PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 179 (13.410) Trst, sreda, 2. avgusta 1989 Ves svet ogorčeno obsoja umor podpolkovnika ameriških marinsov Higginsa Hezbolahi odložili naslednjo usmrtitev Izrael pa noče osvoboditi šejka Obeida Dvodnevno odložitev je baje v Teheranu izposloval sovjetski zunanji minister Ševardnadze - V Washingtonu prihaja do izraza vsa nemoč administracije in srd nad Izraelom - Šamir vztraja pri globalnih pogajanjih za osvoboditev vseh jetnikov in talcev BEJRUT, JERUZALEM, WASHINGTON — Usmrtitev ameriškega talca Josepha Jamesa Cicippia so odložili za 48 ur. Če pa ne bodo v tem roku Izraelci brezpogojno osvobodili šejka Abdela Karima Obeida, bodo Cicippia usmrtili. To je navedel glasnik hezbolahov, ki je obenem poudaril, da so sklep sprejeli po posegu »prijateljev«. Kdo so ti »prijatelji«, je lahko vsakomur jasno. Še najbolj Bushevi administraciji, ki je predsinočnjim ob odhodu sovjetskega zunanjega ministra Sevardnadzeja na obisk v Teheran Moskvo prosila, naj posreduje pri iranskih oblasteh. Hezbolahi pa se ne odpovedujejo svoji grožnji, saj navajajo, da ne bo drugih odložitev. Glasnik ni niti z besedico omenil anglikanskega pastorja Terryja VVaita, kar daje slutiti, da so bile predsi-nočnje grožnje delo običajnih »šakalov«. Pred tem nepričakovanim sporočilom pa je isti glasnik ocenil kot »smešno in neodgovorno« izraelsko ponudbo, da bi v zameno za v Izraelu priprte šiite s posredovanjem rdečega križa hezbolahi osvobodili vse zahodne talce in zajete izraelske vojake. Položaj je torej še vedno skrajno dramatičen, saj bi lahko Cicippia usmrtili že jutri ob 17. uri. Izrael je namreč že dal vedeti, da ne bo klonil pred ultimati šiitskih verskih skrajnežev in da bo šejka Obeida osvobodil le v okviru širokopotezne izmenjave vseh jetnikov. Navsezadnje se je Izrael odločil za petkovo ugrabitev šejka Obeida, ker ni imel drugega orožja, s katerim bi izsilil odvoboditev zajetih izraelskih vojakov. S tem dejanjem pravega državnega terorizma pa si je Izrael nakopal srd Busheve administracije. Že v petek je VVashington obsodil izraelsko dejanje, sedaj NADALJEVANJE NA 2. STRANI Izraelska vojska je v stalni pripravljenosti (Telefoto AP) Uslužbenec bejrutske ameriške univerze Cicippio (zgoraj) in posrednik cannterburyjskega nadškoia Terry Waite (spodaj) Ogenj, ki ga je podtaknil človek, se širi s pomočjo maestrala Sardinijo pestijo obsežni požari Ognjena fronta povzročila 3 žrtve RIM V enem samem dnevu je na italijanskem ozemlju zgorelo devet gozdov, gorelo pa je malodane povsod: na otokih, tudi na najmanjših in na najbolj oddaljenih, v Toskani, v Apuliji. Položaj je še najbolj zaskrbljujoč na Sardiniji, kjer se ognjena fronta premika z neverjetno hitrostjo, saj je zapihal maestral. Gasilske enote se trudijo, da bi bile kos impozantnim požarom, ki se ne širijo izključno z logiko, ki jo narekuje veter, pač pa sledijo izkrivljenim načrtom tolikih kri-minalov, ki jim ni mar za posledice požigalskih akcij. Samo na Sardiniji so ugotovili, da je večino požarov, ki pestijo Galluro, podtaknil človek. V pokrajini Sassari gori več kot tisoč hektarov poraščenega ozemlja, ogenj pa je v nekaj urah povzročil tri žrtve, čeprav menda še pogrešajo dve osebi. V ognjenih zubljih je umrl 12-letni fantek, ki so mu gasilci zaman skušali rešiti življenje. V plamenih sta umrla tudi dva pastirja, ki sta prav tako še vedno brez ime- na. Žrtvi sta bili menda brata, kraj, v katerem je izbruhnil požar, pa je bil pašnik, zato ni izključeno, da sta pastirja umrla, ko sta skušala pomagati čredi na varno. Požari so se tudi zelo nevarno približali hišam. Že proti poldnevu so se prvi zublji pojavili v predmestju večjih vasi Berchiddedduja in Loirija. Prebivalstvo Loirija je moralo na vrat na nos zapustiti vas in se je zateklo v bližnje vasi. Župan iz Olbije je prosil civilno zaščito za pomoč, saj grozijo požari tudi uglednim turističnim središčem v Gal-luri. Nekateri turisti so že morali k zdravniku zaradi opeklin, požarom pa je treba vsekakor čim prej zaustaviti pot. Zato so ponekod izključili električni tok in zaprli nekaj prometnic. Proti večeru so še ojačili delo posebnih letal, ki rušijo ognjene zidove z vodo in posebnimi gasilnimi snovmi, danes pa bi morali prileteti na Sardinijo še druga letala civilne zaščite. Na Korziki umrla dva italijanska turista PARIZ — Šele včeraj so lahko ugotovili imena dveh Italijanov, ki sta izgubila življenje v enem od požarov, kj pestijo Korziko. Žrtvi sta 40-letni Raffa-ele Gaeta,'univerzitetni profesor, in 34-letna sociologinja Laura Brigida Reboulaz, v Marseillu in Lio-nu pa se borita za življenja njuna dva prijatelja, 40-letni Roberto Biorcio in 42-letna Paola Caciari. Gaeta in Reboulazova sta ostala zaprta v roverju in sta umrla v ognjenih zubljih, Biorcio in Caca-rijeva pa sta iz obupa skočila s skale v morje, njuno zdravstveno stanje pa je zelo zaskrbljujoče, saj sta oba težko opečena po vsem telesu. Skupina italijanskih turistov bi se bila morala vrniti domov prav danes, v družini Gaeta pa je imela Raffaelova smrt še posebno tragičen prizvok, saj si je pred leti eden od njegovih bratov za las rešil življenje v kampingu, ki ga je popolnoma razdejal močan požar. Tudi takrat je šlo za posledico požigalske akcije, ki pesti tudi severno območje francoskega otoka. Ocene dvodnevnega zasedanja CK ZKJ o mednacionalnih odnosih Srbija zavrača obtožbe na njen račun n Ljubljana - ah je mogoče ta ovirano z najpomembnejšega c Riškega odra v SFRJ blatiti n Qr°d, omalovaževati njegovo zgoc Jn°- svetle tradicije in vse žrtve s .ugoslavijo? Je mogoče še nap, lab nestrpnost, sovraštvo in kregi to/ode na osnovi skonstruiranih c knr J*} m°ntiranih scenarijev, br fjrsnihkoli dokazov za trditve? ki 0 ie objavljeno v včerajšnji Poli se/V rubr*ki »reagiranja na dvodnev, sih CK ZKJ o mednacionalnih odn Mih !