2J8
Ocnc in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XIX 1996
niji Nckalcra incsta in kraji, ki so v preteklosti sloveli in bili poznani tudi v ostalih delih monarliijc, so danes urbana industrializirana središča, ki so z industrijski m razvojem izguhila svojo ""turistično" pripadnost. Tak primer izgube "identitete" je na jtajcrsken. predvsem Celje, ki je še v prejšnjem stoletju slovel kot zdra viliško in tctovi.ikc mesto, kamor 30 turisti množično prib jJi na počitek in oddih (gl. Janez Cvirn, Hincr na Savinji).
Ptuj je bil v drugi polov ci prejšnjega stoletja kraj, mcstece na ehrohju monarhije, s svejim meščanstvom, ki si je prizadevalo na raznorazn" načine za oživitev ir. predstavitev Ptuja tudi tujcem. Prav zaradi tega jc bilo ustanovljeno sprva Olepševalno in nato Olepševalno in tujskoprometno društvo, ki jc skrhelo za "image" svojega kraja. Ustanovitev tovrstnega drui'va n, bila v tistem času nobena posehnosi, saj so prav v tem obdobji" olepševalna in lujskc-nromelna društva v monarhiji doživljala pravi razcvet.
Ra/stavo «o pripravili delavci Zgodovinskega arhiva Pti 1 v -.odclovanju s Tum tičnim društvom Pmj. Vodja projekta razstave jc bila Tjaša Mrgolc-Jnkič. Razstava jc vsebinsko razdeljena kron jI ci ko pc oh-dobjib na štiri tematske sklope, Avtorji razstave in posameznih tem sc Tjaia Mrgole Jukič, Brane Ohlak, Franci Goloh in Marija Hernja-Maslen
Razstava jc biJa postavljena v pros'orih ptujskega gradu.
Postavitev in potek razstave jc urejen kronološko. Začetni ali uvodni del razstave predstavljajo naj starejši ni m dokumenti, kot jc mestni statut, petem potopili Pcroinanda Rcispa iz srede prejšnjega stoletja in zanimivi razstavni eksponati. V kotu razstavnega prostora sc bohrti izdelana rrakcia železniške čakalnice ki jc v bistvu pomenila in iprdhudila zani manjc ljudi za daljša potovanja, in pomeni uvod v drugi del razstave, ki sc začne z ustanovitvijo Olcp Sevalnega drnstva Treba jc pcudariti,, daj; bila večina razstavljenega arhivskega gradiva predstavljena v rc-producirani obliki kar pa ni osiromašile bogastva in pom-na razstave
V	drugem delu razstave jc na /clo zanimiv in privlačen način predstavljena dejavnost društva od ustanovitve vse do konea prve svetovne vojne. Poleg arhivskega gradiva jc avtorica Tjaša Mrgclc Jukič izde lala tudi statistiko nočitev in itevila gostov na Pluiu in obogatila razstavo 7. maketami (najbolj zanimivo je predstavljena gostilna, v kateri so poleg mize in gos lov ob njej (udi ra?ni napisi, značilni za takratne gostilne. Ti napisi so na primer, na pljuvaj po tleb, prte na, mirah menjamo dvakrat tedensko, rjuh v sobah ne menjavamo za vsakega gosta posebej ipd.). Prav tako je predstavljenega precej fotografskega gradiva. Vsebinsko sc razstava nadaljuje v čas med vojnama, ki je nrav tako prikazan zelo privlačno in ohegaten s Številnimi fotografijam , ki prikazujejo tudi takratne kopališko modo.
V	tretjem delu razstave so razstavljene ptujske razglednice. vse od prve, ki je verjetno izšla kcncc osemdesetih let prejšnjega stoletja in jo jc verjetno založilo Olepševalno in tujsk(.prometne društvo. Ptuj je na ray glcdnicah bogato in razkošno predstavljen. Najpogos-
tejši motivi na razglednicah so ptujske vedute (P, Golob, Razglednice so dopolnjevale turislično podohe Pluja, v publikaciji 110 let Turističnega društva Ptuj, str 6S)
V	Četrtem delu razstave pa ,;c kronološko nadaljuje razvoj Turističnega društva po koncu druge svetovne vojne Ta raz.voj društva je prikazan takorekoč do današnjih dni. Poudarek in eksponati za to obdohic so naravnani predvsem, kar pa jc tudi razumljivo, na ptujsko knrentovanje.
