, 6. septembra 1991 Vojni begunci: pretresljiva pripoved Grosovih, ki so se vrnili na Jesenice Po Deklico je zgrabil za J in ji odrezal gla jim poveljnikom kranjske garnizije Živkom Jurošem i H je naredila veliko napako lesenice, 2. septembra - Družina Grosov^A^ pPrToče Ivan, hči Mlonika in sin Dalibor jc dvajset let živeHjP^Reiiicah. Ivan je bil u)t mehanik zaposlen pri Viatorju in v Železarni, Ana pa v elektrod leni oddelku Železarne. Dvanajst let so stanovali v hišniškem stanovanju TVD Partizana na Koroški Beli, vsa leta pa živeli nadvse skromno. Ivan je bil celo nekaj časa v Libiji, da so si lahko s prihranki kupili zemljo in postavili ter opremili lepo hišo, ki so jo zgradili v Korog Laslovu, dvajset kilometrov od Osijeka. Korog Laslovo je rojstni kraj zakoncev Gros, ki sta po narodnosti Madžara. »Ko je lani Železarna začela odpuščati delavce in je postala Ana trajni tehnološki presežek, sva to vzela kot resnico in življenjsko dejstvo in se sklenila preseliti na Hrvaško,« prav i Ivan Gros. »Dalibor, ki je že odslužil vojsko in je izučen za valjavca, bi ostal v jeseniški Železarni, 12-letna Monika bi nadaljevala s šolanjem na Hrvaškem, žena bi gospodinjila, sam pa sem našel službo v prevozniškem podjetju v Osijeku. Novembra smo se tako preselili v rodno vas na Hrvaškem. Vasi so bile popolnoma blokirane Korog Laslovo je najmanj osemsto let stara vas, v kateri že od nekdaj v miru in slogi živijo večinoma Madžari. Vas je bogata: kmetje imajo velike posesti, žitna polja. In vsako leto se pred žetvijo zberejo v bližnjem Silašu in se pomenijo, kako si bodo najbolje organizirali delo. Tako vsako leto in kaj veš koliko let že. Vse do letošnjega leta, ko se je ta tradicionalni delovni shod kmetov obrnil čisto drugače,« pripoveduje Gros. »Nepričakovano se je med kmeti znašel nekdo - sami ne vemo, od kod je prišel - ki je zbranim kmetom zagrozil: v Silašu imate 18 članov HDZ. Zahtevam, da do jutri vsi oddajo orožje! Ker domnevnega orožja nihče ni oddal, se je začelo. Naša vas in vse sosednje vasi tja do Osijeka si bile obkoljene in popolnoma blokirane. Nihče, razen tistih, ki so tvegali pobeg preko žitnih polj, ni mogel iz vasi, nihče vanjo. Že nekaj časa lahko hodijo v službo v Osijek samo tisti, ki prebivajo v v mestu. Noč za nočjo so na vas padale granate: v začetku kar tako. da bi nas strahovali, pozneje pa so do tal porušili zadrugo, šolo, cerkev. Tudi z Daliborjem sva kar nekaj noči varovala vas. a kaj, ko smo bili vaščani v primerjavi z napadalci in njihovimi simpatizerji iz vasi tako borno oboroženi. Okoli nas pa so se dogajale grozote! Če bi samo hotel, bi te že zdavnaj počil! Dalibor pač nikoli ne bo mogel pozabiti noči, ko sva stražila in ko so v bližnji vasi četniki v eni noči poklali kakih 200 prašičev. Samo predstavljajte si glasove ob tako množičnem klanju! Ne da se tudi pozabiti Erduta, kjer so napadalci skupaj z. vojsko kakšnih petnajst hrvaških tnupovcev popolnoma stisnili v kot. Ni jim preostalo drugega, kot da so na neki drog privezali belo majico in se vdali. Tisti hip, ko so se približali tanku, se je ta sunkovito premaknil in jih zmlel pod seboj... Bi prenesli pogled na pet ustreljenih bratcev in sestric, /raven leži njihova mati, ki so ji nerojeno dete izrezali iz trebuha? Cetniki z obveznimi kokardami hodijo gor in dol po vaseh, dobro so oboroženi, njih in ostale napadalce in teroriste nenehno oskrbuje vojska. Na Hrvaškem se govori, da so klavci prišli naravnost iz zaporov in poboljševalnic. Pa saj si drugače niti ne da razložiti samo enega izmed zločinov, ki smo mu bili priča: mlada deklica z lepimi dolgimi lasmi je šla po vaški poti. Pa jo je četnik zgrabil za lase in ji pred očmi vaščanov gladko prerezal vrat. Nato je z njeno glavo v visoko po-vzdignjeni roki zmagoslavno korakal skozi vas... Korog Laslovo smo skupaj z drugimi zapustili tudi mi. Odločili smo se tisti hip. ko mi je nekdo dejal: »Ti. Gros. če bi samo hotel, bi te že zdavnaj počil!« Ko si tako niti na dvorišče nismo upali več smo zjutraj z dvema kovčkoma preko žitnih polj bežali v Osijek Imeli smo srečo, kajti sosede, ki so bežali dve uri kasneje, so-ujeli, jim vse pobrali in jih strahovito pretepli. Ivan Gros s hčerko Moniko, ki bo letos spet obiskovala osnovno šolo na Koroški Beli... Foto: D. S. Zakaj tako okrutno prav po madžarskih vaseh? V Osijeku smo bili mesec dni pri prijatelju, nato pa sta nas nadvse prijazno sprejela zakonca Marjana in Sašo Krničar na Ko- čni nad Jesenicami. Doma so ostali samo starejši in sam bog ve. kakšna je njihova usoda, kajti nemogoče je dobiti kakršnokoli informacijo. Kaj veš. morila naše hiše ni več. morda so v se pobrali'.' Ropajp vsevprek: ti$tim kmetom, ki so vendarle upali požeti. so žilo odvzeli in ga odpeljali v Vojvodino Da ne govorim o imetju: pridejo, naložijo vse. kal je Vjedno in po 50 mark prodajajo omare, v ideorekorderje. . Nečesa res ne moieni razumeti,« prav i Ivan Gros. »Namreč: zakaj s tako okrutnostjo in silovitostjo napadajo prav madžarske vasi. najbolj av lohtono prebivalstvo1 Morda prav zalo. ker smo bili Madžari na Hrvaškem vedno mirni, tihi, delavni in lojalni in smo videti najbolj šibki'.' Ob teh tragedijah seje izredno izkazala Madžarska, ki je lakoj sprejela v varstvo in na šolanje vse Otroke madžarske manjšine na Hivaškem. Iz srcu smo hvaležni Krničarjev im. ki so nas sprejeli in vsem številnim znancem na Jesenicah, ki hi nam radi pomagali. Nikomur nočemo biti v breme kol v vseh letih bivanja na Jesenicah nismo bili, Meni na Jesenicah nikoli nihče ni rekel: »li si pa Bosanec in izgini v Bosno«, kaiti vedno sem bil mnenja, da sem pač priseljenec in da nimam nobene pravice komurkoli vsiljevati karkoli...'.« Prepričani smo, da bodo pristojne občinske službe Grosovim čimprej našle primerno stanovanje. Skromni, kot so vedno bili, pravijo: «Hvaležni bomo za vsako začasno streho nad glavo, saj še nismo opustili upanja, da se bomo nekoč vendarle lahko vrnili...« • D. Sede j Kot oficir JLA nisem mogel sprejeti agresije na naše ljudi. Kranj, 3. septembra - V tistih dneh, ki se jih vsi neradi spominjamo - v Sloveniji je vladala napetost zaradi vojne med JLA in našo teritorialno obrambo, je bil še kot komandant garnizije v Kranju nedosegljiv za pogovor. Nekateri so mu morda celo očitali, da predolgo ostaja zvest tej dolžnosti. Že takrat smo slutili, da se bo kot kapitan s potapljajoče se barke zadnji odločil za to potezo. Kmalu zatem, ko je to storil, je sam želel spregovoriti za bralce Gorenjskega glasa. Pogovor je pred vami! V armadi ste službovali 26 let. Nam lahko najprej poveste, koliko časa ste bili v Sloveniji in na katerih dolžnostih? J L ROS: »Po končani vojaški akademiji v Beogradu 1965. leta sem dobil službo najprej v Ljubljani in takoj zatem v Tolminu. Takrat je bilo tam poveljstvo planinske enote, v kateri sem kot podporočnik delal v izvidniških enotah. Ukvarjati sem se začel s planinstvom, alpinizmom in smučanjem, postal sem tudi komandir te enote in pozneje pomočnik komandanta in njegov namestnik. Po usposabljanju v višji vojaški šoli sem se vrnil v Tolmin za komandanta. Vmes, ud leta 1968 do 1972, se je moja enota začasno preselila v Kranj, kamor sem prišel spet deset let pozneje, po dveh letih poveljevanja v obmejnih enotah v No vi Gorici, za načelnika štaba planinske enote. Štiri leta sem opravljal to dolžnost, končal komandno-štabno šolo operati-ke in postal komandant planinske enote, kar sem bil polnih pet let.« Doma ste s hrvaške ravnice, pa vendar vas je vaš poklfc priklenil na gorski svet. Ste ga vzljubili? JL'ROŠ: »Po rodu sem pravzaprav Dalmatinec, iz Imotskoga. Zaradi slabih razmer za delo in življenje smo se preselili v Ilok, v bližino Vukovarja. Iz te ravnine sem prišel v Tolmin, kjer sem se sklenil vključiti v življenje okolice. Tam sem se oženil, žena je bila dobra planinka in ta dejavnost je privabila še mene. Že v Tolminu sem sodeloval v planinskem društvu in pozneje v Kranju postal gorski reševalec, inštruktor GRS in vaditelj smučanja. Veliko sem planinaril, bil pa sem tudi član slovenske odprave v Afriko, na Kilimandžaro.« Za poveljnike kranjske vojašnice je znano, da je vsak od njih užival ugled ne le znotraj kasar-niške ograde, ampak tudi med sosedi. Je bilo tudi za vas pomembno, da nadaljujete to tradicijo ob prevzemu poveljstva? JVROŠ: »Že moj prvi komandant general Franc Sotlar mi je pripovedoval o sodelovanju planinske enote z okoliškim prebivalstvom. Kot mlade oficirje nas je vzgajal v tem duhu. Tudi komandanti pred mano so veliko storili za poglabljanje stikov. Vojašnica ni pomagala samo pri raznih delih, ampak so se mnogi starešine vključevali v vrsto dejavnosti v kraju. Dali smo vse od sebe in sodelovanje z ljudmi doživeli kot vrhunec povezanosti z okolico, na koncu, ob agresiji, pa se je vse to izkazalo za prav nasprotno.« Slovenska javnost je že nekaj časa nazaj vse odločneje kazala nasprotovanje vmešavanju vojske v civilne zadeve. Kako ste to doživljali v armadi? JLROS: »Do tega je prišlo postopno. Vojaški vrh, ki je dajal napotila tudi nam nižje, je imel svojo smer delovanja. Mi, ki smo živeli na drugi ravni, med ljudmi, smo sprejeli politična dogajanja v Sloveniji in proces demokratizacije. Tako je bilo nam težje tudi zaradi njihovega nerazumevanja. Ko smo prišli skupaj s starešinami iz enot izven Slovenije, so nas obtoževali, da je to posledica naše indoktrinacije v krajih bivanja, pa da zato v celoti ne razume- mo dogajanj. Mi smo seveda trdili, da oni ne razumejo položaja: poskušali smo celo pojasniti, kaj se bo zgodilo in kaj bi vojska morala storiti, vendar smo naleteli na gluha ušesa. Zato smo imeli pogosto konfliktne situacije, kar je negativno vplivalo na starešine, ki so se v Sloveniji nekako zrasli z okoljem. Vojaški vrh oziroma njegov del se nikakor ni mogel otresti politizacije vojske, kar je zame prvi pogoj za njeno profesionalizacijo. Kot drugo, vojska ne more biti nikakršna zavora niti za demokracijo niti za večstrankarski sistem; v praksi, moramo priznati, je vojska to bila, ker se je bala vznikanja nacionalizmov. Gledano v celoti, vojaški vrh je le počasi sledil spremembam v družbi, vedno z določeno zamudo.« Z oboroženim spopadom med armado in slovensko vojsko se je odklonilni odnos prebivalstva do armade še poglobil. Ste to kot oficir armade lahko razumeli, ali pa vas je to morda kdaj jezilo? JL'ROŠ: »Najprej mislim, da to vsega tega sploh ne bi smelo priti. To je posledica slabe cenitve tistih nad nami. Če bi poslušali nas, bi jim lahko obrazložili, kaj mislijo tukajšnji ljudje. To voljo bi morali spoštovati. Glede na to, se ni moglo niti pričakovati, da se lahko z eno takšno akcijo vse spremeni. Nam so v resnici pojasnjevali, da pomagamo zveznim organom pri prevzemu njihovih funkcij na mejah. Na naši ravni ni nihče resno razmišljal o drugačnih možnostih razpleta dogodkov. Na primer, naša enota niti ni imela nekih posebnih obveznosti, razen da varuje svoje objekte. Zato sem napad doživel kot nekaj strašnega. Jezilo me je, ko so nas označili za okupatorsko vojsko, saj je bila v resnici okupirana naša vojašnica. Najprej sem upal, da se bo vse končalo na mejah, ko pa je prišlo do pravega boja in žrtev, sem bil presunjen. Osebno nisem bil nikakor motiviran za tak boj, niti nisem mogel sprejeti, da mi kraj bivanja postane sovražnik. Saj nisem bil nekje na Filipinih, ampak v Jugoslaviji! Svojim oficirjem sem pojasnjeval, da so to naši ljudje; niti mi nimamo drugega naroda niti on nima druge vojske. Zato sem v tistih razmerah poskušal, kolikor se je dalo. zavarovati življenja svojih ljudi v enotah, pa z druge strani, ne napraviti nobene škode našemu mestu in prebivalcem. Imeli smo tudi take primere, da so bili sinovi naših oficirjev v vrstah teritorialne obrambe in milice, kar nikakor ni bilo lahko.« Obtožbe čedalje bolj aktivnega oficirja armade Milana Aksen-tijeviča, češ da kranjski vojašnici niso odvzeli elektrike in vode zaradi vaših groženj za razrušitev nekaterih vitalnih objektov v Kranju, ste javno zavrnili kot neresnico. Ali bi se vam takšno ravnanje zdelo pod častjo za poveljujočega oficirja armade? JL'ROŠ: »Za nobeno ceno ne bi storil kaj takega. Nečastno je napasti katerikoli civilni objekt. Zato sem že v trenutku, ko se je začelo bombardiranje v Sloveniji in so vojaška letala preletavala Ljubljano, sklenil zapustiti vrste armade. Ne mo- rem namreč razumeti, da nekdo bombardira svoje mesto in svojo državo. Tako tudi sedaj ne morem sprejeti, da vojska napada Vukovar in druge kraje; napad na civilno prebivalstvo se ne more z. ničimer opravičiti!« So bili še drugi razlogi za odpoved komandantski dolžnosti in kako so to vašo odločitev sprejeli v armadi? JL'ROŠ: »V armado sem vstopil z željo, da bo ta vojska res jugoslovanska. V praksi se je pokazalo, da to več ni. V razmerah, ko slovensko in hrvaško ljudstvo več ne sprejema te armade za svojo, ne bi mogel izpolnjevati svojih dolžnosti. Ni namreč mogoče, da bi govoril eno in delal povsem drugo! To sem razlagal tudi svojim oficirjem; mi smo jugoslovanska vojska, zato ne moremo napadati teh mest. Kot sem že dejal, nisem mogel opravičevati intervencije vojske v Sloveniji, ker bi bilo probleme moč rešiti po politični poti. Slo je torej za veliko napako vojske, ki se je nadaljevala na Hrvaškem. Spoznal sem, da armada nima nobene prihodnosti, če bo nadaljevala po tej poti. Med vojno sem se odločil za izstop iz vojske. Kot komandant enote sem bil vendarle dolžan do konca poskrbeti za vojake, ki so jih matere iz vse Jugoslavije poslale na Gorenjsko in Primorsko. Ravno tako sem hotel zagotoviti, da moja enota ne bi naredila kakršnekoli škode mestu in njenim prebivalcem. Ko pa na slovesnost 12. julija ob dnevu Prešernove brigade ni bilo niti nekdanjih borcev te enote, sem takoj oddal že napisano odpoved za službovanje v armadi. V vojaškem vrhu so jo enako hitro sprejeli in me razrešili dolžnosti, verjetno zaradi navedenih razlogov, s katerimi se niso strinjali.« Taka odločitev gotovo ni niti lahka niti brez posledic. V kolikšni meri je spremenila vaše življenje? JUROŠi ►> Res je, težko mi je bilo pri srcu. Vse življenje sem poklonil armadi, končal sem najvišje vojaške šote, vedno sem dobival pohvale in imel sem tudi dobro perspektivo. Že mesec dni sem doma; bolj ko razmišljam o tem, bolj sem prepričan, da sem se odločil prav, ne glede na vse posledice. Ker ne izpolnjujem zahtev za upokojitev, sem oddal prošnjo za delo na zavod za zaposlovanje in na ministrstvo republike Slovenije za obrambo: Pripravljen sem delati naprej na tem področju in pomagati pri razvoju slovenskih oboroženih sil. Tudi živel bom naprej v Kra- nju, kjer imam družino; žena je Slovenka in tukaj dela, otroci hodijo v šole; sin končuje elektrotehniško fakulteto, starejša hčerka se je vpisala na medicino, mlajša hčerka pa obiskuje četrti razred oblikovalske šole. Družina ni ničesar zahtevala od mene. Vsi so mi rekli, naj se odločim pač po svoji vesti. Videl pa sem, da so pripravljeni na vse žrtve, le da bi ostali skupaj. Seveda upamo, da se bo položaj obrnil na bolje tudi za nas.« Hrvaški kraji, od koder ste doma, doživljajo posebej zadnje dni težke preizkušnje; menda so begunci iz Vukovarja prišli tudi k vam. Kako kot vojaški strokovnjak ocenjujete nerazumno jugoslovansko stvarnost, ki je uradni krogi ne označujejo za vojno, a ima vendar vse značilnosti najostrejšega boja? JLROŠ: »Kakorkoli že te razmere kdo poimenuje, gre v resnici za vojno, v kateri umirajo nedolžne žrtve in nastaja ogromna materialna škoda. Nerazumljivo mi je, da sta čelo Bolgarija in Albanija prej od Jugoslavije sprejeli evropsko opcijo razvoja. Na koncu bo do tega moralo priti, a izgleda, da Balkan zahteva visoko ceno. Za Hrvaško je dobro dejal podpredsednik skupščine Jugoslavije Irfan Ajanovič, da je vojska prispevala k še večjim žrtvam, igrajoč nevtralno stran, a V resnici delujoč s srbskih pozicij. Zaradi vojnih grozot ljudje beže s svojih domov. Naša družina je v Kranju sprejela devet svojcev, ki jim na Hrvaškem vsak dan pretijo s smrtjo.« Če bi imeli možnost vpliva na vojaški vrh, kaj bi mu svetovali za razrešitev sedanje krize? JLROŠ: »Armada naj bo instrument države, ne pa arbiter oblasti! Čimprej se mora vrnit' v vojašnice, oceniti svoje postopke in sprejeti drugačen razvojni koncept. Pri tem bi se morala zgledovati tudi po preobrazbi armad v drugih evropskih državah.« Pogovarjava se dva moška, a v tem hipu bi vpletel še glas tistih žensk, ki zahtevajo od naših g£' neralov vrnitev svojih sinov 'ž ubijalske armade! Kaj sodite 0 tem? JLROŠ: »Mislim, da i maj0 ženske prav. Čudno je le, da Je vojaški vrh sprejel samo matere, ki so izrazile nasprotno /e' I jo! Mislim, da bo moral poli"' čni vrh napraviti red tudi v armadi, da ne bo ta odločala 0 vsem po svoje in ravnala z. ljudmi, kakor se ji zahoče.« Hvala za pogovor in najbolji želje za izpolnitev osebnih načrtov! • Stojan Saje, foto: A|e$ Gorišek KULTURA Petek, 6. septembra 1991 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN QWWMW^': GLAS V počastitev 500-letnice župnijske cerkve v Kranju POD ZVONOM SVETEGA KANCIJANA Kranj bo septembra v znamemju kulturnih prireditev. Priprave na proslavo so potekale skoraj tri leta. Predstavitev enega najpomembnejših obeležij, 500-letnice dograditve župnijske cerkve pa je zbornik Pod zvonom svetega Kancijana. Že v torek so se v Kranju zvrstile kar tri pomembne kulturne prireditve: otvoritev razstave sester Andreje in Marjet-ke Dolinar, slikark slovenskega Porekla, doma iz Buenos Aire-sa, zvečer pa so v Galeriji Mestne hiše odprli razstavo notranje cerkvene opreme. Kranjčanom je v tem kulturno tako bogatem mesecu na ogled še ena zanimiva slikarska razstava: V galeriji Prešernove hiše si je moč ogledati likovna dela priznane umetnice Ejti Stih, Slo-venke, ki že od začetka osemdesetih let živi in dela v Bolivija Sicer pa si organizatorji prireditev želijo, da tokrat ne bi praznovala le župnija, temveč W radi v proslavljanje tako pomembne obletnice pritegnili prav vse prebivalce Kranja in okolice. Tako bodo v župnijski cerkvi v nedeljo pripravili orgelski koncert Angele Toma-nič, za naslednjo soboto pa načrtujejo koncert Pihalnega orkestra Kranj in po njem otvoritev razstave "Motivi kranjske cerkve" Uroša Žitnika v stranski kapeli župnijske cerkve. V soboto, 21. septembra, zvečer, bo slavnostna akademija, naslednji dan pa bo ob 16. pri slavnostna maša nadškofa 'n metropolita dr. Alojzija Šuštarja z drugimi slovenskimi škofi, nedelja pa bo obenem tudi Baragov dan ter dan Vseslovenskega misijonskega kongresa. Na novinarski konferenci pa so v torek predstavili tudi knjigo, ki ima po besedah Ber-te Golob prvine zbornika, kronike in monografije hkrati: POD ZVONOM SV. KANCIJANA. Napisali sojo izključno domači avtorji, pomeni pa za- Osmega februarja zjutraj se je zbudil, ki je bil zunaj že svetel dan. Do njega so prihajali glasovi prebujenega mesta, tu zgoraj pa so vsi še spali, utrujeni od dolgega bedenja prejšnji večer pri njem. Katra tudi. Ni jih hotel buditi. Tiho je ležal v postelji, poslušal urne korake in bodre klice otrok, ki se jim je mudilo v šolo, gledal v okno in mislil, da je zdaj že daljši dan in da ni več daleč pomlad - Umrl je z jutranjo svetlobo v očeh. Mirni malen-šek, PESNIKOV NOKTURNO, odlomek iz še neobjavljenega romana o Prešernu. se omejili zgolj na pesnike duhovnike, ki so v preteklosti živeli ali službovali v Kranju: Blaž Potočnik, Janez Puhar, Jože Pogačnik, Joža Vovk in Tone Bohinc. V tretjem delu lahko pod naslovom Pričevanja preberemo dva intervjuja: s prvim povojnim kranjskim župnikom Francem Blajem in z njegovim naslednikom Zdravkom Bahorjem, zanimivi pa so tudi nimivo povezanost preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Kranja. Sestavljena je namreč iz treh delov, od katerih prvi, strokovni del prikazuje preteklost oziroma umestitev kranjske župnije in njenih kulturnih spomenikov v čas. Avtorji tega dela so Jože Žontar, Andrej Valič, Milan Sagadin, Damir Globočnik, Alojz Žibert, Angela Tomanič, Majda Žontar, Edo Škulj in Marko Studen. Morda naj pri tem posebej poudarimo prispevek Milana Sagadina z naslovom Najstarejša cerkvena stavba v Kranju, kjer je prvič objavljeno poročilo o rekonstrukciji prvotnega ... Kadar me obiščejo domači, me mama večkrat vpraša: "Si res srečna, zadovoljna?" Pogleda me in še preden odgovorim, reče: "Potem sem tudi jaz." Kadar me kakšen otrok pokliče: "nuna Alenka", se skoraj do solz nasmejem. Kar verjeti ne morem, da sem zdaj sama postala "Žena z dolgo črno ruto", ki se mi je nekoč zdela tako skrivnostno odmaknjena... S. Alenka Žibert, VELIKE REČI MI JE STORIL GOSPOD BALADA Pozni večer... Pri nas je tišina, pri nas je mir. Le iz ulice temne se sliši prepir. Pod mračnim oknom trepeta netopir in hladi nemir s pesmijo uspavanko v pozni večer. O prazni večer, ko ti poje podoknico netopir. Tone Bohinc cerkvenega tlorisa, ki so jo naredili glede na arheološka izkopavanja v župnijski cerkvi leta 1984. Zanimivo je tudi pisanje Damirja Globočnika o opremi omenjene cerkve in opis kranjskega pokopališča Alojza Ži-berta. Članki so opremljeni z bogatim dokumentarnim gradivom. Drugi del knjige nosi naslov Beseda ustvarjalcev. Uredniški odbor se je pri tem srečal s problemom, koga uvrstiti v knjigo, ki bi lahko zaradi množice literarnih ustvarjalcev, ki si vsekakor zaslužijo mesto v njej, lahko postala nepregledna. Med pisatelji so zato izbrali tiste, ki so najpomembnejši tudi v slovenskem merilu, pa so povezani s Kranjem. Objavljeni so odlomki iz biografskih romanov Ivana Preglja, Mirni Ma-lenšek in Tite Kovač - Artemis tri znamenite Slovence, ki so bili vsak po svoje povezani s Kranjem. V izboru pesnikov so zapisi mnogih drugih - duhovnikov, kaplanov, misionarjev in redovnic, ki so kdaj živeli ali delali v Kranju. Tudi na pogled izredno lično knjigo je tehnično uredil in oblikoval Pavle Rakovec, ki je že na ovitku z grafiko iz leta iz 15. stoletja in fotografijo Kranja, kot ga lahko vidimo danes, skušal prikazati mogočen razpon petstotih let. Delo ima na koncu povzetke vseh tekstov v angleškem in nemškem jeziku, vsi članki pa so klasificirani po UDK. Treba pa je poudariti, da knjiga ne bi izšla, če ne bi finančno priskočili na pomoč SO Kranj in avtorji, ki so se vsi po vrsti odpovedali honorarjem. Zbornik bo torej prijetno in poučno branje vsem, ki jih zanima preteklost, predvsem pa tistim, ki so Kranj doživeli — takšnega, kot je, pa tudi takšnega, kot je bil nekoč. • Marjana Ahačič OCENA: 2 razstavo se je l ud i Gorenjski niuzej pridruži] proslavam ob >00-letnici dograditve kranjske župnijske cerkve, točneje povedano sedanje cerkve, kajti njene Predhodnice segajo celo v zgodnji srednji vek. Kot so pokazala arheološka izkopavanja Zavoda /-1 spomeniško varsivo v letu l*K4, je namreč na prostoru današnje župnijske cerkve, posvećene oglejskim mučencem. sv. Kaneijanu m tovarišem, staja že v 7- stoletju cerkvena arhitektura s itemi ladjami. ^ drugi polov ici Ki. stoletja, po Prenehanju madžarskih vpadov. *° začeli v naših krajih urejati tu-j*I cerkveno organizacijo, Kranj. .!,10 bil voj.isko m uprav no sic-J?l-scc pokrajine, je odigral pomembno vlogo tudi pri postavu vi W*Ven« uprave, ko je postal se-Pražupnijc Prvotna kraniska ^•'kve je icdaj dobila svojo' na-^'vnico. ki jc bila zgrajena na lsl111 lemeljih. Gospodarsko močni kraniski mescani. ki so izoblikovali svojo ,u'"'lomijo, so kljub turški ne-'•"n"Ml m drugim velikim sli-skiln> * 15. stoletju dogradili tudi novo župnijsko cerkev. Glavni pobudnik zidave nove gotske cerkve je bil ugledni kranjski župnik Koloman de Mansvverd. Ob koncu 14. stoletja so najprej zamenjali nekdanjo romansko apsido s t. i. dolgim ali meščanskim korom. Do leta 1440 so postavili nov stolp in stene ladje. Pomembno je leta 1452. Tedaj so kranjski meščani sklenili porabili del premoženja starejših bratovščin za obokanje in opremo cerkve. Nato so cerkev poslikali še s freskami, k i jih umetnostna Zgodovina uvršča v čas okoli 1460. Že leta 1486 pa je tajnik oglejskega vizilalorja Paolo San-tonini v svojem Potopisu zapisal, da jc cerkev sv. Kancijana prekrasno zidana, da v njej ni videli niti enega lesenega tramu, ampak počiva streha na visokem oboku. Tako jc med kranjskim mestnim obzidjem zrasla naša piva dvoranska cerkvena arhitektura, ki jc vplivala tudi na nastanek ostalih cerkva le vrste na Slovenskem. Že doslej smo ob raznih priložnostih v naše razsiave vključevali t ud i predmete kranjske župnije. vendar pa jih razstavljamo danes prvič v tolikšnem številu in kot samostojno celoto. Želela bi opozoriti le na najpomembnejše eksponate. Kranjski iluminirani rokopisi sodijo v sam vrh miniaturnega slikarstva 15. stoletja na Slovenskem. Dva izmed njih je daroval kranjski župnijski cerkvi že omenjeni župnik Koloman de Mansvverd. Gre za rokopis Mora-lij papeža Gregorija iz leta 1410, ter Misal, ki je nastal v istem času. Tretji izmed kranjskih iluminiranih rokopisov Antifonarij. lo je knjiga s kratkimi liiurgičnitni napevi v dveh zvezkih, pa jc nastal kasneje, leta 1491. Enega najpomembnejših poznogOtSkih spomenikov v Kranju, je predstavlja! poslikan krilni oltar v župnijski cerkvi z upodobitvami bega cerkev ni h zavetnikov sv. Kancijana in tovarišev in njihove mučeniške smrti na praznični strani ter Kristusa na Oljski gon m Vstajenje na sirani, ki je bila razgrnjena ob defavmkih. Na naši razstav i so prikazane fotografske kopije v naravni velikosti, original.i poslikanih kril pa sta razstavljena v Muzeju avstrijske srednjeveške umetnosti na Dunaj U. V razstavni prikaz smo vključili tudi dragocene liturgične predmete monstrance, kelihe, cibori-je. relikvarije in mašne plašče iz n.zličnih obdobij, ki predstavljajo pomemben delež cerkvene kulturne dediščine. Na stenah v mali galeriji so predstavljene fotografije sveti-njic in križcev, ki so jih odkrili leta 1972 v : rednjeveških grobovih ob arheoloških izkopavanjih Gorenjskega muzeja, na severni strani kranjske župnijske cerkve. V obeh galerijskih prostorih pa so razstavljena dela poznobaro-čnega slikarja Leopolda Laverja. Slikar, ki je deloval in umrl v Kranju je bil eden najvidnejših predstavnikov slovenskih slikarjev na prehodu iz 18. v 19. stoletje in je s svojo delavnico m nasledstvom slikarsko obladoval ves gorenjski prostor in segal celo preko njegovih meja. Razstavljene slike predstavljajo le tisti del Laverjevega obsežnega cerkvenega slikarskega opusa, ki je v lasti kranjskega župnišča. Prepričani smo. da ho razstava naletela na velik odziv, saj razgrinja pomembno delovanje kranjske župnije v preteklosti. Majda Žontar RAZSTAVA OB PETSTOLETNICI DOGRADITVE ŽUPNIJSKE CERKVE _____ V KRANJU Krm svpienihi.i - \ stebriščni dvorani in galeriji mestne hiše v /!,.', j. .K' "tla i.i icdcn odprta razstava ob petstoletnici dograditve le Lt>ut c.Jrvi*xc N'' otvoritvi je najprej spregovoril Matevž Kleč. ki ''' d u' 'iV' d;i■•'c '' ,J/,,i'|V'1 izdelkov ljudi, ki s»0 vanje vdahnili svo-\1,,|,V- u »»'ili gosie. Petra Venelja. Iva Bizjaka. Vladimira lv"lc|Mk'\ " V'""' /'1 d-'b'o v zvlušje je poskrbel vokalni kvartet (iole p, l/ ^''kla Majda /oniai pa je predstavila r.iz>l.ivo. Gradivo, ki g;, tu) 'K'"" v stebriščni dvoiam m galeriji, jc iz zbirk Župnijske-hranj v' i" ("'u !sis'-'.-'1 muzeja, kranjske iluminnane rokopise pa s|>01)1, ''dskoiijski arhiv v Ljubljani I i sodijo med naipomcmhncisc, tej P|\"| ' mihialurnega slikarstva 15. stoletja na Slovenskem. Na Mevjhj- ' w.cei*veni predmeti prvič predstavljeni v tolikšnem PreioL i"1 * ce'oli' Razstava razgrinja pomembno delovanje župnije v c*'osn m je vredna ogleda.* R. P. LOŠKI ODER RAZPISUJE ABONMA ZA _SEZONO 1991/92 _ repertoar: I de I ilippo: O 11 PRIK VZNI! (predstava I oškega odra. režija Slavko Kurdiial I Kishon »II JI SKRJANI ( (predstava Mestnega gledališča Ljubljanskega) S Murrav: I .11 BI ŽEN (predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje) \i K.iiMcn c i k i \ rovi C MOJ DOM (predstava kazališne sekcije Zagreb) S Bcckeii: O KRASNI DNI VI ali l Stoppard: Pl l vvisi \ll\r i NI MAMI I l (prcikiava Primorskega dramskega gledališča \ova Gorica) v pisov anje: od 9, do 1 I. septembra lanski abonenti. Od 12. do 18. septembra (razen sobote in nedelje), od 10. do 16. ure v pisarni gledališča. Informacije in rezervacije sprejemamo po telefonu 620-850. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Skupščine občine Kranj je na ogled razstava sester Andreje in Marjetke Dolinar. Razstava je odprla vsak dan. razen sobote in nedelje, od 16. do 20. ure. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikarka Ejti Stih de Fernandez de Cordova. V stebriščni dvorani in galeriji mestne hiše jc na ogled razstava ob petstoletnici dograditve župnijske cerkve. V dvorani Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje nalislkih. MOJSTRANA - V Triglavski muzejski zbirki je na ogled razstava slik udeležencev XII. planinske slikarske kolonije "Vrata "91". JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik slikarjev Štefana Bertonclja iz Sele in Franca Ranta iz Železnikov. V Kosovi graščini si je moč ogledali ilustracije Andreja Trobentarja, v prvem nadstropju pa razstavo Pripoved o prazgodovinski hiši, vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Danes bo tudi druga prireditev v okviru Jesenskih serenad. tokrat je to večer renesančne glasbe, ob 20. uri v Kosovi graščini. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža razstavljajo črno-bele fotografija mladinci Fotokluba Radovljica. V Linhartovem hramu je do 31. septembra odprta prodajna razstava Vinka Bogataja. SREDNJA VAS V BOHINJU - V gostišču Pri Hrvatu ob v soboto, 7. septembra, ob 20. uri večer ljudskih narodnih pesmi ob spremljavi citer SEM DEKLIC VESEL Nastopili bodo ansambel Strune ter Francka in Cirila Pobačnik. spored pa bo povezovala Erika Bohinc. BLED - Madžarska skupina MUZSIKAS bo kot zadnja v okviru Okarina etno festival nastopila v soboto, 7. septembra, ob 20.30, uri v atriju Modne hiše Pristava. BESNICA - V OS Besnica je na ogled razstava pod naslovom Besnica včeraj - danes, ki jo je pripravil etnološki oddelek Gorenjskega muzeja v Kranju. TRŽIČ - VKurnikovi hišije vsak dan med 17. in 19. uro. ob sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro na ogled razstava Brede Kle-menčič Unikatno ročno oblikovanje pletenin. KUD SAVA KRANJ V AVSTRIJI Od 15. do 18. avgusta letos smo se pevci Vokalnega kvinteta folklorne skupine SAVA Kranj že četrtič udeležili mednarodnega srečanja ljudskih pevcev in godcev v sosednji Avstriji. Spet smo bili gostje srečanja v Bad Hofgasteinu, kjer smo sodelovali že lansko leto na povabilo uprave tamkajšnjih toplic, ki je organizirala to srečanje. Dolina Gastein z mesti Badgastein, Dorfgastein in Hof Gastein predstavlja en sam turistični center.'V zimskih mesecih so tu prostrana smučišča, v poletnem času pa je vse zasedeno v tamkajšnjih toplicah. Prav letos se radi pohvalijo z velikim obiskom, saj trenutno v dolini gostuje kar 40.000 gostov. Pri takem številu turistov tudi organizator festivala ni bil v zadregi z obiskom prireditev. Na vseh petih nastopih smo imeli veliko občinstva in lahko rečem kar iz vse Evrope. Poleg nas so sodelovale še skupine iz Bolivije, Francije, Romunije, Poljske, Nemčije, Japonske, Švice. Češkoslovaške in domača skupina. Tudi to srečanje je potekalo pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije za ljudsko umetnost IOV v sklopu Unesca, ki poudarja na takih srečanjih izvajanje čim bolj pristne ljudske glasbe, petja in plesa. Nastopi so bili izredno pestri, saj jc >koraj dveurni program obsegal ljudski ples, petje in glasbo onv jenih narodov. Številni poslušalci so vedno z zanimanjem spremljali naše nastope in prisluhnili slovenski ljudski pesmi. Posebno pozornost pa je pri občinstvu vzbudila naša gorenjska narodna noša. Festival se je zaključil s povorko sodelujočih skupin po mestu, v kateri smo stopali za napisom Slovenija in našo novo slovensko zastavo. Želja organizatorja pa je, da se vidimo spet prihodnje leto. za skupino MB EJTI ŠTIH DE FERNADEZ DE CORDOVA V torek zvečer je kranjske slikarske razstave obogatila še ena: v galeriji Prešernove hiše je bila otvoritev razstave akademske slikarke, Ejti Štih de Fernandez de Cordova, ki že nekaj let domuje v Santa Cruzu, v Boliviji. Kranj. 3. septembra - Umetnico in njeno delo je na otvoritvi predstavila mali Melita Vovk. Ejti Štih seje rodila 25. novembra 1957 v Ljubljani. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Podiplomski Študij slikarstva jc obiskovala v mojstrski delavnici Krsta Hegcdušica v /agrebu. Dokončala pa je tudi tečaj V ateljeju za keramiko v Santa Cruzu. 1 rcnutno živ i in dela v Santa Cruzu. poučuje risbo in slikarstvo v Taller de Artes Visualcs Poleg tega sc ukvarja tudi z ilustracijami v revijah, časopisih, knjigah. Kot scenografka in kostumografka je sodelovala pri 26 gledaliških predstavah v Jugoslaviji in Boliviji. Ejti Štih de fernandez de Cordova je v preteklih letih dobila številne nagrade za svoje umetniško ustvarjanje, kljub eksotičnemu in shkov iiemu okolju, v katerem živ i, in ki je že marsikaterega evropskega umetnika prepoji lo s svojo napadalnostjo in gorečimi barvami, je Ejti osiala pri svojem že izoblikovanem slogu. Odločila se je za iskanje motivov, v realnem svetu, v preprostem vsakdanu holivijskega življenja. • M. Peternelj V okviru septembrskih glasbenih večerov bo v gostišču Srčni as v ŠKOFJ1 LOKI danes, 6. septembra, nastopila skupina TRINAJSTO PRASE, ki izvaja staro ljudsko glasbo na avtentičnih glasbilih. 