}aP*saK Pa so delavci institu oor ■ 0 Kupin v telegramu temu b grajskemu dnevniku. V isti rubri ti ‘>naiboIi energično protestirali pi v0ž°Padom na Srbijo, njene narode sir, vo* b°rci beograjske krajevi SHega od najpomembnejših italijanskih Ekarjev iz obdobja, ko se je barok pre-vesil v rokoko. Letošnja razstava v Vili Manin ima za-“hnivo genezo. Po velikem uspehu Tie-Pplove razstave iz leta 1971 se je vodstvo meniških mestnih muzejev in umetnos-hih galerij v soglasju s krajevnimi ob-astmi odločilo, da bo poleti 1976. leta Pnredilo razstavo del Sebastiana Riccija, v* paj bi bila po številu razstavljenih del ,,SaJ tako kvalitetna in pomembna kot f1^P°lova razstava. Konec šestdesetih let ' y69) je bil Ricci resda eden od »protagonistov« beneške razstave Od Riccija 0 Tiepola, med skupno skoraj 200 raz-24a]djemmi beli pa jih je bilo njegovih le 2* 99 na platnu in 5 risb). V Vidmu so se vzeli, da bi podali resnično popolno n njegovega ustvarjanja, zato so že raz t ^asom' ki le bil določen za veliko srp- vn.° prireditev, organizirali nekaj vi canl in zasedanj o Ricciju in njegovi hitv' V sbkarstvu 17. stoletja. Te prire-d e. 80 bile po eni strani samostojne, po te 91 Pa naj bi služile tudi za predstavile Kv, ke razstave. Prva taka prireditev Seb 1 Mnbnarodni študijski kongres o ijj. astianu Ricciju in njegovem času Ho Jc-1975)' druga pa razstava Sebastia-p" Kmci risar (oktobra 1975). Prav na Pj . 91 ugotovitev in novih pogledov na mcgevo umetnost, ki so izšli na teh dveh prireditvah je izvedenec Jeffery Daniels naslednje leto izdal dve monografiji o Sebastianu Ricciju (v angleškem in italijanskem jeziku). Potem ko so se organizatorji že domenili za izposojo del, ki naj bi jih razstavili v Vili Manin, in je Dežela Furlanija-Julijska krajina izrecno za to razstavo izglasovala zakon za kritje njenih stroškov, je majski katastrofalni potres v nekaj sekundah porušil vse to pripravljalno delo. Odtlej je minilo trinajst let. V tem času se je rodila videmska univerza, v sklopu katere je stekel — prvič v Italiji — tudi diplomski tečaj za ohranjevanje kulturnih dobrin. Vilo Manin so tudi Sebastlano Rtccl: Avtoportret preuredili in v njej vgradili najsodobnejše varnostne naprave in klimatske naprave, tako da je postala idealen sedež za velike razstavne prireditve. Po trinajstih letih je torej Sebastiano Ricci, veliki slikar iz Belluna, absolutni protagonist v času prehoda baroka v roko, končno lahko dobil »svojo« razstavo. V Vili Manin je razstavljenih skupno kar sedemdeset Riccijevih del, ki so si jih organizatorji »priskrbeli« pri najbolj prestižnih muzejih in zasebnikih. Razstavljene slike »prihajajo« iz leningrajskega Eremitaža, newyorške-ga Metropolitana, iz budimpeštanske-ga umetnostnega muzeja, iz pariškega Luovra, londonske National Gallery, firenške galerije Uffizzi, iz angleške kraljeve zbirke, iz washingtonske National Gallery in še drugih. To je sploh prvič, da je toliko Riccijevih mojstrovin na ogled na eni razstavi. Sebastiano Ricci je »sin« italijanskega baroka, ki pa se je navzel sporočilnosti velike slikarske tradicije beneškega Cinguecenta in Paola Veronese-ja še posebej. S to kulturno in umetniško podlago je začel uvajati novo slikarstvo, ki je doživelo svoj višek v rokokoju. Ricci ga je s svojo fantazioz-nostjo in izjemnimi tehničnimi sposobnostmi uveljavljal v vseh takratnih najpomembnejših evropskih kulturnih centrih, v katerih je deloval: na Dunaju, v Londonu, v Parizu in na Nizozemskem. Ob letošnji razstavi v Vili Manin so organizatorji izdali barvni katalog z bogatim barvnim gradivom, ki ga je pripravil Aldo Rizzi. Razstava bo odprta do 31. oktobra s sledečim urnikom: ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 19. ure. Sebastiano Ricci: Venera in Kupido, ki Ju Je presenetil satir Selekcija za nastop na kolesarskem SP SAN MARINO — Šestindvajsetletni Claudio Chiappuc-ci je zmagovalec 39. izvedbe kolesarskega pokala Placci, selekcijske preizkušnje za sestavo italijanske državne vrste, ki bo tekmovala na bližnjem SP. Za Chiappuccija je to prvi uspeh, odkar nastopa med profesionalci (pet let), z zmago pa si je bržkone zaslužil nastop z azzurri v Chamberyju. Letos je bil na raznih dirkah že štirikrat drugi, na dirki za VN Frankfurta pa tretji. Selektor Martini je pohvalil tudi Ballerinija, Pasero, Cesarinija in Furlana, ki so se uvrstili za zmagovalcem in prav tako sodijo med kandidate za državni dres. Dokaj pa sta razočarala Argentin in Giupponi, ki se na SP potegujeta za kapetanski trak. Argentin je prispel na cilj s sedmimi minutami zamude, Giupponi pa je odstopil. Kljub temu Martini ni bil zaskrbljen. O Argentinu pravi, da pač izpolnjuje poseben načrt priprav, da bi v Franciji nastopil v polni formi, Giupponi pa se je včeraj počutil slabo. Včerajšnjo dirko je označevalo jesensko vreme. Štartalo je 173 kolesarjev, uvrstilo pa se jih je samo 42. Vrstni red Pokala Placci: 1. Chiappucci, ki je 239 km prevozil v 6.09', s povprečno hitrostjo 39 km na uro; 2. Ballerini po 15"; 3. Pasera 30"; 4. Cesarini i.č.; 5. Furlan 36"; 6. Črnile (SZ) 40" itd. SR Sovjetinje Salumie MOSKVA — Sovjetska reprezentantka Erika Salumie je na prvenstvu SZ izboljšala svetovni rekord na 200 m. Na dvoranski stezi je razdaljo prevozila v 11”17. Argentinec je za Udinese prva okrepitev VIDEM — Nov tujec Udineseja Abel Eduardo Balbo (23 let) je že včeraj v Vidmu sklepal zadnje detajle za podpis triletne pogodbe (tri milijone in pol dolarjev) z videmskim prvoligašem. Vse kaže, da predstavlja argentinski reprezentant res pomembno okrepitev za moštvo trenerja Mazzie, saj je bil Balbo v domovini kar petkrat izbrani strelec prve lige. Drugega tujca je najel tudi Cremonese in sicer 24-letne-ga Šveda madžarskega porekla Andersa Limparja. Limpar je igralec za zvezo, za sabo pa ima tudi en nastop v državnem dresu. Igral je namreč v drugem polčasu tekme Italija - Švedska v Neaplju. Kar se tiče afere Vanenburg pa je Roma v soglasju z italijansko nogometno zvezo prijavila zadevo združenju UEFA. Vanenburg je namreč podpisal pogodbo z rimskim klubom, a se je nato na pritisk Eindhovna premislil. Vse kaže pa, da tvega Vanenburg le globo, ki jo je nizozemski klub pripravljen plačati. Nadaljuje pa se »telenovela« okrog vrnitve Maradone v Italijo. Zdaj kaže, da bo prišel 16. avgusta po mesecu dni počitka, ki mu sicer pripada po pogodbi. Maradona je namreč do 16. julija nastopal z argentinsko reprezentanco. Ferry uradno k Messaggeru RIM — Rimski košarkarski prvoligaš Messaggero je uradno sporočil, da mu je uspelo najeti 22-letnega Američana Dana Ferryja, ki je bil na nedavnem draftu NBA lige druga izbira v prvem krogu za moštvo Los Angeles Clip-pers. Včeraj prvi trening košarkarjev San Benedetta Na jadralnem SP na Švedskem Arianna Bogateč v zlati sredini STOCKHOLM — na Švedskem se te dni ob Baltskem morju odvija jadralno svetovno prvenstvo v razredu europa za ženske, katerega se udeležuje tudi Sirenina jadralka Arianna Bogateč. Do sedaj so opravili že tri regate (nedeljsko, ponedeljkovo in včerajšnjo), Arianna pa se trenutno nahaja na sredini skupne razpredelnice. Oba tujca Tudi za igralce goriškega San Benedetta so se zaključile počitnice. Včeraj je namreč stekel prvi trening pod vodstvom trenerja Paola Bosinija in pomočnika Luigija Colosettija, ki je na tem mestu zamenjal Flavia Tuzzija, ki bo odslej skrbel za mladinske ekipe. Za letošnje prvenstvo je vodstvo goriškega drugoligaša sklicalo naslednje igralce: Alberto Ardessi, Sergio Biaggi, Luciane Borsi, Riccardo Esposito, Fabrizio Marega, Davide Urši, Boris Vitez, Giuseppe Ponzoni, Isacco Famea, David Bra-ini, Joško Devetti, Riccardo Paravella, Andrea Gnecchi in Giovanni Zaban. Kot je od gornjega spiska imen razvidno, manjkata oba tujca, ki sta za goriško moštvo še neznanka. Kar zadeva Cucka Aleksinasa vse kaže, da sta vodstvo in ameriški igralec dosegla dogovor, zaradi česar bo center v kratkem prišel v Gorico. Sicer stoodstotne gotovosti tudi glede Aleksinasa ni. Še večje pa so neznanke v zvezi z drugim Američanom, ki bo zamenjal Hordgesa, ki se v Gorici ni izkazal. Za to mesto so bila predlagana številna še neznana imena, največ pa se je govorilo o Deve-reauxu, ki je pred leti že igral v Italiji (Varese in Desio). Sicer poznavalci znajo povedati, da igralec ne bi bil kos nalogi in da bi se lahko ponovila napaka kot s Hordgesom. Kar zadeva italijanske igralce, trener Bosini v začetku ne bo razpolagal z Gnecchijem, ki je pri vojakih, kakor tudi ne z Vitezom, ki je med poletjem odpotoval v Avstralijo, kjer zaradi dvojnega državljanstva nastopa v tamkajšnjem prvenstvu. Na spisku goriškega moštva so še trije Slovenci: Davide Urši, sin olimpijskega kolesarskega podprvaka iz To-kija Jurija Uršiča, David Braini in Joško Devetti. Glede zadnjega igralca pa je treba povedati, da ga je vodstvo vključilo v člansko vrsto, čeprav kaže, da igralec z Vrha ne namerava sodelovati, kot je to storil že v lanski sezoni. Po prvih dveh tednih priprav bo San Benedetto odigral 18. avgusta prvo prijateljsko srečanje, dan kasneje se bo v Scorzeju srečal z ljubljansko Olimpijo, sledila pa bodo srečanja turnirja Alpe-Jadran. (R. Pavšič) Primer Fučka v Ljubljani buri duhove Smelt Olimpija zahteva zaščito svojih interesov LJUBLJANA — Vsaj nekaj je vendarle jasnega v primeru nadebudnega slovenskega košarkarja Gregorja Fučke. Vsaj iskati ga ni treba več, kajti sedaj že vsi vedo, da je v Trstu. To je bil hkrati tudi dokončni dokaz ljudem v košarkarskem klubu Smelt Olimpija, da njegova odsotnost na začetku klubskih in reprezentančnih priprav ni le posledica mladostniške malomarnosti, temveč da za njo stoji še vse kaj drugega. Pri Košarkarski zvezi Jugoslavije so zahtevali zaščito svojih interesov, predvsem zato, kot pravijo v Tivoliju, ker ne dovolijo, da bi jih nekdo tako vodil za nos... »Pri vsej stvari me najbolj moti to, da Gregorja Fučko toliko vlačite po časopisih,« je na že kdo ve katero poizvedovanje odgovoril sekretar Smelt Olimpije Rado Lorbek. »On ni košarkar takšnega kalibra, da bi se toliko pisalo o njemu. Vsekakor je velik talent, toda do končnega uspeha, ki ga noben trener na tem svetu ne more zagotoviti, ga čaka še veliko, veliko dela in dokazovanja.« Po tej plati ima Lorbek seveda popolnoma prav, kajti 208 cm visoki krilni igralec nima v rokah kaj dosti rezultatov, da bi se z njimi lahko pohvalil. Začel je pred leti pri Triglavu iz Kranja, odigral sezono v republiški članski ligi, za seboj pa ima tudi eno samo reprezentančno turnejo, ko ga je Janez Drvarič (kot slovenski trener slovenskega igralca) poklical v državno moštvo za turnir v Mann-heimu. To in še nekaj minut v lanski 1. zvezni ligi v dresu Smelta Olimpije je vse, kar lahko pokaže. Že res, da mu strokovnjaki obetajo lepo prihodnost, da ob lepi višini ne are spregledati tudi zelo dobrih gibalnih sposobnosti in igralske spretnosti ter iznajdljivosti. Na nek način bi ga lahko primerjali s Splitčanom Tonijem Kukočem, toda ta je pri 18. letih, kolikor jih je v teh dneh dopolnil Gregor Fučka, že navduševal košarkarske gurmane širom po jugoslovanskih in evropskih košarkarskih igriščih, hkrati pa je bil ključni človek mladinske reprezentance, ki je v Bormiu osvojila naslov svetovnih prvakov. In to v družbi igralcev, kakršni so Vlade Divac, Aleksander Djordjevič, Dino Radja, Miroslav Pecar-ski, Luka Pavičevič, če naštejemo samo tiste, ki so že igrali tudi v najelitnejšem evropskem tekmovanju - pokalu prvakov. Gornje besede niti ne potrebujejo podrobnejšega komentarja. Jugoslovanska košarkarska šola slovi po vsem svetu ravno po vzgoji mladih košarkarjev in to ne le od Dražena Petroviča naprej, temveč še iz časov Dragana Kičanoviča, ki je bil že pri 18. letih košarkarska zvezda svetovnega formata. Zato o nagibih, ki Gregorja Fučko, po znanju vendarle še košarkarskega osnovnošolca, vodijo preko meje, niti ni treba ugibati. Licitiranja in preplačevanja si sicer niso izmislili v Italiji, tudi v Jugoslaviji je v modi, pa vendar kakšno besedo o poštenju vendarle velja reči. »Vsi vemo, da se je Fučka ob koncu prestopnega roka odločal med Jugoslavijo in Italijo,« pravi Rado Lorbek. »Pojasnili smo mu, da je politika kluba pomlajevanje moštva, saj smo ravno med krilnimi igralci odslovili veterane Bobana Petroviča, Matjaža Tovornika in Boruta Besediča. To pomeni, da bi imel pod nadzorom trenerja Zmaga Sagadina, ki je znan prav po vzgoji mladih igralcev, vse možnosti za razvoj. Sprejeli smo tudi vse njegove finančne zahteve in podpisali pogodbo v skladu s predpisi naše zveze. Da ne bo pomote, pogodbo so podpisali Gregor in njegovi starši. In prav tu je srž problema. Ko bi tedaj rekel, da odhaja v Italijo, bi ga pač pustili in o njem ne bi bilo niti besedice več. Tako pa smo z njim načrtovali moštvo in igro za naslednjo sezono. To pa presega vse meje "fair playa". Da je stvar še hujša, se tudi nihče od Stefanela ne oglasi in niti ne poizkuša vsaj ublažiti nesporazuma. Če samo pomislim, da je Bogdan Tanjevič naš rojak...« Gregor Fučka se je torej namenil v Italijo, kjer je znano, da mladi igralci le težko pridejo do besede. Koliko pa si lahko obeta v moštvu, ki se je ravno sedaj vrnilo v A-2 ligo in se bo bržkone moralo posebej potruditi, da si zagotovi obstanek, najbrž ni treba posebej razlagati. Vsekakor bodo v Tivoliju vztrajali pri svojem. Pogodba, ki jo v ljubljanskem klubu držijo v rokah, je sestavljena in podpisana po predpisih Košarkarske zveze Jugoslavije. To pomeni, da velja tudi pri FIBA, ki bo vsekakor zaščitila interese Smelt Olimpije. Poleg tega mu grozi tudi kazen, ker se ni odzval pripravam mladinske državne reprezentance v Boru. Če bo kazen časovna, bo veljala tudi v Italiji. Gregorju Fučki in njegovim novim gospodarjem seveda ostaja še ena možnost. Lahko sprejme italijansko državljanstvo in se odpove jugoslovanskemu. Toda ob prvem (in povsem laičnem) branju zakona je razumeti, da bi moral najprej odslužiti vojaški rok. Vse kaže, da Gregor Fučka še ne bo tako kmalu zaigral pri Stefanelu. Zdi se, da bo še najbolje, če se vrne v Smelt Olimpijo, kjer pa ga zaradi zamude na začetek priprav seveda čaka kazen. Kazni pa tu niso majhne. Slišati je, da so lani nekateri igralci zaradi veliko manjših neumnosti ostali kar brez tretjine letnega dohodka... BORUTŠAUTA Drugo mesto v L tekmovalnem razredu PRIMOTOR KLUB poziva vse člane, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri, 3. avgusta, ob 20. uri v baru Gregoretti na Fernetičih. Dnevni red: organizacija nedeljske dirke Alpe Adria. KOŠARKARSKI ODSEK ŠD POLET sporoča, da se nadaljuje vadba v mi-nibasketu za otroke letnikov 1978 in mlajših pod vodstvom trenerja Andreja Vremca. Vadba je vsak dan na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah od 17.30 do 19.00 (razen ob sobotah in nedeljah). ZSŠDI obvešča, da bo do 20. avgusta urad ZSŠDI v Trstu deloval le v jutranjih urah od 8. do 14. ure. TPK SIRENA organizira drugi tečaj windsurfa za mladince in odrasle od 7. do 12. t. m. Prijave čimprej na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu št. 32 ali na tel. 422696. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in prijatelje na redni sestanek, ki bo v petek, 4. avgusta, ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Carduc-ci 8/2. nad. in ne v Ul. sv. Frančiška 20). Alpinist AO SPDT Štefan Brecelj bo kazal diapozitive na temo: »Peru: od Cordillere Blance do Machu Pichuja«. ŠZJADRAN sporoča, da se je poleg vadbe na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah (vsak dan od 17.30 do 19.00, razen sobote in nedelje) začela tudi vadba na odprtem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini. Vadba bo pod vodstvom Valterja Vatovca vsak dan od 19.00 do 20.30, razen ob sobotah in nedeljah. ŠZJADRAN sporoča, da je nov sedež društva na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1 (v Prosvetnem domu). Delovni urnik: vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 (razen ob sobotah in nedeljah) tel. 213403. ZSŠDI sporoča vsem zainteresiranim za košarkarski tečaj v Pulju, da je na razpolago še nekaj mest tako za prvo (od 16. 8. do 23. 8.) kot za drugo izmeno tečaja (od 23. 8. do 31. 8.). ZSŠDI zato vabi vse zainteresirane, da se čimprej javijo na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 744426) v jutranjih urah ali na sedežu Jadrana na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 ter od 17.30 do 19.30 (tel. 213403). Rok za prijavo zapade v petek, 4. t. m. D. Puh odličen v Grčiji Nova Elanova jadrnica 43 zbuja pozornost PORTOROŽ — Jugoslovanski olimpijec Dušan Puh je s svojo posadko na jadrnici Elan 43 dosegel še en odmeven mednarodni uspeh. Na regati v Grčiji je v 1. tekmovalnem razredu osvojil drugo mesto za domačinom Budurisom, ki ga je sicer dvakrat premagal, toda prednost je bila premajhna, da bi po posebnih izračunih Puh zmagal. Slovenski tekmovalec je povrhu imel smolo v tretji regati Miloš - Pirej, ki je ni uspel skleniti. V prvi regati Pirej Kreta (160 navtičnih milj) je imel Puh 15, v drugi regati Kreta - Miloš (85 navtičnih milj) pa 60 minut prednosti, kar mu je na koncu zadostovalo za še vedno odlično drugo mesto. Zdaj čaka piransko posadko še ena mikavna mednarodna regata v Jonskem morju, ki se bo predvidoma pričela 12. avgusta. Vabilo je elanovka prejela in kot nam je povedal član posadke Radovan Rogelja, ki se je že vrnil domov, se bo Puh o udeležbi odločil te dni. Velja še povedati, da je nova Elanova jadrnica 43 zbudila precejšnjo pozornost prisotnih jadralnih strokovnjakov. (Kreft) Na 3. Boletovi balinarski trofeji Balinarski odsek ŠD Polet je v nedeljo brezhibno organiziral tradicionalno tekmovanje za dvojice C kategorije, imenovano 3. trofeja Poleta. Omenjena prireditev je spadala med važnejša tekmovanja, ki so vključena v koledar deželne balinarske zveze, saj je veljala obenem za pokrajinsko prvenstvo. Kljub počitniškemu razpoloženju se je prijavilo kar 48 dvojic, ki so merile moči na devetih igriščih širom po tržaški občini. Veliko zaslug, da je tekmovanje odlično uspelo, ima predvsem vreme, ki je bilo balinarjem še kar naklonjeno, saj je bilo nebo čez dan pretežno oblačno, tako da ni v večji meri segrelo zagnanih tekmovalcev. Kar se tiče tekmovalnih dosežkov pa so se tokrat proslavili Svetoi-vančani, saj so se kar tri njihove dvojice uvrstile med prvo četverico. Njihova zmagovalna dvojica Ranieri - Mitri bo v začetku prihodnjega meseca predstavljala našo pokrajino na državnem prvenstvu v Medei (Gorica). Kot sta sama priznala po tekmovanju sta zmagovalca na naj večji odpor naletela pri Poletovi dvojici Skupek - Sossi, ki je že vodila z 8:6 in bila v naslednjem lučaju že blizu podviga. Domačina se lahko tolažita s tem, da jima je uspelo iztržiti največ točk od vseh nasprotnikov, ki sta jih srečala predstavnika svetoivanskega društva na njihovem zmagovalnem pohodu. Prva dvojica Poleta v postavi De Lorenzo - Carli pa je žal potegnila krajši konec že v uvodnem nastopu. (Z. S.) Dauor Zupančič 25. Meje nemogočega Kratek pregled svetovnega alpinizma Po drugi svetovni vojni Druga svetovna vojna, s katero je človek dokazal, če je bilo to še potrebno, koliko zla in hudobije je zmožen, je bolj kot vse dotlej spremenila zgodovino človeštva. Počasen in enakomeren napredek se je po tisočletjih končal prav leta 1939. Od tedaj je izgubil svojo enakomernost in z divjo, skoraj uničujočo naglico drvi proti letu 2000. Tudi gorništvo se je prilagodilo tej mrzlični želji po avtomatizaciji, po čimbolj nečloveških dejanjih. Razvoj te discipline je v zadnjih štiridesetih letih tako hiter, da mu le s težavo sledimo. Če bi hoteli z enako natančnostjo opisati najvažnejša dejanja v gorskem svetu, kot smo jih opisali za čas od leta 1786 do leta 1938, bi moral ta pbdlistek trajati nekje do naslednjega leta. In verjemite mi, samo pol teh podvigov je morda vrednih pohvale. V Vzhodnih Alpah, točneje v Dolomitih, so v povojnem času zanimive predvsem štiri stene. Severna stena Cime Grande di Lavaredo, severozahodna stena Civette, jugozahodna stena Rode di Vael in južna stena Marmelade so postale navpični stadioni, kjer izkazujejo alpinisti svojo hrabrost in telesno pripravo. Omenjene, kot tudi druge previsne in gladke stene, so bile povečini že preplezane v prejšnjih letih, ko so alpinisti še vedno iskali najbolj logično in najbolj dostopno smer na vrh gore. Absurdno izrabljanje tehničnih pripomočkov pa je privedlo nove generacije gornikov do tega, da so si izsiljevale nove, nelogične smeri tudi tam, kjer narava ni nudila človeku nobene poti. Verjetno se še spominjate, da smo v enem izmed prejšnjih nadaljevanj opisali velike diskusije v prvih letih našega stoleja glede uporabe klinov pri napredovanju v steni. No, klin se je v prvih letih po vojni tako uveljavil, da se nekatere smeri, speljane v tistih letih, ne razlikujejo od železnih lestev. Gornik se lahko vzpenja po njih kar od klina do klina, ne da bi se sploh dotaknil skale. Toda bodimo dobri. Klin se vendar zabija v razpoke, ki jih nudi skala, zato imajo tudi take smeri v sebi nekaj naravnega. Predvsem pa ne smemo zamolčati, da so nekateri vrhunski plezalci uporabljali kline samo na skrajno zahtevnih mestih, medtem ko so ostali del smeri preplezali prosto. Mitične Tre Cime di Lavaredo so v vseh obdobjih privlačevali in še privlačil' jejo alpiniste z vsega sveta Košarkarska »jugomanija« v Italiji pa vse bolj primanjkuje talentov ZDA že pretesne zn NBA ligo Tudi v Evropi niso križem rok Temeljitega dela z mladimi ni Evropsko košarkarsko prvenstvo, ki je bilo za Jugoslavijo zelo uspešno, je za nami. Zagrebška prireditev je bila zadnja parada v tem letu za evropske in seveda predvsem za jugoslovanske ase, ki so nastopili v reprezentanci plavih. Jugoslovani vse zanimivejši Nesporna premoč plavih na EP v Zagrebu je močno odjeknila ne samo na Stari celini, temveč in predvsem tudi v domovini košarke, to je v ZDA in seveda med društvi NBA lige. Jugoslovanska premoč je bila več kot očitna ne samo zaradi velikih talentov, ki jih ta država skoraj vsako leto predstavi na mednarodni sceni, temveč tudi zaradi koncepta in organizacije igre. Jugoslavija je bila od nekdaj poznana predvsem zaradi udarne moči v napadu. Bil je to element, ki se je še kako prilegel jugoslovanskemu tipu igralca, dosegel pa je vrhunec s trenerjem Mirkom Novoselom, ki je gradil reprezentančne, Cibonine in svoje uspehe prav na tem elementu - napadu ali bolje metu. Res je, eden izmed velikih jugoslovanskih strokovnjakov je tudi "pikolovski" Aca Nikolič, ki je skušal uveljaviti svojo košarkarsko filozofijo s stalnim in temeljitim popravljanjem tudi najmanjših elementov tako v obrambi kot v napadu. In zato ni čudno, da je Nikolič svoje največje uspehe dosegel prav v Italiji, in sicer v Vare-seju, saj v tistih letih je »11 Professore« v Jugoslaviji naletel na gluha ušesa. V Zagrebu pa sta Dušan Ivkovič in njegov pomočnik Janez Drvarič sestavila tako reprezentanco, ki je na trenutke igrala najsodobnejšo košarko, to pomeni tako, s katero bi lahko nastopala tudi v najbolj elitni ligi na svetu, to je v NBA ligi. Jugoslovanska reprezentanca, ki je nastopila v Zagrebu, je dokazala Evropi in vsemu košarkarskemu svetu, da lahko igra učinkovito tako v obrambi kot v napadu. Obrambo, ki so jo pokazali Zdovc, Danilovič in Radja, je dejansko presegla "evropske okvire '. Tudi azzurri so bili precej dobri v obrambi, toda njihova igra v obrambi je bila preveč očitno napravila velik kakovosten skok v organizaciji in konceptu igre. Da je napravila tak skok, je seveda zasluga vsega jugoslovanskega košarkarskega gibanja: društev, igralcev, trenerjev, odbornikov. Po EP v Zagrebu naj bi bila zato tudi upravičena prava ' košarkarska jugomanija". V ZDA ne samo po dolarje Če je bila doslej za Jugoslovane Italija "sveta dežela" glede košarkarskega kruha (Španija, razen Draženu Petroviču, je Jugoslovanom nudila znatno manj), pa je "jugomanija" odslej zajela tudi Američane. Predvsem trije jugoslovanski košarkarji so za NBA ligo zelo interesantni: Dražen Petrovič, Vlade Dovac in Dino Radja. Vsem trem jugoslovanskim asom se obeta onkraj Luže veliki zaslužek, in to v zelo žlahtni valuti. Prepričani pa smo, da jim ne gre samo za denar. Vsi trije bi lahko v Italiji, Španiji in sedaj tudi v Grčiji zaslužili prav toliko. Pa še manj bi trenirali, igrali, garali. Povsem nasprotno, kot se to dogaja v NBA ligi, kjer se igra več kot 80 tekem, potovanja pa so, zaradi velikih razdalj v ZDA, izredno naporna. Tu pa so še treningi, neizprosna konkurenca za igralno mesto, pritisk Čeprav je star šele 25 let, je v svoji karieri dosegel vse, kar se je doseči dalo. Z reprezentanco in s kluboma (Cibono in Real Madridom) je bil vedno najboljši, eden najzaslužnejših za uspehe in zato vzdevek "košarkarski Mozart", ki so mu ga nadeli Italijani, ni naključen. medijev javnega obveščanja itd. Vzemimo primer Dražena Pet trda, "pozicijska", skoraj groba. Jugoslovanska košarka je torej Očitno italijanski zvezni trener Alessandro Gamba ni preveč zadovoljen z igro azzurrov. Ob njem pa že simbol italijanske košarke, Tržačan Cesare Rubini. Verjetno oba se tudi zavedata, da po tej poti se italijanski košarki slabo piše... Torej, kaj bi še lahko Petrovič dokazal Evropejcem. Povsem razumljiv je tako njegov sen, da se "poskusi" med ameriškimi profesionalci, čeprav je na dlani, da bi ga v ZDA čakala izredno težka naloga. Ni vseeno namreč, če te brani Brunamonti, Vannakis ali Sok. Velik Petrovičev izziv bi bil, da bi poskusil igrati prav tako učinkovito kot v Evropi tudi v NBA ligi proti npr. VVinnieu Johnsonu, Dumarsu, Jordanu. Kaže pa, da z NBA ligo ne bo nič, ker je Dražen za Real predragocen. Enaka utemeljitev naj bi veljala tudi za Divca in Radjo, čeprav sta ta dva igralca v vsej svoji luči zablestela predvsem na EP. Kaj bi lahko z Lakersom, oz. Bostom Celticsom lahko napravila ta, za evropske razmere odlična košarkarja? V NBA ligi ju čakajo prave "mišičaste gore", kot Moses Malone, Barkeley, Ewing, Olajuwon... ali pa Karl Malone, Rodman, Sikma itd. Za vse tri pa tudi za Paspalja in Sovjeta Marčulionisa je, po našem, predvsem pomembno to, da se poskusijo na najuglednejšem in najkakovostnejšem košarkarskem prizorišču na svetu. V Italiji veliko denarja, talentov pa malo Stanje v Italiji pa je povsem drugačno kot v Jugoslaviji. Kaže, da tu težav z denarjem ni. Ker je košarka vse bolj popularna, je povpraševanje zato tudi veliko. Talentov pa ni od nikoder. Najboljše košarkarje si društva trdno držijo ali pa jih odstopajo s skoraj astronomskimi vsotami, kot se je to zgodilo z Antonellom Rivo. Društvo iz Cantuja ga je odstopilo za skoraj sedem milijard lir. Kaže pa, da je klub iz Verone postavil opcijo za turinskega asa Morandottija za več kot 10 milijard lir. Izgleda tudi, da ameriški igralci sploh ne dvignejo telefonske slušalke, če jim italijanski menadžerji ponudijo manj kot 200 tisoč dolarjev letno. Vseeno pa v Italiji vztrajajo na 32 prvoli- gaških ekipah (po 16 v A-l in A-2 ligi). Zato tudi ni čudno, da je lahko Shoe-ne vprašal društvo iz Verone skoraj pol milijona dolarjev in se je odrekel že zelo mamljivim ponudbam milanskega Philipsa. Ob pomanjkanju domačih talentov pa je nujno, da italijanski menadžerji iščejo drugje, predvsem v ZDA in v manjši meri tudi v Jugoslaviji, kajti najboljši Jugoslovani so že postali apetit tudi za Američane. S prihodom tujih košarkarjev pa smo v Italiji vsa ta leta priča kakovostnemu padcu "domačega basketa". Na dlani je, da tuji košarkarji zavirajo razvojno pot domačih igralcev. Po dva, v glavnem ameriška košarkarja imata navadno v vsaki ekipi ključna, ali vsaj zelo odgovorna mesta. Kolikšno škodo je povzročil naval tujcev italijanski košarki, je videti predvsem, ko italijanska reprezentanca igra na pomembnejših manifestacijah. Azzurri se na primer sploh niso uvrstili na olimpijske igre v Seulu, na zagrebškem EP pa so ostali brez kolajne. Kar pa je še huje, pokazali so zastarelo, "zakrčeno" in neučinkovito košarko. Usodo azzurrov je na EP v glavnem reševal Antonello Riva, ki je pa bil tudi v moštvu iz Cantuja vselej odločilen. Vsi ostali (verjetno z izjemo Morandottija) so igrali skoraj bojazljivo. Odpovedali so v ključnih trenutkih, ko je bilo treba zaigrati značajno, odločno, na vse ali nič. Začaran krog Ponovil in obnovil se je "začaran krog", v katerega je vpletena italijanska košarka. Menadžerji najemajo tuje košarkarje, ki jih slano plačujejo, da bi moštvo doseglo čimboljše rezultate. In v največjih primerih je prav od dvojice Američanov odvisna usoda posameznega moštva: zato si ti tujci prevzemajo breme odgovornosti na lastna ramena in zato so seveda slano plačani. Zaradi tega je tudi "razumljivo" mišlje- nje domačih igralcev: »Čemu bi jaz v ključnih minutah tvegal, če je glavna in tudi najboljše plačana zvezda prav tujec?« Pa še več: največkrat sam trener kar ukaže domačemu (navadno mlademu) košarkarju, naj v kritičnih trenutkih poda žogo tujcu. Pri skoraj vseh 32 ekipah pa je igra vselej zasnovana tako, da se konča z metom tujca. Čemu torej jokati in stokati, ko vidiš azzurre "klišejsko" igrati, brez kančka duhovitosti v igri, ko italijanski zvezni trener Alessandro Gamba, v strastni želji po eni kolajni, žrtvuje mladega Gentileja za 40-letnega D -Antonija. Italijanska košarka, kot sicer tudi nogomet, je zabredla v slepo ulico, ki ji ni videti izhoda. Društva izključno težijo za rezultatskimi dosežki, ker se zavedajo, da bodo s tem z gledalci napolnila dvorane, z denarjem gledalcev, sponsorjev, televizije itd. pa društvene blagajne. Društva so postala že podjetja, ki izključno težijo na dobiček, kar je v gospodarstvu seveda povsem umevno. Vprašljivo pa je, če to naj bi veljalo tudi v športu... Sedaj pa, ko stopamo v leta 90, ko je košarka odprla svoje meje ("open"), se bo težnja po čimvečji profesionalizaciji še bolj okrepila. Velik strateg in prvi mož NBA lige David Štern je že uvidel, da so ZDA pretesne za tolikšno zanimanje, ki ga uživa košarka po vsem svetu. Zato je že v teku načrt, da bi v ameriški profesionalni ekipi igrala tudi kaka evropska, azijska ekipa. Tudi v Evropi niso križem rok in snujejo pravo evropsko profesionalno ligo. Pričakovati je torej novo in še hujšo konkurenco na košarkarskem tržišču. Delo z mladimi pa vse bolj zaostaja, saj ni več strpnih, požrtvovalnih ljudi, ki bi se pedagoško in strokovno posvetili začetnikom-košarkarjem. Tudi in predvsem zato, ker v društvih samih, ki so že prava dobičkonosna podjetja, ni več mesta za strpnost, vzajemno pomoč, skratka za pravo športno etiko. Nikdar toliko naših košarkarjev v prvoligaški konkurenci r* ■*-* Jordan Marušič Marko Ban Nikdar v zgodovini naše košarke nismo imeli v italijanski prvoligaški konkurenci tolikšnega števila naših igralcev. Pravijo, da nas je v Italiji le kopica in vendar... Tako ali drugače, v A-l in A-2 ligi bo v tej sezoni kar pet Slovencev: Jordan Marušič (Benetton Treviso) in Marko Ban (Irge Desio) bosta nastopila v A-l ligi; Boris Vitez (San Benedetto Gorica), Marko Lokar in Gregor Pučka (Stefanel Trst) pa bosta igrala v A-2 ligi. Tu pa je še Klavdij Starc, ki bo nastopal v prav tako v profesionalnem prvenstvu, kot je B-l liga. Razen za Marušiča, ki je že svoje prve korake začel pri Goriziani, Gregor Pučka pa pri ljubljanski Olimpiji, velja za ostale, da so se košarkarsko izšolali v naših društvih, kar je za ves naš šport in ne samo za našo košarko izreden