Za uresničevanje nalog iz resolucije o stanovanjskem gospodarstvu so dali sistemske rešitve trije zakoni. Vsak zakon podrobno urejuje določeno področje stanovanjskega gospodarstva.
Zakon o programiranju in financiranju stanovanj
Poudarek zakona Je v tem, da delovnl IJudJe in občani samostojno z družbenlml dogovorl In samouprav-nlml sporazumi zagotavljajo fn združujejo sredstva za stanovanjsko gradltev.
Do izida tega zakona je bil s prvotnim zakonom določen 4% stanovanjski prispe-vek, ki ni upošteval pogojev in možnosti gospodarjenja organizacij združenega dela, kar je povzročalo, da so nekatere odvajale premalo sredstev, druga pa preveč. Ta enotno določena stopnja ni upoštevala go-spodarskih gibanj in velikega porasta cen gradbenih storitev. Posledica tega je bil ve-lik nezadostno vzdrževan stanovanjski sklad in tudi zmanjšan fizični obseg grad-nje stanovanj.
Tako je postalo nujno, da se tak način nadomesti v skladu z razvojem samouprav-nih družbenih odnosov v novo obliko sa-
moupravnega sporazumevanja m dogovar-janja delovnih ljudi samih.
Pomembna novost tega zakona je skla-dno z uvajanjem ekonomskih odnosov v stanovanjsko gospodarstvo tudi uvajanje družbene pomoči, da bi tako zaščitili po-sebno kategorijo občanov, ki si stanovanj-skega vprašanja sami ne morejo reševati. Tudi do sprejetja tega zakona je družbena skupnost podpirala take družine in občane, vendar pomoč ni bila zadostna niti sistema-tična, kar je privedlo do težke stanovanjske situacije. Da bi se sredstva družbene pomo-či dejansko uporabljala za ta namen, so občine za svoja območja ustanovile solidar-
nostne sklade.
Zakon uvaja načelo usmerjene in usklaje-vane gradnje po republiki in občini. To na-čelo se pokaže zlasti, ko družbenopolitične skupnosti sprejemajo svoje družbene načr-te, prostorske načrte, srednjeročne progra-me stanovanjske graditve in druge ukrepe, da bi zagotovile hitrejše zadovoljevanje ob-čanov in smotrni razvoj naselij in mest.
; S tem zakonom je bilo prvič uvedeno namensko zbiranje sredstev za raziskoval-no delo v stanovanjskem gospodarstvu, da bi tako dosegli sistematično in trajno razi-skovalno delo ter s tem zagotovili družbeno gospodarnejšo graditev. Raziskovalno delo
v stanovanjskem in komunalnem gospo-darstvu se financira po 27. členu Zakona o programiranju in financiranju stanovanj-ske graditve in sicer 1 % sredstev za družbe-no pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Programiranje stanovanjske graditve je postalo obvezno za vse družbene subjekte, za občino in za republiko. S sistematičnim načrtovanjem stanovanjske graditve na vseh ravneh se je postopoma odpravljala nenačrtnost in nepovezanost prizadetih de-javnikov, ki sta povzročali neracionalno graditev.
SR Slovenija usmerja razvoj stanovanj-skega gospodarstva s srednjeročnimi druž-benimi načrti razvoja. Pri izdelavi načrtov upošteva predvideno povečanje narodnega dohodka in življenjske ravni, potrebe go-spodarstva, urbani razvoj in potrebe po hi-trejši graditvi stanovanj.
Občina usmerja na svojem področju sta-novanjsko graditev s programom. Sprejme ga za dobo, ki ne sme biti krajša od petih let. Program stanovanjske graditve obsega: ugotovitev stanja stanovanjskega gospo-darstva v občini, izhodišča za izdelavo tega programa, programsko zasnovo stanovanj-ske graditve ter časovne stopnje za uresni-čevanje programa.
Organizacije združenega dela sprejmejo s
splošnim aktom program za reševanje sta-novanjskih potreb svojih delavcev, solidar-nostni stanovanjski skladi pa program družbene pomoči.
Vsi programi so sprejeti za dobo, za kate-ro je sprejet občinski program stanovanj-ske graditve.
Sistem financiranja stanovanjske gradi-tve je precej razčlenjen predvsem zaradi velikega števila subjektov financiranja in razdrobljenosti virov financiranja. Namen sistemskih rešitev v tem zakonu je, da se glede delitve dohodka, ki ga ustvarjajo or-ganizacije združenega dela in druge organi-zacije, upoštevajo njihove samoupravne pravice ter se zagotovi koncentracija kapi-tala in integracija financerjev na osnovi sa-moupravnega odločanja.
Temeljne smernice za financiranje je po-dala že resolucija o nadaljnjem razvoju sta-novanjskega gospodarstva, zakon je uvedel na področju le nekatere spremembe.
Tako naj zagotavljajo sredstva za stano-vanjsko graditev:
Delovni ljudje in občani, ki kot stano-vanjski interesenti lahko gradijo, kupujejo ali rekonstruirajo stanovanje ali stanovanj-ske hiše z lastnimi sredstvi in s posojili. V zasebno last dobijo stanovanja povsem z lastnimi denarnimi sredstvi. V dosedanji praksi je tak način bil izjema, ne pa pravilo. Raven osebnih dohodkov in visoke cene stanovanj naravnost narekuje, da družba pomaga občanom z dodatnimi sredstvi v obliki posojil ne glede na to, če grade in kupujejo v zasebno last. Kako intenzivna je ta družbena pomoč je odvisno od poveča-
nja narodnega dohodka in življenjske rav-ni. Družbene pomoči so deležni lahko samo občani, ki stanovanjsko graditev vključuje-jo v okvir občinskega programa stanovanj-ske graditve, drugi, ki se v program ne vključijo, dobijo posojila pod manj ugodni-mi pogoji. Poudariti je treba, da posojiloje-malec pridobi posojilo le ob lastni udeležbi.
Organizacije združenega dela na osnovi samoupravnega sporazuma določijo odsto-tek sredstev za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč. Ta sredstva vlagajo v svo-je sklade za skupno porabo in sicer ob vsa-kem izplačilu osebnih dohodkov od skup-nega zneska sredstev, iz katerih plačujejo prispevke. Po dosedaj veljavnih predpisih je bila natanko določena višina sredstev za stanovanjsko gospodarstvo z zveznim za-konom. Novost zakona je da predpiše naj-nižji prispevek občina z odlokom, Ce orga-nizacije ne določijo najnižjega odstotka sredstev s samoupravnim sporazumom.
Tako bodo vse organizacije izločale po-trebna sredstva neposredno ali na podlagi normativnega akta.
Sredstva organizacij združenega dela za stanovanjsko gospodarstvo se delijo:
a)  Sredstva za družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu. Ta prispevek je zavezana plačevati tudi tista organizacija, ki izvaja sanacijski načrt ali izplačuje mini-malne osebne dohodke.
b)  Del sredstev iz sklada skupne porabe združujejo delovne organizacije po 13. čle-nu tega zakona pri poslovni banki kot veza-na sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve. Višina je določena na podlagi sa-moupravnega sporazuma.
c)  Nekaj sredstev ostane delovni organi-
zaciji za samostojno razpolaganje in sicer •lahko: varčuje pri banki; da bi pridobila bančno posojilo za stanovanjsko graditev, odobrava posojila delavcem za stanovanj-sko graditev, vlaga neposredno v stano-vanjsko gradnjo ali rekonstrukcijo.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojno določa sredstva za graditev stanovanj na podlagi svojega pro-grama. Sredstva vlaga skupnost v poseben sklad za stanovanjsko graditev, ki se usta-novi pri tej skupnosti. Vsa sredstva mora skupnost voditi ločeno po občinah. Tudi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je dolžna iz skupnega zneska izplačanih pokojninskih in invalidskih pre-jemkov odvajati prispevek za družbeno po-moč občinskim solidarnostnim skladom. Druga sredstva se smejo uporabljati samo za graditev domov in stanovanj, ki se trajno uporabljajo za upokojence in invalide. K uporabi teh sredstev morajo dati soglasje prizadete občinske skupščine.
Novi subjekt financiranja stanovanjske graditve so obCani, ki pri opravljanju samo-stojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb. Od drugih financerjev se razlikujejo po tem, da vsa sredstva, ki so jih zavezani plačevati za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč vplačujejo v solidar-nostni sklad.
Delavci, ki so zaposleni pri takih obča-nih, rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z lastnimi privarčevanimi denarnimi sred-stvi in z bančnimi krediti.
Nova institucija v sistemu financiranja stanovanjske graditve so po tem zakonu solidarnostni stanovanjski skladi. Usta-novijo se za območje cele občine in so po
zakonu pravne osebe. Pomembno je, da vsi vlagatelji sredstev za družbeno pomoč pla-čujejo v solidarnostni sklad tiste občine, na katere območju ima delavec stalno prebi-vališče in to v višini, kot jo je predpisala občinska skupščina, na katere območju je sedež TOZD.
Pomembno vlogo v sistemu financiranja stanovanjske graditve imajo poslovne ban-ke. Bistvena novost, ki jo prinaša zakon je, da z vsemi sredstvi, ki so namenjena za kreditiranje stanovanjske graditve razen s prostimi bančnimi sredstvi, samostojno upravljajo in gospodarijo vlagatelji. Poslov-ne banke kreditirajo stanovanjsko graditev iz namenskih vlog, zbranih od varčevalcev in organizacij združenega dela, iz sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma ter iz denarnih sredstev odpravljenih ob-činskih skladov za kreditiranje stanovanj-ske graditve. Pri tem so do ugodnejših po-gojev za posojila upravičeni tisti občani in organizacije, ki po lastni udeležbi gradijo ali kupujejo nove stanovanjske hiše in sta-novanja, in. sicer v okviru občinskega pro-grama stanovanjske graditve in predpisa-nega stanovanjskega standarda. Pri določe-vanju pogojev za posojila je treba upošteva-ti tudi socialno stanje posojilojemalca. Od-plačilna doba za posojila ne more biti daljša od 25 let, obrestna mera pa ne nižja od 2%.
Vsi načini financiranja, ki jih določa za-kon rešujejo medsebojne odnose delavcev pri stanovanjski graditvi in jih povezujejo v skupnem družbenem naporu za odpravo stanovanjskega primanjkljaja.
Berta Malovrh-Olup (Se nadaljuje)