Oh prikazu razstave jc potrebne pcudariti, da jc gradivo Turisiivncga društva Ptuj oh/anjcnc v fondu le za ohdohjc po drugi vojni, vse oslalo gradivo pii jc bilo nabrano iz raznih drugih, predvsem upravnih fon dov in zhirk drugih ustanov, kol jc knjižnica Ptuj. liaz^lednicc jc prijazno odstopil soavtor razstave Franci Golob, ljubiteljski zhiralcc razglednic
Oh razstavi so avtorji pripravili luu publikacijo z razpravami s področja turizma. Tako jc v uvodu Marija Hcrnja Masten opisala in predstavila razvoj popotovanj .z verskih, služhcnih in drugih nagibov vse do prvih pravih Icto^išearjcv.
V	drugem sklepu prispevkov jc Tjaša Mrgolc-Ju-kič najprej opisala nastanek in ra/voi orgar:z.irancga turizma, nato pa predstavila ustanovitev in dekvanje Olepševalnega in tuiskoprometnega društva Ptuj vse do druge svelovne voinc
B;anc Oblak je pripravil razvoj Turističnega društva po letu I94.1! vse do današnjih dni
Zelo zanimiv pii jc ludi prispevek Francija Goloba, ki jc v svojcm članku predstavil razglednice kot del turistične pouudhc. predvsem p:uj.;kc razglednice.
Raz.Jtava 110 let Turističnega društva Ptuj jc hita odprta 11 maja 1996 v palacijn ptujskega gradu in jc hila na ogled clo 30. junija 1996. Razstavo jc ob navzočnosti številnih gostov in ljuhiteljev kulture odprl predsednik Rcpuhlikc Slovenije Miian Kučan.
Branka HuJuiovič
Razstava Zadružni dom - naš ponos" o gradnji 7adoi7nth domov po drugi svetovni vojni v Sloveniji, maj ld96: Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, katalog, 84 strani
V galerijskih prostorih Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici jc hila 4 junija 1996 odprta razstava arhivistke Aleksandre Pavšič Milost, ki st ukvarja z gradnjo 'zadružnih domov po drugi svetovni vojni. Akcija seje začela v obdobju prvega petletnega plana oz. Titove petletke Za naslov si jc avtorica izposodila eno izmed značilnih parol, ki ;o hilc takrat sestavni del propagandne dejavnosti za gradnjo zadružnih domov Razstavo sestavljajo trije med schoj zelo raz lični sklopi. Uvodoma si obiskovalci ogledajo filmske zapise o gradnji zadnižnih doinov v Iškr vasi, Prva-čini, Sežani in Komnu ter posnetke slovesnosti oh od
ARHIVI XIX ■<>%
Occnc in poročila o publikacijah in ra zs ta v all
219
prlju zadružnega doma na Prcdmeji, kjer jc bjl istočasno z domom v vari Cvcn pri Ljutomeru zgrajeni prvi zadružni dom v Sloveniji. Filmski pesnetk so zlasti mlajšim obiskovalcem v veliko pomoč pri razu nicvanju vzduSja, v katerem so domačini / navdn-5 e njem sodelovali pri udarniški h akcijah na gradbiščih zadružnih domov, pc svojih vaseh. 'To jc bilo mo'.no samo v listih časih," je slišati komentar marsikaterega starejšega ohiskovalea, ki se šc spornima tistih časov in pojasni, da ie bilo navdušenje spontano in prislno in da so ljudje takrat res živeli za to, da si z lastnimi močini zgradijo holjšo pri h od m si.
V	pros'oni kjer poteka vidcoprojekcijn, jc postavljene tudi improvizirano gradbišče namišljenega /a družnega doma z nekaterimi zidai skimi o-odji in pri pomocki. ki pa, razen cnc^a eksponata, sodijo v prcccj mlajše čase. Izjema jc samokolniea, Ki jc približno v i:;tih časih, kot so se gradili zadružni domovi, vozna po gradbiščih nastajajoče Nove Gorice.
