Seji sveta in skupščine KS Selo
Na skupni seji so se tokrat zbrali člani sveta in komiteja za SLO in DS. Reševali so nekatere kadrovske, organizadje in vsebinske zadeve glede delovanja sistema SLO in DS v naši KS. Pri tem sta se največ an-gažirala predsednik sveta Milan Zaviršek in podpredsednik komiteja za SLO in OS Ante Uravič. V nadaljevanju so se člani sveta ozrli na delo krajevne samouprave in ugotovili, da nekatere komisije sveta ne delajo, oziroma niti ne obstajajo. Predvsem so to komisije za kulturo, za šport ter za vzgojo in izobraževanje. Nekaj članov sveta se je /adol-žilo za čimprejšnje konstituiranje teh komisij. Pri obravnavi finančnih zadev krajevne skupnosti so člani izrazili kritiko.Toplarni in Tiskami Jožeta Moškriča, saj se obe delovni organizaciji izmikata v sporazumu ugotovljenim dolžnostim glede financiranja prioritetnih nalog v iuLi KS. Nadalje so navzoči pozvali vse družbenopolitične organizacije, družbene organizadje in društva v KS, naj najkasneje do konca aprila predložijo svetu svoje delovne programe in finančne načrte. Imeno-vali so podpisanega za stalnega dopisnika iz naše KS za Našo skup-nost, obravnavali problematiko športnega igrišča med Zakotnikovo in Kajuhovo ulico (o tem širše v posebnem članku) ter sprejeti informa-djo Staninvesta, da prostorov bifeja V VU Partizan ne bo odstopil OO ZSMS (tudi o tem širše v posebncm članku).
Precej živahnejše je bilo na seji skupščine KS. Najbolj je razpravljalcem dvignil tempera-turo še vedno nerešen problem onesnaževanja okolja s strani Toplarne. Krajani Sela se zave-dajo pomena toplarne za Ljub-Ijano, vendar njene nepravilnosti sami najbolj čutijo in se počutijo oškodovane  in  prevarane.  Če
temu dodamo še to, da na skupš-čini ni bil prisoten delegat iz To-plarne (le-ta ima stalno svoje de-legatsko mesto v skupščini KS), potem res lahko razumemo ra-zburjenost in nezadovoljstvo krajanov. Ob koncu razprave so prisotni zadolžili podpisanega, da intervjuvam vodjo razvojnega sektorja v Toplarni o trenutni in
bodoči situaciji Toplarne ter da intervju objavim v Naši skupno-sti.
Nadalje so krajani obravnavali finančno poročilo za leto 1983 in načrt za leto 1984. Najbolj se je razvnela razprava ob problema-tiki (ne) delovanja temeljnih de-legacij. Pri večini delegacij se akutno pojavlja nesklepčnost na sejah ter vidna apatičnost kraja-nov in neodzivnost na vse pro-bleme. Pri razčlenjevanju vzro-kov take neaktivnosti so prisotni poudarili predvsem dvoje. Več kot znana je ugotovitev o preob-širnosti in nerazumljivosti gradi-va, ki delegate kvečjemu odbija. Poleg tega delegate vse bolj ob-daja občutek nemoči, ^aj se ne morejo znebiti občutka, da samo potrjujejo že naprej od birokra-cije predvidene rešitve. Najbolj viden rezultat nemoči odločanja je v tem, da Toplarna stoji tam, kjer pač stoji, to pa je absolutno preblizu urbanega okolja (do-dajmo, da so jo najprej hoteli graditi celo v Vodmatu), še bolj pa v tem, da krajani nimajo mož-nosti vpliva na situacijo znotraj Toplarne, medtem ko je obratni vpliv ogromen. Ta  razlog ima
verjetno največjo težo pri odlo-čitvi krajanov, da več ne bodo »odločali«.
Druga ugotovitev pa je spod-budnejša: prisotni na skupščini so bili tudi samokritični. Kritizi-rali so svoj postopek evidentira-nja, kandidiranja in volitev v de-legacije in samoupravne organe. Mnogi delegati so bili malodane prisiljeni v kandidaturo (tudi kar po telefonu) ali pa jih sploh nihče ni nič vprašal!? Taka kadrovska politika nas lahko pripelje samo tja, kjer smo zdaj, so ugotovili krajani na skupščini, ki je bila tudi sama — nesklepčna. To je verjetno zadostno opozorilo za vse DPO v KS, da časa ne gre več izgubljati.
Krajane torej res lahko raziP memo v njihovih tegobah in neaktivnosti, vendar na eno vprašanje si pa le moramo odgo-voriti skupaj z njimi: Mar nista prav naša apatičnost in neaktiv-nost voda na mlin tistim, Irf bi radi odločali namesto nas in nas vrteli okoli svojega malega prsta?
BORIS KONONENKO