1 ETNO FESTIVAL BLED 1901 Bled SOBOTA, 7. septembra ob 20.30: ansambel MUZSIKAS (Madžarska) v Modni hiši Pristava, Bled XXI. DNEVI NARODNIH NOŠ V Kamniku bo od danes pa do nedelje. 8. septembra, kamniški sejem in dnevi narodnih noš Prireditev, se bo začela v petek oh 9. un s sejemsko prodajo na stojnicah, ob 18. uri pa bo promenad ni končen pihalnega orkestra Solidarnost iz Kamnika na Titovem trgu V soboto bo ob 19, uri na ploščadi ob kavami Veronika pod naslovom Narodne noše in plesi slovenskih pokrajin predstavitev izročila Gorenjske. No tranjske. Bele krajine. Štajerske. Primorske in Prekmurju. Gostovala bo folklorna skupina line, Rožanc V nedeljo bo ob I 5 uri tradicionalna povorka narodnih noš po ulicah si.nega dela Kamniku in ob 16.30, ui i družabno sreča nje na I rgu prijateljstva. Vse iri dni pa bo od 9. do 19. uri v razstavišču Veronika odprla razstava o kamniškem vlaku "kamni-čan piv ih slo let". GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 6. septembra 1991 GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Vrtoglava inflacija Nismo je še pozabili, že spet je tu, vse bolj vrtoglava inflacija, ki se bo tokrat še hitreje spremenila v hiperinjlacijo, kakor se je prvič. Včerajšnje vesti, ki so pricurljale s seje guvernerjev NBJ, so odplavile še zadnje upanje, da temu ne bo tako. Tiskarna denarja na Topćideru spet dela s polno paro. v štirih izmenah, sveže natisnjeni denar pa s helikopterji dovažajo tudi v Slovenijo, da z njim financirajo umik zvezne vojske. Nič ni zastonj, vse je treba plačati, ne samo umik iz Slovenije, tudi vse bolj krvavo vojno na Hrvaškem. Na Topćideru veselo tiskajo denar predvsem za vojsko, saj se približno 70 odstotkov zveznega proračuna že financira s primarno emisijo, kar 80 odstotkov proračuna pa gre za vojsko. V zadnjem letošnjem četrtletju naj bi zvezni proračun tako dobil še 30 milijard dinarjev. Republike in pokrajine ne plačujejo več davkov, prispevkov in carin v zvezni proračun, zato se lahko hrani le še s sveže natisnjenim denarjem. Jugoslavija je torej resnično v razsu-lu, vdor vojske v denarni sistem je nemara poslednji dokaz, da je propadla, čeprav retorično dopoveduje, da brani Jugoslavijo. Od ničvrednih dinarjev se bomo torej v Sloveniji zlahka poslovili, marsikdo se vse pogosteje sprašuje, kdaj bo naposled napočil dan, ko bomo dobili svoj, slovenski denar. Kolikor višja bo inflacija, toliko težje bomo čakali nanj, saj inflacija ni nič drugega kot prelivanje, v Jugoslaviji že tako očitno, da tega sploh ni potrebno več pojasnjevati. Zadrega je toliko večja, ker je za Slovenijo še vedno zaprt dostop do dinarjev in deviz v NBJ, na zadnji seji sveta guvernerjev NBJ je bil dosedanji status quo le podaljšan. S tem tudi negotovost, kaj se bo zgodilo do izteka moratorja oziroma če se bo sploh kaj zgodilo. Negotovost, ki je toliko večja, ker poslušamo različna tolmačenja, kdaj se po iztekel, po prvi različici 7. oktobra, po drugi l. novembra po tretji sploh še ni začel teči. Zatikati se utegne pri gotovini, zato si bomo morali nemara kmalu še bolj kot doslej pomagati s čeki, nemara celo z boni, ki že nekaj časa čakajo v skladišču. Razmere so torej resnično skrajno konfuzne, saj ob vse večji naglici, s katero poganjajo tiskarske stroje, utegne v Sloveniji primanjkovati gotovine. Potemtakem bo udarec za Slovenijo dvakraten. Včeraj na Ljubljanski borzi Rekordni tečaji Ljubljana, 6. septembra - Včeraj je bil običajni borzni sestanek na Ljubljanski borzi, d. d. Številke, ki so nastale na osnovi borzne ponudbe ter povpraševanja, so doslej rekordne: obveznice Republike Slovenije I so dosegle tečaj 136.2; vrednostni papirji RSL 2 pa 107,0. Inflacijskemu pričakovanju primerno so zrasli tudi tečaji za EDP - tedensko povprečje Ljubljanske borze znaša že 72,3. Za toliko so namreč devizne pravice na borzi dražje od deviz po uradnem tečaju. Slovenska denarna obračunska enota SECU je bila včeraj oblikovana na 44,0358 din (prejšnji četrtek je bil secu po dobrih 41,00 din). Če nas je prejšnji četrtek Ljubljanska borza presenetila z deviznimi tečaji za efektivo. čeke ter kreditna pisma, ki so bili praktično enaki kot teden poprej, pa slovenske »zamrznitve« menjalniškega tečaja za devize ni več. Od danes (petek) do prihodnjega četrtka (12. 9.) velja stimulacija za odkup tuje valute v višini 78 odstotkov. Za sto mark, ki jih boste v banki hoteli zamenjati (gotovine!), vam bodo odšteli 2.249,00, izplačali pa za višino provizije manj. IZ GOSPODARSKEGA SVETA [ Rekordna žetev Podatki o letošnji žetvi pšenice še niso znani, v zveznem sekretariatu za kmetijstvo pa ocenjujejo, da je celotna bera težka približno 6,5 milijona ton, kar je absolutni rekord. Zvezni sekretariat za informiranje je sporočil, da bo zvezna vlada že do 15. septembra določila zaščitno ceno pšenice za prihodnje leto in bo tako znana že pred jesensko setvijo. Zaradi presežkov pšenice, namenjene za kruh, bolje rečeno, zaradi neskladja med ponudbo in povpraševanjem, bodo zmanjšali površine, določene za setev pšenice. Jeseni naj bi s pšenico posejali 1,37 milijona hektarjev, kar je za 10 odstotkov manj kot lani. Proizvodnja še naprej pada Po podatkih Zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja na Gorenjskem v sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjša za 11,1 odstotka. Julija je bila glede na junij manjša kar za 23,7 odstotka, v primerjavi z lanskim julijem pa za 5,5 odstotka. Zaradi vojne padec torej ni bistveno večji, kar kaže, da so marsikje julija izkoristili kolektivne dopuste. Zanimivi so tudi podatki o obsegu proizvodnje v desetih panogah, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje na Gorenjskem. V sedmih mesecih letošnjega leta je bila v primerjavi z enakim lanskim razdobjem večja v štirih panogah in sicer v živilski proizvodnji za 20,3 odstotka, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 15 odstotkov, v predelavi kavčuka za 11,6 odstotka in v lesni industriji za 1,9 odstotka. V preostalih šestih panogah pa je padla, najbolj v črni metalurgiji, kjer je padec kar 43,8-odstoten, s 32,8-odstotnim padcem sledi predelava kemičnih izdelkov, z 22,7-odstotnim proizvodnja tekstilne preje in tkanin, z 19,5-od-stotnim kovinsko predelovalna dejavnost, z 18,6-odstotnim proizvodnja obutve in z 11,8-odstotnim padcem proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov. Gorenjska banka ustanovila vzporedno podjetje Tekstilind S pomočjo slamnate firme rešiti, kar se rešiti da V • i • Kranj, 3. septembra - Tekstilindus je v zadnjem času nekako v zatišju, od tam ne prihajajo več tako razburljive vesti, kar je najboljši dokaz, da se stvari vendarle sučejo malce bolje. Z drugimi besedami - proizvodnja teče, delavci dobivajo plače, bedne sicer, vendar, na cesti niso. Po zapletu z ustanovitvijo vzporedne firme je pobudo prevzela Gorenjska banka, največji Tekstilindusov upnik, ustanovila je vzporedno firmo Tekstilind, ki ga vodi Marjan Hribar, sicer zaposlen v Gorenjski banki. Pogovarjali pa smo se z MARTINOM KOPAČEM, pomočnikom direktorja LB Gorenjske banke v Kranju, ki je "zadolžen" za Tekstilindus. "Tekstilindus je boleč kranjski problem, v vodstvu Gorenjske banke ste zadolženi za njegovo reševanje?" "Ukvarjam se z naložbami, vse naše naložbe v Tekstilindu-su pa so problematične, zaradi njihove višine in zaradi razmer v tovarni. V Tekstilindusu smo glavni upnik, imamo več kot 100 milijonov terjatev, več kot polovico vseh. Tekstilindus dela z izgubo, ne more več plačevati niti obresti, kadrovsko je v razsulu, zato smo dolgo razmišljali, kaj storiti. Dodatni plasmaji bi breme le povečali, delovali bi kot mamilo, z mamilom pa je tako, če ga nekomu ne daš, si zanj grd, če mu ga daš, si grd za okolje. V tej dilemi smo se odločili za reprogramiranje Tekstilindusovih obveznosti za leto dni, njihovo plačilo je odloženo do 5. februarja prihodnje leto, z obrestmi vred. Tekstilindusu smo torej dali čas, da se nekaj zgodi, kaj se bo zgodilo, pa je še vedno veliko vprašanje." "V banki torej upate, da bo Tekstilindus preživel, saj bi sicer preprosto odpisali terjatve?" "Po reprogramu dodatnih plasmajev v Tekstilindus ni več, to je bil vsekakor trenutek resnice, stres za firmo, vendar je do tega prišlo šele, ko je kot vršilec dolžnosti direktorja nastopil Milan Hudobivnik. Z re-programom obveznosti, ki je bil izpeljan marca letos, smo skušali napraviti nekaj več, to pa bi lahko le z dobrim vodstvom tovarne, vendar nove ekipe žal nismo našli, malo jih je, ki so sposobni to narediti, tisti, ki so, pa so še vedno premalo stimulirani. Zato smo oklevali, doživljali očitke iz okolja, da nič ne storimo, čeprav je seveda vprašanje, kaj bi lahko storili." "V Tekstilindusu so nato pod Hudobivnikovim vodstvom sami poskušali ustanoviti vzporedno firmo?" "Bolj po domače, napol zasebno, prišlo je do očitkov, ostro so reagirali na občini, kasneje je bila ukinjena. Že tedaj sem na sestanku na občini dejal, da je možno le vzporedno reševati zdravo Tekstilindu-sovo jedro, druge možnosti za njegovo preživetje preprosto ni več. Tekstilindus je kot navrtan čoln, če zamašiš eno luknjo, se odprejo tri nove. Ta čoln se bo potopil, le za to še gre, da s pomočjo slamnate firme rešimo, kar se rešiti da." "Vzporedno firmo Tekstilind je zdaj ustanovila banka?" ""20. junija sem to predlagal upravnemu odboru in z minimalnim vložkom smo nato ustanovili Tekstilind in ga praktično dali na uporabo Tekstilindusu. Nameravali smo povabiti tudi druge Tekstilindu-sove upnike, vendar ni bilo časa, da bi to izpeljali, saj bi se sicer stvar zavlekla v jesen, tovarna pa bi se medtem lahko ustavila. Tekstilind je bil tako ustanovljen 27. julija, upnike pa smo sklicali avgusta in jim predstavili pot reševanja, novo oodietie kot tehnično rešitev za Martin Kopač preživetje Tekstilindusa. Kdor želi vstopiti vanj, to še vedno lahko stori, seveda pa bomo vztrajali, da bo kapitalna udeležba sorazmerna z deležem v Tekstilindusovih dolgovih. Takšni rešitvi nihče ni nasprotoval, dosežen je bil sporazum, da je pot reševanja dobra, Tekstilindus pa je obljubil, da bo upnikom do konca meseca poslal kopijo ustanovne pogodbe in osnutek pogodbe, ki bo urejala odnos med novim in starim podjetjem." "Kakšen je ta odnos?" "Glavna naloga Marjana Hribarja, vršilca dolžnosti direktorja Tekstilinda, je, da zagotovi transparentnost poslovanja te firme, da bo jasno, koliko denarja je prišlo na njegov račun in kako je bil porabljen. Nova firma ne bo smela poslovati z izgubo, tudi z dobičkom ne, saj to ni njen cilj, z njo želimo doseči, da se tovarna ne bo ustavila in da se bo pokazalo, kateri posli so pozitivni. V nekaj mesecih, tja do konca leta, naj bi se to pokazalo. Denar, ki ne bo takoj porabljen in bo ležal na žiro računu, bo obresto- Polletni rezultati kranjskega gospodarstva Rezultati, ki vzbujajo upanje Kranj, 4. septembra - Na današnji seji kranjske vlade je bila obravnavana analiza gospodarjenja kranjskega gospodarstva v I. polletju in rekli bi lahko, da so rezultati pokazali precejšnjo trdoživost in hkrati prilagodljivost gospodarstva, ki so mu mnogi napovedovali skorajšnji zlom z velikimi, skoraj neobvladljivimi socialnimi posledicami. Analiza rezultatov sicer pokaže, da ni vzrokov za zadovoljstvo, vendar pa pomenijo ti rezultati glede na razmere, pa tudi doseženo v drugih občinah na Gorenjskem ter rezultate v Sloveniji, pravi dosežek z očitnimi pozitivnimi trendi. V vsesplošnem ustavljanju ieta 1990 oz. nazadovanju proizvodnje je bilo v I. polletju v kranjskem gospodarstvu doseženo povečanje za 5,5 odstotka glede na enako obdobje preteklega leta, če primerjamo samo mesec junij z junijem leta 1990, pa znaša to povečanje kar za 11,3 odstotka. Da gre za rast obsega proizvodnje, nas prepričuje podatek, po katerem se je proizvodnja junija glede na maj povečala kar za cel odstotek. K povečanju so največ prispevali pri proizvodnji živilskih proizvodov (47,2), proizvodnji električnih aparatov in strojev (23,8) in predelavi kavčuka (14). Naj za primerjavo povemo dosežke okolja: na Gorenjskem se je fizični obseg proizvodnje zmanjšal za 11,8 odstotka, v Sloveniji pa za 10,2. * Spodbudni so tudi rezultati zunanjetrgovinske menjave: kranjsko gospodarstvo je v prvem polletju izvozilo za dobrih 121 milijonov dolarjev (od tega 96,7 odstotka na konvertibilne trge), kar je za 3,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, uvozilo pa za skoraj 119 milijonov ali za 12,1 odstotka več kot Pokritje uvoza z izvozom tako ostaja (104,5) in je sicer nižje kot na Gorenjskem (115,8), vendar pozitivno, saj v Sloveniji beležimo 15,3—odstotni primanjkljaj. Tudi sicer se je na Gorenjskem (12,2) in v Sloveniji (9,3) zmanjšal izvoz, kar je v razmerah, ko izgubljamo trge na jugu, ko se razpla-meneva gospodarska vojna (poleg prave) na tleh nekdanje Jugoslavije, izrednega pomena. Manj zadovoljstva nudi pregled finančnih učinkov gospodarjenja, saj odhodki še vedno v skupnem znesku presegajo prihodke. To seveda pomeni, da seje zmanjšal bruto dobiček in zaostajala rast vsega, kar se iz tega razporeja. Pri finančnih rezultatih je seveda potrebno biti previden, saj nam obračunski sistem še vedno omogoča prikrojevanje rezultatov, zato je manj veselja nad dejstvom, da se je delež izgub razpolovil in povečal delež akumulacije. Neugodna raven kvalitete gospodarjenja se kaže n. pr. v doseženem bruto dobičku na delavca, ki je za skoraj polovico nižji kot v Sloveniji, čeprav je tudi ustvarjena izguba na de- lavca na isti ravni. Kako slaba je v bistvu raven gospodarjenja v kranjskem gospodarstvu po svojih finančnih učinkih, najbolje kaže podatek, da je bilo v tem gospodarstvu glede na Slovenijo ustvarjeno le 2,4 odstotka bruto dobička, čeprav je delež prihodkov kranjskega gospodarstva v prihodkih slovenskega gospodarstva kar 4,8 odstotka. Znano dejstvo, da so osebni dohodki zaostali za splošnimi gibanji ni prisotno tudi v Kranju, razkorak (n.pr. zaostajanje za slovenskim povprečjem) pa se je nekoliko zmanjšal. Ob 60-odstotni rasti cen na drobno ter življenjskih potrebščin so se osebni dohodki v tem razdobju glede na enako obdobje preteklega leta povečali za skoraj 64 odstotkov, ~Tcar pomeni njihovo realno rast. Ker o akumulaciji in investicijah ob tako skromnih rezultatih ne kaže izgubljati veliko besed, čeprav obe postavki rasteta, poudarimo le dejstvo, ki ga ob vsem prahu ob novi davčni zakonodaji in sprejemanju proračunov ne kaže spregledati: obremenitve za družbene potrebe so se bistveno zmanjšale - za 18,2-odstotni točki in znašajo v razporejenem dohodku (vsi davki in prispevki) 30,7 odstotka. Kljub te-* mu se težave s plačilno sposobnostjo nadaljujejo in poglabljajo, saj je bilo v tem obdobju 41 podjetij na žiro računih blokiranih skupaj kar 776 dni, SDK van po obrestni meri, ki velja za tekočo likvidnost banke, obresti bodo seveda Tekstilin-dusove." "Če bo šel Tekstilindus v stečaj, nova firma ne bo padla?" "Prav to je bistveno, pri takšnem konceptu reševanja ne sme pasti, saj bo sicer vse zaman. Sicer pa ta pot ni nova, koprska banka jo je že uporabila pri Tomosu, kočevska pri Itasu itd. Fantastičnih rezultatov ni, toda, Tomos, Itas itd. še naprej delajo." "Kaj se bo zgodilo v primeru stečaja Tekstilindusa, ki je dokaj realen?" "Postopek že teče, prejšnji teden je bil prvi narok na sodišču, procedura pa seveda ne bo hitra. Če bo dobrih poslov dosti in bomo s pomočjo nove firme Tekstilindus uspeli obdržati pri življenju, ga bo morda za začetek vzela v najem ali kasneje odkupila firmo v stečaju. Če ne bo uspela, bo morda prodan po delih. Možnosti so, pokazalo se bo, kaj bo prinesel čas, vsekakor pa ima Tekstilindus zdaj možnost, da se tja do konca leta izkaže, z vzporedno firmo smo mu omogočili nakupe in prodajo." "Kaj na vse to pravijo na kranjski občini, ki se je dosti vključevala v reševanje Tekstilindusa?" "Imam občutek dobrona-mernosti, včasih pa tudi ljubosumnosti, saj je želela imeti več kot polovični delež v novi firmi. Če bo kasneje odkupila Tekstilindus je to seveda toliko bolj sporno, odstotek udeležbe bo pomemben, igra bo morala biti poštena tudi zaradi drugih upnikov, zato ne bomo dopustili, da bi bilo razmerje drugačno, kot je odnos dolgov." "Vse pa se lahko podre, če bo v tovarni prišlo do nemirov, kakršnih je bilo v Tekstilindusu že kar nekaj?" "Mislim, da so razmere drugačne, kot so bile spomladi, ta; krat so ljudje štrajkali zaradi občutka popolne nemoči. Zdaj je drugače, res so plače vedno nizke, toda dobivajo jih, res jih je nekaj na prisilnem dopustu, toda slika se bistri. Vodstvo jc ljudem znalo povedati, da za vseh 1.700 ne bo dela, vendar ravna z vsemi človeško, nataka čisto vino. Prej so bili ljudje zaradi negotovosti že ubopani. mislim, da zdaj upanje imajo.' • M. Volčjak pa je za tri pravne osebe prija* vila uvedbo stečajnega postop' ka. Najbolj črnoglede so bil* napovedi glede zaposlenosti-saj so nam nekateri napovedovali do konca letošnjega leta v Kranju kar 12.000 nezaposlenih. Podatki za prvo polletja kažejo, da se je zaposlenost zmanjšala glede na mesec december lani za 3,5 odstotka-kar je povečalo število nezapo' slenih za 38 odstotkov (na Gorenjskem za 45,9, v Sloveniji z? 30,3). Tako smo imeli v kranjski občini v mesecu junij11 2.480 nezaposlenih, iz podatkov pa je razvidno, da se za' poslenost povečuje le pri z?' sebnikih - za 9,2 odstotka. • I Žargi to Gorenikam in Gorenjcem?^ • Izberite ■ fNAJUČINKOVITEJŠI Z način OBJAVO g v Gorenjskem glasu^ <^ fax 215-36^^<^ NOVO • NOVO Kranj, Ljubljanska c. 29 «• 217-458 _ NOVO • NOVO Petek, 6. septembra 1991 9. STRAN GLAS STOJ AN KERBLER: Deklica s kruhom, 1970 (Kabinet slovenske fotografije. Gorenjski muzej Kranj) VSEBINA : 28 ALEŠ DEBELJAK: Vesolje v zrnu peska DR. IVAN SEDEJ: Oblikovna kultura sodobnih Žiro v JOŽE NOVAK: Edvard Kocbek: Dnevnik 1945y 1946 MARKO POGAČNIK: Bled - sveta krajina MATIJA LOGAR: Prešernovo gledališče v novi sezoni Urednikova beseda Tokratno številko Snovanj uvaja uvodno razmišljanje pesnika, publicista in prevajalca Aleša Debeljaka. Dr. Ivan Sedej se je poglobil v oblikovno kulturno podobo sodobnih Žirov, Jože Novak je prebral in ocenil Kocbekov Dnevnik 1945, 1946, kije pred časom izšel pri Cankarjevi založbi. Odmev na letošnje poletno idriartovsko dogajanje na Bledu je sestavek Marka Pogačnika o »sveti« blejski pokrajini. Zanimivo gledališko ponudbo Prešernovega gledališča Kranj za novo sezono 1991/92 predstavlja Matija Logar. Naslovna fotografija Snovanj Stojana Kerblerja opozarja na letošnjo dvajsetletnico obstoja Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju. Lea Mencinger Aleš Debeljak Vesolje v zrnu peska »Bosonoga« spoznanja Na Zahodu mnogi filozofi zatrjujejo, da je napočil apokaliptični čas brez norm. Za nas v vzhodni Evropi se to spričo vojn in socialnih nemirov zdi še toliko bolj otipljivo. Vendar bi bilo napačno, če bi se depresivnim mislim o »zatonu morale« predali že vnaprej. Šele v luči vojnih katastrof morda postane jasno, da nima smisla »blefirati« Pn iskanju pristne človeške identitete. Tehnološki napredek nam je namreč vsilil mnoge vnaprej določene identitete, s pomočjo katerih dojemamo sami sebe. Modeli »zražanja osebnih želja vzdržujejo zgolj obstoječi mehanizem brezobzirne manipulacije, ki človeka ne približuje samemu sebi. Ne glede na to, da politiki in institucije uporabljajo gesla, ki namigujejo na potrebo po izhodu iz totalne odtujitve, s katero je zaznamovan »človek množice«. Reklamni slogani tako predpostavljajo, da človek lahko doseže svoj resnični jaz izključno tako, da kupi proiz-v°d, ki ga slogan pomaga Prodajati. Neuspeh, da bi nam npr. nov par spretno reklamiranih superg prinesel še kaj več kakor polurno zadovoljstvo, nas seveda neizbežno poganja v vedno nove nakupe, ki nas zaslepijo za' dejstvo, da ostati na ravni trenutnega trenda pač ne pomeni avtomatično tudi doseči preprosto rečeno, osebne sreče. Mnogi ljudje so tovrstnega »socialnega pretvarjanja« do grla siti. Skušajo se odpreti najbolj intimni človeški potrebi po identiteti, ki ohranja zavest o skrivnosti. Z drugimi besedami: skušajo prisluhniti osvobojevalnemu izročilu romantične književnosti, anarhistične filozofije, personaliz-ma, ameriških transcendenta-listov in srednjeveških mistikov. Ker pa je do te zatrte tretje tradicije Zahoda, ki živi pod sloji tekmovalnega individualizma in političnega kolektivizma, zelo težko priti, se ponavadi zatekajo k popularni astrologiji, naukih z Orien-ta in šušmarskemu branju prihodnosti z dlani. Vendar bi bilo napačno, če bi se pustili zapeljati obveznemu občutku o premoči znanja nad modrostjo o neizrekljivem, ki presega zmogljivosti razuma. Mislim, da navzlic dejstvu, da obstaja v omenjenih gibanjih - šole jogijev, Gnostična Bela Cerkev, psihotroniki, 1 Ching, itd. - obilna mera šar-latantstva, ne smemo spregledati osnovne stvari. Čeprav člani teh gibanj sproščeno brbljajo o takojšnji »osebni izpolnitvi«, »senzitivnosti«, »blaženi harmoniji«, itd., je treba reči, da nam zahodna kultura ni dala na razpolago ustreznega slovarja, ki bi zmogel drugače kakor z literarno govorico zadovoljivo opisati kompleksno izkušnjo notranjega življenja in transcendentalnega doživljanja sveta. Jecljanja pripadnikov teh gibanj seveda še zdaleč ne dosegajo kriterijev Dostojevskega, Prousta ali svetega Janeza od Križa. Vendar si pravice do samospoznanja ne morejo lastiti le vizionarski pesniki in svetniški mistiki, marveč pripada vsem ljudem. Sepajoči, a vedno bolj odločni poskusi, da bi izrazili notranjo izkušnjo, so legitimna znamenja spremembe v zavesti navadnih ljudi, ki jim gre najbolj za to, da bi spoznali, kdo so, od kod prihajajo in kam grejo. Prav dejstvo, da se ta »bosonoga« samospoznanja dogajajo brez. slabe vesti prekletstva, ki vlada v judov-sko-krščanski tradiciji in brez občutka absolutne krivde in sramu, ki ga je tako uspešno izkoristila freudovska psihoanaliza, vznemirja gospodarje množičnih standardov ter Velike Inkvizitorje, ki najboljše vejo, kaj je dobro za navadne ljudi. Zato je treba zavreči tako spoznavno domišljavost intelektualcev in političnih oblastnikov kakor tudi mračnjaški amaterizem. Samo z doslej še neznano, da: ljubečo pozornostjo do vsega, kar delamo v vsakdanjem življenju, se nam namreč morda lahko odpre tisti pogled, ki »vidi vesolje v zrnu peska«, kot pravi angleški romantični pesnik \Villiam Blake. To pa je tudi zanesljiva pot k samemu sebi in notranji svobodi. Alipride Godot? V čem je prednost televizije, se sprašuje junak v popularnem ameriškem stripu Življenje v peklu. Odgovor: v tem, da obdrži na istem kavču ljudi, ki se sicer ne morejo trpeti! Pozornost je v svetu otopelih čutov dejansko največja dobrina in vrednota, za katero se mediji in politiki nenehno cufajo med seboj. Poslušajte še tegale: dva junaka v popolni tišini gledata televizijo. Po mnogih urah nepremičnega ždenja prvi vidno zdolgočasen reče: zakaj vendar gledava to sranje? Drugi: ne morem najti »da-Ijinca«. Z razsvetljenim »aha« se oba spet pogrezneta v naslanjače in ponovno prilepita oči na ekran. Resnično: televizija je mogočen medij. Približal nam je tuje kraje in revolucije, pa tudi domače vojne. Brez televizije bi si življenje najbrž že težko predstavljali. Vendar smo zaradi tega tudi mnogo manj odporni na medijske manipu- lacije. Iste prizore iz krute vojne na Hrvaškem namreč beograjski in zagrebški studio uporabljata v različnem političnem kontekstu. Moralne posledice situacije, v kateri »ni več mogoče verjeti nikomur«, so pač katastrofalne: malodušje in depresija. Vendar tudi našim kolegom na severni strani Karavank ni nič prihranjeno. Mešanico pazljivo doziranega seksa, nasilja, nenadnih rezov tona in barvne skale so režiserji sodobnega televizijskega vi-diotizma namreč prignali v osemdesetih do prefinjene skrajnosti. Za to, da bi gledalcu preprečili, da bi preskočil na drug kanal, so razvili osupljivo pretanjene in učinkovite metode. Naj se sliši še tako neumno, vendar človeka ta tiha, nikoli izrečena, a vedno navzoča obljuba, da »tisto« šele prihaja, v resnici pribije pred ekran. Odlaganje želje po tem, da bi se končno že srečali z realnim, nas vseskozi drži v stanju ne-potešene napetosti, v kateri iz minute v minuto, iz oddaje v oddajo razdraženo čakamo na razodetje. A realno tu ni Godot, ki morda res ne bo prišel, vendar nas kljub vsemu napolnjuje z gotovostjo čakanja. Realno, ki se v televizijskem kontekstu vedno znova vraća na isto mesto, je namreč vselej že tukaj, obdaja nas kakor zrak, ki ga dihamo po biološkem avtomatiz- mii: slika sama na sebi. Slika, oropana širšega socialnega konteksta. Slika, ki ji je vseeno, ali prikazuje trpljenje beguncev v lastni deželi ali pa najnovejšo teniško zmago Monike Seleš. Aha, Kurdi so še vedno na begu, je bilo vse, kar sem zmogel reči, ko sem v Ameriki gledal njihovo dramo, lepo »pakirano« in časovno omejeno z množico drugih podob. Prav na tak način pa tudi Zahod gleda našo sedanjo dramo razpada Jugoslavije. Televizija je dvorezen meč, saj ob vsej svoji hitrosti slike vendarle tudi »splošči« vse informacije na isto raven, na kateri razlika med bistvenim in nebistvenim odpade, (iospodarjem medijev, skoz katere se TV standardi vsiljujejo kot edini svetovni nazor, je na ta način že skoraj uspelo pasivizirati in s tem podrediti množice, t. i. »svetovno javnost« do mere, o kateri so tradicionalni politični poglavarji lahko samo sanjali. Moč nad idejami, kulturo in informacijami, ki ne oblikujejo le modnega okusa, marveč tudi politične preference potrošniške množice, ni bila Še nikoli v zgodovini človeštva koncentrirana v manj pisat nah kakor danes, pravi Beti Bagdikian v svoji provokativni knjigi Media Monopolv (1990). Zato distanca pri gle danju podob na malem ekranu ni nikoli odveč, pa naj sli ke prihajajo iz domačih ali tujih logov. GLAS 10. STRAN Petek, 6. septembra 1991 Dr. Ivan Sedej - (Ob)likovna kultura sodobnih Zirov Dandanes so Ziri naselje, ki na malce nenavaden način prekriva dolino, kjer so v ne tako oddaljeni preteklosti živela avtonomna naselja s svojimi arhitekturnimi poudarki in načinom pozidave. Staro jedro Ži-rov v enem od kotov ob razcepu poti proti Idriji in proti Logatcu, je kljub junaškemu trudu vseh mogočih činiteljev še vedno ohranilo nekaj tradicionalnih, podedovanih potez. Videti pa je, da so imeli težave s seboj in s svojim okoljem že tudi naši dedje in očetje. Že v začetku našega stoletja seje odvijal "kulturni boj" okrog lokacije nove, za tiste čase prav grandiozne cerkve. Del srenje je navijal za staro,častitljivo lokacijo na robu vaškega jedra, manjši, vendar vplivnejši del pa za novo, bolj dominantno mesto. Kot v vseh podobnih primerih pa z rešitvijo ni bil (končno) zadovoljen nihče. Ob koncu stoletja se nam zdi ta, takrat nova lokacija kar posrečena. Ne le zato, ker smo se navadili nanjo, ampak tudi zaradi vsebine in nagovora v okolju. Gre namreč za dominanto, ki "pokriva" celotno dolino in zelo natančno kaže, kje je pravo središče. Stara cerkev se je zdela veljakom, vsaj v primerjavi s cerkvama na Ledinici in na Dobračevi premajhna, obenem pa sta obe arhitekturi stali na dosti bolj markantnih mestih, zato sta bili vidni od daleč in sta tako ali drugače oblikovali krajinsko podobo. Kot poudarka v krajini sta imeli, vsaj kar zadeva staro žirovsko cerkev, privilegiran položaj. V takem tekmovanju se kaže struktura ljudske kulture, ki mimogrede priča tudi o funkciji, ki jo ima cerkev v geografskem in socialnem prostoru. Cerkev je pomembna (zunanja) oznaka naselja, saj v dobršni meri priča o njegovem pomenu v širšem okolju. Vas predstavlja v vseh njenih razsežnostih, od ideologije do proizvodnje in gmotne moči. V Žireh se je potreba po novi dominanti legitimirala z razslojevanjem, ki se začenja že v 19. stoletju. Bolj razvito okolje z novimi sloji, od čevljarskih delavcev, pomočnikov, podjetnikov in trgovcev do kmetov, je namreč hotelo (najbrž bolj podzavestno) svoj novi status poudariti tudi navzven. Svoje račune je seveda imela tudi cerkev kot institucija, saj je razslojevanje vnašalo v sicer zatišno okolje tudi vrsto novih pobud in pogledov, ki so krepko načeli tradicionalna razmerja moči v širšem okolju. Na malce protislovni način sta se obe težnji združili v reprezentativnem objektu - oznaki. Veličastni gradbeni podvig pa je izzvenel v času (1911), ko so mesto sta/ih arhitekturnih poudarkov prevzemali civilni objekti - od železniških postaj do bank in muzejev. Obenem pa je to tudi čas prevlade zapoznelih historicističnih likovnih in arhitekturnih rešitev, ki so z idejo in obliko vred svojevrstni ana-hronizem. Z vzpostavitvijo novega poudarka je dobil širši prostor nova likovna in arhitekturna merila, ki so jih graditelji v Žireh in okoliških vaseh postopno že uvajali in sprejemali od srede 19. stoletja naprej. Drobni detajl, ki priča o prevladi historizmov, so na primer rezljana vhodna vrata na nekaj deset hišah, ki so nastajala med sedemdesetimi leti devetnajstega in prvim desetletjem dvajsetega stoletja. To na neki način pomeni, da se je okolje odločilo za konservativ-nejšo možnost. Zato najbrž ni naključje, da specifična oblika ljudskega kiparstva živi celo v času med obema vojnama (Ti-nik Subic). Predvsem pa moramo ugotoviti, da ne moremo govoriti o takem ali drugačnem (konservativnem) okusu, ampak predvsem o . \ Ijenjskih interesih določenega okolja, ki se seveda kažejo tudi na likovnih in arhitekturnih ravneh. Spremembe v poseljenem prostoru je na paradoksni način označila gradnja nove cerkve. V tem trenutku se je tudi začel plaz sprememb, ki je dosegel kulminacijo v šestdesetih letih našega stoletja. Tudi nova "arhitektura", ki je nastajala v Žireh po prvi in drugi svetovni vojni, ni izraz slabega okusa ali neosveščenosti ali česar že bodi povezanega s kulturo. Pregled privilegiranih lokacij skozi zgodovino nam pove marsikaj. Pravico do dominantnega mesta v pokrajini sta imela do 19. stoletja cerkev in grad ter mestno naselje, ki je navadno zraslo na strateški najpomembnejših legah. Sele v 19. stoletju začno na privilegiranih lokacijah zidati tudi predstavniki novih, sicer bogatejših, vendar tudi "nižjih" slojev. V to kategorijo sodijo prve počitniške hiše, ki jih prično na razglednih točkah in najlepših lokacijah graditi bogatejši meščani. Iz teh začetkov se je razvila množična, tudi stanovanjska gradnja, ki pa je postala vprašljiva tisti hip, ko so začeli privilegirane lokacije poseljevati tudi kmetje in delavci. Najbolj vneti preganjalci "divje urbanizacije" so večinoma tisti, ki so privilegirane lokacije zasedli še pravi čas (sicer pa začetki organiziranega ekološkega gibanja pri Slovencih izvirajo iz istega vira). Ne glede na, milo rečeno, sumljivo argumentacijo, lahko trdimo, da je divja urbanizacija naredila nepopravljivo škodo v prostoru - vendar gre za zelo gospodaren odziv na ekonomske tokove v času in prostoru. Obdelovalna zemlja je izgubila vsako ceno, zaradi ljubega miru pa so oblasti dovoljevale tudi najbolj problematične črne gradnje (sicer pa "bela gradnja" ni nič boljša). Bistveni del gradbeniške polucije gre potemtakem na račun varovanja socialnega miru. Dokler so Žiri in vsa okoliška naselja (od Ledinice in Dobra-čeve do naselij v višjih legah) živela v okvirih podedovanih socialnih in prostorskih razmerij, se je natanko vedelo, kje in kako se lahko gradi. Zato se je naselbinska struktura ohranjala tudi v obdobjih večje gradbeniške konjunkture. Takrat so največkrat zapolnili vrzeli, ki so zijale v vasi ali pa med sicer ločenimi deli vasi (Ziri - Nova vas - Stara vas - Dobračeva). Tako so naselje izpopolnili v 18. stoletju z baročno "graščino" in v začetku našega stoletja s cerkvijo in nekaj novejšimi zgradbami ob cesti. Drugačno ideologijo so začeli uveljavljati nekmečki sloji; vezala se je na obcestno gradnjo. Zato se je cerkev (z razumljivo zamudo) preselila bližje novemu centru (moči). Isti proces se je nadaljeval tudi po končani 2. svetovni vojni. V bližini centra, ki ga je označevala cerkev, je zraslo novo središče z dvema izrazitima socrealističnima do-minantama - z Zadružnim domom in novo tovarno. V socialistični ikonografiji je bil Zadružni dom simbol "novih odnosov" na vasi, razlaščevanja in boja s "kulaki". Tovarna (ne glede na njeno proizvodnjo) pa je tako ali tako paradna sestavina socrealistične ikonografije. V Žireh sta Zadružni dom in Tovarna predstavljala še simbolični par, ki je govoril o zvezi med delavskim razredom (ki je dober že sam po sebi) in poštenimi kmeti, ki so svoje imetje "prostovoljno" oddali v Zadrugo (med kmeti pa so seveda sumljivi kulaški elementi, ki jih je treba likvidirati). Tretji kot simboličnega trikotnika pa tvori nova šola, kot namig na sodelovanje "poštene" inteligence pri gradnji socializma. Cerkev se je v tistih časih risala le na slepi pegi, je bila pač nevidna. Na podeželju se je za razliko od mest, tudi v prvih povojnih desetletjih ohranjala gradnja zasebnih hiš. V Žireh v najširšem smislu pa je že iz predvojnih časov živelo tudi najemni-štvo in podnajemništvo. Nanju se je navezala povojna gradnja stanovanjskih blokov v naselbinskem osredju, ki je zato izgubilo podedovana kvalitetna razmerja. Na podoben način se je stara naselbinska struktura razblinila tudi zaradi gradnje tako imenovanih "individualnih stanovanjskih hiš". Dolgi naziv za preprosto slovensko besedo - hiša - je bil pač potre- ben zato, da se je malce zastrlo nelagodje ob pojavu, ki se nekako ni skladal z uzakonjeno averzijo do osebne lastnine. Dolina, ki so jo še pred vojno in nekaj let po njej, karakterizirali veliki prazni, zeleni prostori in smiselno razporejene skupine hiš na dolinskem obrobju in ob glavni cesti, je v šestdesetih in sedemdesetih letih dobila novo podobo. Razen najbolj ogroženih površin v nižjih legah, kjer je še živel spomin na možne poplave, je stavbno tkivo prekrilo vse razpoložljive lokacije. Njiva, travnik ali sadovnjak so imeli predvsem gradbeno vrednost. Vsi "individualni graditelji" (ki so bili pogosto v eni osebi: arhitekti, gradbeni delavci, mojstri itd.) pa so skušali zasesti, ne glede na primarno vrednost, predvsem privilegirane razgledne lokacije, ali pa lokacije ob obstoječih komunikacijah. Predvsem pa je o lokacijski "politiki" odločalo lastništvo, zveze in še kaj. Po drugi strani so Žiri, ob gradbeni in prostorski poluciji postajale upoštevanja vredni kulturni center, predvsem po zaslugi skupine samoraslih slikarjev. Tako so Ziri že v petdesetih in šestdesetih letih pridobile sloves slovenskih Hlebin. Kasneje se je kar nekaj poklicnih slikarjev in piscev odločilo, da bodo delali doma in tako prekinili tradicijo izseljevanja inteligence in umetnikov. Povezovalni element je postal Ži-rovski občasnik, ki ima v podnaslovu malce ironično oznako, da gre za revijo za vsa vprašanja na Žirovskem! Alpina, kjer so še v petdesetih letih izdelovali vse prej kot lepe čevlje, se je specializirala. Počasi so zaceli skrbeti tudi za vrhunsko oblikovanje, tako da danes s svojo produkcijo predstavlja upoštevanja vreden faktor na svetovnem tržišču športne obutve. Kdo je na koga vplival, bo najbrž zelo težko ugotoviti in najbrž tudi nima smisla. Vendar je skupina intelektualcev skušala vplivati tudi na nadaljnjo usodo urbanističnega urejanja Žirov. Studija o sta- rem jedru Zirov, zbiranje gradiva o ljudskoumetnostnih pojavih, o funkciji umetnikov v okolju itd., poglobljeni etnološki zapiski in študije, interes za muzejsko prezentacijo najbolj znane dejavnosti (Čevljarski muzej), so prispevki, ki imajo svoj vpliv tudi na urejanje prostora. Do neke mere bi lahko ugotovili, da so hiše, ki nastajajo v zadnjem desetletju, bistveno boljše in tudi okolju ustreznejše kot starejši objekti. Vendar prave povezave s staro, historično arhitekturo še vedno ne čutimo, tudi zavest o varovanju stavbne dediščine je še vedno na robu individualnih in splošnih interesov. Častne izjeme (vzemimo gospodarje pri Pe-tronu) žal pravilo le potrjujejo, kot ga potrjuje nekaj hiš na Dobračevi, na Ledinici ali na Žirovskem vrhu. Povezave med obliko naselja in dogajanji v prostoru so seveda razvidne na prvi pogled. Gradnja tovarne ali malce večjega obrata ima v prostoru prav lahko usodne posledice. Skrite pa so povezave med kulturo v širšem pomenu besede in prostorom. Posamezne oblikovane dominante (od cerkva in znamenj do starih "škofjeloško cerkljanskih" domov in do redkih zavestno oblikovanih prostorov) živijo kot dragocena dediščina, ki je navidez neodvisna od sodobnih dogajanj. Vendar lahko že malce predimenzionirana hiša poruši kvalitete, ki so nastajale nekaj stoletij ali desetletij. Navsezadnje je vprašljivo tudi spontano povezovanje nekoč samostojnih naselij v novo aglomeracijo, ki bo počasi prekrila celo dolino. Nelagodje nad procesom se i/ raža na neki drugi ravni - ljudje namreč niso zadovoljni, da izginjajo stara imena nekoč samostojnih vasi, pa tudi znana in uveljavljena ledinska imena, imena samotnih kmetij ali zaselkov. Tudi stara imena so kulturni spomeniki - ohranjevanje zgodovinske topono-mastnike pa je najbrž prvi korak k varovanju bolj otipljive, materialne kulturne dediščine. Jože Novak Edvard Kocbek:Dnevnikl945,1946 v treh knjigah; Cankarjeva založba, 1991 Podoba in pomen Edvarda Kocbeka sta se v slovenski zavesti dostikrat spreminjala. Takoj po vojni je bil verjetno poleg Kidriča in Kardelja najpomembnejši slovenski politik, ('oprav ni imel temu ustrezne funkcije, je bil gotovo najbolj priljubljen. Po letu 1953 je živel praktično v hišnem priporu. Objavljal je le poezijo in skorajda i/ginil iz zavesti širše javnosti. V začetku sedemdesetih je v Vrstu izšel intervju Borisa Pahorja s Kocbekom, v katerem je prvič javno omenil povojne poboje. V Sloveniji ga je najprej skušal objaviti Franci Zagoričnik v »Problemih«, ki so bili zato zaplenjeni. Kmalu so intervju objavili »Naši razgledi«. To je bil prvi poskus, tla bi se po vojni javno začelo govoriti o povojnih pobojih v Rogu. Kocbek je bil v tistem času simbol prepovedane, drugačne in zatrte Slovenije, ki se ni mogla javno artikulirati, dokler ni začela izhajati »Nova revija«. Takrat so mlajše, povojne generacije dobile možnost, da same sodijo o Kocbeku. . Drugačno mnenje o Kocbeku so imeli politični emigranti, predvsem tisti, ki so izhajali iz katoliških krogov in ki so sode- lovali ali simpatizirati z domobranci. Mnenje teh krogov je najbolj značilno opisal dr. Ciril Žebot v »Neminljivi Sloveniji«, kjer metaforično označuje Kocbeka kot »koristno budalo«. To je bil stalinističen izraz za meščanske intelektualce in katolike, ki so sodelovali s komunisti in ki so jih kasneje komunisti v čistkah pobili. Dr. Zebot obtožuje Kocbeka, da je vedel o povojnih pobojih v Rogu in Teharjah, in da je o njih predolgo molčal. Kocbekovi dnevniki nam nudijo vpogled v čas, ko je bil takoj po vojni v Beogradu minister za Slovenijo in kasneje, ko se je vrnil v Ljubljano. Kocbek je zapisoval vse, kar se mu je zgodilo brez cenzure in moraliziranja, očitno se ni bal, da bi dnevniki prišli v roke LJDBI, saj piše: »Daje Tito diktator.« Poboje po vojni omenja večkrat, prvič že v začetku septembra 1945, ko mu je Franc Snoj poročal o domnevnem poboju domobrancev. Kasneje še večkrat omenja poboje, toda šele oktobra 1946 je na posvetovanju s slovenskim C K zbral pogum in vodilnim tovarišem direktno zastavil vprašanje o pobojih. Seveda so ga vsi vodilni komunisti prepričevali, da je popolnoma napačno informiran. Bolj kot vprašanje pobojev je verjetno zanimivo vprašanje, zakaj je Kocbek dopustil, da je OF izgubila koalicijski značaj in da so komunisti prevzeli vodilno vlogo. Zakaj je bil še po vojni lojalen Dolomitski izjavi, saj mu je bilo jasno, da ga vodilna slovenska komunista Kidrič in Kardelj sovražita-iz dna duše. Zakaj je pristal le še na navidezni pluralizem, na Kidričeve obljube o krščanski reviji in obnovi Mohorjeve družbe? Zakaj ni solidariziral z opozicijo po vojni, ampak je pustil, da so krščanski socialisti bili le debatna skupina. Takšnih protislovij je pri Kocbeku še veliko. V dnevnikih nekje hvali marksizem, drugje ga ostro kritizira, včasih realistično ocenjuje razmere, drugič spet govori o »novem človeku« itd. Seveda je danes lahko, toda obenem nekoliko nepravično obtoževati Kocbeka, da je nasedel komunističnim utopijam in ko so se začele uresničevati z nasiljem, takrat se jim ni uprl. Od Platonovega filozofa - vladarja so bile utopije vedno znova vabljive za intelektualce. Mnogi briljantni intelektualci so nasedli sanjam o idealni družbi, in ko so jo diktatorji za- čeli uresničevati z nasiljem, se ti intelektualci niso zbudili. Kocbek se kot pesnik mogoče zato ni mogel izogniti duhu časa, saj, ko se vidi iz dnevnikov, ni bral političnih filozofov (Machiavelli, Hobbes itd.), ampak francoske- moraliste. Zato se je znašel sredi front, toda vseeno je bil intelektualno pošten in verjetno ga je problem pobojev mučil še desetletja. Toda zakaj ni razumel, da nič več ne more narediti? Zakaj ni odšel v tujino? Kocbek se vrti v krogih navznoter, včasih navzven, toda izogiba se bistvenim odločitvam. Mogoče bodo objave dnevnikov iz naslednjih let dale kaj več odgovorov. Dnevniki nam odkrivajo Kocbeka kot senzibilnega človeka in pretanjenega opazovalca, ki je bil po vojni del politične elite, zato so dokument časa. Obenem so tudi avtoportret Kocbeka, čisto človeški, in zdi se, da nič olepšan in v tem je njihova veličina. Dnevniki opisujejo današnjemu bralcu odmaknjen čas in politične dogodke. Zato bi bili skorajda nujni kratki komentarji ali opombe ob posameznih dogodkih, posebej zato, ker so še mnogi udeleženci živi. JANEZ BOGATAJ: Roka, 1979 (Kabinet slovenske fotografije. Gorenjski muzej Kranj) o o jo m z t—i C/2 o r > H M OB 30 >► 3 > Moda in kvaliteta GORENJSKI GLAS, PETEK, 6. SEPTEMBRA 1991 Ko mačke ni doma, miši plešejo Vsi vemo, da je šef naše vlade Lojze Peterle službeno v Ameriki. Mi pač samo vemo, njegovi ministri pa so ob tem nespornem dejstvu zaukali: »Juhuhu, mi gremo pa na rafting!« In so šli Janša, Bavčar, Kacin, Ocvirk pa še Ivan Bizjak - tudi Bučar je moral biti odsoten! - s svojimi pomočniki na Šobec in se spustili do Podnarta. Občinstvo je trepetalo: pa je ja vodostaj Save normalen in jih ne bo zaneslo kam v dalj? Peterle bi bil silno žalosten, mi bi jih morali panično iskati in sam bog ve, če bi nam jih v tistih daljavah sploh dali nazaj? In kar je najhuje: Peterle sporoča, da podaljšuje obisk v Ameriki. Še bo juhuhu! Ampak pozor: Janša je res v imenitni športni formi, ampak ob tako grupni rekreacijski vnemi se lahko zgodi, da kakšen drug član moštva omaga in kam zatava! Zato vas toplo prosimo: če kakšen tak primerek najdete, ga dajte nazaj! Ko se Peterle vrne, bo kazen vzgojna! • D. S. - Foto: J. Cigler VREME: Indijansko poletje Vremenoslovci nam za letošnji september obljubljajo »indijansko« poletje, se pravi, da bo do konca septembra lepo, sončno in dokaj toplo vreme. Pa poglejmo, kaj o vremenu v naslednjem tednu pravi pratika. V soboto, 7. septembra, bo stanovitno; v nedeljo, 8. septembra, bo mlaj, v ponedeljek, 9. septembra, bo jasno, v torek, 10. septembra, bo toplo, v sredo, 11. septembra, in v četrtek, 12 septembra, bo toplo, v petek, 13. septembra, pa oblačno LUNINE SPREMEMBE Ker se Luna spremeni 8. septembra ob 12. uri, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež! KOLEDAR IMEN Sobota. 7. septembra: Regina, Regica, Branka, Marko Nedelja. 8. septembra: Marija, Binče, Adrij, Sergej Ponedeljek, 9. septembra: Petra, Dorotej, Dore, Aljoša Torek, 10. septembra: Niko, Oto, Otokar, Luka Sreda. 11. septembra: Helga, Prot, Jacinta, Almar, Milan Četrtek, 12. septembra: Silvo, Marinka, Vid, Gvido, Tamar Petek, 13. septembra: Lipe, Filip, Veno, Janez Zlatoust 'SSBSiS;-*.' GLAS i EKONOMSKA I IPROPAGANDA« obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 J __ 0% 0%0 »** SAMSUNG Electronics VIDE0REK0RDER. 3 giave, VPS, počasni posnetek. LCD zaslon samo 14.430,00 CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje samo 14.430,00 SAMSUNG Electronics 0%0 del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od 15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažuni tel.: 212-367 PETEK SPOREDI 6. avgusta 1991 SLOVENIJA 1 SOVA ŽENSKA SOKOL (Lady Hawke) režija: Richard Donner; igrajo: Mathevv Broderick, Rutger Ha-ner, Michelle Pfeiffer, Leo McKern, John Wood, Ken Hutc-hinson. Osnova filma je legenda iz 13. stoletja; govori o mladem žepar-ju Philippu Gatsonu, ki pobegne iz ječe v Aqmli Pred preganjalci ga reši skrivnostni vitez Etienne Novarski, nekdanji kapetan straže v Aquili. Philippe postane njegov služabnik in kmalu o svojem skrivnostnem rešitelju izve vso resnico - potem ko pomaga rešiti vitezovo ranjeno ptico - sokola. V Aquili je bil gospodar škof, ki ga je obsedla strast do lepe Isa-bean Anjonske Njej seveda starčevo dvorjenje ni šlo do srca, saj je bila že zaljubljena v čednega Etienna (slovarskega Maščevalni škof je oba preklel in uročil, tako da se Etienne ponoči spremeni v volka! Isabean pa podnevi v sokola. Phillippe Gaston s pomočjo puščavskega meniha in hkrati ra-nocelnika Imperiusa izve resnico o čudnem izginotju gospodarja s sokolom in pojavljanja lepega dekleta z volkom ponoči. Skupaj se zarotijo, da bodo rešili Etienna in Isabean prekletstva, zato pa je treba prodreti v Aquilo in ubiti grešnega škofa... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Spored za otroke in mlade: 1000 idej za naravoslovce: Opazovanje živali 9.20 Mož, ki je stanoval v Ritzu, ameriška nadaljevanka 10.05 Video strani 14.55 Video strani j 15.05 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev: Tednik 18.05 EP, Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Slovenija - Umetnostni vodnik: Sv. Ignacij v Gorici 18.20 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Forum 20.14 EPP 20.20 Festivali sveta, avstralska dokumentarna serija 20.45 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija 21.10 EPP 21.15 Vrtinec, angleška nadaljevanka 22.05 TV dnevnik, vreme 22.25 EP, Video strani 22.30 Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Ženska sokol, ameriški film Dražljivo, francoski erotični program 1.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, posnetek iz New Yorka 17.30 Regionalni programi TV Slovenija studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh v Ameriki, ponovitev 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Žarišče 20.30 Oči kritike 21.10 Mozart na turneji - London 22.05 Videonoč 2.05 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.40 TV koledar 8.50 Informativni program 12.15 Izobraževalna oddaja 12.35 Dom brez doma, dokumentarna oddaja za mlade 13.30 Hišni ljubljenci, angleška nanizanka 13.55 Od maja do decembra, angleška nanizanka 14.20 TV koledar 14.30 Informativni program 15.15 Hemingway, zadnji del nemško ameriške nadaljevanke 16.10 TV izbor, ponovitev 17.15 Informativni program 17.55 Dokumentarna oddaja 18.45 Ah, te male razlike, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Bruno, nedeljski otrok, francoski film 21.35 TV dnevnik 22.05 Slike časa 23.05 TV izbor 0.05 Poročila TV HRVATSKA 2 14.50 Video strani 15.00 Dom brez doma, mladinska dokumentarna serija 16.30 Renesančno kiparstvo na Hrvaškem 17.00 Hišni ljubljenci 17.25 Od maja do decembra 17.50 Hemingway 18.45 Ah. te majhne razlike 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Nenadni uspehi, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Bruno, nedeljski otrok 22.15 Nostalgija 22.45 Ves svet je oder KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Pregreti stroji, ameriški barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj Koper... poleti 21.00 Grki - potovanje skozi čas 21.40 Agent Pepper 22.20 TV dnevnik 22.30 Ameriška zgodba, ameriška nanizanka 23.10 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Ouetzal - ptič bogov, dokumentarna oddaja 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Kot mačka in pes, ponovitev ameriškega filma 11.45 Kratki film 12.10 Nekoč 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Ohrani mirno glavo, britanski film 14.40 Glasbena skrinja 14.55 Popaj, risanka 15.00 Charlie Brovvn in Snoopv 15.25 Lažni flamingi, risanka 15.35 Čista čarovnija 16.00 IFA 16.15 Stekleni studio 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Munchenčana v Hamburgu, Slovo od Isara 19.21 Znanost danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari, Izgubljena zmaga 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Žametne roke, italijanski film 23.10 Šport 23.30 Sodnik imenovan šerif, francoski film 1.15 Čas v sliki 16.00 Kako uspeš brez velikega truda, ameriški film 17.30 Boj za preživetje 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Diagnoza 21.00 Znanost 22.00 Čas v sliki 22.30 Caracas, avstrijski film 0.00 Spitting image, satirična lutkovna serija l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -6.50 Dobro jutro, otroci 10.00 Dopoldanski dnevnik - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila -na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17 00 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za pomorščake + glasba - 20.30-23 00 Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo dneva + EP + vreme - 23.05 Literarni nokturno - Desanka Maksimovič: Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila 16.30 Domače novice - 17.00 - Tema 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 6.10 Moji trije sinovi 6.30 Takšen opičji teater 6.55 VValtonovi 7.50 Šerif Chade 8.35 Risanke 9.20 Gospod Ed 9.50 Medvedje prihajajo 10.15 Agencija Maxwell 11.10 Šerif Cade 12.00 Deseterica izmed nas 12.25 Barney Miller 12.50 Dvojica s šarmom 13.40 Perrv Mason 14.35 Risanke, ponovitev 15.35 Koozarec vode, nemški film 17.10 Trd, toda prisrčen 18.00 Poročila 18.05 Risanke 19.50 Cosby shovv 20.15 Fantastična pustolovščina, ameriški fantastični film 22.15 Ulice San Francisca 23.15 Sužnja za eno poletje, italijanski erotični film 1.25 Hawk, ameriški film, ponovitev 2.10 Podedovani smrtni strah, ameriška kriminalka, ponovitev RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, poročila 9.15 Otro ške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop. Al Mundy 13.10 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 14.40 Klan volkov 15.30 Chips 16.45 Tvegano 16.50 Prenos odprtega prvenstva ZDA v tenisu 18.45 Poročila 21.15 Umor je njen konjiček 22.10 Poročilo iz nemške nogometne lige 23.15 Erupcija, ameriški erotični film 1.05 Model in vohljač SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Bovvling 9.00 Moto dirke 9.30 Ameriški nogomet - Arkan-sas — Miami 11.00 Dirke starih avtomobilov 11.45 Športni shovv 12.00 Hokej na ledu - Kanada : ZDA 14.00 Formula 3000 15.00 Rokomet 17.00 Argentinski nogomet 18.00 Moster Trucks 19.00 Ameriški nogomet 20.00 Surfanje 20.30 Svet športa 21.30 GO! - nizozemski moto šport 22.00 Ameriški profesionalni boks 23.00 Ameriški nogomet 23.30 Speedway 0.30 Golf TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.40 Leksikon umetnikov 15.00 Šport KINO 6. septembra CENTER amer. akcij, film LOV ZA PRAVICO ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. ROŽNATI SEKS ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem amer. akcij filma AMERIŠKI NINJA IV. ob 20. uri KOMENDA amer akcij, film ŠE 48 UR ob 20 uri ČEŠNJICA amer akcij, fant film MRAČNI ANGEL ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. drama POLJE SANJ ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer. trii KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 19 uri Poletje v Kranju V okviru prireditev Poletje v Kranju bo danes, v petek, 6. septembra, ob 19. uri nastopila slovenska etno skupina Trinajsto prase. V soboto bo od 10. do 11. ure na Maistrovem trgu promenadni koncert pihalnega orkestra Kranj. Ti koncerti bodo ob lepem vremenu tudi vse prihodnje sobote v septembru. • D. S. IZ ŠOLSKIH KLOPI Ureja: Helena Jelovčan Spet v šoli Lepi počitniški vtisi bodo kmalu zbledeli, dali prostor novim, upajmo in želimo vam, dragi šolarji, da prav tako lepim. Prvi šolski dnevi so bili gotovo prijetni; novi sošolci, novi učitelji, nove knjige... Pišite nam o svojih doživljajih, bodisi počitniških, še raje pa svežih šolskih. • Foto: A. Gorišek Srečanje z Janezom Cuckom V torek, 6. avgusta, sem prejela pismo Janeza Čučka. Bila sem zelo vesela, zakaj odpisal mi je šele na "obletnico" mojega pisma. Veselje se je stopnjevalo, ko je v pismu omenil, naj ga obiščem na TV Slovenija. Že naslednji dan sem zavrtela njegovo telefonsko številko v službi in glas na oni strani, ki je bil zelo prijazen, mi je velel, naj dan zatem pridem na TV. Ura se je bližala enajsti, ko sem zagledala velikega, suhega moškega srednjih let. oblečenega v belo majico s kratkimi rokavi in v kavbojke, oči pa so mu zakrivala velika sončna očala. Spoznala sem Janeza Cucka, saj sem ga večkrat videla na TV kot voditelja TV dnevnikov. Razkazal mi je studie, prostore, v katerih snemajo nadaljevanke, razne oddaje in TV dnevnike. Ker je bila večina studiev še zaprtih, sem si lahko pobliže ogledala studio, kjer pripravljajo TV dnevnike. Prostor je majhen in krasijo ga številne kamere in luči. V tem studiu pripravljajo tudi oddajo Žarišče. V senci sva ob kavi in soku klepetala o delu novinarjev. Povedal mi je, da je zdaj sicer urednik zunanjepolitičnih oddaj, a ga bomo jeseni zopet srečevali pri TV dnevnikih. Pred dvajsetimi leti je intervjuval celo Agatho Christie, koje obiskala Bohinj. Pogovarjala sva se o minuli vojni, ki nam je pustila veliko trpljenja, grozo in bolest. Za koneo|sva si zaželela veliko sreče v prihodnosti in vse najlepše. Z lepimi vtisi sem se vračala domov in bila sem srečna, da sem dobila vsaj megleno predstavo o delu na TV. Mateja Marguš, zdaj že bivša osmošolka iz Škofje Loke Moja Jona Jona je psička. Maja je bila stara dve leti. Imam jo zelo rada. Jona je majhna psička. Ima zelo dolge dlake, košat rep, povešena uše-ska in majhen gobček. Je si-vo-bele barve. Zelo rada se igra in skače. Vesela je, kadar jo spustimo v naravo. Kadar gremo na sprehod, se prekopicuje od veselja. Če jo pustimo doma za čuvaja, je zelo žalostna in cvili. Mojca Rozman, OŠ J. in S. Mlakarja, Šenčur Sanjalo se mi je Sanjalo se mi je, da sem Superman. Letel sem visoko nad strehami. Videl sem hiše, drevesa in ljudi, ki so bili čisto majhni pod menoj. Ogrnjen sem bil v rdeče ogrinjalo. Pomagal sem otrokom, invalidom in starim ljudem. Ko sem zopet letel zelo visoko, me je ati zbudil in moral sem v šolo. Sašo Podviz, OŠ Cvetka Golar-ja, Škofja loka ŽOJStD IHF > ime NE ME Kaj je zame trd oreh Zame je trd oreh matematika. Dobro jo razumem, ampak pri geometriji sem preveč površna, pri računstvu pa mi v naglici ne gre in ne gre poštevanka. Ne morem se poglobiti v to, kar delam. Upam, da bo bolje in da bom premagala najtrši oreh. Maja Koselj, OŠ heroja Brači-ča, Tržič Zmagal sem Nekega dne. ko sem šel na košarko, je mimo prišel Uroš iz Šenčurja. Vprašal me je, ali se greva košarko. Privolil sem. Uroš je rekel, da bova metala do petdeset. Ko je bil rezultat trideset proti osemnajst za Uroša, sem začel počasi izgubljati živce. Želel sem, da bi izenačil. Začel sem zares metati na koš. Čez nekaj časa se mi je posrečilo rezultat izenačiti. Rekel sem si, da moram zmagati. Začel sem še bolje metati na koš. Samo en koš bi še moral dati, pa bi zmagal. Ampak Uroš me je spet dohitel. Sedaj sva oba metala na koš za zmago. Vendar sem bil jaz uspešnejši in sem prej zadel. Tako je bila zmaga moja. Luka Avguštin, OŠ Cvetka Go-larja. Škofja Loka DUŠIC j ME Iz šolskega glasila Loška medla Našel sem košček kruha Ko sem šel iz šole, sem ob cesti našel kos kruha. Spomnil sem se, da mi je mami rekla, da se kruha ne sme metati. Urno sem se sklonil in ga pobral. Spravil sem ga v torbo ter ga odnesel domov. Doma sem ga dal kravi. David Egart, OŠ Sorica Šobec Zjutraj vstanem, se oblečem, pozajtrkujem in grem ven. Zunaj se igrava z bratcem v peskovniku, ko pride ata in reče. da bi šla na Šobec. Seveda mu ne odrečem in grem k mamici. Čez nekaj minut že stojim s torbo na dvorišču in željno pričakujem ata. Končno se odpeljeva. Ko prideva v kamp, zloživa stvari, se preoblečeva v kopalke in odideva na mini golf. Ko ga odigrava, je ura zabave, primeva se za roke in skočiva v vodo, nato še malo plavava in greva ven. Obriševa se in pomalicava. Potem odideva balinat. Po balinanju je na vrsti sladoled, ko ga poliževa, vse lepo pospraviva in greva domov. Zvečer, ko grem v posteljo, sem vesel, saj je lep dan za mano. Simon Kocijančič, OŠ Mavčiče Ljubezen Ljubezen je. ko človek ljubi človeka. Ljubezen je kakor pomladansko drevo. Ljubezen raste hitro kakor sočno drevo. Ljubezen je tudi sreča. Ljubezen je. ko človeka ljubi človek. Ljubezen je mehka in nežna. Ljubezen je velika kakor morje, ki nikoli ne izhlapi. Ljubezen zdravijo dekleta, dekleta iz srca. Edo Muranovič, OŠ Matije Valjavca, Preddvor SOBOTA SPOREDI 7. avgusta 1991 SLOVENIJA 2 20.15 POBEG V SANJE (Dreamspace) ameriški barvni film; režija: Jo-seph Ruben; igrajo: Dennis Qua-id. Max V/on Svdovv, Christopher Plummer, Eddic Albert, Kate Capshavv, David Patrick Kelly, George Wendt. Pobeg v sanje je znanstvenofantastična grozljivka B produkcije. Ne gre za slab film - nasprotno -znanstvenofantastično tezo, da je preko podzavesti mogoče prodreti v podzavest drugega človeka, so avtorji izkoristili za nekakšno politično srhljivko. Film se začne s prizori more, ki tlači predsednika ZDA. Sanja se mu o nuklearni katastrofi, verjetno pod vplivom sporazuma, ki bi ga bilo treba podpisati z Rusi na bližnjem srečanju v Ženevi. Medtem na Zahodni obali ugrabijo Alexa Gardnerja (D. Quaid), ki zaradi posebnih političnih moči služi veliko denarja na stavah. Pripeljejo ga k dr. Novotnemu (M. Von Svdovv), ki bi rad njegove sposobnosti preskusil v svojem laboratoriju Thornhill. Pri njem dela lepa dr. Jane De Vries (Kate Capshavv), ki hitro očara mladega Alexa. Oba ugotovita, da ima Bob Blair (C. Plummer) z Alexom posebne načrte in da predsedniku grozi velika nevarnost... Moj ljubi bober 10.06 Mork in Mindv 10.35 Barney Miller 11.00 Cosby shovv 11.30 MAS.H. 11.55 Hardcast-le & McCormik 12.45 Kozarec vode, nemški film, ponovitev 14.15 Skrivnosti Mangrove, avstralski dokumentarni film, ponovitev 17.00 Angel na zemlji 17.55 Poročila in vreme 18.05 Usodno priznanje, uvodni film k nadaljevanki 19.50 Cosby shovv 20.15 Sevei in jug, ameriški film 22.00 Mc Q, ameriška kriminalka 24.00 Ulice San Francisca, ponovitev 1.30 Sužnja za eno poletje, italijanski erotični film 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Mozaik, ponovitev 8.30 Angleščina - Follovv me 9.00 Radovedni Taček: Okno 9.15 Lonček kuhaj: Ajdovi žganci 9.25 Klobuk in klobučica 10.10 Alf, ameriška nanizanka 10.35 Večerni gost: Dušan Jovanovič 11.25 Oči kritike 12.05 Mozart na turneji - London 13.00 Forum 13.15 Video strani 15.10 Video strani 15.20 Euromusica, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Pes, ki je končal vojno, kanadski film 18.30 EP, Video strani 18.35 Svetilo, angleška dokumentarna oddaja 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.14 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 EPP 20.35 Tvariete 21.35 Sova Na zdravje, ameriška nanizanka 22.00 TV dnevnik, šport, vreme 22.20 EP, Video strani 22.25 Sova Vojna in spomin, ameriška nadaljevanka , Ko so ženske imele rep, italijanski film 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.50 New York- Odprto prvenstvo ZDA v tenisu 19.05 Garfield in prijatelji 19.30 TV dnevnik Beograd 20.15 Filmske uspešnice: Pobeg v sanje, ameriški film 21.50 New York: Odprto prvenstvo ZDA v tenisu 1.00 Yutel, eksperimentalni programi l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.20 TV koledar 8.30 Informativni program 9.45 Vesela sobota, spored za otroke 10.45 Informativni program 11.45 Vrtoglavica, oddaja o filmu 12.45 Copian, francoska nanizanka 14.15 Ciklus filmov Nikole Babica 14.30 Informativni program 15.00 Sedmi čut 15.10 Brezrepi Peter, švedski risani film 16.55 Informativni program 17.25 Na dlani morja, folklorna oddaja 17.55 TV razstava 18.05 Pancho Burns, TV nadaljevanka 18.50 Na začetku je bila beseda 18.55 Ewoxi. risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Intervju tedna 20.15 Ko sloni ponorijo. francoski film 21.40 Silnice 22.25 TV dnevnik 22.25 Športna poročila 23.05 Fluid, magazin pop kulture 23.50 TV izbor 0.50 Poročila TV HRVATSKA 2 12.05 Vesela sobota 13.05 Copian, francoska nanizanka 14.35 Nenavadni uspehi 15.00 Sedmi čut 15.10 Ciklus filmov Nikole Babica: »Gaziovac« 15.25 Brezrepi Peter v Mačkameriki, švedska barvna risanka 16.40 TV razstava 16.50 New York: Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, prenos 19.05 Evvoki 19.30 Dnevnik 20.05 Plesalci za dobro vrsto, ameriški barvni film 22.00 Tenis, odprto prvenstvo ZDA -finale (ženske) 1.00 Maraton z nadaljevanko Tvvin Peaks KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Karnevalska zgodba, ameriški film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik ■Jutri je nedelja 19.30 Čarobna svetilka, otroški program 20.40 On je moj, ameriški barvni film 22.15 TV dnevnik 22.20 Agent Pepper 23.10 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravico imamo ljubiti 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Columbo - Umor po dnevnem redu 12.30 Hello Austria, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Dvorni svetnik Geiger, avstrijski film 15.10 Nekoč 15.15 Comedy Capers 15.30 V senci sove 16.00 Otroški VVuHitzer 17.00 Mini ČVS 17.10 Medved Bojan 17.15 Sea VVorld, dokumentarna oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Družinski praznik 21.50 Novo v kinu 22.00 Trafik, zahteve 22.50 Priča noči, kanadski film 0.25 Čas v sliki 0.30 Skok čez plot s preprekami, italijanski film 2.05 Čas v sliki 2.10 Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 13.20 Leksikon umetnikov 13.30 Šport 14.20 Antonin Dvorak 16.00 Združene igre narodov 17.00 Točke, metri in sekunde 15.10 Nekoč 17.45 Kdo me hoče? - živali iščejo dom 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Kandidat, ameriški film 21.55 Čas v sliki 22.00 Pogledi s strani 22.30 Šport Formula 1 za VN Italije, trening iz Monze 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 9.20 Dnevnikov odmev - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra -23.05 Literarni nokturno - Bruno Du-bak: Čuvar meha - zgodovinarja -23.15-5.00 Nočni program - glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa l. RADIO zrni 16.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila - 19.00 - Odpoved programa - PR0 7 5.55 Dusty Dusty 6.20 Jimmy Stevvart shovv 6.45 V kanadski divjini 7.10 Skrivnosti Mangrove, avstralski dokumentarni film 8.00 Papirnati mesec 8.25 Čarovnik 9.10 Muppet shovv 9.40 NOVO V KINU RTL PLUS 6.00 Chips 7.10 V deželi dinozavrov 7.35 Dragis trie Bili 8.00 Različne mladinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetso-novi 10.35 Mr. T. 11.00 Različne mladinske oddaje 12.40 He Man 13.25 Super Mario Brothers 14.20 Adam 12 14.45 Mačke in psi-15.10 Daktari KINO_7. septembra CENTER amer. akcij, film LOV ZA PRAVICO ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij. fant. filma MRAČNI ANGEL ob 21. uri STORŽIĆ prem. amer. trde erot VROČE SANJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV. ob 19. in 21. uri DUPLICA amer akcij film VRATOLOMNA IGRA ob 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. trii. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI amer. drama POUE SANJ ob 19 uri MRAČNI ANGEL (Dark Angel) ameriški akcijski znanstvenofantastični film; režija: Craig R. Baxley; igrajo: Dolph Lundgren, Brian Benben, Betsy Brantlv, David Acroyd. Zaradi nepazljivosti policaja Jacka lopovska banda lokalnega »nar-ko-kralja« ubije njegovega partnerja. Jack se odloči za maščevanje, vendar pa se cilj njegove odločitve zaradi precej čudnih stvari vse bolj oddaljuje... Glavni igralec Dolph Lundgren je s serijami o Jamesu Bondu postal vse popularnejši in tako je tudi ta film narejen po njegovih merah, poln napetosti in akcije. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 8.40 8.40 9.35 10.05 10.35 11.00 11.30 11.50 11.55 12.25 12.35 14.40 14.50 16.50 16.55 17.00 17.05 18.35 18.50 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.14 20.20 21.10 21.15 22.35 22.55 23.00 0.30 Video strani Otroška matineja Živ žav Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke V znamenju zvezd: Ribi, nemška dokumentarna nanizanka Garfield in prijatelji, ponovitev Videomeh Obzorja duha EP, Video strani Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Slovenija - Umetnostni vodnik: Sv Ignacij v Gorici Video strani Video strani Sova, ponovitev EP. Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Sreča gospe Blossom, angleški film Pavle Zidar: Tončkove sanje Risanka TV mernik TVokno EPP TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna EPP A. Marodič: Mali oglasi - V pasti, TV nanizanka EPP Zdravo TV dnevnik, šport, vreme EP video strani Sova Polna hiša, ameriška nanizanka V senci kobre, angleško avstralska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 14.50 Monza: F 1 za veliko nagrado Italije 17.00 GP v atletiki, posnetek iz Koel-na 19.00 Da ne bi bolelo Učne težave našega šolarja 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Svet narave Od podzemske svinjke do zebre Kilimandžar-ske skice, angleška poljudnoznanstvena serija 20.50 Ciklus filmov Jirija Menzla Slavnostni zvonček, češkoslovaški film 22.15 New York: Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, finale M, vključitev prenos 1.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 TV koledar 8.30 Poročila 8.40 Frontna linija 9.00 Tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 TV izbor, ponovitev 11.00 Poročila 11.05 Tiskovna konferenca iz skupščine republike Hrvaške 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska od daja 13.00 Poročila 13.30 Obvestilo prebeglim 14.00 Dokumentarna oddaja 15.10 Stanje na cestah 15.30 Civilna zaščita 16.30 Poročila 17.00 Frontna linija 17.30 Gospodarjenje v vojni 18.35 Dokumentarna oddaja 19.05 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.10 Posebna oddaja 22.00 TV dnevnik 23.30 Poročila 0.05 TV izbor 1.05 Poročila TV HRVATSKA 2 12.50 Video strani 12.45 Nedeljsko dopoldne za otroke 13.45 Obarvani hribi 14.45 Formula 1 za veliko nagrado Italije, prenos 15.30 Anne z zelenim pročeljem, kanadska nadaljevanka 17.30 Veni vidi 17.35 Dekle, ki je imelo vse, ameriški čb film 18.45 Busove zgodbe, risana serija 19.10 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Dragi John 20.45 Policisti 21.50 Tenis - odprto prvenstvo ZDA, finale KANALA 20.00 V znamenju orla, angleški bar vni film 22.00 Megla, ameriški barvni film TV KOPER TV AVSTRIJA l 9.00 9.05 10.40 10.45 11.00 12.00 12.30 13.00 13.10 13.35 15.15 15.25 15.30 15.55 16.15 17.00 17.10 18.30 19.30 19.48 20.15 21.45 21.50 23.20 0.55 Čas v sliki Zlatokopi. ameriški glasbeni film Nekoč Z ljubeznijo Catherine, kratek film o nenavadnem prijateljstvu Tiskovna konferenca Tednik Orientacija Čas v sliki Pravico imamo ljubiti Rudniki kralja Salomona, ameriški film Risanke Biblija za otroke The Real Ghostbusters. risanka Jaz in ti, pregled otroškega programa Kraljestvo miru Mini čas v sliki X large Munchenčana v Hamburgu Čas v sliki Šport Dobrodošli v Berlinu, prenos Vizije Princ z Bel Aira, ameriški TV film Roparice. francoski film Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 13.30 Športno popoldne 17.10 Klub za seniorje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Primer za tožilca 20.15 B L Strvker Smrtonosna preteklost, ameriški TV film 21.55 Čas v sliki 22.00 Šport Čas v sliki L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba 8.05 Radijska igra za otroke 905 Pomnjenja - 10.00 Poročila 11.