Po teh zelo nazornih uvoonih predstavah pride obiskovalec v naslednji prostor, kjer ji postavljena razstava. Osrednji del zavzema maketa zadružnega doma ravninskega lipa. Na prvih panojih seje avtorica namenila prikazali splošne značilnosti gradnje /adruž nih domov, ki veljajo za vso Slovenijo in probleme, k i so se ob tem pojavljali (izbor lokacije, zdelava na črtov, zagotavljanje denarja, preskrba materiala i", uc lavcev..). Večina razstavljenega gradiva pa obiskovalcu predoči gradnjo zadružnih domov po po.,ume/ nih krajih na območju dejavnost.ji Pokrajinskega ar liiva v Novi Gorici, Prikazani so zelo razlicm dokumenti, od dopisov in fotografij do načrtov in Časo pi:nib člankov, ki predstavljajo večini» razstavljenega gradiva. Ot. pomanjkanju arhivskih virov so hili nrav članki iz časopisov, ki so spremljali gradnjo zadmžnih domov, zlasti Zadružni dom in Nova Gorica, dobrodošla dopolnitev informacij. Razstavo /.akjučujc seznam zadružnih domov v goriškem okraju ki jc bil sestavljen slabih deset le) po začetku akcije.
V	uvodu kataloga, ki spremlja razstavo avtorica pojasnjuje organizacijo kmetijskega zadružništva v Sloveniji v prvih letih po končani vojni, Ugotavlia. da je takratna ljudska oblast videla prav v zadružništvu najprimernejšo gospodarsko organizacijsko obliko za socialistično preobrazbo vasi/ Uresničitv tega c:lj;< ic bila namenjena i ud i gradnja zadružnih domov Vodile so jo uprave za gradnjo zadružnih domov, ki so bile organizirane na več nivojih, od republiške do krajevnih. V osrednjem delu razprave se, tako kot to velja tudi za razstavo, avtorica najprej zelo natančno posveti sploini problematiki v zvezi z gradnjo, od -zbire mjprimerncjSc lokacijc do propagandne dejavnosti, k, je spremljala eclotno akcijo. .Sledi opis poteka giadcij po posameznih krajih. Od predvidenih zadružnih domov jih jc bilo na območju današnjih občin liovcc, Kobarid, Tolmin, Kimal, Brda. Nova Gorica, M'ren Kostanjevica, AjdovSčina in Vipava zgncjcnili 3H, na večini ostaCili p.i so se dela do neke mere vsaj začela, pozneje pa opustila.
Ziikljcičck jc namenjen avtoričinemu razmišljanje o nam težko dojemljivih posebnostih časa lik po končani vojni, ko marsikdo ni imel rešenega lastnega sta-
novanjskega problema ir e ljudi pestilo vsesplošno pomanjkanje, pa vendar jih jc večina z zanosom dan za dnem delala na gradbišču zadružnega doma v domači vasi. Avtorica ugotavlja, da jc bila akcija manj uspešna, kot se je pričakovalo, predvsem pa priprav Ijcna preveč na hitro in premalo premi iijeno. Prav /ato se jc dogajalo, da marsikje gradnje niso dokončali tudi pc ve č letih. Ne gleoe na ra?.nc pomanjkljivosti ob začetku gradnja pa so domovi po vaseh, kjer so bili zgraien . dobro služili krajanom za skupne potrebe. Danes p? je zaradi lastninjenja pioblematika zadru/nin domov marsikje spet aktualna
Del kataloga jc kol običajno namenjen objavi pomembnejših dokumentov ki jih jc moč videti na razstavi. Sledi seznam blizu dvestotih eksponatov ter navedba uporabljenih virov in Ihcralurc
Razstava hc v takšni obliki na ogled do konea oktobra, nate pa se bo okrnjena, brez videoprojekeije in improviziranega gradbišča, preselila v predd/erje Pokrajinskega arhiva, kjer bc obiskovalcem na raz polago šc nekaj mesecev.
Metku Nusdorfer ■ Vuksammd
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka