O svetovni  vojni
Svetovna vojna je nastala tako, da so se zgrabili Ijudje na svefu. Ferdinand je ušel lepega dne v Sarajevo ia tam so ga ubili. K.o je bil že mrtev, so postali Nemci hudi in so začeli poluiti puške s smodnikom. To so videli Rusi in so pričeli streljati. Vcasih smo se tepli samo s Turki, ki so tmeli rdeče Klače in ki so hodili k nam po janičarje. Turke smo navadno čakali za klancem. Ko so prišii, smu jih napadti z gnojnimi vilami. Pofem so zbežali. Zato se imonuje njihov poveljnik Škender-beg. Turški general, ki je pasel konje, je bil paŠa. Ko so bili konji siti, jih je gnal k sultami, da je jahal. Ko je videl, da je svetovna vojna, je skoČil s konja in se skril v turŠko mesto.
V svetovni vojni so se ljudje fako zmenili, da se bodo posiaviii v eno vrsto eni, v drugo pa drugi. Potem so se zgrabili. Ko smo se zadnjič tepli za šolskim plotom, jih je dobil FijavŠkov Friček in je bil prcmagan zato. ker mu jaz nisem pomagal. Pomagati pa mu nisem hotel, ker mi ni dal polovice jabolka, kakor mi je prej obljubil. Tako se je zgodilo tudi v svetovni vojni. Kdor je kaj obljubil, a ni dal, jih je dobil, Tako so jih dobili nekateri po nosu in so šli nazaj, drugi pa so jih dobili po hrbtu in
181
ao sli naprej. Francozi so streljali v megle, ker so mislili, da so aeroplani. Avstrijci so gazili po blatu ter nosili pšeniso iz Ogrske. Srbi so šli doli in so prišli po drugi strani nazaj gori. Japonci so kuhali riž ter ga bombar-dirali v morje in tako je prišlo, da so zmagali Slovenci, ki niso imeli svoje vojske, ampak so se tepli za druge. Medtem ko so se tepli, so zmagali ter ujeli perzijskega šaha, ki so ga aretirali v mariborski kavarnt.
Takrat je prišel na vojsko še Wilson, ki je nosil zvezde za klobnkom in rekel:
»Če ne boste takoj pri miru, vas vse postrelim ali pobesira! Zgrabite se še enkrat in potem dobite svobodo! Kateri bo zraagal, ne bo premaganl Mali narodi dobe malo svobodo, veliki pa veliko!<
Ko so se narodi že dovolj natepli. so šli k zeleni mizi in so postali svobodni okoli mize. Tisia miza ni bila koza. Kdor ni mogel do zelene mize, ni postal svoboden. Takega so prijcli ter ga postavili pod mizo. Gospodje pri mizi pa so mu rekli, da je podjarmljen. Potem je Wilson umrl in Čehi so postali svobodni. Ker so lahko stali sami na svo-jih nogah, so jim rekti tadi, da so samostojni. Nazadnje pa so si Čehi preraislili ter vprašali Francozc, kako daleč je do An-glije. Francozi so jim povedaH, da so Angleži njihovi sosedje, Nemci pa da so na drugem sve-tu. Tedaj so se Čehi pobotali z vsemi ter ostali na tem koncu. Mi smo bUi Še bolj korajžni. ^ Naskočili smo Hrvate in Srbe ter se z njimi združili. Zato Srbi in Hrvati niso bežali, ampak so nas počakali. Mi smo pa odstopili Koroško in Priinorje bratom on-stran meja. Tako imajo sedaj vsi braije dovolj. Zato nobeden ni šel na sodnijo.
Abesinski cesar ni vedel za svetovno vojno in je ostal doma. Doma pa se je dolgočasil in ko mu je postalo že prevroce, je šel po svetu. Medtem pa so pogledali v njegovo deŽelo ltalijani, ki so navajeni toplega sonca in so rekli. da je tam lepo in da bodo kupili nekaj ogonov. Ko so jih kupili, so jih kupili še nekaj in ker je abesinski cesar nekaj godrnjal, jih je dobil okoli ušes in so Italijani kupili vse. Potem je abesinski cesar raje ostal v Ameriki. Tja je že vleklo tiidi Kolurabovega Kristofa, ki se tudi ni liotel tepsti v svetovni vojni.
Ko na8 je v šoli vprašal gospod ucitelj, kdo je bil v svetovni vojni, smo vsi rekli: »Nobeden!« Kajti nihče ni hotel biti kriv. Zato tudi ni bil nobeden zaprt po šoli. Še nikoli nismo tako držali skupaj kakor tisti dan, ko je slo za svetovno vojno. Tako smo zmagali na celi črti in gospod učitelj je moral zaključiti svetovno vojno. Tedaj je prišel v deželo mir.