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdra vljajo 16.00 Lojtrca domačih 18.00 Reportaža na kratko - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci 20.00-22.00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva 23.05 Literarni noktur no 23.15-04.30 Nočni program, glas ba RADIO TRIGLAV JESENICE 17.30 Športne oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka 20.30 Kako rešiti zakon, in si uničiti življenje, ameriški barvni film 22.20 TV dnevnik 22.30 Agent Pepper 23.15 Športna rubrika 8.00 - Začetek 8.05 - Oddaja za otro ke 9.15 - Horoskop - 945 - Špikov kot 10.15 Slovenci v svetu 10.45 Nasvet za nedeljsko kosilo 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke po slušalcev 13.00 Tema 14.00 Če stitke 15.00 - Razgovor 16.00 - Če stitke poslušalcev 17.00 - Tema 18.00 - EPP 18.59 - Odpoved progra SLOVENIJA 1 17.05 SREČA GOSPE BLOSSOM britanski celovečerni film; režija: Joseph McGrath; igrajo: Shirlev MacLame Richard Attenboro ugh. James Booth Na začetku filma gospa Blossom še ni srečna Prej nasprotno Pre življa zelo dolgočasno življenje bogate gospodinje Njen mož. gospod Blossom je cele dneve zdoma Njegova tovarna nedrč kov ima pač prednost pred njegovo soprogo, ki ga potrpežljivo čaka iz dneva v dan s kosilom No, nekega dne se na vratih pojavi Ambrosse Tuttle, mehanik, ki ga je njen mož poslal iz tovarne, da popravi ženin šivalni stroj. Ve liki, dobrodušni Tuttle se hitro prikupi gospe Blossom, še zlasti, ko se ji izpove, da je sirota. Me haniku je pri gospe Blossom tako všeč, da se odloči, da bo ostal Tudi gospe Blossom ugaja domiselni Ambrose Tuttle, njegova zaletavost. razumevanje, nekonvencionalnost In tako se Ambrose Tuttle naseli pri gospe Blossom. na podstrešju njene hi še, ure, ko ne more biti z gospo Blossom. pa posveča najrazličnejšim študijem In gospa Blossom je srečna Dopoldneve preživlja z ljubimcem, popoldneve z možem, noči pa kakor kdaj... 1. RADIO ŽIRI RTL PLUS 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP sprehod po kinodvo-ranah 10.00 - Športne novice 10.20 - Od tu in tam - 11.00 - Novice in do godki - obvestila - mali oglasi 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 -EPP - 12.30 - čestitke in pozdravi -13.30 - Odpoved programa 6.00 Mr T 6.20 Flinstone Kids 6.45 Jetsonovi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.35 Alex, govoreči šimpanz, ameriški film 12.10 Velikani 13.05 Mladinske oddaje 14.30 Prenos dirke Formula 1 iz Monze 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Veli ka sreča, avstrijski glasbeni film 22.00 Prenos odprtega prvenstva ZDA v tenisu, moški finale SLIKA IZ FILMA AMERIŠKI NINJA i m*. 8.30 Vremenska napoved 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Universum. V vročini savane, ponovitev 11.00 Mozartov koledar Staviti na harmonijo 11.05 Pihalne serenade 12.30 Iz moje knjižnice 13.00 Dober dan, Kordška KINO 8. septembra CENTER amer akcij film LOV ZA PRAVICO ob 1 7 m 19 uri, prem amer akcij filma AMERIŠKI NINJA IV ob 21 uri STORŽIČ amer trda erot VROČE SANJE ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem amer knm filma NEU SLIŠANA LJUBEZEN ob 19 in 21 uri DUPLICA prem amer akcij fant filma MRAČNI ANGEL ob 19 in 21 uri ŠKOFJA LOKA amer trii KO JA GENJČKI OBMOLKNEJO ob 18 in 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 9.00 9.00 9.25 9.55 10.25 10.40 10.55 11.10 14.50 15.00 15.00 15.20 16.50 16.55 17.00 17.05 18.25 18.30 18.30 18.45 19.00 19.15 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.45 20.50 21.35 21.55 22.00 22.30 0.00 Video strani Mozaik, ponovitev Igrajmo se gledališče Da ne bi bolelo: Učne težave našega šolarja Slovenski ljudski plesi: Gorenj ska Utrip Zrcalo tedna TV mernik Video strani Video strani Obzorja duha, ponovitev Poročila Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Zdravo EP, Video strani Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Kladivo Novosti založb: Odprta knjiga - »Okno in roža« Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP Denis Poniž: Lilv Novy - Pesnica dveh svetov, filmski esej EPP Osmi dan TV dnevnik, vreme EP, Video strani Orgle: Kraljica glasbil - Otto- beuren, 2. oddaja Sova V senci kobre, angleško avstralska nadaljevanka Nedotakljivi, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistn-ja 20.00 Rezervirano za kancono San Remo 20.45 Alternativni viri energije, znanstvena oddaja 21.15 Sedma steza 21.45 Omizje Yutel. Eksperimentalni program PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 TV koledar 8.30 Poročila 8.40 Frontna linija 10.00 TV izbor 11.00 Poročila 13.00 Dobrodelna akcija 13.15 Obvestilo prebeglim 13.50 Dokumentarni program 15.10 Stanje na cestah 15.30 Civilna zaščita 16.30 Poročila 17.00 Frontna linija 17.30 Gospodarjenje v vojni 18.35 Alpe Jadran 19.05 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.10 Posebna oddaja 22.00 TV dnevnik 23.30 Poročila 0.05 TV izbor 1.05 Poročila TV HRVATSKA 2 17.25 Videostrani 17.35 Zlata nit 18.05 Dragi John, ponovitev humori stične nanizanke 18.30 Policisti, dokumentarno-igrana serija 18.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Prvaki razreda 20.45 Twin Peaks 21.30 Temna plat pravice, špansko/ angleška nadaljevanka L PROGRAM RADIO SLOVENIJA KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Gospod z brazgotino, Italijan -sko-nemški film TV KOPER 17.30 18.30 18.50 19.00 19.30 20.10 20.30 21.00 21.30 22.00 22.10 23.10 Športne oddaje Risanke Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Stanio in Olio Superpass, glasbena oddaja Dokumentarna oddaja Glasbena oddaja Dokumentarna oddaja TV dnevnik Agent Pepper Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Slika Avstrije 10.00 Šolska TV 10.30 Prvi poljub, avstrijsko-nemški fHm 12.00 Misleci časa 12.45 Znanost 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za tožilca 13.40 Boj za preživetje 14.10 Jack Clementi, Visoko zavarovana mamila 15.00 Otroški program 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, risanka 16.05 Čista čarovnija 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini ĆVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 13.30 Munchenčana v Hamburgu 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hunter 22.15 Ženska škorpion, avstrijski film 23.50 Antonin Dvorak - DumkvTrio 0.30 Dance House 0.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon 17.00 Sedem čudes antičnega sveta 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Drops, kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Trpljenje živali 23.10 Nočni studio 0.10 Hello Austria, Hello Vienna 0.40 Čas v sliki 4.30-8.00 Jutranji program, glasba 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetij ski nasveti - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev + EP -17.00 Studio ob 17. in glasba -19.00 Radijski dnevnik + EP + vreme - 19.45 Lahko noč. otroci - 20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 Literarni nokturno - Boris Pangerc: Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila 16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni pre nos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz. 89.8 Mhz 96.0 Mhz 87.7 Mhz 101.1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica. Gorenjska Bohinj SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Dirke kočij 9.30 Super kolesarji 10.30 Eurobika 11.00 SLOVENIJA 1 20.05 LILI NOVT -PESNICA DVEH SVETOV Pesnica Lili Novy (1885 1958) sodi med tiste umetnike, ki jih je življenjsko, svetovnonazorsko in umetniško izoblikoval prostor srednje Evrope Njena umetniška pot se je začela v nemškem jeziku in je doživela manj naklonjeno usodo kot slovenska. Čeprav njeno nemško liriko z vso gotovostjo lahko uvrstimo med pomembno avstrijsko liriko našega stoletja, ta še ni bila tiskana v knjigi. Monster Trucks 11.45 Španski šport 12.00 Ameriški nogomet 14.00 Rally-kros 15.00 Atletika 16.30 REVS - britanski moto šport 17.00 Surfanje 1730 Svet športa 18.00 VVrestling 18.45 Športni shovv 19.00 GO - nizozemski moto šport 20.30 Španski goli 21.00 Speedway 22.00 Boks 23.00 Golf - švicarski open 24.00 Rugby 1.00 Svet športa 1.30 Britanski avto šport PRO 7 6.15 Moji trije sinovi 6.40 Moj prijatelj Taffdi 7.05 Agencija Maxwell 7.50 Šerif Cade 9.20 Richmond Hiti 10.10 Čarovnik 11.05 Šerif Cade, ponovitev 11.50 Grk osvaja Chicago 12.15 Cos-by shovv 12.40 Trd, toda prisrčen 13.30 Bela roba, komedija 15.00 Ri sanke 16.05 Mladenič z druge zvezde 17.00 Deseterica izmed nas, ameriški film 17.45 Kolt za vsak primer 18.30 Risanke 20.15 To imajo dekleta rada, avstrijski glasbeni film 22.00 Nočni sokol 22.55 Grabežljivci, avstralska kriminalka 0.40 Ulice San Francisca 1.30 Mc Q, ameriška kriminalka, ponovitev 3.20 Avtostopar RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Razne mladinske oddaje 11.00 Shovv program 11.25 Divja vrtnica 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 tekma smrtjo, ponovitev 18.45 Poročila 19.25 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Lepi poljubi iz daljnega vzhoda, ferancoska komedija 23.00 10 pred 11 23.30 Moški magazin 24.00 V newyorški vročici, ameriški pustolovski film Zvezni kancler Marković odhaja na mirovno konferenco o Jugoslaviji dobro oborožen: s celim avionom »svojega« orožja, ki ga je nedavno zaplenil. TO v raznih krajih Slovenije beleži vse večje število preletov helikopterjev, ki niso označeni z oznakami Rdečega kriza. Brez panike! Polovico preletov odpade na helikopter ministra Kacina, ki leta po Sloveniji po svojih opravkih. KINO 9. septembra CENTER amer krim. film NEUSLIŠANA LJUBEZEN ob 18 in 20 uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! ZA DOM IN DRUŽINO Ureja: Danica Dolenc TA MESEC NA VRTU Domače dišavnice Takole pravi za september Marija Omahen v svoji znameniti knjižici Moj bio - vrt: Endivijo v suhih dneh zvežemo v glave, da postane mehkejša. Vendar le toliko rastlin, kot jih rabimo za teden dni. Sejemo zimsko solato, špinačo, redkvice in motovileč. Sladki janež razredčimo. Prve dni v mesecu lahko zasadimo še gredo vrtnih jagod. Zemljo izboljšamo s kompostom, okolico rastlin dobro zalijemo, pokrijemo s pokošeno travo ali z žaganjem, da so tla stalno vlažna. Tudi dosedanjim jagodnim vrstam damo kompost. Tretje leto je donos majhen, zato stare rastline odstranimo. Sadimo maline, ki so zelo zdrave in bodo rodile 15 let, vsako leto julija. Primeren je prostor ob robu zelenjavnega vrta, kjer ne delajo poleti sence. Zemlji damo grob kompost in pepel. Na dolžniški meter vsadimo 5 močnih sadik, palic, ki jih privežemo na 3 žice, napete med koli. Za pokrivanje tal so najboljši volneni odpadki in žaganje. Stalna vlaga je zelo važna (gozdne rastline). Sadimo tudi rabarbaro (v dobro zemljo s kompostom). Kjer pridelke poberemo, sejemo rastline za zeleno gnojilo (gorčico, enoletne detelje), da bodo rahljale, pokrile, izboljšale tla do pomladi. Da nam zelnate glave ne počijo, pred močnim deževjem zarežemo stebla do polovice. S tem zmanjšamo nagel dvig soka v glave in zelje nepoškodovano ohranimo tudi za zimo. Nizek fižol rodi še enkrat, če ga po obiranju obrežemo in zalijemo. Fižolovih in grahovih rastlin ne izpulimo, ampak odrežemo nad zemljo. Korenine boljšajo zemljo z dušičnimi gomoljč-ki. GOBARSKI KOTIČEK Te dni sicer gobe ne rastejo najbolje, suho je po gozdovih, toda po prvem močnejšem deževju lahko pričakujemo dobro gobjo bero. Kranjski gobarji so nam zaupali enega od svojih odličnih receptov za pripravo gob, kakršne smo lahko okušali na njihovi vsakoletni razstavi gob v Kranju. Piščančja jetrca z gobami Potrebujemo 40 dkg svežih ali prevretih na lističe zrezanih gob, 20 dkg jetrc, 1 del olja, I svež paradižnik, 1 čebulo, polovico kocke omake za pečenje, peteršilj, česen, poper, majaron, malo timijana, sol, kis in konjak. Na olju prepražimo čebulo. Ko zarumeni, dodamo zrezana jetrca in jih na hitro prepražimo. Nato jih s penovko poberemo v drugo posodo. V isto maščobo damo na kocke zrezan paradižnik, ga prepražimo, da se razpusti. Dodamo gobe, začimbe in solimo. Pražimo 10 minut. Pridenemo jetrca. Nato potresemo s kavino žličko moke, premešamo, zalijemo z I del vode ali juhe. Pustimo še nekaj minut prevreti, dosolimo in blago okisamo. Jed je gotova. Za prilogo ponudimo kruhove ali skutne cmoke. MODA Romantika za najmlajše Morda vse preveč naše otroke tlačimo v džins. Saj je res hvaležen in vsestransko uporaben, vendar, verjemite, tudi otroci si za spremembo zažele malce romantike: deklice roža-ste oblekce z volanci, dečki pikčaste srajčke in črtaste hlače, predvsem pa veliko barv. Timijan Največji pridelovalci timijana so Španija, Avstrija, Bolgarija, Jugoslavija in Francija. Na vrtu lahko vzgojimo trajni timijan (razmnožuje se z delitvijo starih rastlin) ter enoletni timijan. Enoletni timijan je za začimbo bolj učinkovit, ker trajni polgrm izgubi vsako leto nekoliko svoje moči. Rastlina je primerna tudi za skalnjake, za živo mejo in za gojenje v cvetličnem lončku. Ime rastline je izpeljano iz grške besede "thvmos" - pogum, moč in kaže torej na krepilno, poživljajoče delovanje začimbe. Egipčani so ga uporabljali za parfum in pri balzamiranju. Grki so z njim začinjali določene vrste sira in pijače, dodajali pa so ga tudi pri dimljenju mesa. Ponekod je še danes običaj, da si nevesta pri poroki vtakne timijanovo vejico v čevelj in s tem dokazuje svojo pravico do zakonske zvestobe. Timijan gre dobro k sesekljani pečenki in jetrnim cmokom, goveji in divjatinski pečenki, perutnini in pečenim ribam, zelenjavnim prikuham in juham, krompirjevim juham in juham iz stročnic. Posebej priljubljen je kot dodatek k marinadam in zeliščnemu kisu. odlično se druži z ovčetino in mastnim svinjskim mesom, paradižnikovimi jedrni vseh vrst in z vloženimi kumaricami. Kot majaron spada tudi timijan med začimbe za jetrne klobase. Kocke /a omake k pečenkam pogosto vsebujejo tudi timijan. Timijan uporabljajo tudi v industriji ribjih konzerv za ribje konzerve z zelenjavo. Timijanovo olje pa dodajajo sirupu proti kašlju, uporabljajo ga pri pripravi ustnih vod iz zobnih past. Timijan dodajajo tudi k celi vrsti zeliščnih in grenkih likerjev. PRIPRAVIMO SE NA ZIMO Doma kisane kumare Potrebujemo kumare, višnjeve ali trtne liste, koper, sol Srednje debele zdrave kumare dobro očistimo, jih denemo v posodo s čisto vodo in jih v njej pustimo če/ noč. Naslednji dan jih poberemo iz vode in odcedimo, da so popolnoma suhe. Dno soda ali večje posode obložimo z višnjevimi in trtnimi listi ter s koprom, nato zložimo v posodo plast kumar, ki jo dobro posolimo, potem spet plast listov in kopra, nato kumare itd. Na vrhu naj bodo listi in koper. Na vložene kumare nalijemo toliko mrzle prekuhane vode, da jih prekrije. Vse skupaj pokrijemo z deščicami in obtežimo s čistim kamnom. Kumare kisamo le K) do 14 dni v toplem prostoru. Kisle prenesemo v hladno shrambo. Kisle kumarice Potrebujemo kumarice, sol, šalotko, koper, poper, hren in lovorov list, vinski kis Za prst velike kumarice dobro operemo, jih nasolimo in pustimo nekaj ur. Dobro osušene zložimo v čist kozarec ali tudi lončen lonec. Vmes vlagamo šalotko, koper, cel poper in hren, narezan na koleščke. Zavremo dober vinski kis, ga po okusu solimo in mu dodamo lovorov list in nekaj zrn popra. Se vročega zli-jemo na kumarice. Čez 3 ali 4 dni tekočino odlijemo, ponovno zavremo, ohladimo in zlijemo nazaj. Kumarice obtežimo in zave-žemo. Stročji fižol v steklenicah Potrebujemo 1 kg mladega stročjega fižola, 6 dkg sladkorja, pest soli Mlado fižolov o stročje operemo, otrebimo nitk, nato pa ga /režemo prav na drobno. Zrezan fižol denemo v porcelanasto skledo, ga osladimo in posolimo, dobro premešamo in pustimo nekaj časa, da stoji. Medtem ga večkrat dobro pre-tresemo. da se enakomerno presladi in pesoli. Nato ga na tesno natlačimo v navadno steklenico z bolj širokim vratom. Med stroki ne sme biti zračnih prostorov, zalo ga večkrat potlačimo s prekuhanim ročajem od kuhalnice. Po vrhu natrese-mo še soli, steklenico zamašimo s prekuhanim /amaškom, nato pa zamašek še zalijemo s parafinom. Tako konserviran fižol se dolgo drži. Uporabljamo ga kot sveže stročje. Paziti pa moramo, da so steklenice zanesljivo čiste m ra/kužene. Komarjem je odklenkalo Ratečani so z uspešnim škropljenjem uničili komarje v Ledinah. Stalni nadzor in pravočasni ukrepi. Kar nekaj minulih let so imeli v Ratečah, v Podkorenu. Planici in celo v Tamarju v poletnih mesecih neznanske težave s komarji, zelo agresivnimi travniškimi komarji. Bilo jih je toliko, da se je čudil celo priznani nemški strokovnjak dr. Norbert Becker, ki so ga povabili v Rateče, da bi pomagal. Gospod Becker ima namreč bogate izkušnje s tovrstno nadlego, saj je sodeloval pri uničevanju renskih komarjev. Ko je prišel v Rateče, je vzel vzorce in v štirinajstih dneh poslal analizo: komarjev v Ratečah je toliko, da se več kot 200 komarjev v dveh minutah spravi na osebo! Ratečani niso mogli stati križem rok, kajti poleti vaščani niso niti mogli biti na polju, da o turizmu sploh ne govorimo. Hudo je trpela tudi živina, zato se je poseben odbor, ki ga vodi Anton Požar, odločil, da uporabi izkušnje, ki so jih imeli z uničevanjem komarjev v Zahodni Evropi. Ratečani so vplačali 1.500 nemških mark in postali neformalni člani družbe v Porenju, v zameno za članarino pa so dobili nekaj materiala za uničevanje. Odločili so se za BT1, beljakovinski ekstrakt. Že ob koncu lanskega avgusta so poklicno škropili v Ledinah, kjer je največ komarjev, letos pa so začeli z intenzivnim škropljenjem. .Škropljenje so opravili s prostovoljnim delom, redno so jemali vzorce in Ledine stalno nadzorovali. Brž ko se komarji pojavijo, je treba spet škropiti. Tako biološko uničevanje je v Evropi preizkušeno in je ekološko neoporečno. Kljub temu so zaprosili za odobritev društvo ekologov in ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, kjer so jim seveda odobrili metodo in način uničeva- nja nadležnih komarjev. Doslej so porabili okoli 4.500 nemških mark. Stroški so majhni predvsem zato, ker so Ratečani opravili veliko prostovoljnih ur. Komarje pa se ne da uničiti kar čez noč - potrebno je več let stalnega nadzora in jemanja vzorcev. Komarji se v Zelencih niso več pojavili, občasno pa se na Ledinah, vendar odbor takoj ukrepa. Kot pravi tajnik krajevne skupnosti Jože Brudar, so z nenehnim škropljenjem letos že dosegli precejšnje rezultate. Uspeh je 70-odstoten, kar je za prvo leto vsekakor razveseljivo. Računajo, da bodo jeseni škropili tudi na italijanski strani, od italijanske meje proti Beli peči, kjer se na zamočvirjenih predelih pojavljajo roji komarjev. Rateška metoda je bila torej uspešna in s pridom bi jo lahko uporabili povsod tam, kjer .se ne morejo znebiti nadležnih komarjev.. • D. Sedej TEČAJI NEMŠČINE • za odrasle (od 1 do 4 stopnje) • za študente Sod 1 do 4. stopnje) • za dijake (začetniki konverzacija, utrjevanje snovi) • za učence (cd 1 do 8. razreda) Inf. po tel : 621-998, KON. Škofja Loka. Podlubnik 253 NOVA TEL. ŠT. 328-540 / haePvifo RAJKO KfMIFIG Tončka Dežmana 4, Kranj (lodovijica DELAVSKA UNIVERZA RADOVLJICA vpisuje v šolskem letu 1991/92 v naslednje oddelke za odrasle: I. letnik VIŠJE UPRAVNE ŠOLE 1. letnik SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE (ekonomsko komercialni tehnik - 4. leta) 3. in 4. letnik VIP STROJNIŠTVA, ELEKTRONIKE IN ENERGETIKE (strojni in elektrotehnik - 2. leti) I. letnik POKLICNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE (administrator - 3. leta) 5., 6., 7. in 8. razred OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE V sodelovanju s srednjo šolo gostinsko-turistične in ekonomske usmeritve Bled organizira izobraževanje za poklice GOSTINSKI POSLOVODJA (2 leti) NATAKAR, KUHAR in KUHAR - NATAKAR (možnost dokvalificiranja in prekvalificiranja) in tečaje: - tujih jezikov za odrasle: nemščine, angleščine, italijanščine in francoščine I. - 5. stopnje, španščine Lin 2. stopnje, obnavljalni in konverzacijski tečaji nemščine in angleščine, video tečaj poslovne komunikacije v nemškem jeziku - tujih jezikov za otroke: nemščine, angleščine in francoščine za različne starostne in zahtevnostne skupine - šivanja in krojenja I. in 2. stopnje - klekljanja - čipkarska šola - za strojnike centralnega ogrevanja - iz varstva pri delu (osnovni in obnovitveni) - higienskega minimuma (osnovni in obnovitveni) Prijave in informacije: Delavska univerza Radovljica, Linhartov trg 1, telefon: 75-265, do 9. 9. 1991. Iščemo dobre gospodarje Dom v Planici je že nekaj časa pravi pastorek. Dom je last Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije, gospodarji pa očitno nimajo srečne roke z oskrbniki. Vsi, ki so doslej prišli, so vzdržali le nekaj časa, nato pa odšli. NZares škoda, kajti Planica bi morala imeti vsaj spodobno gostišče, saj raj pod Poncami tudi poleti ob vikendih obišče zelo veliko ljudi. • D. S. IK lit d. o o Bled, Ljubljanska 13 a Trgovina in inženiring poslovne opreme in materiala išče zastopnika za delo na terenu. Delo je pogodbeno. Pokličite nas po tel. 77-426. Ne obljubljamo gradov v oblakih, nudimo pošteno plačilo za pošteno delo! < u r/) H U fiu «? < u UD —> z Uj S o o z < cc t- 00 cd NEZAKONITE IGRE NA SREČO TEJVLA tedna on < § r/3 u H U a. C/3 < -! z O O Z < cc t-co cd Naj živi Slovenija in Bog vas varuj! V časih, ko šele ob astronomskih cenah v bližnji samopostrežni vidimo, kako bedne so pravzaprav naše plače, so raznorazne igre na srečo v polnem razmahu. Kdaj pa si bolj ne želiš avtomobila ali milijard, čeprav samo dinarjev, če ne prav tedaj, ko si finančno dotolčen ? Tedaj je pač dovzetnost za hiter in lahek zaslužek neprimerno večja kot % časih, ko se je še kar nekako le dalo skrpati začetek meseca z njegovim koncem. Ob igrah na srečo, ki so zakonite, legalne, imamo tudi kopico nelegalnih pogruntavščin, ki jim lahkoverni na vsej črti nasedajo. Ena izmed njih je pred dnevi priletela tudi v moj pisemski nabiralnik in je po svoje prav zanimiva. V tem projektu, kakor anonimni sestavljalci imenujejo svojo igrico, bi sodelujoči zanesljivo dobil 13 milijonov dinarjev v šestih do osmih tednih! Njihov sistem bojda prihaja iz Amerike, Nemčije in Avstrije, kjer je doživljal uspeh za uspehom. V njihovem »konceptu samopomoči« sploh ne potrebujete sreče, saj temelji na čisto logičnem in računskem konceptu! Cilj njihovega »kreativnega projekta za samopomoč« je v tem, da ljudem pomaga v stiski, da LJUDJE, ki plačujejo kredite, lahko SPET BOLJE SPIJO in da si tudi sami pomagamo! In kako se gremo? Na kratko: Prvemu naslovniku na lestvici pošljete denar, sami pa se napišete na zadnje mesto, tako da zapišete tudi naziv banke in številko vašega tekočega računa, kamor vam bo v šestih mesecih doteklo famoznih 13 milijonov dinarjev! Ce hočete biti med udeleženci projekta, morate prvemu na lestvicu poslati 500 dinarjev, stopiti do prve pošte in kupiti 100 znamk za pismo, pismo, ki vam je prišlo v nabiralnik, pa morate kopirati najmanj stokrat in ga poslati na naslove izbranih družin, znancev, prijateljev, tistim torej, za katere mislite, da bodo v projektu sodelovali. Ne vem zakaj, ampak za uspeh projekta je baje pomembno, da udeleženci živijo širom vse Slovenije, zato pobrskajte tudi po telefonskem imeniku! Vse skupaj vas bo »koštalo« 1.350 dinarjev, kar je seveda prava pasja figa v primerjavi s pričakovanimi 13 milijoni! Za vsakega udeleženca naj bi bilo tudi obvezno, da bi od dobička podaril 10 odstotkov republiki Sloveniji ali dobrodelni organizaciji! Ce pa bi naprimer goljufali in se namesto na konec lestvice napisali na začetno pozicijo, vas sestavljalci svarijo: tako ne boste dobili 32.768 krat po 500 dinarjev, ampak samo 64-krat po 500 dinarjev! Morate se tudi prepričati, ali je oseba, ki vam je dokument poslala inje sedaj na koncu lestvice, res vplačala nakazilo in priložila kopijo poštnega potrdila o nakupu 100 znamk za pisma, saj brez kopiranih računov oseba na koncu lestvice ne sme sodelovati. Na koncu vas opominjajo, da se nima smisla obotavljati, saj od samega čakanja in premišljevanja še nihče ni obogatel! Zagotavljajo, da nobena agencija ne more spravljati denarja na svoj konto in da nihče ne more nekontrolirano jemati denarja, saj so vsa vplačila namenjena izključno samo aktivnim udeležencem »kreativnega projekta za samopomoč«. IN KONČUJEJO TAKOLE: NAJ ŽIVI SAMOSTOJNA SLOVENIJA IN BOG VAS VARUJ! Samostojna Slovenija naj le živi, Bog pa me varuj takih potegavščin, ki jim verjetno ljudje v upanju, da morebiti res kapne kaj denarja, nasedajo. V vseh teh in podobnih igricah v resnici dobivajo le prvi: vsi nadaljnji udeleženci le participirajo s svojim vložkom, brez sleherne možnosti, da nekega dne na takšen način postanejo bogati. Ali pa si je vse skupaj omislil kakšen lump. ki mu na ta način na njegov tekoči račun promptno dotekajo milijončki... • D. Sedej DEMOKRAJCI Iz predloga za postavitev novega starega vodnjaka na kranjskem glavnem trgu ni popolnoma razvidno ali bo vodnjak stal zato, ker bo vodarina tako poskočila in se bodo obubožani občani le-tam še lahko poceni odžejali ali pa je v občinskem proračunu ostalo še nekaj neporabljenih sredstev, ki jih je treba koristno porabiti. Kranjski šolarji, ki bodo zaradi pomanjkanja šolskega denarja jeseni ostali brez vode, bojda podpirajo oba namena. Sama žalost, sama beda! Ali ste že zadnje čase kaj pomislili, kdaj ste se zadnjič odkritosrčno, od srca in zdržema smejali vsaj deset minut skupaj in vam ni v naslednjem trenutku kakšna skrb spet stisnila ustnic v dve gubi? Dandanes so veseli in brezbrižni kvečjemu mladi in otroci, hraniteljska struktura prebivalstva pa zgrevano in namrgođeno gleda v ta naš vedno bolj žalostni in vedno bolj obubožani vsakdanjik. Tam dol divja vojna, ki je Evropa ne pomni in je niti malo ne razume. Ne v taktiki, ne po metodah in postopkih! V nobeni vojni se nobena stran ne bojuje v rokavicah, ampak za okrutne zločine nad civilnim prebivalstvom, ki jih dnevno uprizarjajo na Hrvaškem, pri najboljši volji ni nobene primerjave. Jugosolda-teska nas prepričuje, da je pomirjujoči tampon! Saj! Tamponi-raš ti lahko tudi tako, da odkrito stopiš na eno stran, tako da na drugi sploh ni več kaj tamponirati, ker je vse požgano in poklano. Poveljujoči nižji častniki so pač že nekaj časa v elementu: odločajo po svojih trenutnih vzgibih in nagibih! Ti pa so po temeljiti kadrovski selekciji nedvoumno prosrbski. Kar pomeni: srbski imperij tu in tam in še dalj, se pravi povsod tam, kjer žive Srbi. Se pravi tudi v Culakafriji. Ce je v Culakafriji morda pognal korenine kakšen Srb, adijo Culakafrija. Milom ali silom bo kmalu Srbokafrija, saj se je tako že pred leti memorandum-sko odločila srbska akademija znanosti in umetnosti. In kar srbski akademiki rečejo, se res in krvavo udejanja... Srbokafrija Nekaj mesecev pred okupacijo Slovenije je bilo, ko so vprašali nekdanjega visokega partijskega funkcionarja, kaj bo, kaj pravijo generali v Beogradu, s katerimi se vsaj zasebno kdaj še sreča. In najbližnjim znancem je naš upokojeni funkcionar dejal: »Generali v Beogradu so odločeni in pravijo: magari do kolen v krvi...« Tedaj smo se tem besedam samo cinično nasmihali, a minilo nas je tisti hip, ko smo drveli v zaklonišče. Zdaj imamo krvi do kolen in'še več: glede na - milo rečeno - skrajno kaotične razmere, v katerih poteka imperialistična vojna, se mimogrede lahko zgodi, da kakšen polkovnik vstane z levo nogo in pošlje kakšen mig nad Slovenijo. In kaj moreš? Nič ne moreš! Ne ti sam in ne Evropa, ki bo priznala samostojnost samo in le tedaj, ko bo to v njenem ekonomskem interesu. V interesu kapitala, ki obvladuje evropsko in svetovno politiko. Imenitno je komentiral neki britanski novinar tradicionalno srečanje šefov najbogatejših držav v Londonu. Nekako takole je dejal: »Sploh niso to, za kar se predstavljajo in v resnici ne govorijo tistega, kar ste slišali...« Normalnim ljudem, ki premorejo vsaj kanček civilizacijskih norm, bi bila prihajajoča mirovna konferenca kljub vsemu up in nada. Na teh prostorih pa je kakršnakoli pomiritev utopija, saj je tudi v primeru premirja na Hrvaškem še nekaj potencialnih front, ki se jih da odpreti in zadeve pred svetom /manipulirati. Namen posvečuje sredstva. Cilji pa so velikopotezni in sila zahtevni. Ce se celo na daljnji Papui odkrijejo kakšne srbske korenine, je po velikosrbski logiki tudi tam nujna srbska avtonomija. Ce pa bi se tamkajšnji domorodci slučajno kaj puntali, jih lahko pridejo utišat tiste srbske matere, ki simpatizirajo z našimi generali. Le-te so nam v krogu generalov že povedale, da so najbolj ponosne, ker rojevajo sinove za našo krasno armijo. Njihova izpoved je bila tako enako nedoumljiva in grozljiva kot slika z najbolj krvavih hrvaških bojišč... • D. Sedej Vse. kar se dobro začne, se slabo konča. Vse, kar se slabo začne, se konča še slabše. (Pudderjev zakon) Devetdeset odstotkov vsega je sranje. (Sturgeonov zakon) 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 9.00 9.00 11.25 11.55 12.40 14.40 14.50 15.15 16.50 16.55 17.00 17.05 17.05 17.40 18.10 18.15 18.15 18.25 19.10 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.50 20 55 21.05 21.35 21.50 2210 22.15 0.30 Video strani Mozaik, ponovitev Zgodbe iz školjke Sedma steza Osmi dan Omizje Video strani Mozaik ponovitev: Angleščina, Follovv me, 18. lekcija Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik - šolska TV Velikani svetovne književnosti: Gogolj Nekoč je bilo ... življenje: Rojstvo EP, Video strani Spored za otroke in mlade Lonček kuhaj: Testenine s či* čerko Resnična legenda in legendarna resničnost Risanka TV okno EPP TV dnevnik Vreme EPP V senci smrti, ameriška nadaljevanka EPP Slovenija - Umetnostni vodnik: Grad Dornava Evropski turistični kažipot Glasbena medigra: Alenka Godec in skupina Cafee TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Skupni računi, angleška humoristična serija V senci kobre, angleško avstralska nadaljevanka Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 Berlin: GP v atletiki, prenos 21.30 Žrebanje lota 21.35 Umetniški večer. Katica iz Heil-bronna, nemški film 23.35 Satelitski programi - poskusni prenosi 0.40 Yutel, eksperimentalni program PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 TV koledar 8.30 Poročila 8.40 Frontna linija 9.00 Tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 TV izbor 11.00 Poročila 11.05 Tiskovna konferenca iz skupščine republike Hrvaške 12.30 Poročila 13.00 Dobrodelna akcija 13.15 Obvestilo prebeglim 13.50 Dokumentarna oddaja 15.10 Stanje na cestah 15.30 Civilna zaščita 16.30 Poročila 17.00 Frontna linija 17.30 Gospodarjenje v vojni 18.35 Znanost in mi 19.05 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.10 Posebna oddaja 22.00 TV dnevnik 23.30 Poročila 0.05 TV izbor 1.05 Poročila 16.40 Video strani 16.50 Mali svet 17.20 Temna plat pravice 18.05 Prvaki razreda 18.30 Twin Peaks 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Shingen, japonska nadaljevanka 21.15 Pujsovi dosjeji 22.20 Otroci sužnji KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Umetniški večer Katica iz Heilbronna, nemški barvni film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Rubrika 20.30 Na zahodu smo vsi bratje, italijanski barvni film 22.05 Žrebanje lota 22.10 TV dnevnik 22.20 Agent Pepper 23.10 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Angleščina 10.30 Moja teta, tvoja teta, ponovitev 9.45 Šolska TV 10.30 Princ z Bel Aira, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Tudi hec mora biti 15.20 Am, dam, des 15.55 Zeleni pašnik 16.05 Čista čarovnija 16.30 Glasbena delavnica 17.00 Mini ĆVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Twin Peaks 22.45 Nekje v času, ameriški film 0.25 MacGvver 1.10 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.30 Leksikon umetnikov 16.40 Rumena reka 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni, serija 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče- belo-rdeča nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 JollyJoker 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaža iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba + EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 Na današnji dan -12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmrtnice in obvestila - 19.00 Radijski dnevnik 19.45 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Robert Frost: Dve poti - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa PRO 7 6.10 Moji trije sinovi, ameriška serija 6.40 Moj prijatelj Taffdi 7.00 Rich-mond Hill 7.45 Šerif Cade 8.30 Risanke 9.15 Mladenič z druge zvezde, ponovitev 10.10 Shane, ameriška nadaljevanka 10.05 Šerif Cade 11.50 Deseterica izmed nas 12.15 Harryjeva čudovita kazenska porota 12.40 Colt za vse primere 13.345 To imajo dekleta rada, avstrijski glasbeni film, ponovitev 15.05 Risanke 16.10 Planet opic 17.05 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Vstopnica za dva, ameriška komedija 21.55 Entitv, ameriška grozljivka 0.05 FBI 2.40 Neverjetne zgodbe RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.20 Mladinske oddaje 11.25 Divja vrtnica, serija 12.10 Vaš nastop 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi-eldska zgodba 14.40 Volčji klan, mehiška telenovela 15.30 Čhips 16.20 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Tekma s smrtjo 18.45 Poročila 19.25 Knight Rider 20.15 Skrivnost iz Twin SLOVENIJA I SOVA SKUPNI RAČUNI angleška barvna humoristična nanizanka; igrajo: Peter Egan, Hannah Gordon, John Bird in drugi. Scenaristu Donu VVebbu je s scenarijem za humoristično nanizanko Skupni računi nedvomno uspel lep, uspešen met. Poglavitna zagata vrste humorističnih nanizank je pač osnovna situacija, iz katere se razvijajo humorni zapleti, duhoviti dialogi, smešna srečanja. Scenarist VVebb si je izmislil situacijo, ki ni verjetna, ampak zanimiva in izzivalna ne samo za angleško okolje. Junaka nanizanke Skupni računi sta zakonca Braithvvaite. Kar ju loči od podobnih parov, je dejstvo, da ona, Belinda Braithvvaite dela, oziroma služi denar, on, David Braithvvaite pa doma gospodinji Oba sta - vsaj na začetku - s svojo vlogo zelo zadovoljna. Potem ko Belinda odide na delo. si David privošči jutranji klepet, postori gospodinjska opravila, čas pa najde tudi za dobrodelno dejavnost. Belinda se vozi na delo z večjim avtomobilom, ima svoje parkirno mesto, predvsem pa je uspešna direktorica manjše banke Na delu ima sicer včasih neprijetnosti, zlasti njen pomočnik je trdno prepričan, da morajo biti vsi direktorji bank moški Prav zaradi stalnih prerekanj s svojimi moškimi sodelavci se želi Belinda vrniti v mirno gospodinjsko življenje. In tu vznikne problem. Zakonca, ki sta prepričala svoje sosede v pravilnost svoje odločitve, imata enako željo. Oba bi želela gospodinjiti... Peaksa 22.00 Eksplozivno 24.00 Na visoki točki se je izmuznil plen, kanadska komedija SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 REVS - britanski moto šport 9.00 Atletika - Koeln 10.30 Eurobika 11.00 VVrestling 12.00 Britanski moto šport 12.30 Španski nogomet 13.00 Super kolesarji 14.00 Mednarodni moto šport 15.00 Golf -švicarski open 16.00 Boks 17.00 Ko šarjka - Milano Antibes 18.00 Odbojka na plaži 18.45 Športni shovv 19.00 Super kolesarji 19.30 REVS -britanski moto šport 20.00 Tenis 21.00 Rally - Finska 22.00 Boks, prenos 23.00 Atletika - Berlin 0.30 Hokej na ledu - Švedska : Finska Izjava, da te kap Znameniti general Blagoje Adžič je dal nekaj znamenitih izjav. Prav posebna cvetka je v njegovem intervjuju za sarajevsko Oslobođenje: »Prepričan sem, da noben naš narod nima interesa oditi iz Jugoslavije, saj mu nikjer ne bo bolje, kot mu je v Jugoslaviji«. K sreči nam prav vsake zgodovinske izjave ni treba komentirati. Bi pa človek ob taki misli iz generalskih ust kaj rekel... KINO 10. septembra CENTER amer. krim film NEUSLIŠANA LJUBEZEN ob 18 in 20 uri STORŽIČ amer trda erot. VROČE SANJE ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer drama AVALON ob 20 uri SS KOVINAR JESENICE Spodnji Plavž 6 64270 Jesenice Razpihuje na osnovi sklepa delavskega sveta podjetja z dne 29. 8. 1991 in v skladu z 41. členom statuta podjetja prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA za štiri leta Kandidati morajo v skladu z 41. členom statuta poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo visokošolsko izobrazbo - da imajo vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delovnih mestih - da obvladajo aktivno vsaj en tuj jezik oziroma dva pasivno - da imajo sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev - da predložijo program dela za mandatno obdobje Kandidati naj pošljejo pisne prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v zaprtih ovojnicah na naslov: Družbeno podjetje Kovinar Jesenice, Razpisna komisija podjetja, Jesenice. Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice. AMZS - AS AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ NOVO • NOVO PRODAJA AVTOMOBILOV znamke 0PEL-F0RD PRODAJA TRAKTORJEV znamke UNIVERZAL Nekatere vrste vozil tudi na leasing sistem! PRODAJA STARO ZA NOVO - SERVISNA PRODAJA RABLJENIH VOZIL. Dobava vseh vozil takoj po vplačilu do razprodaje zalog. Člani AMD Kranj posebne ugodnosti! Informacije po tel.: 211-127 (Ml(l®(flri7, p o KRANJ RENAULT-SKODA ALPETOUR REMONT KRANJ - LAB0-RE ponovno sprejema dinarska vplačila za vozila RENAULT: R 4 GTL, R 5 Campus in druge modele. Cena je še vedno zelo ugodna. V zalogi je še nekaj vozil ŠKODA FAVORIT in FORMAN po 12 % nižji ceni. Možnost nakupa tudi staro za novo. Znamka starega vozila ni pomembna. Informacije po te!.: 223-276. Vf\ a\p\es PRODAJA PROIZVODNIH ODPADKOV V SOBOTO, 7. 9. I99I od 9. do 13. ure v ALPLESU v ŽELEZNIKIH oplemenitene iverne plošče mizne plošče, masivne letve, stekla in drugi odpadni izdelki VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU p. o. ISKRA KIBERNETIKA * PODJETJE ŠTEVCI KRA>.J. 64000 Kranj Savska loka 4 razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 15. 7. 1991 JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Izklicna cena 1. Ploskovno brusilni stroj KIROVO BP1, tip 337 t M. brusilna dolžina z mag. ploščo 560 mm, brez mag. plošče 630 mm. 70.000.- din 2. Navadna stružnica z utorno in vijačno gredjo I. maj, tip TES-l/750, stružna dolžina 700 mm, max. prečni pomik sani 235 mm, max. vzdolžni pomik sani 130 mm. 24.000.- din 3. Ekscentrska stiskalnica z enim stebrom, TI P ISK RA ES-5, delovni pritisk 5 t 25.000,- din 4. Stebrni vrtalni stroj OLIVETTI, VS-TS2 ' 13.000.- din 5. Namizni vrtalni stroj - zobniški prenos 7.000.- din 6. Stružnica G. Karger AG Berlin, stružna dolžina mm, vzdolžni pomik sani 110 mm, prečni pomik 180 mm. 26.000. 7. Rezkalni stroj navpični F2S, prečni pomik 200 vzdolžni pomik 400 mm. dvig mize 350 mm. 28.000. 500 sani ■ din mm. din .500.- din 8. Sušilna peč (250 C) 9. Garderobne kov inske omare, 6 kosov 2.000.- din kos 10. Merilnik temperature 3.000.- din Javna licitacija bo v četrtek, 12. 9. 1991, ob 10.30 uri na sedežu prodajalca Savska loka 4, Kranj. Ogled osnovnih sredstev bo mogoč dve uri pred začetkom licitacije. Javne licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe. Pred licitacijo morajo interesenti vplačati varščino v višini 10 "» izklicne cene (v gotovini). Varščino bomo kupcu vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa takoj po dražbi vrnili. Osnovna sredstva bomo prodali po sistemu videno - kupljeno in kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Nakupna cena pomeni fco. skladišče prodajalca. Kupec mora blago plačati in na podlagi dokazila o vplačilu prevzeti v roku 3 dni, sicer varščina zapade. Prometni davek plača kupec. GLAS 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav 9.55 V senci smrti, ameriška nadaljevanka 10.40 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP. Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik 17.05 Boj za obstanek: Extremadura: Španski pozabljeni gozd, angleška poljudnoznanstvena serija 17.35 Kanada, kanadska dokumentarna oddaja 17.45 EP, Video strani 17.50 Spored za otroke in mlade: Saj si vendar punca, SNG Maribor 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Film tedna: Marie, ameriški film (resnična zgodba) 21.55 EPP 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 EP, Video strani 22.25 Druga godba '91, Mala duda-ćka muzika (češka), 1. del 22.55 Sova Alf, ameriška nanizanka V senci kobre, angl. avstralska nadaljevanka 0.10 EP, Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENCA 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Danes v skupščini 20.30 Ivan Zaje: Nikola Šubič - Zrinj- ski, posnetek HNK Split 22.55 Svet poroča 23.40 Premor 23.50 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 TV koledar 8.30 Poročila 8.40 Frontna linija 9.00 Tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 TV izbor, ponovitev 11.00 Poročila 11.05 Tiskovna konferenca iz skupščine Republike Hrvaške 12.30 Poročila 13.00 Dobrodelna akcija 13.15 Obvestilo prebeglim 13.50 Dokumentarna oddaja 15.10 Stanje na cestah 15.30 Civilna zaščita 16.30 Poročila 17.00 Frontna linija , 17.30 Gospodarjenje v vojni 18.35 Lepa naša 19.05 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.10 Posebna oddaja 22 00 TV dnevnik 23.30 Poročila 0.05 TV izbor 1.05 Poročila TV HRVATSKA 2 17.20 Shingen, dokumentarna serija 18.10 Pujsovi dosjeji 18.35 Twin Peaks 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Ciklus filmov znanstvene fantastike Iztrebljevalec, ameriški barvni film 22.10 Krila, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Tvvin peaks, ameriška nadaljevanka 23.30 Poirot KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Osvajanje Atlantide, italijanski znanstvenofantastični film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.10 Superpass, glasbena oddaja 20.40 Naš prijatelj... Koper 21.00 Buck Rogers 2130 TV dnevnik 22.00 Italijanski slikarji 22.30 V svetu domišljije 23.20 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev 10.00 Šolska TV 10.30 Rudniki kralja Salomona, ponovitev ameriškega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Čudovita leta 14.00 VVichrtovi iz soseske 14.45 Metroji sveta 15.00 Otroški program 15.05 Lubomir. lutkovna igrica 15.30 Rdeča žoga 15.55 Dobro poglej 16.00 Kotiček za živali 16.05 Čista čarovnija i6.30 Za in proti 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Columbo 21.45 Pogledi s strani 21.55 Dallas 22.40 Veter z jugovzhoda 0.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 16.40 Video strani 16.50 Pozabljena zgodba, otroška nanizanka 8.30 Vremenska panorama 14.50 Leksikon umetnikov 17.00 Literarni pregled 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Zarjovi, lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dolga pot v vesolje 21.00 Zlata nika - Prix Ars Elektronica Gala 91 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport Nogomet čas v sliki RADIO ZIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98. 2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.05 Na današnji dan 12.30 Kmetijski nasveti -15.00 Radio danes, radio jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črtica - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Obvestila - 17.15 - Praznujte z nami ob našem 12. rojstnem dnevu -19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.10 Moji trije sinovi, družinska serija 6.35 Moj prijatelj Taffdi 7.00 Shane 7.45 Šerif Chade 8.30 Risanke 9.15 Planet opic 10.10 Hiša na trgu Eaton 11.00 Šerif Chade 11.45 Deseterica izmed nas 12.10 Grk osvaja Chicago 12.35 Tenis, loparji in topovi 13.25 Sever in jug 15.10 Risanke 16.10 Gospod Ed, humoristična serija 16.35 Moj prijatelj Ben 17.10 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Agentka s srcem, ameriška detektivska nadaljevanka 18.35 Risanke 20.15 Sever in jug, ameriški film. tretji del 22.00 Spenser 23.00 Satirikon, italijanski film 1.20 Nočni sokol 2.10 Entitv, ameriška grozljivka 4.10 Avtoštopar RTL PLUS 6.00 Jutranji program 9.15 Otroške oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Vaš SLOVENIJA 1 20.05 MARIE ameriški barvni film; režija: Ro-ger Donaldson; igrajo: Sissv Spaček, Jeff Daniels, keith Sza-rabajka, Morgan Freeman, Fred Thompson. Marie je mlada ženska s tremi otroki, ki se lepega dne zave, da rešuje svoj zakon, a dovoli, da jo mož neprestano terorizira. Na videz krhka, polna miline je Marie v resnici odločna in polna energije ter upanja v lepše življenje. Leta 68 se s tremi otroki preseli k invalidni materi v Tennessee, kjer začne delati v nočnem lokalu, hkrati pa opravlja izpite iz psihologije Leta 73 začne delati v državni vladi, njeno delo pa je tako uspešno, da jo sam guverner promovira v predsednico sveta za pomilostitve. Marie je uspešna in kmalu se izkaže, da celo preveč vestna. Na uho ji pride, da obstajajo vezi med izpuščenimi zaporniki in člani vlade, ki se na ta način okoriščajo. Medtem ko ji v državnih krogih skušajo preprečiti, da bi se dokopala do resnice, Marie kljub družinskim težavam (mlajši sin ima nevarno bolezen na dihalih) ne odneha brskati po dosjejih, ki mnogokrat tudi nenadoma izginejo. S pomočjo prijatelja, ki ga kasneje državna mafija ubije in spretnega advokata, se dokoplje do potrebnih dokazov. Tedaj ji začnejo groziti z odpovedjo. A Marie se odloči drugače: pred sodiščem bo sama nastopila proti vladi, čeprav ve, da je zadeva tvegana... nastop 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Tekma s smrtjo 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 Takšen dan, Haino 21.15 Narodnozabavne melodije 22.10 Sternov TV magazin 23.25 Benny Hill 24.00 Skrivnost iz Tvvin Pe aksa, film SCREENSPORT 8.00 Eurobika 9.00 Španski nogomet 9.30 Golf - švicarski open 10.30 Eurobika 11.00 Odbojka na plaži 12.00 Hokej na ledu 14.00 Tenis 15.00 Atletika 16.30 Super kolesarji Ć17.00 Košarka - Real Madrid — Aris 18.00 Surfanje 18.30 Dirke s hidroplani 19.00 Ameriški nogomet 20.00 Bovvling 21.00 Dirke japonskih protototipov 22.00 Golf - kanadski open 23.00 Baseball - Mil vvaukee : California 1.00 Boks - Arveh : Forde Stari ljudje se edini ne sekirajo zaradi novih lastninskih zakonov. Najprej so delali za de-narce, potem za de-lavski razred, nato za de-valva-cije, zatem za de-vize, odslej bomo pa vsi delali za de-nacionalizacijo. Vse slovenske stranke bi delavcem rade priskrbele brezplačne delnice olastninjenih podjetij, ena nekoliko več, druga nekoliko manj. Stvar postaja že nekoliko zaksrbljujoča. Da s temi delnicami ni nekaj narobe? KINO 11. septembra CENTER amer. akcij kom ŠE 48 UR ob 18 in 20. uri STORŽIČ amer. akcij film MLADI BOJEVNIKI ob 18. uri, amer trda erot. VROČE SANJE ob 20 uri ŽELEZAR amer trda erot ROŽNATI SEKS ob 20 uri DUPLICA amer akci) film LOV ZA PRAVICO ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer dra ma AVALON ob 18 in 20 uri O o /O m Z O r > C/5 IS m H Ti tn *Q H JO > se sO cn 00 H > GLASBENI KOTIČEK Koliko je vreden dinar Vsak torek v Gorenjskem glasu na poslovnih straneh objavljamo rubriko o uradnem, borznem in črnem tečaju jugoslovanskega dinarja, ki je še vedno uradno plačilno sredstvo v Sloveniji in na Gorenjskem. Marsikdo je že podvomil o številkah v tej naši rubriki - kako tudi ne, če pa večini ostajajo dinarji za veriženje v devize le ob izplačilu plač ali pokojnin, vmes pa črna borza povečuje šticun-go čez in čez. Zato ponavljamo nasvet, ki smo ga enkrat že omenili: zapeljite se preko Jesenic skozi Karavanški predor v Avstrijo in nazaj, pa boste natanko vedeli, koliko je (še) vreden dinar. Ko smo pred tremi meseci odprli Karavanški predor, je bila predornina 200,00 din oziroma 90.- avstrijskih šilingov. Na papirju - dejansko je bilo v Avstriji treba plačati 300,00 din predornine, če niste imeli trdnejše valute. Najnovejše cene: 90 - ATS ali 13 - DEM ali 400,00 din, na vstopni postaji na avstrijski strani. Šiling je torej po 4,44 din, marka po 30,76 din. Na črni borzi je trenutno možno ta denar dobiti ceneje. Zmeda s cenami dijaških vozovnic Pri Alpetouru v Škof j i Loki prodajajo letne vozovnice za dijake. Tako se je oni dan zgodilo, da je dijakinja prišla po letno vozovnico za relacijo Poljanska dolina - Kranj. Najprej so ji dejali, da letna vozovnica stane 14.000 dinarjev! Oče je v banki dvignil 15.000 dinarjev in s tem denarjem se je spet oglasila v Alpetouru. A glej ga zlomka: veljala je nova cena, nekaj manj kot 16.000 dinarjev! Dijakinja je pohitela k očetu v tovarno, kjer ji je dal manjkajoče dinarje. Naslednji dan je zvedela, da so nekaterim kupcem tovrstnih vozovnic vračali denar, ker so jim preveč zaračunali. Spet je vzela pot pod noge in se oglasila v Alpetouru. In ne boste verjeli: vrnili so ji kar 3.600 dinarjev! Zdaj pa se človek upravičeno :sprašuje: je dobila nazaj dovolj denarja ali premalo? Če se pri Alpetouru opravičujejo, da jim je ponagajal terminal, je vprašanje, ali so ta nagajivi terminal že ukrotili ali pa se še kar naprej norčuje iz kupcev in dela sramoto podjetju in spravlja ob živce kupce? Zato svetujemo: kar »peš«, na roke, bo še najbolj zanesljivo! SONCKOVKOT Alpskonarodnimetal Tako, teden je naokoli, mogoče so po novem tudi koli na o, no, mi pa po starem kar k žrebanju. Dopisnic je prispelo too much, ne rekord, ampak too much, kot je bilo napisano. Seveda, pravilni odgovor je bil štiri, šter ali pa 4. Vleklo se je tokrat na licu mesta v Sončku in... šefica tekstilnega dela Sončka, Branka je na dan privlekla (pogledala je seveda v strop) Uroša Filipiča iz Posavca 14, 64244 Podnart. Pride dopis, z njim pa v prodajalno Sonček v Kranj. TOP 3 1. Melodije morja in sonca XTV (kaseta) 2. Poletni hiti 2 - Pop design (kaseta) 3. Arise - Sepultura (kaseta) NOVOSTI Prišla je še ena pošiljka metala, ne bom našteval kaj, saj je na policah moč najti vse, kar si mlad pripadnik heavva lahko zaželi. Tu sta še domači pop novosti, Big Ben s Staro mamo in Play On s kaseto Cigo (par excelence drugi komad na kaseti ima naslov Slovenija), tu je spet nekaj novih cedejev, z novo kaseto pa se je pojavil tudi Ansambel ..... Slaka - Zvezda, ki se utrne, je naslov, aja tu je še ena kaseta z naslovom Stari Spomini. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 14: Tokrat nas zanima, kako se kliče imenuje skupine Big Ben, ljubitelji narodne muzike pa lahko napišete tudi ime harmonikarja Slaka? (oboje ne velja). Dopisnice pričakujemo do srede, 11. septembra, v uredništvo Gorenjskega glasa v Kranj. Pripis, Sunny Corner, velja. Nagrada klasična, aja še nekaj, ko bo prodajalna Sonček - oddelek muzka, praznovala prvo leto bo eno veliko žrebanje, saj se vse dopisnice skrbno hranijo - ne s krompirjem. Cav. Piše: Drago Papler Sonce sreče Jožeta Burnika 44-letni Skofjeločan Jože Burnik je na glasbeni sceni četrt stoletja in letos praznuje srebrni jubilej svojega bogatega glasbenega delovanja. Najprej mu je bila bližja zabavna muzika, od leta 1966, ko je sestavil svoj prvi trio, pa se je podal v narodnozabavne glasbene vode. Tri leta je sodeloval z ansamblom Mihe Dovžana, desetletje z Alpskim kvintetom, dve leti pa je moral zaradi bolezni pavzirati. Nato se je s še večjim elanom in voljo znova podal kot harmonikar v tujino, za pet let k ansamblu Heimatland Ec-ho, skoraj leto dni pa je že član Oberkartner Sextetta. V svojem iadnjem petletnem obdobju je uveljavil svoje bogate ideje v kompozicijah in aranžmajih ter s studijsko zasedbo svojega ansambla Jožeta Burnika posnel tri kasete za slovensko tržišče. Po kasetah Ljubezen, ljubezen (1985) in Vračam se v Slovenijo (1987) je Jože Burnik izdal letos tretjo kaseto z naslovom Sonce sreče pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Kaseta je nekak prerez njegovega zadnjega triletnega dela. V ducatu poskočnih in otožnih viž je izpel različne glasbene izraze in pestre prijeme v svojem stilu, ki ga občuduje vsa Evropa, po njem pa se zgleduje cela vrsta muzikantov. »Meni je z nove kasete najbolj všeč viža Mlajši več ne bomo z zanimivim besedilom in izrednim solističnim prepevanjem Braca Korena. Zahtevam tržišča in namensko za radijske čestitke sem namenil naslovno skladbo Sonce sreče ter Na medene tedne in Obletnico slaviva. Druge teme sem iskal izven standardnih okvirov, še posebej pa so drugače ubrane tudi kompozicije. Instrumentalno je zanimiva skladba Na morskih valovih in melodija Malo drugače, kjer je ob kvintetu vključen tudi zvok citer prijatelja Miha Dovžana s posebnim aranžmajem. Na Gabrovem pa je instrumentalna polka v mojem stilu s harmonikarskim so-lom. Nadaljevanje te je melodija Spet v Mengšu, kjer sem uporabil tri različne harmonike -klavirsko, kromatično in diato-nično. Bodi z menoj je skladba z dvema saksafonoma in tri-glasnim prepevanjem Nadje Fabris. Njej sem namenil še izredno pevsko zahtevno skladbo Kraška vas. Izven narodno-zabavnih dogem pa sem ubral Swing polko z zanimivimi ritmičnimi rešitvami, ki malo potegne na zabavno glasbo,« je o kaseti povedal Jože Burnik. Pri tretji kaseti sta se odlično zlila glasova Braca Korena in Nadje Fabris, operne pevke iz Gorice v Italiji, sicer pa zavedne Slovenke. Z ansamblom Oberkartner Sextet je Jože Burnik že posnel naslednjo kaseto v nemščini, ploščo in lasersko ploščo CD, nanje pa uvrstil nekaj zanimivih instrumentalnih viž, med drugim tudi virtuozno polko Pogled na Stol, ki ga spominja na mladostne dni, ko je še živel na Jesenicah. In po teh tujih odrih, kjer igra v večinsko nemškem ansamblu, je Jože Burnik vedno oblečen v slovensko narodno nošo in s tem kot ambasador domovine, dokazuje sebi in svetu, pripadnost matični Sloveniji. Festival domače glasbe Ptuj 91 Od 6. do 8. septembra bo v dvorani srednješolskega centra na Ptuju 2Z. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj 91. V petek, 6. septembra, bo večer ansamblov za zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke, ko bo nastopilo več ansamblov, med njimi tudi ansambli z Gorenjskega. Ansamble bo ocenjevala strokovna žirija, ki jo bo vodil Bojan Adamič. V soboto, 7. septembra, bo finalni nastop ansamblov, ki jih je izbrala strokovna žirija na petkovem večeru, v revijalnem delu pa sta nastopila Celjski instrumentalni kvintet in Vinko Simek. V nedeljo, 8. septembra, bo ob 10. uri v Narodnem domu na Ptuju podelitev Orfejevih odličij in razgovor z žirijo, v nedeljo ob 16. uri pa Večer novih skladb, ko bodo nastopili doslej »zlati« ansambli. Ansambli bodo predstavili osemnajst novih skladb, v revijalnem delu pa se bo predstavil vokalni kvintet Ajda s citrar ko Cito Ga-lič. Organizator prireditve je Zavod Radio Tednik Ptuj. • D. S. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 0.05 TV izbor 1.05 Poročila 850 9.00 9.30 9.30 10.05 10.30 10.30 11.00 11.50 15.15 15.25 15.55 16.50 16.55 17.00 17.05 17.35 18.35 18.40 19.05 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.55 21.00 22.00 22.20 22.25 0.10 Video strani Mozaik, ponovitev: Indijanske legende, kanadska nanizanka Mozaik Šolska TV. ponovitev Velikani svetovne književnosti: Gogolj Nekoč je bilo... življenje: Rojstvo Mozaik, ponovitev Slovenci v zamejstvu Vrtinec, angleška nadaljevanka Video strani Video strani Mozaik, ponovitev: Slovenci v zamejstvu Sova, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev: Alternativni viri energije, znan stvena oddaja V četrtek ob 17.30 EP, Video strani Spored za otroke in mlade: Alf. ameriška nanizanka Risanka TV okno Dobro je vedeti EPP TV dnevnik Vreme EPP Mož, ki je stanoval v Ritzu, ameriška nadaljevanka EPP Tednik TV dnevnik, vreme EP, Video strani Sova Gremo na zabavo, angleška humoristična nanizanka Beda bogatih, francosko kanadska nadaljevanka Jazz, blues... Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 19.30 20.00 20.30 21.00 21.05 21.55 22 55 23.45 Regionalni programi TV Slove mja - Studio Ljubljana TV dnevnik RAI Danes v skupščini V kaj drvimo skupaj z zemljo?, angleška poljudnoznanstvena serija Mali koncert nagrajencev XX tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Tanja Pe-trej - oboa Svet na zaslonu Retrospektiva Jožeta Babica Satelitski programi - poskusni prenosi Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 TV Koledar 8.30 Poročila 8.40 Frontna linija 9.00 Tiskovna konferenca iz Osijeka 10.00 TV izbor 11.00 Poročila 11.05 Tiskovna konferenca iz skupščine Republike Hrvaške 12.30 Poročila 13.15 Obvestilo prebeglim 13.50 Dokumentarna oddaja 15.10 Stanje na cestah 15.30 Civilna zaščita 16.30 Poročila 17.00 Frontna linija 17.30 Gospodarjenje v vojni 18 35 Dokumentarna oddaja 19.05 Pojmovnik vojne 19.30 TV dnevnik 20.10 Posebna oddaja 22.00 TV dnevnik 23.30 Poročila TV HRVATSKA 2 16.45 Video strani 16.55 Karel Čapek: Mačja zgodba 17.25 Knla 17.50 Shingen 18.35 Tvvin peaks 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.20 Hišni ljubljenci, angleška humoristična nanizanka 20.45 Srce mesta, ameriška nadaljevanka 21.30 Tvvin Peaks 21.25 Od maja do decembra, angleška humoristična nadaljevanka 21.50 Twm Peaks KANALA 20.00 Dober večer 20.15 Informativno dokumentarni program 20.30 Duhovniki templja Šaolin, hongkonški akcijski film TV KOPER 17.30 Športne oddaje 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Rubrika 20.35 Rayanovi, ameriška nanizanka 21.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 Agent Pepper 23.00 Športna rubrika TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.00 Čas v sliki 9.05 Pravica do ljubezni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Šolska TV 10.30 Moje otroštvo v starem Pekingu, kitajski film 12.00 Jesenski dnevi v Karvvendlu 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta 14.00 O Bog, gospod župnik 14.45 Nekoč... 14.50 Živalski svet na Kitajskem 15.00 Otroški program 15.05 Lubomir, lutkovna igrica 15.30 Am, dam. des 15.55 Mini scena 16.05 Čista čarovnija 16.30 Uspešnice in nasveti 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Nekoč 21.20 Pogledi s strani 21.30 Lasovna past, ameriški film 23.00 Moški, ki mi ugaja, francosko-italijanski film 0.45 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.05 Leskikon umetnikov 17.15 Tečejo za svoje življenje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Spomini 23.30 The Manhatan Transfer 0.30 Čas v sliki PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Zabavna in narodnozabavna glasba - 9.20 Dnevnikov odmev -12.30 Kmetijski nasveti 12.45 Spot -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik -19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc-cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Zrcalo dneva 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Arthur Rimbaud: Charles Orleanski Ludvik XI. - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Tečaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP 18.30 do 18.40 Neposredni pre nos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice - 17.30 - Iz zgodovinenaših krajev - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 19.00 - Odpoved programa - PRO 7 6.25 Moji trije sinovi 6.40 Moj prijatelj Taffdi 7.05 Hiša na trgu Eaton, ponovitev 8.00 Šerif Cade 8.45 Risanke 9.50 Moj prijatelj Ben 10.50 VValtono vi 11.10 Bret Maverick, ameriška vestem nadaljevanka 11.55 Deseterica izmed nas 12.20 Alice 12.45 Agentka s srcem 13.30 Kolt za vsak primer, uvodni film k ameriški nadaljevanki 15.05 Risanke 16.05 Gosdpod Ed. serija 16.35 Medvedje prihajajo 17.05 Deseterica izmed nas 17.30 Poročila 17.45 Dvojica s šarmom 18.30 Risanke 20.15 Personal Best, ameriški film 22.35 Havvk 23.30 Schizo, angleška srhljivka 1.35 Spenser 2.20 Satirikon, italijanski film 4.25 Neverjetne zgodbe, ponovitev RTL PLUS 6.00 Dobro jutro 9.15 Otroške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop SLOVENIJA 1 SOVA GREMO NA ZABAVO angleška barvna humoristična nanizanka, igrajo: David Jason, Gwen Taylor, Ni col a Pagett in drugi. Iztek odlične humoristične nanizanke Samo bedaki in konji še ne pomeni slovesa njenega glavnega igralca Davida Jasona. Simpatični igralec je namreč odigral eno giavnih vlog v novi nanizanki. Kot napoveduje že naslov, so prizorišča zgodb zabave: različne, od poročnih slavij naprej. Zabava kot družbena obveza, nizi mučnih situacij, ob napačnih trenutkih izrečene napačne misli; skratka nekaj, kar naj bi bilo udeležencem v razvedrilo, sprostitev, užitek, pa se pogosto izcimi v zoprno obveznost ali nelagodno situacijo Še zlasti, če je eden izmed udeležencev zabave Ted Simock, nepomemben vorkširski tovarnar. Prva epizoda tako prikazuje poroko Simockovega sina Paula z Jennv, hčerko Laurencea Roden-hursta, sicer zobozdravnika višjih slojev. Med zakoncema Simock in Rodenhurst pa ne obstajajo zgolj socialne razlike, ampak zlasti razlike v temperamentu, značaju, navadah. Gospa Simock dvomi vase, nasprotno pa želi Liz Rodenhurst nemudoma utrditi novonastale družinske vezi - presenečenega, zbeganega Simo-cka povabi v zgornje nadstropje, češ da v vrvežu poročne zabave nihče ne bo opazil njune odsotnosti. Gremo na zabavo tako ne bo samo nanizanka o zabavah, ampak bo prod/som zabavna nanizanka 13.25 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.05 Volčji klan, mehiška telenovela 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Tekma s smrtjo 18.45 Po ročila 19.15 Na avtocesti je veselo, ameriška komedija 22.00 Volk, ameriški film 24.00 V letu zmaja, ameriški kriminalni film KRANJ, CANKARJEVA 4 SCREENSPORT 8.00 Eurobika 8.30 Šport v Franciji 9.00 Avto šport 9.30 Golf - kanadski open 10.30 Eurobika 11.00 Surfanje 11.30 Dirke s hidroplani 12.00 Base bali - Milvvaukee : Caiifornia 14.00 Košarka 15.00 Golf, prenos 17.00 Ko šarka - Limoges : Georgia 18.00 Dirke starih avtomobilov 19.00 Argentinski nogomet 20.00 Dirke NASCAR 21.00 Formula ena - reportaža o VN Italije 22.00 Španski nogomet 23.30 Golf 24.00 Hokej na ledu GLAS KINO 12. septembra CENTER amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV ob 18. in 20 uri STORŽIĆ amer. akcij film MLADI BOJEVNIKI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer akcij, kom. ŠE 48 UR ob 20 uri DUPLICA amer akcij, film LOV ZA PRAVICO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama PREBUJENJA ob 20 uri xxxx < I— 00 c\i SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR RADOVLJICA Gorenjska 25, Radovljica Na podlagi sklepa odbora objavljamo razpis za ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV v centru Radovljice na Gorenjski cesti 25. Poslovni prostori so primerni za pisarne, predstavništva in za opravljanje drugih neproizvodnih storitev. Izhodiščna najemnina znaša 10 DEM na I m: mesečno, plačljivo v dinarski protivrednosti po borznem tečaju DEM. Najemnik posebej plača tekoče stroške obratovanja in upravljanja poslovne stavbe sorazmerno površini, ki jo uporablja. Prijave sprejemamo do srede, 11.9. 1991. Prednost pri izbiri bodo imeli interesenti z bolj sprejemljivo dejavnostjo in tisti, ki bodo ponudili višjo najemnino. Informacije dobite po tel.: 064/75-169 v ponedeljek, 9. 9. 1991, od 9. do 12. ure, vse prijavljene kandidate pa bomo povabili na razgovor. Kvadratni meter stanovanja je dosegel že vrtoglavo ceno, zato prihranite nekaj s funkcionalno opremljenimi prostori! Kako? Oglasite se in povedali vam bomo SALON POHIŠTVA ZLIT DETELJICA tel. 064/50-795 35 do O KRANJ AVTOŠOIA Begun/ska 10 tel.064 26245 KRANJČANI IN TRŽIČANI V tečaj CPP se lahko vključite vsak ponedeljek dopoldne ob 9. uri ali popoldne ob 18 uri. Obiščite nas na Begunjski 10 pri Vodovodnem stolpu ali pokličite po telefonu 216-245 od 8. do 11. ure ali od 16. do 19. ure. V Tržiču se v avtošoli JURE tečaj CPP začne v ponedeljek, 16,9 1991, ob 16. un. informacije po telefonu 064/51-864. PRI VOŽNJI LAHKO IZBIRATE MED VOZILI OPEL COR-SA, GOLF ali R 5. UGODNO -NIZKE CENE Trgovina KASABLANKA pri Vodovodnem stolpu v Kraniu vam nudi: • veliko izbiro trenirk (tudi za otroke) • vetrovke • jeans hlače • svilene kimone • spodnje perilo Obiščite nas in se prepričajte! AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnopro- metnih predpisov v gasilskem domu na Trati Pričetek: 11. 9. 1991 Vožnja na vozilih OPEL COR- SA in GOLF Informacije po telefonu 631-729 u \r h i ii KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 ifofaO/ Kranj VAS VABI na MODNO REVIJO letošnje jesensko-zimske konfekcije,ki bo V PETEK, 6. 9.1991, ob 17. uri pred hotelom "Creina" v Kranju (V primeru slabega vremena bo revija ob istem času v avli Skupščine občine Kranj) Kranjčani in ostali - prisrčno vabljeni! SEUGLAS ODEJA sar TOVARNA PREŠITIH ODEJ ŠKOFJA LOKA KIDRIČEVA 80, tel. 064/632-251 VAS VABI V SVOJO INDUSTRIJSKO PRODAJALNO RAZPRODAJA DO 50% VSAK DAN OD 8. - 19.. V SOBOTO OD 8. - 12. URE PREGRINJAL IN ODEJ PRIDITE NE BO VAM ŽAL! NAGRADNA KRIŽANKA TAl TAl ima NOVO telefonsko številko: 221-183 1 2 3 "Tj I 5 6 ■ 7 i 8 9 10 11 12 i 13 14 i 15 i 16 17 18 19 2G 21 22 Izpolnjen kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do četrtka, 12. septembra 1991, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. originalna kitajska slika 2. vaza iz medenine 3. gong iz medenine 4., 5. in 6. nagrada praktična darila Gorenjskega glasa i^pii;ii«i Pravilno geslo prejšnje križanke je bilo M —MLEKARNA KRANJ DOBRO IN ZDRAVO. Prejeli smo kar 1736 rešitev, izmed katerih je komisija v sestavi Jadranka Švarc (predstavnica bralcev), Marija Matjačič in Andrej Mali izžrebala. 1. nakup v vrednosti 1.500,00 din v diskontu Mlekarne Kranj - Milka Pavlovčič, Podlubnik 149, Škofja Loka 2. nakup v vrednosti 1.000.00 din v diskontu Mlekarne Kranj -Lidija Košutnik, Selovec 71, Šentjanž pri Dravogradu 3. nakup v vrednosti 500,00 din v diskontu Mlekarne Kranj -Marija Milojevič, Gubčeva 2, Kranj praktična darila Gorenjskega glasa prejmejo: Marica Dolenc, Sv. Duh 179, Škofja Loka Slavi Črnologar, Boštjanova 10, Lesce Angelca Majes, Kropa 104 Nagrajencem čestitamo, druge reševalce pa še naprej vabimo k sodelovanju in jim želimo več sreče prihodnjič! GLAS Petek, 6. septembra 1991 Marko Pogačnik Bled - sveta krajina Seveda vsi poznamo Bled. Kdo med nami se ne spominja jezera gladkega kot ogledalo, otoka, gradu na skali? Upam si trditi, da Blejsko krajino komaj še bežno ošvrknemo s pogledom, ko pridemo na Bled, ker smo prepričam, da jo do dobra poznamo. Trdim pa tudi, da je vse, kar od Bleda na tak način vidimo, le naključni drobec resničnosti. Blejska krajina je neskončno bolj bogata od tega drobca. Le gledati bi mirali na tak način, da bi jo lahko videli. 19. STRAN GLAS Ce gledamo na običajni način, vidimo svet razdrobljen na koščke. Vsak košček ima lasten pomen in naš razum ima polne roke dela, ko nam neslišno razlaga, kaj stvari pomenijo. Ko gledamo okrog sebe, se niti ne zavedamo, da razum kot vodilo naše kulture in civilizacije določa svobodo alt nesvobodo našega pogleda. Denimo, če gledam navpične pečine Babjega zoba levo od jezera ali podobne pečine na desni strani - tiste, na katerih stoji grad - mi razum pravi, da Je tod skozi blejsko kotlino nekoč drsel ledenik in pri tem skozi tisočletja brusil obe vertikalni pečini. Zdaj sta pač taki, kot sta. Če pa velim razumu, d;i za trenutek utihne in mi do-voli, da svobodno in v tišini dojamem obe pečini, je moje doživetje bistveno drugačno. Seveda se moram pri tem tudi Potruditi, si vzeti čas in se v vi-S|ni svojega srca odpreti in do-v°liti, da obe pečini delujeta ne samo na organe mojega dojemanja, ampak tudi na mojo du-Krajine ne morem *kar na hitro pregledati. Moram ji ponuditi svojo pozornost, da se ■ahko kot povratni tok na valo-V|h moje pozornosti vtisne vame. ^e na tak način opazujem obe ^'soki pečini, ki uokvirjata pjejsko jezero - Babji zob ter V'rajsko pečino : ju dojemamo tuko, kot da se v svoji popolni navpičnosti nadaljujeta naprej 'ia\/g0r v nebo in navzdol v ?ernIjo. Kar z očmi vidimo, je e odlomek njihove energijske j^sničnosti, odlomek dveh ste- r°v. ki se spuščata od neba proti zemlji in se s svojim kaitl- n|tini spodnjim delom zapičita v njene globine. Ta dva stebra Predstavljata dva navpična ef1t-'rgijska veletoka, po katerih ?.e sile vesolja spuščajo na zem-'Jo. Je?-eio z otokom bi bilo potreb-n° gledati v okviru teh dveh navpičnih tokov. Jezero seveda ni 't vodoravna gladina, am-[*ak tudi nepregledna globina ode in najrazličnejšega živite-la v njej. Jezero predstavlja ^kakšen kotel, globok zbiral-'k, v katerem se nabira nebe- sna sila, ki se po obeh pečinah/stebrih spušča na zemljo. Seveda je jezerski kotel tudi poln vode. Ampak prav ta voda je toliko magnetična, da vzame vase omenjene sile, ki vrejo proti zemlji. Podobnih jezersko-gorskih krajin bi lahko našli še več, da bi ob njih doživljali dvogovor med nebesi in zemljo. Bled pa je enkraten zato, ker se iz tega občevanja med nebeškim in zemeljskim rodi otročiček: otrok sredi jezera. Otok ali otrok? Pojdimo postopoma in si predstavljajmo, da krajina ni negibna, ampak da se lahko giblje kot naše telo. Najprej smo opazovali navpično gibanje obeh pečin od neba proti zemlji. Njuna moč se nabira v kotlu jezera, tako da raste od dna kotline proti jezerski površini. Ko pa doseže gladino, ne ostane razpršena po vsej ploskvi jezera, ampak se koncentrira v eno samo točko in ta se materializi-ra kot otok. Otok kot otrok jezera in obeh pečin se pojavi nad gladino kot vzgib od zemlje proti nebu. Tak pojav se zgodi, če riba skoči iz vode za mušico: deloma ostaja še naprej skrita V vodi, deloma pa se požene čez njeno gladino. Blejskemu jezeru z otokom podoben pojav je Sveta Marija z božanskim otročičkom v naročju. Očitno je, da otok v naročju jezera ni mogel postati drugega kot romarski kraj Božje Matere. Če gremo na otok in gledamo njeno kiparsko podobo v glavnem oltarju, cerkve, lahko doživimo, kako se je Kristus pojavil v njenem naročaju, kot se v okolni krajini otok pojavi iz maternice jezera. Tudi v primeru Kristusovega rojstva, sta dogodku botrovali dve nebeški sili. Poznamo ju iz slik Marijinega Oznanjenja kot nadangela Gabriela in kot goloba Svetega Duha. V blejski krajini sem jih opisoval kot dve mogočni navpični pečini, ki se kažeta na obeh straneh jezera. Določene krajine, kakršna je blejska, prepoznavam kot svete krajine zato, ker se v njihovi oblikovitosti odslikavajo skrivnosti Božanstva in skrivnosti bivanja. Najnovejša raziskova- nja na področju fraktalne geometrije potrjujejo to, kar so govorili modreci najrazličnejših kultur: da v naravi ni naključnosti, ampak da se vsepovsod razodeva božanska zgradba sveta - če je človek pripravljen videti. So pa seveda posebni kraji ali krajine, kjer se resnica razodeva tako rekoč na dlani. Take kraje ali dežele je človek prejšnjih kultur posebno varoval in svečano obiskoval, da bi bil deležen njihovega razodetja. Krščanska doba je mnoge od teh krajev posvojila ali na novo odkrila kot romarske kraje. Tako seje zgodilo tudi Blejskemu otoku. Prešeren v Krstu pri Savici omenja izročilo, da je bil otok pred tem posvečen slovanski boginji z imenom Živa. Ne vem, da bi obstajalo še starejše izročilo, ne morem pa si misliti, da Blejska krajina ne bi bila svetišče tudi kulturam, ki so pred Slovenci naseljevale te prostor. Najbolj zgovorno pričevanje o romarski posvečenosti otoka so široke romarske stopnice iz 18. stoletja, ki vodijo od pristana do ploščadi, na kateri stoji cerkev. Po takšnih stopnicah so romarji nekdaj "hodili" po kolenih. Kolena predstavljajo stopalo duše. Po izročilu, ki se ga da zasledovati do globin paleolitika, stoji fizični človek na podplatih, duša pa se začne šele pri kolenih in se od tod dviga v višino nad raven glave. Z dušo je mišljeno tisto energij sko telo človeka, ki ni podložno zakonitostim rojstva in smrti. Duša ne umira in se ne rojeva, ampak predstavlja tisti del človeka, ki vzdržuje stalno (večnostno) ravan bitja in povezuje s sposobnostjo spomina in z izkušnjami posame/ne inkarnacije med seboj v konstanten življenjski tok. Predstavlja posodo, v katero je položen najgloblji del človekovega bitja, njegov duhovni Jaz osredi-njen okrog božanske iskre, ki žari znotraj vsakega človeka. Telo je posoda duše, duša je posoda osebnega duha. Če gre človek po kolenih, potemtakem pomeni, da želi hoditi po poti svoje duše, oziroma po poti sa-mospoznanja. Značilno je, da danes hodimo kot turisti po teh stopnicah vsevprek po stopalih, kar pomeni, da nam ni mar za stik z resnico, ampak da smo namenjeni h gostilni na vrhu stopnic ali k ogledovanju znamenitosti otoške cerkve. Stopnic je 99, če prištejem pri-stajni plato, oziroma sto, če prištejem ploščad, na kateri stoji cerkev. Vse te številke imajo globok pomen za človekovo notranjo pot. Pot ima tri ravni in s tem tri začetke, vsak od njih ustreza številki 1, ki se pri številu stopnic trikrat pojavi. Prvič se pojavi kot I, nato kot K), nazadnje kot 100. Človek začne svojo duhovno pot pri fizičnem telesu (1), dospe do globine duše (10) in nazadnje doseže višine duha (100). Kar človek s telesom doživlja, ko prihaja po svetih stopnicah na vrh otoka, ponovno doživi kot podobo, ko gleda že omenjeni kip Matere Božje sredi glavnega oltarja v cerkvi na vrhu. Božanska Mati predstavlja človekovo neumrljivo dušo, skozi katero tečejo tokovi življenjske sile in na ta način človeka povezujejo z zemljo, naravo, telesom in vesoljem. Kristus-otročiček v njenem naročju pa simbolizira božanski Jaz človeka, ki se šele postopno in komaj zaznavno začenja ""rojevati skozi telo duše in s tem začenja tudi delovati na človekovo osebno življenje in ga usmerjati na duhovno pot. To najbolj notranje jedro človeškega bitja navadno enačimo s Kristusom, kar smo ljudje zahodne kulture iz njegovega učenja v Judeji pred skoraj dvema tisočletjema prvič izvedeli o skrivnosti človekovega božanskega izvora. K temu je treba vselej pristaviti, da s tem božanskim izvorom ni mogoče navezati stika ali celo iz njega črpati moč, če se mu človek ne približa po poti samospoznava-nja, ljubezni do vsega življenja ter dobrote do drugega. Njegove besede o tem so bile jasne. Okrepljeni s temi razsežnostmi romarske narave Blejskega otoka, se zdaj lahko vrnemo k uvodni krajinski sliki o jezeru, ki je iz svojih globin rodilo otoček. Dvopolni hrib Osojniea v ozadju otoka na slikovit način ponazarja gesto matere, ki zaobjema otok/otroka pred seboj na krilu jezera. Zdaj tudi vemo, da otok kot središčna točka v blejski krajini simbolizira rojstvo resničnega človeka, človeka, ki ni več zgolj v lasti sil materije, ampak razvija tudi svoje razsežnosti duše in duha, vsaj na poti iskanja teh svojih razsežnosti se nahaja. Bled ni sveta krajina kar tako. Sveta je zato, ker osvetljuje skrivnost rojevanja celovitega človeka. Božanstvo si jo je izbralo, da bi človeku o tej skriv nosti skozi tisočletja pripovedovalo. Zakaj naj bi pripovedovalo skozi krajino, mar niso za to primernejše svete knjige? Rekel bi, daje krajina celo primernejša, ker človek skoznjo doživlja sporočilo bolj celovito: s telesom se giblje skozi krajino, gleda z lastnimi očmi in ga doživlja kot dar narave izročen občutljivosti duše. Prednost tega, da se človek uči skrivnosti bivanja iz svete krajine, kakršna je blejska, je tudi v tem. da ni odvisen od davnih zapisovalcev in cele verige po-srednikov, ampak da lahko Božje sporočilo doživlja tukaj in zdaj neposredno. Doslej sem od krajine Bleda opisoval tisto, kar človek lahko dojame, ko gleda od središča Bleda proti otoku, ko se s čolnom pelje na otok ali ko ga opazuje od zgoraj z grajske pečine. Vsemu temu ob strani pa obstaja še eno blejsko krajinsko jedro, ki nosi v sebi povsem drugačno sporočilo; drugačno je, a prej opisanemu komplementarno. Ni tako vedro in polno optimizma duhov- Marijin steber s pečino v ozadju nega rojstva. Skrivnostno je in povezano z misterijem smrti in preobrazbe. Ta izjemni kot Bleda označujejo previsne pečine, ki štrlijo v zrak nad naravno ploščadjo, na kateri stoji blejska cerkev. Najbolje lahko ta prostor občutimo na tlakovani ploščadi pred cerkvijo, čeprav gremo od tod po stezi proti gradu mimo previsnih pečin, žal je v se narobe pozidano. Cerkev s svojo umetniško opremo pa do občutljive vsebine kraja tudi nima odnosa. Je premlada: postavljena in opremljena je bila v prvi polovici našega stoletja, v času precejšnje religiozne otrplosti. Previsne pečine s podori in špi-Ijami so krajinski simbol pogleda v podzemlje. S tem, da se stena pri dnu na videz pomika nazaj, ima človek občutek, da se zemlja razpira in ponuja v pogled v tiste svetove, kjer de-lujejo nevidne sile, katerih vidna posledica jc življenje, ki čez pomlad, poletje in jesen kipi po površju zemlje. Sele ko pride zima, se življenje spusti v podzemlje, da bi prekvašeno z novo močjo spomladi spet pri-drlo na dan. Pot narave skozi podzemlje med pozno jesenjo in zgodnjo pomladjo je simbol za pot človekovega nesmrtnega jaza po smrti fizičnega telesa proti nov i fazi življenja. Zato so taka mesta v krajini, kjer je čutiti bližino zemeljskih globin, stare kulture izbirale za kraje pokopa in praznovanja skrivnosti življenja. Tudi na tej ploščadi pod previsno steno je morda bila takšna nekropola. Ne vem. Opazil pa sem. da je arhitekt Jože Plečnik z Marijinim stebrom iz leta 1934, ki stoji na ploščadi pred blejsko cerkvijo, izrazil neverjetno stopnjo zavesti o vlogi zemeljskih sil pri življenjskih procesih. Poskusil bom opisati njegovo sporočilo. Od tal navzgor - iz podzemlja -se po Marijinem stebru spirala-sto vije kača. Kača kot najbolj prizemna od Živali že tisočletja velja za znamenje božanskih sil, ki delujejo iz globin zemlje in prinašajo na njeno površje življenjske sile. Kasneje se je človek začel trgati od zemlje, narave in lastne telesnosti in je začel verjeti, da bo lahko dosegel svojo neomadeževano duhovnost, če se bo odtrgal od materialnosti, v kateri se pojavlja življenje. Tedaj je kača postala simbol zla in hudičevstva. Tako se zgodi, da nekateri mavčni kipci Marije z nogo trejo kači glavo. Ampak gorje, fantaziranje o čisti duhovnosti nas je pripeljalo do poniževanja narave, ropanja zemlje in lastne zakomplek-sanosti - na rob ekološkemu polomu. Zato se je človek naše dobe spet začel zanimati za ravnotežje med nebesi m /eni Ijo, med duhom in materijo. Ta preobrat se množično dogaja šele v zadnjih desetletjih. Plečnik pa je že preroško videl ta zaobrat stran od enostranske duhovnosti. Na omenjenem stebru Marija kači ne tre glave. Nasprotno. Kača prinaša iz globin materije v gobcu troli-stno vejico in jabolko, kar pomeni, da prinaša življenje ler modrost celostnega videnja sveta. v V smeri navzgor se kača preobražena v spiralno ornamenti-ko nadaljuje na Marijinem plašču kot življenjska sila. ki Boginjo preveva. Od zgoraj navzdol pa je v Marijine prsi na srčno stran vsajen Kristus-otročiček' kot dar nebes in duhovnega razvoja. Prav videti je. da ga ne drži v rokah, ampak da ji je vsajen od zgoraj navzdol. Med Kristusom zgoraj in kačo spodaj ni nobenega nas protstva. Med njima vlada sou-stvarjalna harmonija, ki se izraža v obliki opisanih vzorcev na Marijinem plašču. V njihovi umetelni obliki so duhovne sile prepojene z življenjskimi in obratno. Življenjske, in duhovne sile so prikazane kot sou-stvarjalke človeka in sveta. Prepričan sem. da ni naključje, da sem prav na hrbtu tega Marijinega plašča našel eno od inspiracij, ki so me vodile do oblikovanja novega Slovenskega grba. lani je namreč da! Plečnik izklesati slovenski grb. kakršen sploh ni bil v veljavi v času kraljevine SMS. pa tudi iz kakega sočasnega vira ni i ni Znan. Prikazuje Triglav v perspektivi in nad njim šesterokra ko zvezdo. Verjetno gre za i/v i ren umetnikov navdih, v kate renti se zrcali prej omenjene sporočilo Marijinega stebra, ki prav i, da so elementarne sile ži v ljenja (Triglav) in duhovne si le (šesterokraka zve/da) enako vredne soustvarjalke sveta, d. je njihov harmonični preplet pogoj bivanju /daj in tukaj. V tem občutju prepletenega rav notežja med nebesi in zemljo je končno strnjeno celotno sporočilo svete krajine Bleda. GLAS 20. STRAN Petek, 6. septembra 1991 Prešernovo gledališče v novi sezoni 1991/92 Pred vsako javno razgrnitvijo prihodnjih gledaliških načrtov so gledališki umetniki razpeti med prepričanje, upanje in dvom. Prepričanje o lastnem ustvarjalnem delu temelji v nujni samozavesti, upanje in dvom pa se porajata na začetku vsakokratnega vstopa v »prazen prostor«. Vabljiv »prazen prostor« je v ustvarjalčevi zavesti prostor miline in prostor krutosti: posamezen repertoar gledaliških predstav je lahko na papirju idealen, pa se skozi predstave sesuje. In obratno: navidezno nemogoče sestavljen in izbran repertoar se skozi predstave potrdi. Gledališčnik se tako verjetno zaveda svojega prvega zavestnega koraka, zadnji korak v hoji skozi »prazen prostor« pa mu je neznan, morda ga samo sluti. Gledališče je prostor nena- Nove premierske uprizoritve PG Algirdas Landsbergis: IDIOT (po romanu F. D. Dostojevskega Idiot) sloveti s k a praizvedba Leta 1899 je bila na odru Lite-rarnoumetniškega krožka \ Pe-terburgu (Malo gledališče) prvič predstavljena gledališka adaptacija proze Dostojevskega, Vse od konca prejšnjega stoletja pa do danes je literatura Dostojevskega pomenila izjemen izziv gledališčnikom. Kljub temu da Dostojevski ni dramatik, pa so njegova dela kot dramatizacije, adaptacije ali celo izvirna dramska dejanja na osnovi njegove proze prisotna v temeljili repertoarjev svetovnih gledališč. Glede prenosov njegovih literarnih del v odrski prostor je sam Dostojevski menil, da so adaptacije možne predvsem skozi radikalen poseg v tkivo njegove proze, ki je v ključnih sekven-cah pisana zelo dramatično ter podana skozi dialog omejen le na nekaj oseb. V trenutku, ko doživljamo bistvene spremembe v življenju posameznikov in celih narodov, se zavestno obračamo k večnim dilemam izjemnih duhov, ki so najtemeljiteje skozi umetniški akt opredelili brezna realnosti in nebesa sanj. Sodobnost si težko predstavljamo brez velikanov človeškega uma. Med njim je v ospredju Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Njegovo temeljno prozno delo Idiot je bilo odlično izhodišče za novo dramsko besedilo Algirdasa Landsbergi-sa, ki bo v slovenskem kultur nem prostoru prvič predstavljen. Dramaturški tloris njegove igre je v poglavitnih potezah naslonjen na konfliktne dileme romana Dostojevskega. Bahtin je opredelil pisanje Dostojevskega kot kopernikanski obrat v umetnosti. Posebnost genija je bila pač v tem, da je skozi dano aktualnost presvetijeval konfliktnost prihodnosti. Že Dostojevski je govoril o »prehodnem obdobju«... Uprizoritev Landsbergisovega Idiota režijsko pripravlja Zvone Šedl-bauer. Hišnik //. Pinterja - prodor v tujino Fmo: M Fock Matjaž Zupančič: SLASTNI MRLIČ G e roge s Fevdeau: DO-REMI-FEYDEAU i tri komedije: Najin bodoči ženin Zaspite, če vam rečem Ne sprehajaj se no vendar čisto naga) slovenska praizvedba krstna uprizoritev Že dobri dve desetletji je Prešernovo gledališče stalni organizator vsakoletnega Tedna slovenske drame. V želji, da enega osrednjih kulturnih dogodkov Kranja in republike ustvarjalno podčrtamo, se kot organizatorji odločamo za lasten premierski uvod v festival. Največkrat je otvoritvena slovesnost namenjena krstni uprizoritvi novega slovenskega besedila. V želji po nadaljevanju te vsebinsko smiselne tradicije Zdravko Zupančič. NORČAVI STRICEM FRAK krstna uprizoritev Uprizoritev del nenacikriljivega »sodobnega« komediografa Georgesa Fevdeauja še dandanes in kljub skoraj stoletni odmaknjenosti od prvih uprizoritev še vedno pomeni visoko preizkušnjo režijsko scenske ter seveda igralske spretnosti in občutljivosti. Fevdeau pomeni preizkus prave profesionalnosti vsakokratnih uprizoritev. V vsakem gledališkem repertoarju je komedija nepogrešljiva Bolhi v ušesu. Dami iz Maksima, Mačku v žaklju (pred leti uspešnica našega gledališča) se bodo priključile pri nas še neznane tri »nove« Fevdeau je ve komedije. Prepričani smo lahko, da bodo tri komedije, spete v celovečerno uprizoritev, potrdile nesramnost smeha, ki blaži vsakdanjost. Nove uprizoritve njegovih komedij nas bodo ponovno prepričale o izjemni ko-mediografiji velikega Francoza, ki je iznašel svojo ideologijo: smeh. Za Fevdeaujevo pisanje bi lahko dejali, da gre za zdrav smeh v zdravem telesu. Pomanjkanje sodobnega kome-diografskega pisanja, tako pri nas kot v tujini, častno rešuje Fevdeau ter skozi svoje številne uprizoritve (pred dvema desetletjema smo ga v naših gledališčih »odkrili«) novim sodobnim komediografskim poizkusom zastavlja težko dosegljivo raven svojih učinkovitih in prodornih komedij. Nalezlji-vost njegovega smeha je resnično komaj umrljiva. Režijo Fevdeaujevih komedij vodi Vinko Moderndorfer. Prešernovo gledališče se v svojih repertoarjih zavestno odloča tudi za uprizoritev, ki so namenjene najmlajšim gledalcem. Posebej za naše gledališče je tekst za otroško predstavo napisal Zdravko Zupančič ustvarjalec mlajše generacije gledaliških delavcev. Izhodišče njegove dramaturške zasnove je postavljeno v t. i. stripovsko dramaturgijo domislic, prese- vadnosti, nevsakdanjosti, izjemnosti. Razum in hazard, polja tišine in salve smeha so oporni stebri gledališke hipnosti in medsebojnega hipnotičnega stanja avditorija in odra. Z bodočimi gledališkimi uprizoritvami se želijo ustvarjalci predstav skupaj z gledalci dotakniti vsaj dela bistvenih problemov človekovega javnega in zasebnega življenja. Prihodnje obdobje Prešernovega gledališča Kranj temelji na bogati in dolgoletni tradiciji. Kranjsko gledališče je in želi ostati dedič najboljšega iz naše duhovne preteklosti, ob tem pa je usmerjeno v oblikovanje našega ustvarjalnega v marsičem nasprotujočega si trenutka. Izhajajoč iz tako zastavljenega hotenja se je gledališče v svojem osnovnem repertoarju odločilo za komunikativna in pri nas še ne uprizorjena dramska besedila. »Prazen prostor« se v polnosti odpira občinstvu. PREDSTAVE GOSTUJOČIH GLEDALIŠČ Vsakoletni abonma Prešernovega gledališča obsega predstave lastne produkcije in predstave gostujočih gledališč (tri domače, tri gostujoče predstave). PG načrtuje gostovanja Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Mestnega gledališča ljubljanskega in Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Primorsko dramsko gledališče bo uprizorilo delo Pierra de Mari-vauxa: Zmagoslavje ljubezni. Marivau.\ovo gledališče je gledališče ljubezni. Iz dvoumnosti, večne nepomirljivosti, vprašljivosti in moči tega čustva je ustvarjeno njegovo gledališče iskrenosti in prevar, laži in usodnosti ter neustavljivosti igre videza in resnice. V visokem artizmu 18. stoletja prepoznavamo podobo, ki nam je blizu. Pierre de Marivaux je danes gotovo najbolj igran francoski gledališki avtor svojega časa. Marivaux se skozi uprizoritev primorskih gledališčnikov ponovno uveljavlja kot izrazit mojster rokokojske komedije. Režija Janez Pipan. Med predstavami Mestnega gledališča Ljubljanskega bo kranjsko gledališče za svoj abonma izbiralo med komedijo Carla Goldoni-ja: Pahljača in farso Ephraima Kishona: Bil je škrjanec. Kaj vse se lahko pripeti, če pahljača po nesrečnem naključju zaide v neprave roke, opisuje Goldoni v vrtoglavem nizu duhovitih prizorov, kjer je znamenit damski rekvizit predmet zapleta. Briljantno italijansko verzijo komedije zmešnjav bo režirala Katja Pegan. Priljubljeni izraelski humorist Fphraim Kishon se v bridko smešni uspešnici Bil je škrjanec sprašuje, kaj bi se zgodilo, če nesmrtna ljubimca Romeo in Julija ne bi umrla, ampak bi se srečno poročila. Avtor predvideva, da bi se tudi znamenita zaljubljenca v letih spremenila v zdolgočasena zakonca, ki jima niti shakespear-ski genij ne bi mogel več pomagati. Farso bo režiral Boris Kobal Slovensko mladinsko gledališče seje uveljavilo kot eno najizrazitejših slovenskih gledališč. V novi sezoni načrtujejo »obnovitev« predstave, ki je bila pred leti uprizorjena v EG Glej »Noč gostov« Petra VVeissa. Pred leti umrlega nemškega dramatika poznamo predvsem kot tekstopisca gledališkega spektakla Zasledovanje in usmrtitev J. P. Marata... Noč gostov sodi med t. i. ko-mornejša besedila, kjer so v ospredju ustvarjalčevega in gledalčevega zanimanja skrajna stanja dramskih likov, ki se znajdejo v nori noči... Predstavo bo tako kot pred leti režijsko pripravil Vito Taufer. USPEŠNA PRETEKLA SEZONA Gledališka sezona 90/91 pomeni za kranjsko gledališko hišo novo utrditev med slovenskimi poklicnimi gledališči. Statistično )e bila sezona podobna prejšnjim (127 ponovitev lastnih predstav. 51 doma in 76 na gostovanjih ter 49 ponovitev različnih predstav gostujočih ansamblov) in je ponovno potrdila visoko "produktivnost" številčno daleč najskromnejšega kolektiva med našimi g'e/ dališči. Gledališče ni bilo deležno nikakršne kadrovske okrepi' tve. Ob štev ilkah je potrebno poudariti, da je gledališče načrtovano sezono le z zamenjavo ene predstave (predvideno predstav0 "Kamen in zrno" Iva Svetine je gledališče zaradi težkega finafl' čnega položaja zamenjalo z delom Kdor skak, tisti hlap Rudiji Šeliga) v celoti realiziralo. Izjemen uspeh so pri občinstvu in kri' tiki doživele uprizoritve Kdo se boji Virginije Woolf E. Albeej^ Hišnik H. Pinterja in otroška Mojca Pokrajculja. Uprizorit^ Kdo se boji Virginije VVoolf je izbrana za tekmovalni program 'e' tošnjega Borštnikovega srečanja, Pinterjev Hišnik pa je kranjske' mu gledališču omogočil prvi vidnejši prodor na mednarodno g'e' dališko sceno. Predstava Hišnika je bila uspešno odigrana m mednarodnem gledališkem festivalu Spectrum v avstrijskem B«" Ijaku, predstavi pa se obeta v zimskih mesecih ponovno gostov?' nje v tujini. Vse tri uspešnice bo gledališče uprizarjalo tudi v p1"1' hodnji sezoni. Zasedbeno so bile vse predstave vezane na laste"1 igralski ansambel in na goste. Podobno bo tudi v prihodnje. Kranjska gledališka hiša seje s svojim preteklim delom ponovi1" dokazala kot osrednja umetniška ustanova Kranja. Pripravil Matija Log*' načrtujemo premiersko uprizoritev novitete Matjaža Zupančiča, ki ga v Kranju poznamo kot režiserja nekaterih naših uspešnih predstav. Matjaž Zupančič v groteskni komediji »Slastni mrlič« niansira dialog skozi t. i. črni humor. Dramske osebe njegove groteske so ujete V prostor in čas absurda ter nevsakdanjih, skoraj že fantastičnih situacij. Režijo uprizoritve bo podpisal avtor sam. netljivih obratov in humornih gegov. Uprizoritev bo prava parada različnih gledaliških izraznih sredstev. Predstava se pripravlja na izhodiščih otroških uspešnic »Žogice Marogi-ce« in »Mojce Pokrajculje«. Igrivost, poetičnost, nagajivost so rdeča nit nove predstave za otroke. Režijo podpisuje Jaša Jamnik. Sponzorji PG v pretekli sezoni Glavno finančno breme za delo Prešernovega gledališča je pokrivala skupščina občine Kranj, s svojim finančnim deležem pa je del programa podprlo Ministrstvo za kulturo republike Slovenije. Sponzorji Prešernovega gledališča pa so bili: Merkur Kranj, Kokra Kranj, Ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj, Emona Merkur Ljubljana in Studii) Ljubljana. Mojca Pokrajculja - največkrat odigrana predstava Foto, M Foti Kdo se boji Virginije Woolf - izjemne igralske kreacije Foto: M. Fock VPISOVANJE ABONMAJEV Vpisovanje abonmajev bo potekalo v kadilnici PG vsak delavnik od 8. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Dosedanji abonenti imajo možnost nakupa abonmajskih kart od 9. do 1* septembra, novi abonenti pa od 16. do 27. septembra. Telefon PG: (064) 222-681 in (064) 222-701. Ob vpisu abonmaja je PG pripravilo abonentom številne ugodnosti. V abonmajski ponudbi so tri predstave Prešernovega gledališča ter tri predstave gostujočih gledališč. Petek, 6. septembra 1991 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN GLAS Ivan Štular, kmet in poslanec republiške skupščine: Skrb, da bo po denacionalizaciji primanjkovalo hrane, je odveč "Zadruge naj bi v kranjski Mlekarni dobile večinski delež: 40-odstotni delež jim bo dal zakon o zadrugah, nekaj naj bi dobile na podlagi denacionalizacije; če pa tudi to ne bo zadoščalo, bodo kupile še nekaj delnic." Razprava o predlogih zakonov o denacionalizaciji in o zadrugah je poslance slovenskega parlamenta razdelila na dva tabora: na Demosove, ki jih v glavnem podpirajo, in na opozicijske, ki za zakon o denacionalizaciji poudarjajo, da bo popravljanje starih krivic povzročilo nove. Poslanci so predlagali že veliko dopolnil za izboljšanje zakonov, še več pa jih bodo verjetno na zasedanju 11. septembra, ko bodo obravnavali tudi zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ker ni upanja, da bi vsi zbori sprejeli zakone v enakih besedilih, bo potrebno tudi precej dolgotrajno in mučno medzborov-sko usklajevanje in iskanje kompromisov. Kdaj lahko pričakujemo, da bo slovenski parlament lastninske zakone "spravil pod streho" in prižgal zeleno luč za lastninsko preoblikovanje podjetij, za vračanje krivično odvzetega premoženja in izplačevanje odškodnin in za organiziranje zadružništva na klasičnih temeljih, smo vprašali Ivana Šularja, kmeta iz Strahinja in poslanca zbora združenega dela republiške skupščine. "Zadnje zasedanje slovenskega parlamenta je pokazalo, da poslanci opozicijskih strank močno nasprotujejo sprejetju zakonov. Čudi me, zakaj imajo toliko pripomb na zakon o zadrugah, ko pa so še pred leti poudarjali, da je zadružništvo pomembna zaščita za kmeta, obrtnika in za druge male proizvajalce. Zdaj, ko zakon, ki temelji na klasičnih načelih, spet imamo, o njem nočejo slišati, še posebej ne o poglavju, ki govori, da naj bi zadružniki dobili 40-odstotni delež v mlekarnah, klavnicah, vinskih kleteh in nekaterih podjetjih." Na spisku kmetijsko-predelovalnih podjetij, v katerih naj bi uveljavili 40-odstotni delež, je tudi kranjska Mlekarna. Je ta delež dovolj velik? "Ker je mlekarna nekdaj že oila zadružna in ker ji kmetje dobavljamo okrog 80 odstotkov surovin, je verjetno ta delež še nekoliko premajhen. Država je zadrugam dala le tisto, kar bodo sicer druga podjetja morala po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij dati v pokojninske, odškodninske in v druge sklade." Kmetje so preveč odvisni °d klavnic in mlekarn, da N jih pustili propasti Veliko je očitkov, da bodo mlekarne, klavnice in vinske kleti, P°tem ko bodo v njih dobili pomemben delež in vpliv zadružniki, propadle ali zabredle v hude težave. Se bojite tega? "Vsi kmetje, ki oddajajo roleko, denimo, v kranjsko Mlekarno, so od nje življenjsko odvisni in jim ne bo vseeno, kako se bo mlekarna razvijala 'n kako bo poslovala. Če bo zadružna, bodo verjetno bolj pripravljeni sodelovati pri posodobitvi, vračanju posojil in pri [^sevanju drugih problemov kot pa v primeru, če ne bo nji- hova. Ker nekdo mleko mora pJ.edelovati in ker so količine Odkupljenega mleka omejene z "aravnimi in drugimi možnost-m,< pa bi bilo nesmiselno, da bi zadruge gradile in razvijale svojo predelavo. Zadruge so nekdaj že imele svoje mlekarje, treba jim jih je le vrniti ali Jim dati vsaj ustrezne deleže, °ojazen, da bodo v zadružnih rokah propadle, pa je tudi od- Kot je mogoče sklepati iz skupinskih in predskupščinskih vDrPrav' M zadružnega deleža in P'iva najbolj bojijo zaposleni v ^efijsko-predelovalnih podjet-J1«- Zakaj? v . zaposleni verjetno domnevo, da jih bomo kmetje izrini- li iz delovnih mest in se sami zaposlili. Ta strah je odveč, kmetje imamo dosti dela doma. Ce pa je tudi v teh podjetjih preveč zaposlenih, bo problem treba rešiti tako, kot ga rešujejo v drugih podjetjih." Se strinjate z zakonsko določbo, da naj bi zadruge v vseh "podjetjih s seznama" dobile 40-odstotni delež, ali bi jim morali dati možnost, da uveljavijo (večji ali manjši) delež, ki bi ustrezal njihovemu dejanskemu sodelovanju s kmetijsko-predeloval-nimi podjetji? "Čeprav pavšalno določeni delež nekaterim daje preveč in drugim premalo, pa se mi zdi, da se je kmetijsko ministrstvo odločilo za ta delež na podlagi povprečja, ki velja za vsa kme-tijsko-predelovalna podjetja. Ocenjujem, da je za gorenjske primere ta delež kar primeren." Malo upanja za 51-odstotni delež Ali to pomeni, da so zahteve zadružne in kmečke zveze po večinskem, 51-odstotnem deležu, pretirane? "Čeprav bi bila uveljavitev večinskega deleža zelo pomembna za krepitev materialnih temeljev slovenskega zadružništva, pa po vsem tem, kar smo slišali v razpravi, skorajda ni upanja, da bi skupščina takšen predlog tudi sprejela. Kar zadeva kranjsko Mlekarno, bodo zadruge kljub temu dobile v njej večinski delež: 40 odstotkov premoženja jim bo dal zakon o zadrugah, nekaj bodo dobile na podlagi vračanja krivično odvzetega premoženja in če tudi to ne bo zadoščalo za 51-odstotni delež, bodo kupile še nekaj delnic." Nekateri očitajo kmetom-za-družnikom, da nimajo izkušenj pri gospodarjenju s tako velikimi podjetji in da bo to slabo vplivalo na njihovo poslovanje. Se z njimi strinjate? "Strah je odveč. Tudi kmetje vemo, kaj je dobro in kaj slabo, kdo dela pravilno in kdo ne. Tudi kmetje bomo za uspešno vodenje potrebovali sposobnega direktorja in sposobno vodilno ekipo." Bodo s tem, ko bodo zadružniki dobili pomemben (večinski) vpliv v kmetijsko-predelovalnih podjetjih, kaj pridobili porabniki, kupci mleka, mesa...? Bo razlika med odkupno in prodajno ceno manjša? "Čeprav natančno ne poznam poslovanja mlekarne, pa se mi zdi, da je razlika prevelika in da se bo morala zmanjšati. Zdaj je namreč tako, da kmet dobi za pridelke malo, kupec pa jih na trgu drago plača." Ali bi bile zadruge še smiselne, če bi kmetje dobili večinski delež v mlekarni? "Za zdaj kaže tako, da bomo še ohranili splošne kmetijske zadruge, verjetno pa bo v prihodnosti prišlo do ustanavljanja specializiranih, mlekarskih in drugih zadrug." Kako bi komentirali očitek, da bo kmečka zveza na podlagi zakonov o denacionalizaciji in o zadrugah prišla na lahek način do premoženja? "Kmečka zveza ne bo ničesar dobila, dobile bodo le zadruge in kmetje. Kmetje bodo dobili možnost upravljanja v kmetijsko-predelovalnih podjetjih in večjo odgovornost, dolgoročno pa tudi večjo socialno varnost." Zadružno premoženje je nedeljivo Nekateri so v razpravah o zakonskem predlogu razvijali teorijo, da bodo kmetje zavestno pripeljali zadruge v propad, nato pa si zadružno premoženje razdelili... "Takšni očitki prihajajo iz vrst opozicije, ki poskuša na vse načine preprečiti sprejetje nove lastninske zakonodaje. V zakonu o zadrugah je dovolj jasno napisano, daje zadružno premoženje nedeljivo, da ga lahko dobi le naslednica propadle zadruge, v nobenem primeru pa ga ni mogoče razdeliti zadružnikom. Tako je tudi prav!" Govorila sva le o mlekarni. Kaj pa klavnice? "Zadruge naj bi na podlagi poslovnega sodelovanja dobile v klavnicah podobno kot v mlekarnah 40-odstotni delež. Ocenjujem, daje tolikšen delež upravičen, saj so tudi kmetje-zadružniki ustvarjali njihovo premoženje. V nekaterih obdobjih je bilo namreč tako, da so klavnice pri vsakem govedu zaslužile prav toliko kot kmet, ki ga je redil dve leti." V skupščini je bilo slišati zahteve, da bi deseto poglavje zakona o zadrugah črtali, s tem pa tudi sporni 40-odstotni delež. Kaj če se to zgodi? "Upam, da večina poslancev vendarle misli drugače in da bo glasovala tudi za deseto poglavje. Zadruge bi se brez lastnih materialnih temeljev zelo težko zoperstavljale monopolom in podjetništvu, ki mu je glavni cilj dobiček." Rekli ste, da bo pri sprejemanju lastninskih zakonov potrebna enotnost Demosa. Ali je v Demosu še takšna enotnost, ali bo samo Demosova enotnost dovolj? "V zboru združenega dela smo se Demosovi, opozicijski in neodvisni poslanci doslej že nekajkrat lepo "ujeli" in smo brez večjih težav sprejeli zakone, za katere sem domneval, da bo opozicija nasprotovala. Zdaj, ko gre za lastninske zakone in za premoženje, smo si povsem na različnih bregeh in se spet lahko preštejemo po tem, v katero stranko kdo spada." Ekonomika bo naredila svoje Vaše mnenje o zakonu o denacionalizaciji! "Na ta zakon zelo težko čakam - ne zato, ker bi kaj pričakoval, ampak zaradi tega, da bi popravili krivice ljudem, ki so že tedaj opozarjali, da sta komunizem in socializem družbena zabloda. Na kranjskem območju so bile ljudem storjene največje krivice v šestdesetih letih, ko so arondirali zemljišča za kmetijska posestva. Osnutek zakona tovrstnih krivic ni popravljal, predlog zakona pa jih vsaj delno. Tistim, ki ob arondaciji niso dobili nadomestnih zemljišč, daje možnost, da jo dobijo. Kar zadeva vračanje gozdov, ne bo večjih problemov, v glavnem bo treba opraviti le prepise. Pri vračanju kmetijske zemlje bo več težav, ker je nekaj že pozidane ali drugače spremenjene in bodo težko vsi dobili nazaj parcele, ki so jim bile odvzete. Kmetijskim posestvom bo po denacionalizaciji ostalo bolj malo zemlje; če pa bodo še za to morala plačevati najemnino skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, jih bo verjetno ekonomika kmalu prisilila, da bodo opustila obdelavo in pridelavo. Kmetje pa imamo toliko mehanizacije in objektov, da nam ne bi bilo težko te zemlje obdelati." Svobodne sindikate najbolj skrbi, da bo zaradi denacionalizacije v Sloveniji primanjkovalo hrane. Je njihova skrb upravičena? "Povsem odveč. Kmetje smo dokazali, da znamo pridelovati hrano tudi v hribih, v težavnih obdelovalnih razmerah; le zakaj je potem ne bi znali na ravnem, tam, kjer imajo zdaj njive in travnike kmetijska posestva.!" • C. Zaplotnik Rejci črno-bele pasme se organizirajo Kranj, 3. septembra - Rejci črno-bele pasme govedi se bodo jutri, v soboto, ob 10. uri zbrali v veliki dvorane Biotehniške fakultete v Grobljah pri Domžalah na ustanovnem zboru Zveze rejcev črno-bele pasme govedi. V Sloveniji je po nekaterih podatkih okrog 20 tisoč krav črno-bele pasme, njihova povprečna mlečnost v standardni laktaciji 305 dni v letu 1991 pa je znašala 5489 kilogramov mleka. # C. Z. ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE mMiKloUglEIIGLAS KUPON 5 % posebni POPUST za bralce Gorenjskega glasa za penzionske, zdravstvene in kopališke storitve (velja za eno osebo) Ovčerejci brez lastne zemlje pasejo vsepovsod Oškodovancem ostane le pravdanje Ker ni predpisa, kmetom brez zemlje za zdaj ni mogoče preprečiti reje ovac in paše na tujih zemljiščih. Edina rešitev so zasebne tožbe. Do spomladi pa naj bi pripravili uredbo, ki jo pravno ne bo mogoče izpodbijati. Radovljica, 2. septembra - Ovčerejci iz radovljiške občine, ki nimajo lastnih pašnikov niti dovoljenja za pašo na "tujem" zemljišču, bodo, kot kaže, lahko še nekaj časa mirni. V občini so jih sicer poskušali "spraviti v red" z odlokom, a so ugotovili, da ni (republiškega) predpisa, na podlagi katerega bi lahko izdali posebni občinski odlok ali bi določbe o paši ovac vnesli v drug odlok. Tropi ovac, ki se predvsem v zgodnji spomladi in v pozni jeseni selijo sem ter tja in tudi na zemljišča, ki niso last rejcev oz. lastnikov ovac, so v radovljiški občini že nekaj časa problem. Inšpekcija se je sicer prizadevala, da bi divjo pašo prepovedala, vendar je bila nemočna, saj predpisa, ki bi ji omogočal ukrepanje, ni pa tudi sicer so se nekateri rejci tako hitro selili s svojimi živalmi, da bi jim težko izročila tudi odločbe. Lastnikom zemljišč, ki ob divji paši utrpijo škodo, ne preostane nič drugega kot zasebna tožba. A ker se ljudje v glavnem neradi tožarijo, se za takšno pot odločijo le redki... Da bi inšpekcija sploh lahko ukrepala, so v Radovljici poskušali prepovedati "rejo živali, vezano na obdelavo zemlje, osebam, ki ne razpolagajo s kmetijskimi zemljišči" in pašo teh živali na mestnih, gozdnih zemljiščih in na neregistriranih pašnikih. Določbe, ki naj bi to prepovedale, so nameravali vnesti v odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali. Ko so osnutek odloka obravnavali delegati občinske skupščine, so se spraševali, zakaj odlok govori v glavnem o psih, obrazložitev odloka pa predvsem o ovcah, ki jih ne-kmetje pasejo poleti na ovčjih pašnikih Stola in Begunjščice, spomladi in jeseni pa neorganizirano in nelegalno po poljih, gozdovih in parkih. Če se je na to vprašanje še dalo odgovoriti, pa ni bilo mogoče zaobiti pripombe statutarno-pravne komisije, ki v zakonu o zdravstvenem varstvu živali, na katerega se sklicuje odlok, ni našla ustrezne pravne osnove, na podlagi katere bi v radovljiški občini lahko rejcem brez lastnih kmetijskih zemljišč prepovedali rejo ovac. Predlagatelj je upošteval pripombo in iz odloka,- predlog je v ponedeljek obravnaval izvršni svet - črtal določbo, ki prepoveduje rejo ovac brez lastne zemlje. Veterinarski inšpektor Tomaž Pirih je pojasnil, da za prepoved divje paše, ki je le posledica reje brez lastne zemlje, ni republiškega predpisa, ker gre za posebnost radovljiške in jeseniške občine. Predlagal je, da bi veterinarska in kmetijska inšpekcija skupaj s strokovnimi službami občinske skupščine predstavili problematiko v republiki in do naslednje pašne sezone tudi v občini pripravili uredbo, ki jo pravno ne bi bilo mogoče izpodbijati. • C. Zaplotnik_________ MEŠETAR V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da je bila avgusta lastna cena mleka na kmetijah (z enajstimi kravami in povprečno mlečnostjo 3800 litrov na kravo) 9,64 dinarjev za liter, stroški prirasta govedi pa pri nespecializirani reji (0,77 kilograma prirasta na krmni dan, velikost črede 25 goved) 67,15 dinarjev, pri specializirani reji (0,85 kilograma prirasta na krmni dan, velikost črede 45 goved) pa 55,74 dinarjev za kilogram. Stroški prireje so bili avgusta za približno osem odstotkov višji od julijskih, na zvišanje pa so najbolj vplivale več kot 20-od-stotna podražitev mineralnih gnojil, 30 do 35-odstotna podražitev sredstev za varstvo rastlin, 20 do 40-odstotna podražitev traktorskih priključkov in 6 do 11-odstotna podražitev močnih krmil. Ker gre pri vseh izračunih za nadpovprečne slovenske kmetije, se lahko le vprašamo, kako "poslujejo" povprečne in kako podpovrečne kmetije. Republiški odbor, ki deluje pri ministrstvu za kmetijstvo, je namreč določil, da bodo kmetje za septembra oddano mleko dobili le 7,81 dinarjev za liter, kar predstavlja vsega 81 odstotkov kalkulativne avgustovske cene. Pri mleku je razkorak še precej večji. Mesoizdelki iz Gornje Radgone, ki so z odkupnimi cenami živine v slovenskem vrhu, plačajo za kilogram žive teže mladega pitanega goveda e.\tra kakovostnega razreda 56 dinarjev, v vseh ostalih pa nekaj več kot 40 dinarjev za kilogram. • • • Kakšne so cene gozdnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Gozdnem gospodarstvu Bled? vrsta sortimenta cena (din/mJ) iglavci * hlodi A 2.400,00 * hlodi B 2.000,00 * hlodi C 1.750,00 * celulozni les I. 950,00 * celulozni les 11. 500,00 * drobni tehnični les 1. (debelina 12-15 cm) 1.650,00 * drobni tehnični les 11. (debelina 8-12 cm) 950.00 listavci * hrast II., III. 1.380,00 • 1.500,00 * jesen II., III. 1.380,00 1.500,00 * lipa II., III. 1.250,00 1.380,00 ♦javor 11., III. 1.300,00 1.430,00 * bukev II., III. 1.400,00 1.500,00 * oreh II., III. 1.500,00 1.900,00 I SALON U POHIŠTVA KRANJ. Gorenjski seiem tel 216-276 ' GLAS 22. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 6. septembra 1991 ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo AVTO ŠOLA' ing. HUMAR Požrešnost pa taka V Gorenjskem glasu z dne 30. 8. gospod Viktor Žakelj razglablja o predlaganih lastninskih zakonih, pri tem pa vpleta še marsikaj, kar naj bi opredeljevalo našo slovensko zavest. Članke g. Žaklja sem pred leti z zanimanjem bral, ker je bilo v njih čutiti pridih lastnih razmišljanj. Ta so bila v svinčenih časih nam bralcem dobrodošla in so delovala kot poživitev. Sčasoma smo z začudenjem spoznali, da je bil pisec teh člankov obenem tudi pisec govorov tov. Popita v času njegovega predsednikovanja CK KPS. Prepričan sem. da je bilo g. Žaklju v veliko uteho in duševno sprostitev, da je smel objavljati svoje misli tudi mimo Popi-tovih ust. Osebno sva se z g. Za kijem prvič srečala na televiziji ob predstavitvi strank pred volitvami. Takrat sem s presenečenjem spoznal, da njegovo pojmovanje lastnine ni doživelo tistega razvoja, kot bi ga od njega mogli pričakovati glede na njegova prejšnja stališča. Iz navedenega članka povzemam, da v tem smislu tudi po letu in pol pri g. Žaklju ni sprememb in da so takratni članki služili le ustvarjanju osebnega imidža, v resnici pa so bili sprenevedanje. Spremembo pa za mene predstavlja način izražanja. V prvem stavku g. Žakelj omenja "kmečko pamet", ki je kasneje v članku ni opaziti, razen na koncu prvega odstavka, ko piše o "novem gruntarstvu in mojstrstvu". Najbrž nisem edini, ki je opazil, da meri na SKZ - LS in Liberalno stranko. To je pri mnogih "škrieih"priljubljen način poskusa razvrednotenja navedenih strank. Ne bomo v težavah, kadar bomo naredili primerjavo stopnje izobrazbe vodstev posameznih strank in še manj, ko bi naredili primerjavo, koliko od teh ljudi je bilo sposobno plasirati svoje stvarne proizvode (umske ali fizične i na trgu izven politike ali drugih dejavnosti, ki visijo na proračunu. Posebno zanimi\ je stavek "To je tista predindustrijska pamet. ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK 9. 9. ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF IN NA MOTORNEM KOLESU YAMAHA ® 311-035 ki ne more dojeti, da v nastajajočem postindustrijskem času, npr. lastnina ni cilj, ampak le sredstvo," zapisan v istem članku. Dolga razprava je možna okrog vsebine tega stavka. Omejil se bom le na eno ugotovitev. Dosedanji oblastniki (pri tem izvzemam poštene vodilne delavce iz gospodarstva in negospodarstva) so to misel dobro razumeli in se po njej ravnali. Pripravili so si tudi pogoje, da je bilo njihovo delovanje zakonito. Torej, njim lastnina proizvajalnih sredstev in druge imovine v funkciji pridobivanja dohodka ni biia cilj. ker jim je brez tega služila kot sredstvo za vpliv in kot materialna podlaga za odločanje. Pri tem pa se nikdar niso odrekali pridobivanju osebnih dobrin in nalaganju kapitala v osebni standard. Ne bom se v tem prispevku loteval drugih navedb, da ne bi utrujal bralcev. Moja stališča o lastninjenju, ki so istovetna s stališči Liberalne stranke, so znana. Zahtevamo: 1. Vrnitev odvzetega premoženja (pri tem ne zahtevamo kosanja zaključenih industrijskih kompleksov, ampak je to konstrukt boljševikov). 2. Priznanje deleža vsem, ki so k novoustvarjeni vrednosti prispevali s svojim delom. 3. Javno lastninjenje, da se izognemo malverzacijom. 4. Tujci naj bodo udeleženi pri lastninjenju šele v drugem krogu. To pomeni, da le z V petek, 20. septembra, ob 20. uri bo v hotelu Creina v Kranju četrta letošnja GLASOVA PREJA Misli na temo MED MIROM IN VOJNO bosta predevala i voditelj VIKTOR ŽAKELJ in pravkar najpopularnejši Gorenjec JELKO KACIN Pokličite uredništvo Gorenjskega glasa, tel: 211-860 ali 211-835 in rezervirali vam bomo sedež v restavraciji. vložkom svežega kapitala pridobivajo svoj delež v podjetju. 5. Vsa že opravljena lastninjenja se morajo podrediti slovenskim zakonom. Vse ostalo so le tehnična vprašanja, o katerih je možen dogovor. Za g. Žaklja in podobne duše-brižnike imamo nekaj vprašanj: a) Zakaj se opoziciji nenadoma ne mudi več s sprejemanjem lastninske zakonodaje - mogoče zato, ker po novem zakonu ne vidi več možnosti prilaščanja premoženja družbenih firm. Ampak ga želi preko vzporednih firm, delujočih doma in v tujini še naprej po sedanji zakonodaji pretapljati v osebno premoženje. b) Zakaj se opozicija ni zavzemala za razdelitev dela premoženja delavcem in ostalim, ki so to premoženje ustvarjali in je podpirala Mencingerjev koncept, čeprav je prav on osebno principu razdelitve najbolj nasprotoval. Očitno je bil zakon pisan po meri dobršnega dela predstavnikov opozicije. C) Zakaj opozicija stalno meša pojme lastnikov in upravljal-cev. Nova zakonodaja na novo vzpostavlja celotno strukturo, ki je potrebna, da gospodarstvo deluje. Dobili bomo lastnike, upravijake in zaposlene. Vi pa želite na vsak način še nadalje zadržati sistem, ko je upravljalec obenem lastnik, vse napake le-tch pa gredo na breme "družbe". Naj nam naši "učitelji" ne zamerijo, vendar smo v šoli morali poslušati teorije o tem, kako so v kapitalizmu poizkušali spreti med sabo kmete in delavce, da bi otopili ost napada na oblast. Temu so naši povojni oblastniki dodali še inteligenco in gospodarstvenike, proti katerim so ščuvali kmete in delavce in vse te drugega proti drugemu. V najnovejšem času je stanje spremenjeno le v toliko, da tisti, ki ščuva, ni oblast, ampak bivša oblast ali če hočete današnja opozicija in da so se na grozo leteli, te metode izkazale kot preživete. Imamo več dokazov za to. Navedel bom dva: Obisk volilcev na shodu Socialistične stranke Slovenije pred volitvami v Kranju (govornik g. Žakelj): Izjalovljena provokacija pred Republiško skupščino v Ljubljani v sredo. 28. 8. 1991. (organizator Slovenski sindikati). Ali niso zgoraj opisane metode razdvajanja le še ena oblika revanšizma - revanšizma nad lastnim narodom, ki je odrekel pokorščino dolgoletnim oblastnikom. Ali niste tudi vi ugotovili, da je slovenskemu narodu re-vanšizem tuj in da se ne pusti več razdvajati na posamezne socialne plasti družbe po žel/ah politikov'.' Retnje, dne 3. 9. 1991 Peter Smuk Liberalna stranka /O ljubljanska banka LB - GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ SEPTEMBRA OBRESTUJE DINARSKA SREDSTVA OBČANOV NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm) 8,8 Obrestna mera Mesečna obrestna mera Preračunano na letni nivo Žiro računi 45% Rm 3,96% 60,40% Tekoči računi pozitivno stanje 45 % Rm dovoljeno negativno stanje Rm + 20 % nedovoljeno negativno stanje Rm + 35% 3,96% 10,44% 11,52% 60,40% 234,84% -276,69% Hranilne vloge 50%Rm 4,40% 68,86% Priporočamo pa vam vezave dinarskih sredstev, kjer so obresti dokaj stimulativne. Kot primer si oglejmo obrestne mere za najpogostejšo vezavo, ki jo uporabljate (od 10.000 din do 50.000 din): Vezave nad 3 mesece Rm + 4% 9,15% 190,19% nad 6 mesecev Rm + 6% 9,32% 195,77% nad 12 mesecev Rm + 8% 9,49% 201,35% nad 24 mesecev Rm + 10% 9,66% 206,93% nad 36 mesecev Rm + 12% 9,82% 212,51% Kot verjetno veste, naša banka višino obrestnih mer določa tudi na podlagi višine vezanih sredstev, tako da so obrestne mere lahko tudi višje. Vsa vezana sredstva pa je mogoče tudi predhodno razvezati. Sicer pa se o vseh podrobnostih informirajte v ekspoziturah LB — Gorenjske banke d.d., Kranj po vsej Gorenjski. Gorenjska banka d. d., Kranj GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Ljubljanska c. 19 64260 Bled Gozdno gospodarstvo Bled na podlagi sklepa sveta delovne organizacije z dne 2. 9. 1991 razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da imajo visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri, - da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih nalog v gozdarstvu, - da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled in zaupanje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov Gozdno gospodarstvo Bled. Ljubljanska c. 19, 64260 Bled z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh od dneva izbire. Peter Čolnar 20 DREVESA V GOZDU sil. naj se oglasi pri njem. ko se bo vračal in pove, kako tam živijo izseljenci. Res se je kmalu vrnil. Povedal je, da je tam okoli 30 Sloven-ce\ in da bi se vsi radi vrnili v Ljubljano. Naredil je transportno listo.' Durjava je pripeljal najprej vso skupino V Zagreb in nato naprej v I jubljano. Kasneje je Durjava še večkrat pomagal iskati izseljence po Bosni iti je pomagal na najrazličnejše načine. Nekoč ga je ( olnai prosil, naj mu nese K) fotografij sestradanih in izmučenih otrok iz Kozare \ Ljubljano in jih odda pri Bežkovih, ker fotografij ni uspel hraniti v Zagrebu. Čez približno deset dni se je \ mil. »Ste oddali fotografije?« »Pošteno vam moram povedati. Pred pregledom v Bubnar-cih sem jih strgal.« lega mu ni nikoli \erjel, saj ni poznal strahu. To mu je sam prevelikokrat dokazat. Kot član Komunistične partije, je prav go-tovo oddal fotografije partiji, da bi služile kasneje kot doka/ nečloveškega ravnanja z otroki. Pokoli /.i vse transporte Slovence* (razen za enega) v HrvaŠko je bilo zbirališče v taborišču V Slavonski Požegi. Od tu jih je uradnik Zavoda za kolonizacijo Ivan Martinčevič po nalogu pošiljal v različne kraje Bosne. Bil je dokaj uvideven in pameten ter je po- navadi ljudi vprašal, kam bi radi šli in jim povedal, med katerimi kraji lahko izbirajo. Po sporazumu med Nemčijo in NDH je bilo naseljevanje v obmejnih krajih in v Zagrebu prepovedano. Zaradi tega so večino pošiljali v Bosno oziroma v Liko, kjer so bila zapuščena srbska posestva. Izseljenci so našli nemogoče življenjske razmere. Z nastopom svojega »vladanja« so pričeli ustaši z množičnimi pokoli Srbov v Bosni. Četniški odredi, ki so se formirali v Bosni, so se na drugi strani odlikovali z enakim »junaštvom« nasproti hrvaškim prebivalcem. Tako so ponekod prevladovali ustaši, drugod četni k i. Posledice teh divjanj so čutili prebivalci. Zaradi tega so naši izseljenci povsem izropana stanovanja. Hiše so bile brez oken in vrat. Orodja za obdelovanje zemlje ni bilo. Ljudje so se večinoma skrivali po kleteh in ob prvi priložnosti ušli v Zagreb ter se javljali v Lojzetovih pisarnah. Otroci vojne Po pokolih, ki so jih uprizarjali ustaši in četnik i. je ostalo veliko osamljenih otrok prepuščenih sami sebi. Skrb zanje je prevzel »Urad za Hrvate po\ratnike«, ki ga je vodil neki Broz iz Zagorja. (Drugače je sprejemal pobegle Hrvate i/ zasedenih madžarskih in italijanskih krajev. Čolnarju je dajal i/ svoje kuhi-nie redno kruh za toliko oseb. kot jih je imel na spisku v prenočišču. Dal mu je vnaprej bianco menico za nabavo i/ \ojno oskrbovalnega tabora. V Zagreb je dobil okoli 300 muslimanskih Otrok ter uredil Zanje na starem zagrebškem sejmu prenočišče in kuhinjo. Najstarejši otrok je moral biti star okoli 10 let. To so bili otroci vojne. Podivjani in do skrajnosti nezaupljivi. Skoraj vsi so imeli pri sebi nože. Lojze se je z Brozom dobro razumel. Na sejem je hodil večkrat zaradi hrane in tako spoznal tudi tragedijo muslimanski"1 otrok. Ko so bili otroci na sejmu dva do tri tedne, so se pričeli okoličani pritoževati. Otroci so lezli čez ograjo in tatvine in vlomi s° se vrstili na tekočem traku. Ko je prišel nekega dne na sejem, je padel v pravo revolud' jo otrok. Zmešnjava je bila nepopisna. Vpitje, tuljenje, povsod s° letali otroci z noži v rokah... Zanje so skrbele na sejmu nune. Koje neka nuna spravljali enega izmed otrok spat, ga je pokri/ala. To je bilo dovolj! Otrocl so zagnali vik in krik. da jih hočejo nune krstiti. Začeli so razbija ti šipe in barake. Vse križe so zmetali ven. Ljudje, ki so se takrat po naključju znašli na kraju »revolud; je«, so se morali hitro odločiti, kaj storiti. Precej nenavadno b1 bilo. če bi klicali na pomoč policijo. Lojze se je spomnil, da delij; je v Zagrebu nekakšna muslimanska verska skupnost. Poklica'1 so nekega njihovega duhovnika, ki mu je uspelo pomiriti razjaf' jene otroke. Cez nekaj dni so otroke vrnili v Bosno in ni znano, kakšna Je bila njihova nadaljnja usoda. Nekaj dni pred tem je Lojzetu telefoniral Broz. »Imam nalog, da vrnem otroke. V kuhinji je pol vagofl? krompirja in druge hrane. Izprazni vse do šeste ure zjutraj. Po ^ uri moram skladišče predati.« Tako je šel v prenočišče po izseljence, ki so bili v Slove11' skem domu. da bi odšli po hrano. Niti malo ni pričakoval, da fli^ jih bo tako težko prepričati, naj gredo. Včasih je že kar preve dobro uspeval v svoji vlogi nekakšnega pomembnega in vsern^' gočega funkcionarja. Verjetno so bili ljudje prepričani, da R«** oziroma Lojze, pač mora zanje skrbeti, da je to njegova službe«1 dolžnost, ki jo odobrava in zahteva oblast. Petek, 6. septembra 1991 ŠPORT IN REKREACIJA 23. stran &;:^:£:v-i::glas Gorski tekači na svetovni pokal Mojstrana - Od 6, do 8. septembra bo v Zermattu pod Matterhornom v švicarskih Alpah 7. svetovni pokal v gorskih tekih. Organizatorji bodo start teka postavili na nadmorsko višino 1600 metrov, višinska razlika pa bo od 800 do 1200 metrov. Svetovnega pokala se bodo udeležili tudi slovenski gorski tekači, ki bodo letos prvič nastopili kot slovenska reprezentanca s slovensko zastavo. Nastopili bodo v vseh štirih kategorijah. V Zcrmatt potujejo Anica Živkov-Babič, Nataša Nakrst-Kosmač, Marija Trobec, Ivan Urh, Franci Teraž, Vojko Djuričič, Stojan Melinc, Edvin Kosovelj, Jože Roglej, Stane Okoliš, Tone Vencelj in Roman Hojak. Poleg tekmovalcev pa so v reprezentanci še trener Rado Skubic, selektor in vodja sekcije za gorske teke pri AZS Drago Kosmač, fizioterapevt Miki Ja-kovljevič ter sekretar AZS Franc Mikec. Generalni pokrovitelj slovenskih gorskih tekačev na svetovnem pokalu v Švici je PR1MEX iz Nove Gorice. Slovenski predstavniki si želijo, da bi se uvrstili na čim bolj- Franci Teraž iz Mojstrane, pionir slovenskih gorskih tekačev. ša mesta, zato so imeli pred kratkim tudi višinske priprave v Bohinju in na pobočjih Vogla. O svojih pripravah na svetovni pokal pa je povedal začetnik gorskih tekov v Sloveniji Franci Teraž iz Mojstrane, ki je bil udeleženec I. svetovnega pokala leta 1985 v St. Vigili v Italiji, in je poleg Ivana Urha iz Kamnika edini tekač, ki seje doslej udeležil vseh svetovnih pokalov v gorskih tekih: "Udeležil sem se višinskih Jutri v Kranjski Gori Kolesarski juriš na Vršič Kranjska Gora, 6. septembra - Jutrišnji kolesarski spopad s I6ll metrov visokim vršiškim prelazom, 12 kilometrov dolgo progo s 24 serpentinami, bo že trinajsti po vrsti, organizirata pa ga Turistično društvo Kranjska Gora in Kolesarski klub Slovan Rog - Franek. Kolesarji bodo morali s tekmovalnimi in gorskimi kolesi premagati 801 meter višinske razlike, vzponi pa dosegajo tudi 18 odstotkov. Vsi, ki bodo prekolesarili do vrha, bodo prejeli kolajne, ki jih je oblikoval akademski slikar Vladimir Makuc, najboljši trije v vsaki kategoriji pa bodo prejeli pokale. Prijave bodo sprejemali še jutri pred hotelom Lek v Kranjski Gori. Start obeh ženskih kategorij (od 19 do 30 let in od 31 let dalje) ter štirih moških kategorij (od 46 do 50 let, od 51 'do 55 iet, od 56 do 60 let in nad 61 let) bo ob 9. uri pred hotelom 1 ek. ob 9.15 bodo startali moški od 31 do 40 let in od 41 do 45 let, ob pol desetih pa moški do 30 let. Po dirki bo pred Lekom več šaljivih kolesarskih tekmovanj za bogate nagrade. Najhitrejši bodo za juriš na Vršič potrebovali okrog 40 minut. • J. Košnjek Planinci na Rinko Kranj, 6. septembra - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 14. septembra, zahteven izlet na Rinko. Izletniki se bodo ?- osebnimi avtomobili odpeljali izpred hotela Creina v Kranju do tovorne žičnice za Ledine na Jezerskem. Odhod iz Kranja bo °h petih zjutraj. Cilji izleta so Ledine (1700 metrov). Koroška Rinka (2433 metrov) in Kranjska Rinka (2453 metrov). Vzpon bo 'rajal približno 6 ur. Vodnika izleta Matija in Jože priporočata razen običajne visokogorske opreme še plezalni pas, čelado, 5 Metrov vrvi in vponki. Cena izleta je 100 dinarjev, prijave pa sPrejemajo do srede v Planinskem društvu Kranj. • J. K. Veterani na skakalnici Kranj, 6. septembra - Smučarska zveza Slovenije in Smučarski klub Triglav iz Kranja organizirata jutri, 7. septembra, ob 16. Uri na skakalnicah na Gorenji Savi L poletno prvenstvo vetera-nov v smučarskih skokih. Tekmovanje bo na 12- in 22-metrski skakalnici. Prijave bodo sprejemali na dan tekmovanja do 14. Ure. Organizacijski odbor vabi k udeležbi vse nekdanje tekmoval-Ce< ki naj na prireditev povabijo tudi svoje nekdanje sotekmoval-■ * ^ J. K. Maraton v Logarsko dolino Celje, 6. septembra - V bistvu gre za maratonski pohod, saj je -6-, 60- ali 75-kilometrsko razdaljo mogoče prehoditi ali preteči. 'tart bo jutri, 7. septembra, ob enih zjutraj na Trgu 5. kongresa Pn Muzeju revolucije v Celju. Maraton ali pohod bosta dolga 75 j'jpjnetrov, bosta pa dve izstopni postaji: pri Savinjskem gaju j- ft kilometrov) in v Lučah (60 kilometrov). Vsi udeleženci dobijo Priznanja. Prijavnina je 300 dinarjev, družine pa imajo polovični Popust na člana. Pohodnina za dijake in mladino je 150 dinarjev. fireditev je mednarodna, je najdaljša tovrstna v Sloveniji, na St P- k°d° 'etos prvič sodelovale trojke teritorialne obrambe. 'Vrtnino 300 dinarjev je treba nakazati na naslov PD Celje - Ma-rdt°n 91, žiro račun 50700 - 678 - 45265/01012. • J. K. Tekma z gorskimi kolesi LjubH b'Jana' 6- septembra - Klub gorskih kolesarjev Gams iz v gozd *a r'min£ Ljubljana prirejata v nedeljo, 8. septembra, lesi /a p iT [*°kalcami pri Ljubljani tekmovanje z. gorskimi ko-kroDUJi Gamsa in prvenstvo Ljubljane. Proga bo krožna, vodili2I0(' metrov, v posameznih kategorijah pa bodo pre-bodo «S ?° 13 kr°S°v- Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri, ko b0 2U(J r 1 P,.onirJ>' pionirke in mlajše mladinke, ob 12. uri pa Vebodnj' SUlrt 111 sicer članov in dven skupin rekreativcev. Prija-ni v si,? spre.,emali ^ pol ure pred startom. Na dirki, ki je bila "la-lije in a en,J.'. "IJbolje obiskana, pričakujejo tudi kolesarje iz Ita-JC "n Avstrije. • J. K. Lovorika "Julium 1991" V Zugliu blizu Vidma v Italiji so v nedeljo, 1. septembra, prizadevni športni delavci izvedli tekmovanje v gorskih štafetah italijanskih provinc, združenih v skupnosti "Alpe-Jadran" za prvo lovoriko "Julium 1991". Nastopilo je 43 gorskih štafet iz Slovenije in Italije, slovenski gorski tekači pa so ponovno dokazali, da jim gorski teki ležijo, saj so v odlični formi. Rezultati: I. Kamnik - Slovenija (Lado Urh, Ivan Urh, Franc Novak) 1.09:56, 2. S. S. Olindo Piccinato Brugnera "B" - Italija (Flavio Furlan, Gianni Vello, Ezio Rover) 1.10:43, 3. S. S. Olindo Piccitato Brugnera "C" - Italija (Galdino Pilot, Renato Lavian, Pio Lot) 1.11:35, 6. Mojstrana - Slovenija (Stojan Melinc, Franci Teraž, Vojko Djuričič) 1.12:35, 8. HIT Casino Nova Gorica - Slovenija (Edvin Kosovelj, Tone Egart, Tone Vencelj) 1.14:45... Lojze Kerštan priprav na Voglu, doma pa sem sam treniral in si nabiral kondicijo v Triglavskem narodnem parku. Imel sem zelo naporne treninge, saj sem dnevno tekel 2 do 3 ure in premagoval višinsko razliko od 1500 do 1700 metrov z naklonom od 25 do 40 odstotkov. Vzpenjal sem se od Aljaževega doma v Vratih na Triglav, Škrlatico, Kriške pode in na Bovški Gamsovec. Užil sem veliko ogljikovih hi- dratov, kar je pripomoglo k boljšemu počutju, saj sem moral poleg treningov opravljati tudi redno službo. Slovenski gorski tekači smo v dobri formi, to pa potrjujejo tudi odlični uspehi na mednarodnih gorskih tekmovanjih v Avstriji in Italiji. Vsi upamo na solidne uvrstitve. Ne smemo razočarati." Besedilo in slika: Lojze Kerštan Kegljači Triglava praznujejo Dva turnirja Kranj, 6. septembra - Kegljaški klub Triglav iz Kranja praznuje 40. obletnico delovanja. Prihodnji teden bosta na kranjskem kegljišču organizirana dva kakovostna turnirja: prvi bo v sredo in četrtek, drugi pa v petek in soboto. Osrednja proslavitev jubileja s srečanjem pa bo v soboto, 14. septembra, ob 19. uri v restavraciji Iskre Telekom na Laborah. Na prvem turnirju bodo sodelovali mladi kegljači Triglava in ekipe Save, Ljubelja in Kranjske Gore. Oba dneva se bo začel turnir ob pol petih popoldne. V petek in soboto pa bo še kvalitetnejši turnir moških in ženskih ekip z. udeležbo najboljših kegljačev Triglava, reprezentance Slovenije, reprezentance Celovca, državnega prvaka Grmoščice iz Zagreba, Ema iz Celja, SCT iz Ljubljane in Gorice iz Nove Gorice. V petek se bo začel turnir ob 17. uri, v soboto pa že ob pol devetih dopoldne. • J. Košnjek Konjeniki v Bobovku Kranj, 6. septembra - Konjeniški klub Kranj organizira jutri, 7. septembra, od 8. ure dalje v Bobovku pri Kranju veliko tekmovanje v dresurnem jahanju. Sodelovalo bo nad 50 tekmovalcev, ki bodo tekmovali v nalogah A, L in M. Jutrišnje tekmovanje bo predpriprava na republiško mladinsko prvenstvo, ki bo v Kranju v začetku oktobra. • J. K. Nogomet Primorje gostuje v Naklem Kranj, 6. septembra - Nogometaši Živila Naklo so v zadnjem kolu slovenske nogometne lige s 3 : 2 v Dekanih premagali Jadran Lamo in so s 7 točkami na drugem mestu lestvice. V nedeljo igrajo Naklanci doma s Primorjem iz Ajdovščine, ki je na 17. mestu. Nadaljevale se bodo območne slovenske nogometne lige. V zahodni skupini bodo v nedeljo gorenjski predstavniki igrali takole: Alpina doma s Solinarjem iz Pirana, Jeseničani gostujejo v Vodicah, Triglav pa gostuje pri Tabor Jadranu. V zadnjem kolu je Alpina z 1 : 0 zgubila v Brdih, Triglav je igral s Svobodo iz Ki-sovca I : 1, Jeseničani pa so z 2 : 0 zgubili s Slavijo. • J. K. Mali nogomet v Selcih Selca, 6. septembra - Ekipa Mafija iz Selc organizira v soboto, 14. septembra, ob 14. uri 2. nočni turnir v malem nogometu na igrišču Dašnjica v Železnikih. Prijave bo sprejemal do 12. septembra Tomo Vrhunc po telefonu (064) 66-492 po 14. uri, pred tem pa po telefonu 67-121 (interna 341). Prijavnina bo 700 dinarjev. Najboljši bodo prejeli pokale in denarne nagrade. • J. K. Kolesarska dirka v Radovljici V nedeljo, 8. septembra, bo v Radovljici že 7. tradicionalna kolesarska dirka, ki jo prireja Kolesarski klub Bled. Kolesarji bodo nastopili v vseh kategorijah, dirka za veterane pa bo veljala tudi za cestno veteransko prvenstvo. Start in cilj dirke je pred občinsko stavbo v Radovljici, startne številke bodo tekmovalcem delili na dan tekmovanja na startnem prostoru, od 7. do 8. ure ob predložitvi licence in potrdil ter plačilu startni-ne. Za rekreativce in veterane je startnina 100 din. Proga je krožna in poteka po Gorenjski cesti, obvoznici za Kropo, cesti na Jezerca, Cesti svobode in Linhartovem trgu. • M. P. Tekmovanje v športnem plezanju ZTKO in Tomo Česen organizirata v soboto, 7. septembra, odprto prvenstvo Slovenije v športnem plezanju. Tekmovanje se bo /ačelo že v dopoldanskih urah. Ob 10. uri bodo na umetni steni na letnem kopališču v Kranju kvalifikacije za vse tekmovalce. Ob 18. uri pa bo finalni del, v katerem sc bo pomerilo pet najboljših žensk in deset najboljših moških. • M. P. Namizni tenis Igralci Merkurja se pripravljajo na novo sezono Kranj, avgusta - V začetku avgusta so s pripravami na novo sezono začeli tudi igralci in igralke Namiznoteniškega kluba Merkur. »S prvim avgustom so se začele priprave, ko so tekmovalci najprej teden dni trenirali v domači dvorani TVD Partizan v Stražišču. Nato so bili štiri dni na Pokljuki, kjer so si nabirali kondicijo, ravno sedaj pa so se zaključile sedemdnevne priprave v Kranjski Gori. Na pripravah je bilo osemnajst igralcev in igralk, trije pa so se udeležili republiških naprav v Kobaridu,« je povedal tehnični vodja kluba Stane Tadina. Članska ekipa se je za letošnjo sezono okrepila z ljubljanskim igralcem Alešem Smrekarjem in naj bi v postavi Jeraša, Maček, Kuntner in Smrekar posegla po gornjem delu prvenstvene lestvice v drugi zvezni ligi, ki pa je zaradi vojnih razmer v Jugoslaviji najbrž ne bo. Po vsej verjetnosti bo organizirana super republiška liga v Sloveniji, v kateri naj bi igrali vsi dosedanji zvezni ligaši. Končna odločitev o tem pa bo znana septembra, i Velika zavora za še večjo popularnost namiznega tenisa, za večjo množičnost in kvaliteto pa so gotovo tudi pogoji za delo kluba. Takole pravi Stane Tadina: »V Kranju ni namizno-teniške dvorane, kjer bi lahko imeli vsakodnevne treninge po več ur. Veliko pričakujemo od novega projekta rekonstrukcije starega kegljišča na sejmišču, kjer naj bi svoj dom dobili tudi namiznoteniški igralci.« Uspešno delo kluba omogoča sponzor Merkur, ki nudi tako finančno podporo kot veliko razumevanje za razvoj tega športa. V klubu se po najboljših močeh trudijo, da opravičijo zaupanje z doseganjem dobrih rezultatov, ki so tako na Slovenskem kot na tujem vredni pohvale. Mi pa klubu tudi v prihodnje želimo veliko uspehov! • R. Živkovič Camping Šobec in RAFTINA organizirata vznemirljive spuste po reki Savi S čolnom po brzicah Save Rafting klubi so tudi v Sloveniji vedno bolj razširjeni. Čeprav je rafting med tistimi, ki se z njim resno ukvarjajo, zelo popularen, pa ljudje te vrste šport nasplošno bolj malo poznajo. Ker pa je ta športna disciplin izredno prijetna tudi za tiste, ki se z njo sicer ne ukvarjajo, jo je camping Šobec vključil v svojo turistično ponudbo. Tako se je moč trikrat tedensko spustiti po Savi od Šobca pri Radovljici do Podnarta, seveda pod nadzorstvom in ob pomoči izkušenih članov radovljiškega splavarsko čolnarskega društva RAFTINA. V Sloveniji je trenutno že 8 klubov, ki se ukvarjajo s spuščanjem v napihnjenih čolnih po divjih vodah, letos pa so prvič organizirali tudi republiška tekmovanja. Prva tekma je bila že 30. marca na Krki, druga na Savi Dolinki in tretja na Savi pri Radovljice. Takrat so organizirali dve disciplini: prva je bil spust med vratci, rezultati tekme so bili osnova za štartno pozicijo v drugi tekmi, kjer so tekmovalci imeli skupinski start. V čolnu je ponavadi najmanj šest tekmovalcev, lahko tudi več. Zadnje letošnje republiško tekmovanje bo 21. septembra na Soči; Soča rafting klub je tudi prvi med slovenskimi klubi. Sicer pa so se Slovenci lani udeležili tudi mednarodnega Grand Prix tekmovanja v Avstriji, kjer so bili Raftina iz Radovljice med 38 posadkami na devetem mestu. V Radovljici seje nekaj navdušencev z raftingom ukvarjalo že od leta 1986, klub pa so ustanovili šele lani. Trenutno šteje že 22 članov, letos pa imajo tudi že prvo žensko ekipo. Da bi vzbudili večje zanimanje ljudi za ta šport, so se tudi vključili v turistično ponudbo campinga Šobec in pravijo, da je zanimanje za enourni spust po Savi zelo veliko, letos seveda predvsem med domačimi gosti. Organizirajo pa tudi spuste po reki Iser v Avstriji, za tiste, ki imajo raje malce razburljivejše trenutke. Vsako leto pa klub organizira še eno akcijo: to je ekoraf-ting, kjer člani društva, skupaj z bohinjskimi ribiči aprila ali maja, odvisno od vremena, organizirajo očiščevalno akcijo, v kateri očistijo bregove Save od Bohinja pa vse do Posavca. Očiščevalne akcije se je letos udeležilo kar 80 ljudi, želijo pa, da bi postala splošnejša, saj so občutki ob spustu po reki prav gotovo precej drugačni, če bregovi ne kažejo podobe smetišča. • Marjana Ahačič Gorenjske nogometne lige Kranj, 6. septembra - Jutri in v nedeljo se bodo nadaljevala tekmovanja v medobčinski gorenjski nogometni ligi. Kadeti bodo igrali v soboto (jutri) ob 10. uri. Igrali bodo Jesenice : LTH, Creina : Polet, Alples : Triglav, Tržič : Zarica, Trboje : Alpina, Živila Naklo : Bled, Sava : Visoko in Lesce : Šenčur. Pionirji bodo igrali jutri ob 16. uri. Pari so: Britof : Zarica, Sava : Creina, Podgorje : Hrastje, Triglav : Velesovo, Živila Naklo : Bitnje, Lesce : Jesenice, Tržič : Bled, LTH : Kondor in Polet : Alpina. Člani bodo igrali v soboto ob 17.30. Pari so: Bitnje : Visoko, Lesce : Šenčur, LTH : Creina, Mavčiče : Trboje, Polet : Zarica, Bled : Sava, G rinta več : Jesenice B, Re-teče : Živila Naklo B, Kondor : Tržič, Podbrezje : Preddvor, Hrastje : Britof in Velesovo : Podgorje. Mladinci bodo igrali v nedeljo, 8. septembra, ob 9.30. Igrali bedo Tržič : Bled, Mavčiče : LTH, Visoko : Sava, Alpina : Zarica, Šenčur : Živila Naklo, Velesovo : Alples in Bitnje : Trboje. # J. K. GLAS 24. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 6. septembra 1991 OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za družbeni razvoj x Številka: 362-42/91-3/KOV Sekretariat za družbeni razvoj na podlagi sklepov Izvršnega sveta SO Škofja Loka z dne 28. 8. 1991 in 41. člena Pravilnika za uporabo sredstev solidarnosti (Uradni vestnik Gorenjske št. 5/89) objavlja OSNUTEK PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA PROSILCEV-UPRAVIČENCEV DO SOLIDARNOSTNIH IN DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ, NAD KATERIMI IMA RAZPOLAGALNO PRAVICO OBČINA ŠKOFJA LOKA Glede na planirana sredstva in razpoložljiva stanovanja bo za dodelitev na razpolago 15 novih stanovanj: — enosobna 2 stanovanji — enosobna s kabinetom 8 stanovanj — dvosobnih 5 stanovanj Število razpoložljivih stanovanj se bo delno povečalo z zamenjavami oz. izpraznjenimi stanovanji. Velikost in vrsta stanovanj se dodeljujeta v skladu z normativi 4. člena Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti (UVG 5/89). Lastno udeležbo ob dodelitvi stanovanja plačajo upravičenci v skladu s pravilnikom, pri čemer se upošteva vrednost stanovanja in socialno ekonomski položaj upravičenca. Na osnutek prednostnega vrstnega reda imajo pravico dati utemeljene pripombe upravičenci, občani, podjetja in ustanove. Rok za dostavo samo PISNIH pripomb je 15 dni do vključno 20.9. 1991 od objave v časopisu na naslov Občina Škofja Loka, Izvršni svet SO Šk. Loka v vednost sekretariatu za družbeni razvoj, Poljanska c. 2, Šk. Loka. Po preteku tega roka bodo upravičencem izdane odločbe o uvrstitvi na končni prednostni red, ki bo lahko tudi spremenjen na podlagi utemeljenih pripomb, ki bodo prispele v zgoraj določenem roku na osnutek prednostnega vrstnega reda. ŠKOFJA LOKA Štev. Zap.p .. Zaposlitev točk štev. Priimek in ime Naslov Delovna doba tačk' s^.'Priimeki Naslov Zaposlitev prosilec(ka) zakonec Delovna doba Sku- V ob-pna čini 6 ČLANOV: 353 1 Bojić Nikola 5 ČLANOV: 435 1 Bohinc Milan 366 2 Bajric Tahira 350 3 Jurič Ivo 346 4 Pranić Ivanka 4 ČLANI: 559 1 KaltakKasud 534 2 Martić Petar - 526 3 Stojanov Barbara 523 4 Jovič Sretko 517 5 Vlašič Bojan 514 6 Dogar Anton 506 7 Tomić Petar 500 8 Bogataj Nevenka 496 9 Marinšek Igor 487 10 Koprivec Andreja 481 11 Malovčić Hasan 474 12 Jelovčan Tomaž 449 13 Mullner Mateja 445 14 Zoletic Sadika 433 15 Mezek Igor 431 16 Poje Anita 423 17 Šivic Franci 419 18 Vrščaj Stanko 417 19 Vasiljević Zoran 416 20 Pandeva Snežana 409 21 Birtić Matija 408 22 Bajrić Fadil 406 23 Demšar Vincencij 404 24 Porčič Enisa 404 25 Jugović Ruža 390 26 Mehani Seida 390 27 Bajrić Nevenka 389 28 Tomić Stoja 387 29 Ereiz Drago 385 30 Bašić Suvada 384 31 Janjetović Vukašin 377 32 Kostelec Nada 375 33 Vidovič Ivo 373 .34 Slabe Mojca 365 35 Huškarić Drviš 365 36 Pajić Luka 364 37 Košir Simona 361 38 Ivko Ljubo 358 39 SefićEmsa 347 40 Kos Marina 345 41 Brčina Stjepan 345 42 Mikanović Nada 343 43 Omić Senada 335 44 Stojanov ić Rumenka 334 45 Keča Stoja 308 46 Kaltak Vehid 305 47 Milic Dušanka 305 48 Soldat Savka 293 49 Krt Marica 290 50 JovićDuško 288 51 Jovič Mirko 287 52 Toćaković Dragan 282 53 Jugović Zorka 277 54 Čekić Nazmija 272 55 Okić Vahida 267 56 Marijan Milan 266 57 Smajić Zuhdija 264 58 Štalec Janez 254 59 Darda Radovan 249 60 PeurevićJozo 242 61 Martic Mara 3 ČLANI: 579 1 Košir Almira 577 2 Kosmač Nevenka 562 3 Mezek Brane 541 4 Maric Štefka 538 5 Dolenc Olga 516 6 Stojkovič Jadranka 515 7 Guzelj Romana 515 8 Strdnad Stanka Stara Loka 69, Škofja Loka Frankovo nas. 69, Škofja Loka Frankovo nas. 164, Šk. Loka Podlubnik 154, Škofja Loka Podlubnik 162, Škofja Loka Partizanska c. 8, Škofja Loka Frankovo nas. 69, Škofja Loka Cankarjev trg 6, Škofja Loka Groharjevo nas. 4, Škofja Loka Frankovo nas. 64, Škofja Loka Novi svet 7, Škofja Loka Groharjevo nas. 5, Škofja L. Podlubnik 153, Škofja Loka Mestni trg 2, Škofja Loka Sveti Duh 99, Škofja Loka Novi svet 13, Škofja Loka Javorje 32, Poljane Groharjevo nas. 12, Škofja Loka Frankovo nas. 43, Škofja Loka Godešič 100, Škofja Loka Podlubnik 159, Škofja Loka Frankovo nas. 168, Šk. Loka Stara Loka 19, Škofja Loka Frankovo nas. 183, Sk. Loka Kidričeva c. 62, Škofja Loka Trata 31, Škofja Loka Bukovica 25, Selca Frankovo nas. 46, Škofja Loka Novi svet 13, Škofja Loka Spodnji trg 29, Škofja Loka Podlubnik 162, Škofja Loka Frankovo nas. 45, Škofja Loka Podlubnik 157, Škofja Loka Frankovo nas. 69, Škofja Loka Blaževa ul. 10, Škofja Loka Frankovo nas. 45, Škofja Loka Frankovo nas. 42, Škofja Loka Partizanska c. 11, Škofja Loka Frankovo nas. 43, Škofja Loka Frankovo nas. 45, Škofja Loka Praprotno 11, Selca Podlubnik 161, Škofja Loka Frankovo nas. 174, Šk. Loka Frankovo nas. 166, Šk. Loka Frankovo nas. 46, Škofja Loka Frankovo nas. 46, Škofja Loka Partizanska c. 42, Škofja Loka Frankovo nas. 163, Šk. Loka Frankovo nas. 41, Škofja Loka Spodnji trg 4, Škofja Loka Partizanska c. 8, Škofja L. Frankovo nas. 69, Škofja Loka Frankovo nas. 44, Škofja Loka Frankovo nas. 43, Škofja Loka Potočnikova 9, Škofja Loka Frankovo nas. 44, Škofja Loka Frankovo nas. 155, Šk. Loka Groharjevo nas. 1L Šk. Loka Partizanska c. 40, Škofja Loka Poljane 52, Poljane Partizanska c. 44, Škofja Loka Partizanska c. 43, Škof. Loka Partizanska c. 45, Škofja Loka Frankovo nas. 44, Škofja Loka Frankovo nas. 44, Škofja Loka Groharjevo nas. 6, Šk. Loka Frankovo nas. 91, Šk. Loka Gorenja vas 111, Gorenja vas Puštal 93, Škofja Loka Novi svet 10, Škofja Loka Novi svet 14, Škofja Loka Frankovo nas. 71, Virmaše 16 Novi svet 14, Škofja Loka Mestni trg 39, Škofja Loka Termo LTH VVO Šk. Loka LTH Iskra Reteče Jelovica Gor. predilnica Gozd. gosp. Šk.L. ABC Loka Alpetour LTH OL Iskra Železniki Gorenjski tisk Jožica Mali SGP Tehnik Gor. predilnica Iskra Reteče Invalid, upok. LTH Kroj Šk. Loka Mornar Šk. Loka Galvanika Šk. L. LTH OL Alpetour Jelovica LTH OL SGP Tehnik LTH Kmet. zadruga Iskra Reteče ABC Loka Donit Medvode Sava Kranj LTH Limos Šk. Loka Odeja invalid, upok. Donit LTH LTH Iskra Železniki Nama Šk. Loka Kroj Šk. Loka Alpetour LTH Gor. predilnica ABC Loka Gor. predilnica ABC Loka nezaposlena Spekter Kranj LIO GRADIŠ LTH Iskra Reteče Gor. predilnica Goljat Andrej Gor. predilnica LTH ABC Loka Sodišče Gor. predilnica LTH Bandag DP Obrtnik LTH O L Gor. predilnica Iskra Reteče nezaposlen Nama Alpetour Sodišče Šk. Loka Šešir LTH Sava Kranj Kroj Šk. Loka LTH LTH nezaposlen Gozd. gosp. Iskra Reteče Nama Šk. Loka Sava Kranj Gor. predilnica Mesoizdelki Osn. šola Trata Gor. predilnica Šešir nezaposlen Tekstilindus LTH Alpetour Kroj Šk. Loka LIO Gradiš SGP Tehnik Peks Šk. Loka LTH LTH Toplarna I.j. 20 19 7 7 12 12 13 13 19 19 18 18 10 10 4 4 8 6 18 8 7 7 2 2 15 15 14 14 13 13 9 9 8 7 11 6 8 8 12 12 8 4 18 18 7 7 12 12 10 10 10 10 15 15 12 12 11 II 4 4 9 4 15 15 4 4 12 12 13 13 14 14 16 16 17 15 10 10 9 9 15 15 LTH Gor. Predil. ABC Loka Frr Kranj Varnost Kranj Jelovica Kmetij, zadr. LTH LTH LTH LTH 01 Zavod dr. razvoj Termo Šk. Loka LTH Alpetour Alpetour LTH Alpetour Alpetour LTH Jelovica Sava Kranj Mercator Kr. Varnost Kr. 7 7 Iskra Železniki 9 9 LTH 13 10 Limos Šk. Loka 8 7 Sava Kranj 9 9 Iskra Reteče 12 5 LTH 10 9 Iskra Železniki 11 U Gozd. gosp. 11 11 OŠC.Golar 11 1 Termo 6 6 LTH 11 11 Nama Šk. Loka 9 8 ABC Loka 2 2 Iskra-Reteče 12 12 Iskra Železniki 9 7 Jelovica 6 6 7 7 Gor. predilnica 7 6 LTH 3 3 11 11 nezaposlen 8 8 LTH QL 5 0 nezaposlen 6 0 507 9 Rant Helena 495 10 Alič Bernarda 491 11 Oblak Matjaž 485 12 Sever Helena 485 13 Rudolf Pavel 478 14 Jemec Dušan 475 15 Tufek Tatjana 469 16 Rupar Dragica 466 17 Završnik Suzana 450 18 Ivandić Ankica 447 19 Čehić Željko 444 20 Kunstelj Bojan 438 21 Matias Branko 423 22 Žagar Nada 420 23 Plazonić Blagiča 417 24 Pogačnik Sašo 406 25 Čukman Peter 405 26 Stojaković Drago 404 27 Smajlović Mirsad 395 28 Potočnik Irena 393 29 Dragojević Milovan 386 30 Skube Marko 378 31 Pavlović Ruža 374 32 Bečić Mirsad 373 33 Trivunović Savo 365 34 Galovič Marko 358 35 Jež Borka 356 36 Prša Ignac 355 37 SlejkoVida 343 38 Kokelj Robert 342 39 Sekernik Marjana 335 40 Maric Dragan 326 41 Hodžić Bajro 320 42 Šmid Marjan 317 43 Begić Nada 312 44 Kolenović Šemsa 310 45 Kerić Fikreta 288 46 Kamenčič Smail 280 47 Mlinar Joso 271 48 Rant Irena 270 49 Seferović Mirvad 260 50 Pipan Petra 253 51 Pratljačič Anto 250 52 Rupar Darko 227 53 Svetlica Dušan 153 54 Emeršič Franc 2 ČLANA: 558 1 Bozovičar Milojka 540 2 Jović Mileva 515 3 Krek Bernarda 480 4 Kolenko Dragica 477 5 Jesenovec Ana 470 6 Golar Sonja 452 7 Stajjć Predrag 451 8 Podraščanin Borko 435 9 Kaltak Zehrida 430 10 Šinkovec Danica 422 U Koplan Marija 420 12 Krajnik Maja 416 13 Bečić Remiz 377 14 Jašaragić Fikreta 372 15 Zadnikar Renata 359 16 292 17 220 18 1 ČLAN: 546 1 489 2 454 3 422 4 402 5 395 6 384 7 370 8 366 9 306 10 301 11 250 12 Mesec Zorislava Kos Goja Grgić Marko Kovijanic Vaso Špoljar Marjan Ozanič Igor Keber Ana Maric Dragica Dobravec Mihaela Seničar Janez Oblak Bernarda Bašić Almaze Sesek Tatjana Bradarič Milica Možina Mojca Godešič 11, Škofja Loka Žabja vas 11, Poljane Podlubnik 159, Škofja Loka Mestni trg 35, Škofja Loka Hotovlje 53, Poljane Klobovsova 7, Škofja Loka Novi svet 17, Škofja Loka Kidričeva c. 85, Škofja Loka Pod Plevno 5, Škofja Loka Podpulferca 3, Škofja Loka Stara Loka 71, Škofja Loka Partizanska c. 44, Škofja Loka Podlubnik 156, Škofja Loka Dobravšce 4, Gorenja vas Partizanska c. 43, Škofja Loka Novi svet 21, Škofja Loka Novi svet 17, Škofja Loka Groharjevo nas. 5, Škofja Loka Frankovo nas. 147, Šk. Loka Partizanska c. 42, Šk. Loka Partizanska c. 46, Šk. Loka Partizanska c. 41, Šk. Loka Frankovo nas. 45, Šk. Loka Klobovsova ul. 2, Škofja Loka Novi svet 13, Škofja Loka Partizanska c. 44, Škofja Loka Mestni trg 40, Škofja Loka Blaževa ul. 3/f, Škofja Loka Žabnica 38, Žabnica Frankovo nas. 42, Škofja Loka Trnje 2, Železniki Praprotno 11, Selca Koširjeva c. 3, Škofja Loka Podlubnik 154, Škofja Loka Frankovo nas. 74/a, Sk. Loka Selca 80, Selca Novi svet 13, Škofja Loka Gorenja vas 1, Škofja Loka Frankovo nas. 43, Škofja Loka Frankovo nas. 69, Škofja Loka Gorenja vas 1, Reteče, Sk. L. Podlubnik 152, Škofja Loka Na Plavžu 69, Železniki Podlubnik 153, Škofja Loka Reteče 72, Škofja Loka Podlubnik 140, Škofja Loka Novi svet 9, Škofja Loka Mestni trg 32, Škofja Loka Kidričeva c. 33, Škofja Loka Frankovo nas. 143, Šk. Loka Partizanska c. 4, Škofja Loka Hafnerjevo nas. 62, Škofja Loka Gorenja vas 122, Gorenja vas Kidričeva c. 62, Škofja Loka Frankovo nas. 46, Škofja Loka Reteče 119, Škofja Loka Frankovo nas. 45, Škofja Loka Godešič 81, Škofja Loka Cankarjev trg 7, Škofja Loka Podlubnik 160, Škofja Loka Podlubnik 160, Škofja Loka Jazbine 3, Poljane Frankovo nas. 69, Škofja Loka Na Plavžu 67, Železniki Hafnerjevo nas. 52, Šk. Loka Papirnica 2, Škofja Loka Podlubnik 158, Škofja Loka Gorenja vas 38, Škofja Loka Podlubnik 158, Škofja Loka Frankovo nas. 74/a Sk. Loka Frankovo nas. 157, Šk. Loka Demšarjeva c. 1, Škofja I^vka Spodnji trg 9/a, Škofja Loka Frankovo nas. 70, Škofja Loka Gorenja vas 21, Gorenja vas Partizanska c. 40, Škofja Loka prosilec(ka) zakonec Sku- v ob- pna čini Gor. predilnica Gor. predilnica 6 6 Nama Šk. Loka LIO Gradiš 0 0 ABC Loka LKC Lj. 8 8 Donit nezaposlen 1 0 Jelovica Termopol 5 5 nezaposlen nezaposlen 3 3 LTH nezaposlen 10 10 Šešir, Šk. Loka 22 22 Jelovica Kov. galanter. 7 7 LTH 10 10 LTH nezaposlena 7 6 LTH Kroj Šk. Loka 2 2 ABC Loka LTH 9 9 Cent. slepih Gor. predilnica 14 14 Gor. predilnica Gor. predilnica 20 20 Jelovica Merkur Kr. 6 6 Jelovica nezaposlena 3 3 Sava Kranj Gor. predilnica 7 0 LTH OL VVO Šk. Loka 7 7 Gor. Predilnica Jelovica 5 5 Alpetour Alpetour 7 4 Peks študentka 3 3 LTH 9 9 EGP Šk. Loka Alpetour 17 17 SGP Tehnik Univerza Lj. 9 9 Iskra JTS Kr. Gor. predilnica 2 0 Alpetour LTH OL 9 9 I. Zoran Rant Iskra Kranj 8 8 LekLj. nezaposlen 6 0 LTH Lunca Šk. Loka 4 4 Alpetour Alpetour 6 6 LTH LTH 5 5 EGP EGP 13 13 ABC Loka Delikatesa 10 10 LTH LTH 11 11 Kmet. zadruga LIO Gradiš 6 6 LTH OL 10 10 Iskra Rateče Iskra Reteče 9 9 LTH LTH 15 0 Iskra Železniki Gor. predilnica 3 3 Sava Kr. Iskra Reteče 5 0 Agroizbira Lj. nezaposlen 1 0 Sava Kranj LTH OL 10 4 LB GB Šk. Loka Mesoizdelki 6 5 LIO Jelovica Iskra Reteče 6 6 ELEKTRO KR. ABC Loka 9 4 OŠ I. Grohar 9 9 Alpetour 10 10 Jelovica 10 10 Gor. predilnica 10 10 Iskra Železniki 6 6 Goren. predilnica 5 5 LTH 6 6 Alpetour nezaposlena 9 8 VVO Šk. Loka 4 0 Kroj Šk. Loka 5 5 Iskra Reteče 26 0 UKC Lj. 1 0 Alpetour Donit Medvode 18 18 Iskra Železniki 11 U Iskra Železniki nezaposlen 6 6 LTH Alpetour 7 7 Iskra Rateče invalid, upok. 14 11 Sava Kranj nezaposlena 7 0 Gor. predilnica 19 18 inval. upokoj. 7 2 nezaposlen 15 15 upokojenka 20 11 Iskra Železniki 6 6 Jagoda Lj. 0 0 SGP Tehnik 17 12 upokojenka 32 0 Šešir 18 18 Iskra Železniki 3 3 Alpina 13 13 LTH OL 5 5 ŽELEZNIKI 5 ČLANOV: 303 1 Bašić Ramo 4 ČLANI: 428 1 389 2 384 3 378 4 347 5 323 6 290 7 287 8 3 ČLANI 402 1 315 2 1 ČLAN: 296 1 ŽIRI: Hašič Majda Šnuderl Davorin Jauševec Janez Avdulahu Marinka Pratljačič Franjo Gutić Hajliii Grgić Ilija Grgić Marko Pratljačič Jozo Dobravec Daniel 4 ČLANI: 500 1 Ogrin Majda 3 ČLANI: 484 1 Kramperšek Robert 467 5 Vidmar Olga 452 2 Pustovrh Irena 423 3 Bogataj Iztok 351 4 Potočnik Ida 2 ČLANA: 481 1 Kržišnik Mihaela 472 2 Semič Helena Na Kresu 22, Železniki LTH Iskra Železniki 9 9 Dolenja vas 50, Selca Iskra Železniki Iskra Železniki 9 9 Trnje 18, Železniki Termo Niko 7 7 Na Kresu 18, Železniki Iskra Železniki Alples 12 12 Na Kresu 11, Železniki Niko Niko 14 14 Racovnik 35, Železniki LTH OL Niko 11 11 Na Plavžu 7, Železniki Niko ABC Loka 9 9 Racovnik 35, Železniki Niko Niko 14 14 Racovnik 35, Železniki Niko Niko 11 11 Racovnik 8, Železniki LTH ABC Loka 6 6 Na Kresu 10. Železniki Niko Niko 5 5 Na Plavžu 29, Železniki Iskra Železniki 3 3 Mrzli vrh 6, Ziri Alpina Kovinar. Vrhnika 5 5 Mladinska 11, Žiri Alpina Alpina 7 7 Trebija 50, Gorenja vas Kokra Kr. nezaposlen 8 6 Zupančičeva ul. 3, Žiri Alpina Mercator Idrija 6 6 Partizanska c. 11, Žiri Termo Alpina 4 4 Fužine 7, Gorenja vas Alpina Alpina 3 3 Jezerska ul. 24, Žiri Alpina 8 8 Pot na Ledinico 14, Žiri Alpina 6 6 Petek, 6. septembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. stran GLAS Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj svetuje Zavarovani v šolo in v šoli Na nesreče In nezgode neradi mislimo, še posebej pa nas prizadenejo, kadar se zgodijo otrokom. V takšnih primerih je moč posledice vsaj delno gmotno omiliti z nezgodnim zavarovanjem. Tudi letos je Zavarovalnica Triglav poskrbela, da se tudi v tem šolskem letu učenci lahko nezgodno zavarujejo pod ugodnimi pogoji. To zavarovanje pa je letos moč skleniti tudi v vrtcih. Zavarovanje otrok v vrtcih učencev, dijakov je v Zavarovalnici Triglav najcenejša oblika nezgodnega zavarovanja. Ob nezgodah pa v celoti ustreza zavarovalni zaščiti tem zavarovancem. Premije so nizke, jamstvo široko in izplačila so hitra. Najpomembneje pa je, da Zavarovalnica Triglav nudi gmotno pomoč takrat, ko jo v nesreči, ki nas je prizadela, najbolj potrebujemo. V gorenjskih šolah pa tudi v vrtcih to zavarovanje že dobro Poznajo. Lahko bi rekli, da ni šole, ki takšnega zavarovanja ob začetku šolskega leta ne bi sklenila. Sicer pa, kot pravijo v Zavarovalnici, je namen tega zavarovanja dvojen. Po eni strani naj ob nesreči ublaži posledice, hkrati pa je pomembno spoznavanje pomena nezgodnega zavarovanja že pri mladih. Z majhno premijo, ki jo je treba Plačati v začetku šolskega leta, so malčki v vrtcih, učenci, dijaki zavarovani celo šolsko leto in tudi med počitnicami, ne glede na to, kje se jim pripeti nezgoda; doma ali v šoli oziroma v vrtcu. Vršilec dolžnosti vodje oddelka osebnih zavarovanj v Območni enoti Kranj Janez Bukovec, ugotavlja, da izplačila odškodnin iz tega zavarovanja vsako 'sto presegajo vplačila oziroma Premije, vendar vzgojni pomen tega zavarovanja ta "riziko" odtehta. "Letos pri tovrstnem zavarovanju, kar zadeva pogoje pri jamstvu in izplačilih... ni posebnih sprememb. Spremenili smo le višino zavarovalnih vsot in s tem tudi premije. Pa za 10 odstotkov smo na primer pri dnevnih odškodninah pocenili lanski cenik. Lani je bila namreč ob premiji 200 dinarjev znašala dnevna odškodnina 200 dinarjev, letos pa je ob premiji 200 dinarjev dnevna odškodnina 220 dinarjev." Starši se bodo zdaj, ko so v šolah in vrtcih že dobili vsa pojasnila in razlage za sklenitev zavarovanj, lahko odločali med štirimi zavarovalnimi vsotami in premijami. Res je, da je na začetku šolskega leta (zdaj, ko je čas ozimnice, pa sploh) pritisk na družinske blagajne največji, vendar navsezadnje letne premije niso tako visoke, če upoštevamo, da je potem dnevna odškodnina celo večja, kot znaša celoletna zavarovalna premija. To dnevno odškodnino pa učenec oziroma otrok v vrtcu dobi za vsak izgubljeni dan zaradi nezgode. O sklenitvi tega zavarovanja pa se je treba odločiti hitro, posebej pri tistih šolarjih, ki so letos prvič sedli v šolske klopi in jim je čas začel meriti šolski zvonec. In morda ob razmišljanju in odločanju ZA takšno nezgodno zavarovanje lahko "pomaga" tudi mnenje, za katero smo mimogrede povprašali učiteljico 2b razreda osnovne šole Simona Jenka - Enota Center v Kranju gospo Vero Žagar: "Nezgoda resnično nikdar ne počiva... Tovrstno zavarovanje pa ne le da nesrečo ublaži, marveč med mladimi spodbuja razmišljanja, kako se je pred nesrečami treba tudi na ta način obvarovati oziroma jrh omiliti..." Zato razmislite! Tudi to šolsko in nezgodno zavarovanje v vrtcih sodi v prizadevanje Zavarovalnice Triglav: Ker življenje potrebuje varnost...! MALI OGLASI STRAZIŠCE, tel.: 311-600, Križnarjeva pot 4 Uredite si vrt z našo pomočjo. Drevesnica PINO vam nudi Pestro izbiro drevja in gr-movnic s celotno izvedbo del. Obiščite nas! Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj alples strojegradnja 64228 Železniki, Slovenija, Jugoslavija telefon (064) 67-121, telex 34557 yu alples telefax (064)66-153 PROIZVODNI PROGRAM horizontalne razrezovalke stroj za izdelavo moznikov hidravlične dvižne mize krožne žage večnamenski vrtalni rezkalni stroj stroj za izdelavo okroglih palic dvojna prirezovalka razni transporterji @217-960 APARATI STROJI Ugodno prodam novo etažno PEČ Emo central, moči 24 KvV in TER MOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW. Starovaška 16. Žiri 13696 Prodam industrijsko GUMBNI ČARKO Singer. ® 40-342 13743 Prodam ŽAGO za razrez kovin, znamke Klanger. ® 40-342 13746 Prodam manjšo STRUŽNICO nemške izdelave, -g 40-342 13748 Prodam TROSILEC hlevskega gnoja TG 35. ® 695-138 13799 Prodam TRAK za gnoj in PEČ za centralno ® 42 712 13805 Zamrzovalno SKRINJO Danfoss kompresor - 300 litrov, prodam. Cena 7.000,00 din. Aleš, C. 1. maja 33, Kranj, ® 328 510_13809 Prodam star šivalni STROJ Pfaff 31. ® 242 556__13834 Prodam jahalne HLAČE in ŠIVALNI STROJ, ® 218 729 13839 orenje Ame-13850 Prodam barvni TV, G tist. ® 42-382 VAŠ DENAR BO VREDEN VEČ?! Radiatorji JUGOTERM tip 22: L (mm) H - 650 H - 900 400 = 1.006.10 1.392.70 600 = 1.508.60 2.088.10 800 = 2.011,20 2.784,50 1000 = 2.513,70 3.479,90 1200 = 3 016.30 4.176,20 Oljni gorilci THYSSEN TU 3 (V) a = 17.900 (21.900) KOV. CISTERNE 1000 - 3000 L od 5.300 do 9.100 brez P. D. TER OSTALI INŠTALACIJSKI MATERIAL! •Cr 5 -h £ POPUST ZA TAKOJŠNJA PLAČILA! OMEJENE KOLIČINE - POHITITE 1 ELTRON d. o. o: ŽABNICA 68, tel. (064) 44-539 Prodam glasbene komponente. ■g 57-977_13852 Prodam barvni TV Grunding. ® 57-977_13853 Prodam hladilno SKRINJO, 380 litrov, malo rabljeno. Cena 300 DEM. Informacije na ® 82-801 OVERLOCK Pfaff, nov, z garancijo, prodam. ® 215-650_13869 Prodam SILOKOMBAJN za koruzo. ® 802-224_13877 Poceni prodam rabljeno PEČ TVT, 30 KvV, kombinirano olje - drva. ® 217-174_13894 Ugodno prodam barvni TV, 51 cm, star 3 leta -g 216-625_13918 Prodam PC/XT 640 KB, 20 MB. Lo-zar, Rožna dolina 19, Lesce T3937 Prodam CAMCORDER Blaupunkt, video 8. g 631-013_13973 Prodam PISALNI STROJ Unis TBM Deluxe® 43-127 13979 Prodam nov SESALEC za prah 1.000 W Iskra, ® 84-354 13985 Prodam novo, 380-litersko zamrzovalno SKRINJO. ® 83-093 13988 Prodam SYNTHESIZER Yamaha DSR 2.000. ® 46-137_13989 Prodam AVTOMAT za brušenje tračnih žag. Pintar, tap 65-038 Prodam PC AT RAČUNALNIK še v garanciji, ® 632-045_13996 V najem dajem STROJE za izdelavo moznikov. ® 46-234 13997 Ugodno prodam POMIVALNI STROJ Zanussi® 217-107 1 4014 Prodam 50-literski, viseči BOJLER. ® 42-575_14018 Prodam nov APARAT za kavo Bar- caffe. ® 620-655_14019 Prodam 4-nitni OVERLOCK Sin-ger. ® 58-367_14025 Poceni prodam 2 CB RADIO PO STAJI, ® 66-848_14027 Prodam PRALNI STROJ Gorenje za 4.000,00 din. ® 633 -461 14038 STROJ za izdelavo opaža in JEEP deisel, prodam, ® 50-006 14049 Ugodno prodam etažno PEČ, 12.000 kalorij® 83-047 14050 Prodam barvni TV Gorenje, nov ekran, cena po dogovoru "8? 51-870 14067 Prodam PRALNI STROJ Gorenje in črno bel TV. Pelko, Kokrški log 15, Kranj 14081 Prodam 80 literski ležeči BOJLER Gorenje. Gradnikova 119, Radovlji-ca, Vukotič_14097 Prodam AGREGAT, 2 KVV in ČR-PALKO Tomos. ® 329-145 14098 Ugodno prodam novo PEČ za cen-tralno ogrevanje Standard 35 TVT z bojlerjem (kombinirano) ® 45 088 14111 Prodam 2 zamrzovalni SKRINJI, PEČ na drva, dele za ATX, PRALNI STROJ in ČISTILEC Fiseldem ® 213-441,zvečer 14129 ELEKTROMOTOR 7.5 KVV, 2.800 obratov, ugodno prodam. ® 061/841-284 • 14136 Prodam MOTOKULTIVATOR Honda 620, nov s priključki. ® 51 -038 Prodam 323-021 PRALNI STROJ ® 14142 Prodam rabljen betonski MEŠA-LEC Kavar, Križe, ® 57-638 14145 Prodam barvni TV »Montreal«, ekran Toshiba ®631-784 GRADBENI MATERIAL Prodam 3.000 kosov nove strešne OPEKE® 65 883__13803 ŠALONITKO, 60 x 40 cm, rabljeno, poceni prodam. ® 328 270 13815 UGODNA PRODAJA gnojila KAN po 4.90 din/kg in vreč za krompir pri AGROPROMET Plevel Cerklje, tel.: 42-366 POZOR! Po 15. 9. 91. kličite novo tel. št. 421-283 Prodam DESKE in PLOHE, lahko pa tudi LETVE za ostrešje. Možna dostava. ® 51 014 13827 Prodam 8 kub. m. trdega TERVO LA, 2 klasa. ® 218-649 13831 Prodam smrekov OPAŽ in ČEBRE, 100 litrov. ® 43-489 13844 Prodam 70-164 smrekove PLOHE ® 13858 Prodam LES za ostrešje brunarice, 5 x 7 cm. ® 58-031_13867 Prodam belo silikatno OPEKO, 700 kosov -ar 45-235_13903 Prodam 3 kub. m. MIVKE, ® 631-420_13906 Prodam suhe smrekove in borove OBLOGE (opaž) za oblaganje stropov, sten ali zunanjega napušča ter ladijski pod. ® 64-103 13930 Prodam LATE za kozolec. ® 622-629__14004 Prodam "ŠPIROVCE", 10 x 12 x 600 cm® 68-650 14022 Prodam PUNTE in BANKINE ® 40-677__14082 Prodam STREŠNO OPEKO, rablje-no, ugodno. ® 43-358 14089 Prodam večjo količino kvalitetnega, hrastovega, lamelnega PAR KETA. Koselj, Zg Duplje 91, ® 47-346 14116 Prodam aluminijaste ŽLEBOVE, betonsko STREŠNO KRITINO - za-reznik in špičak. ® 242-149 14132 IZOBRAŽEVANJE Profesorica INSTRUIRA in PREVAJA Angleščino ® 78-911 Uspešno INSTRUIRAM matematiko, in fiziko. ® 327-705 14023 Tujka INSTRUIRA in PREVAJA nemščino ® 312-520 14024 KUPIM Zazidljivo PARCELO v Kranju ali okolici takoj kupim za gotovino. $ 802-667_13775 Kupim orehovo, češnjevo, jeseno-vo ali hruškovo HLODOVINO. Ba-bič, ® 70-007_ 13784 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Vasca 6, Cerklje 13810 Kupim domače ŽGANJE, ® 802-224_13879 Kupim PLUG za TV 18. ® 622-418 LOKALI Vpeljano GOSTILNO damo v najem. ® 324-928, zjutraj 13816 V najem oddam prostor za LOKAL, 31 kvad. m., za vse dejavnosti razen gostinstva, na Kidričevi ul. v Kranju Šifra: KIDRIČEVA 13886 Na Jesenicah prodam 3 lepa, zidana SKLADIŠČA. Možnost preureditve v obrtne delavnice. Prodam tudi 2 GARAŽI® 75 404 13953 Prodam opremljeno TRGOVINO. ® 327-553 13967 MOTORJI KOLESA Prodam moped TOMOS 14 M, dobro ohranjen. ® 40-342 13739 Prodam moped TOMOS Kolibri, nevozen. ® 40 342 13740 Ugodno prodam BT 50, zelo leRO ohranjen. ® 46-130 14037 Prodam dobro ohranjen MOTOR ARN 4. ® 633-717_14048 Prodam moško KOLO Rog Mae-stral. ® 65-741_14062 Prodam PONY EXPRESS in rezer vne dele za BMW 2002 ® 48 617 Prodam VESPO Mery 4, 49 kub cm, letnik 1990, 1 200 km, cena 1.000 DEM. Lahko tudi zamenjam za videorekorder ali kamkorder. ® 324-281 14075 Prodam VESPO 205 X, Tetnik 1987, cena 1600 DEM ® 21-702 14096 OBVESTILA Želite spremeniti svoje stanovanje - nudimo Vam izdelavo in montažo LAMELNIH ZAVES. ŽALUZIJ in ROLET Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, ® 43-345, delavni ca ali 061/50-720 11670 HRUŠKE za vlaganje, JABOLKA in SODE za namakanje sadja, lahko dobite vsak dan od 8 do 18 ure. C. 4 maja v Kranju, ® 324-979 ROLETE, ŽALOZIJE ter lamelne ZAVESE izdelujemo, montiramo, poprevljamo in kompletno obna vljamo. ® 216-919_13794 Iščem PEČARJA ža oblaganje stopnišča s klinkerjem (Golob - Tržič). ® 41-688_13825 Sem upokojena gostinka. Iščem kakršnokoli DELO za nekaj ur na dan® 218-598_13829 Za že vpeljane skupine ali akvizi-terje NUDIMO najboljše pogoje za izreden artikel. ® 329-010 13888 ČISTIM itisone in sedežne garniture.® 218-433_13907 ZIDARSKA, FASADNA DELA opravimo hitro, solidno in poceni. ® 325-265_13915 Za posojilo 15.000 DEM vam nudim PARTNERSTVO. ( predelava zdravilnih zelišč). ® 217 891 Hišni sveti! Kvalitetno ČISTIM bloke. ® 329-888_13942 PRODAJA artikla za vsak dom. Plačilo takoj!® 323-147 13972 Sprejmem ZIDARSKA DELA v okolici Kranja. ® 326-738 13974 VODIMO poslovne knjige firm. Po gačar, Alpska 7, Bled 13987 ČISTI M itison, tapison in sedežne garniture. ® 632-437_14020 Po konkurenčnih cenah vam nudimo dopoldansko in popoldansko MALICO z dostavo. ® 632 660 Zaradi zdravstvenih težav iščem realno, vedro žensko za občasno ali vsakodnevno nekajurno DRUŽ BO in sprehode 60-ietni materi. Plačilo in ostalo po dogovoru ® 77-369_14085 Naročite ROLETE: žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata. ® 75-610 _14099 Iščem upokojenca za OBČASNA DELA na vrtu od Kranja do Zg Bi ten).® 312-277_14107 MLADINSKI PLES v delavskem domu se prične v petek in soboto 6. in 7. septembra 1991 ob 20. uri. 14114 Po naročilu ŠIVAM otroške in ženske hlače in krila. ® 241 389. po 20. uri 14135 Prodam moped TOMOS Silver bu- OSTfll fl let. ® 40-342, zvečer_13741 VJmi^*iw Prodam dobro ohranjen APN 6, le tnik 1986. ® 79 61 1 13776 Prodam MIZO za namizni tenis. ® 40-342 13742 Prodam APN 6, 5 prestav. ® 620-177, zvečer_13786 Kupim MOTOR Husquarna 250 motokros, lahko v okvari, letnik od 1980 do 1983 ® 622-855 13798 Prodam ATX 50, 2 200 KM, bele barve. ® 692 508__13804 Prodam VESPO PX 200 E, letnik 1983.® 211-430 13820 Prodam dobro ohranjen, 4 leta star APN 6, vožen 1 leto. Ogled vsak dan popoldan, Golnik 87 Po ugodni ceni prodam skoraj novo žensko KOLO Maraton Lux. ® 324-014, dopoldan_13876 Ugodno prodam APN 6, Lahovče 17, Cerklje_13959 Prodam žensko in otroško KOLO ter POSTELJICO.® 211-038 Prodam dirkalno KOLO Junior, na 5 prestav ® 68 643 14000 Prodam žensko GORSKO KOLO, skoraj novo. ® 326-712 14001 Prodam MOPED Tomos Silver Bu-let ® 40 342, zvečer__14028 Prodam MOTOR 200~ D z^oiaT menti. ® 48-067 14032 Nudim ŠTIPENDIJO za srednjo kovinarsko in cestnoprometno šolo, smer orodjar. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. ® 241 613 13773 Prodam italijansko mizarsko KOM BINIRKO, staro 5 let, 6 operacij. ® 061/614-768 13791 Prodam kamp~"PP7lKbLICO, 3 + 1. za 55.000,00 din. ® 41 675 13800 Prodam JEANS BLAGO, uporabno na obe strani. ® 218-823 13806 Prodam GAJBICE za jabolka in krompir. Frelih, Posavec 64, Pod-nart_13818 Prodam avtomobilsko tovorno PRIKOLICO. ® 43 187 13833 Prodam otrošk i AVTOSEDEŽ Jer ko. ® 70-075_13843 Prodam stare masivne SKRINJE. ® 211-002__13846 Ugodno prodam SODOVE za namakanje sadja ® 70 090 13849 Poceni prodam Klip Klap ORO-DJE_® 57-977 13851 V najem oddam GARAŽO pri ne botičniku. Najemnina 50 DEM mesečno. ® 218-880 13889 V SODELOVANJU S FIRMO pOLZ-HER ~~) VAM pp ■ KONKURENČNIH CENAH NUDIMO • ročno električno orodje • vertikalne razrezovalke • robne furnirke zatezne ročice GLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 6 septembra 1991 PRAVI NASLOV ZA LJUBITELJE ITALIJANSKE KUHINJE z novo dopoldansko ponudbo malic (od 10. -12. ure) ter dnevno svežimi morskimi speciali-tetami Kranj, J. Platiše 17, tel.: 324-116 Odprto: od 10. - 24. ure, sobota od 12. - 24. ure, nedelja zaprto VIDEOKASETE, cirka 300 kosov, s filmi, prodam ® 312-277, od 6. do 14 ure 13904 Prodam PRIKLJUČEK za izdelavo ladijskega poda do širine 15 cm. ® 68-047_13916 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in STAJICO. ® 46-489 CISTERNO za kurilno olje, pro-dam, 1500 litrov. ® 241-006, zvečer_13925 Prodam novo MIZO za namizni te-nis. ® 217-044_13933 Prodam VŽIGALNIKE, primerne za reklamne napise. Minimalna količina je 100 kosov. ® 063/783-232 Prodam več novih strojenih teleč-jih KOŽ. ® 79-063_13961 Ročno pletem PULOVERJE vseh vrst. ® 218-062_13965 Belo litoželezno KAD poceni prodam. ® 49-436 13980 Prodam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. ® 324-457 14009 Prodam usnjeno NAPO, 21 kvad. m ® 57-770_14010 Prodam sveži CVETNI PRAH. ® 79-823 po 20 uri _ 14017 Prodam ali oddam GARAŽO na Planini v Kranju ® 213-259 14026 TRIMLET - "ripstol" Elan prodam. ® 214-682_14029 Prodam otroški športni VOZIČEK. ® 214 682 14030 Prodam svilene NAŠITKE Bart Simpson® 214-682 14031 Prodam VIBRATOR za beton. ® 48-067_ 14033 Prodam ZAPRAVLJIVČEK, Glinje 8, Cerklje 14034 Prodam KAD, 600 litrov, za namakanje "gare". ® 633-261 14039 Prodam diatonično HARMONIKO po izbiri ® 622-418_14044 Prodam opremljeni POSTELJICI in STAJICO ® 324-574_14045 Štiri GUME Hilife, 155/13, prodam. ® 79-484_14053 Prodam 1 -nadstropni planinski POGRAD® 78-823_14055 Prodam gradbeno DVIGALO Šut-na 79, Žabnica 14060 Ugodno prodam kamp PRIKOLICO Adria. ® 326-530 14064 Prodam BRUNARICO, 3 x 4 v Se-benjah, nova hiša poleg skakalnice. ® 58-152 od 17. od 19 ure Nov ŠTEDILNIK na trda goriva (beli - desni) prodam. ® 324-886 Prodam rabljeno SALONITKO ® 31 1 -452_14076 Ugodno prodam SVILO, ročno slikano. ® 18 823_14104 Prodam 50 litersko STISKALNICO za sadje® 324-418_14121 Prodam električno KITARO Eko in ojačevalec Cibes ® 46 030 14137 PRIDELKI_ Prodam jedilni in krmilni KROM PIR ® 70-164 13857 Prodam drobni KROMPIR in jedilni krompir za ozimnico ® 802 726, Žirovnica 57 13859 Prodam KROMPIR Igor po 5 din in krmilni krompir po 2 din. Sp Brnik 61, Cerklje_13885 Prodam RDEČO PESO, cena 15 din za kg in drobni KROMPIR, cena 2 din za kg ® 43-483, Luže 6, Šenčur * 13901 Prodam dTobni KROMPIR ® 42-954 _ 13938 Prodam ali menjam semenski KROMPIR. ® 45-532_14012 Prodam jedilni KROMPIR Igor, primeren za ozimnico. ® 44-509 POSESTI Prodam zazidljivo, komunalno urejeno PARCELO v Kranju - Čirče, 700 kvad metrov. Šifra: 50.000 DEM_13774 Prodam adaptirano stanovanjsko HIŠO v Javorjah pod Starim vrhom. Informacije na ® 311-362, od 15. do 17. ure 13919 Kupim PARCELO na Bledu Poga-čar, Alpska 7, Bled 13986 Staro HIŠO prodam. Končan, Racovnik 8, Železniki 13998 Prodam HIŠO v Rogaški Slatini za 70.000 DEM. ® 216-096 14008 Prodam nedokončano HIŠO z veli-kim vrtom. ® 74-251 14016 PRIREDITVE Glasbo za ohceti nudi duo ® 421-828_13946 OKTOBERFEST za 500 din in 30 DEM. ® 50-882_14052 RAZNO PRODAM Prodam 2 zimski GUMI z obroči 14 col, več obročev z gumami ali brez 14 col, 2 HLADILNIKA za Škodo 110 R Cupe, nove PLATINE in nove AMORTIZERJE za Škodo ter več SAMONAPAJALNIKOV za kokoši. Bidovec, Srednja vas 7, Golnik_ _ Ugodno prodam 2 kub. m. jeseno-vih PLOHOV, 2.5 in 5 cm ter tračno ŽAGO za razrez hlodovine, z listi. Kristan, Hlebce 30, Lesce 13736 Ugodno prodam HLADILNIK z zmrzovalnikom, ŠTEDILNIK in sta-ro SPALNICO. Tenetiše 19, Golnik Prodam KOZE, bele pasme, ELEKTROMOTOR, 5.5 kvV, 2.800 obratov na minuto,ŠIVALNI STORJ Bagat elektronik