uspeh. Naši košarkarski delavci so na ta uspeh lahko upravičeno ponosni. Če pri tem upoštevamo še, da eden izmed naših trenerjev (Massimo Raseni) dela v zelo ambicioznem klubu, ki bo verjetno že letos med vodilnimi v A-2 ligi, to je Glaxo iz Verone, je uspeh naše košarke še večji. Medtem ko je Jordan Marušič že prekaljen prvoligaški košarkar, pa bomo seveda vsi ljubitelji zamejske košarke, z zanimanjem sledili nastopu Marka Bana pri Irgeju iz Desia in zanj tudi navijali, saj je bil Marko vsa ta leta zastavonoša Jadranove ekipe in tudi najzaslužnejši za uspehe našega združenega moštva. V A-2 ligi bodo nastopili trije Slovenci. Boris Vitez je že pokazal in dokazal, kaj velja. Boris je eden od stebrov goriškega San Benedetta in nanj tudi zelo računa trener Bosini. Po drugi strani tudi trener Stefanela Bogdan Tanjevič veliko pričakuje od Marka Lokarja in Gregorja Pučke, ki bo sicer igral v mladinski ekipi, glede na višino (207 cm) in igralsko mesto (bek) pa bi se seveda lahko uveljavil tudi v A-2 ligi in celo postal eden najzanimivejših igralcev tega prvenstva. Na Jugu, v Campobassu, pa bo v B-l ligi zastopal našo košarko Klavdij Starc. Tudi to prvenstvo je zelo kakovostno, verjetno še težje kot A-2 liga. Znano je, da so igrišča ekip, ki nastopajo v B-l ligi, zelo vroča. Za našega "Tolota" zato izkušnja v tem prvenstvu ne bo lahka. Pet zamejskih Slovencev na približno 250 košarkarjev večinskega naroda (32 ekip po 8 igralcev, dva sta namreč tujca) morda ne izgleda veliko. Glede na to pa, da je košarka zelo popularen šport v Italiji, verjetno drugi samo za nogometom, je to zares veliko, skoraj neverjetno. Boris Vitez Marko Lokar Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000,- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 2. avgusta 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch igi Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Lov na znanega ugrabitelja Pietrina Mongileja Ricco in Belardinellija ugrabila tolpa Sardincev? FIRENCE — Preiskovalci so menda rekonstruirali sestavo tolpe, ki je ugrabila podjetnika Danteja Belardinellija. Po mnenju preiskovalcev obstaja tudi dovolj dokazov, da je v tej tolpi tudi Pietrino Mon-gile. Državni pravdnik Pier Luigi Vigna, ki je odločal o akciji policije in usnjenih čelad na avtocesti pri Rimu, je zato včeraj podpisal tudi zaporni nalog na Pietrmovo ime. Mongile je sodeloavl tudi pri ugrabitvi mlade Ester Anne Ricca, ki so jo vrnili staršem po dvestotih dneh ugrabitve in v zameno za dve milijardi in pol lir odkupnine. Ugrabitvi Ricca in Belardinelli sta si v marsičem zelo podobni. Zahteve ugrabiteljev so slične, Ester Anne in Dante sta bila ugrabljena na istem geografskem območju, pogajanja in stiki z družino pa so malodane enaki. Preiskovalci pa so tudi ugotovili, da je kdo, ki zelo dobro pozna Mongileja (če že ne Mongile sam), sedel v enem od avtomobilov, ki so bili vpleteni v akciji na avtocesti Al. Na delti so namreč našli pištolo, ki jo je Mongile vzel nekemu karabinjerju, ko ga je ta skušal ustaviti v Rimu. Karabinjer in Sardinec sta se spopadla, Mongileju pa je uspelo razorožiti karabinjerja in zbežati z dragocenim plenom. Medtem ko se preiskovalci trudijo, da bi dosledno vodili svojo politiko proti ugrabiteljem, je družina ugrabljenega podjetnika sporočila, preko firenške redakcije ANSA, da se ne strinja z ravnanjem preiskovalcem. O sebi je družina rekla, da so ji preiskovalci preprečili stik z ugrabitelji in vabi tolpo, naj ponovno stopi v stik z njo. Preiskovalci so upoštevali stališče družine, vendar nameravajo nadaljevati na poti brezkompromisnega boja proti izsiljevalcem. Iz ure v uro raste število mrtvih in pogrešanih Siloviti orkani in tropski nalivi pestijo azijski vzhod in Ameriki TOKIO — Pravo tropsko neurje je na širšem tokijskem območju povzročilo katastrofalne poplave, v katerih je izgubilo življenje šest oseb, sedem jih pogrešajo, gmotna škoda pa je ogromna. Na sovjetskem Daljnem vzhodu pa je zaradi tajfuna Judy izgubilo življenje sedem oseb. Po vsem sodeč pa je bilo še najhuje v Bangladešu, kjer se nadaljuje neobičajno silovit monsun, ki je v zadnjem tednu terjal življenje 306 oseb, brezdomcev pa je več kot 50 tisoč. O tropskih nalivih poročajo tudi iz Brazilije, kjer je na jugu države v poplavah in plazovih izgubilo življenje več kot 40 oseb. V tej tragični kroniki je treba omeniti še orkan Chantal, ki se približuje obalam Louisiane in Teksasa. Do sedaj je ta orkan prevrnil splav za iskanje nafte v Mehiškem zalivu, tri mornarje so rešili, deset pa jih pogrešajo. Pred 9 leti na bolonjski postaji BOLOGNA — Pred devetimi leti točno ob 10.25 je v čakalnici na bolonjski postaji eksplodirala bomba, ki je pretrgala 85 življenj in ranila 200 oseb. Dramatični dogodek zlepa ne bo potonil v pozabo, še zlasti, ker svojci žrtev in prebivalci Bologne zahtevajo vso resnico in ne bodo dopustili, da se bo tudi ta tragedija spremenila v nedorečeno zgodovino večkrat neučinkovitega italijanskega sodstva. Letošnja obletnica bo, kot sicer že nekaj prejšnjih, potekala v duhu polemik. Predsednik Združenja svojcev žrtev, Torguato Secci, je včeraj predstavil knjigo spominov in beležk, ki jih je zbral v devetih letih. Secci je v bolonjskem atentatu izgubil 20-letnega sina, v knjigi z naslovom Cento milioni per testa di morto, pa je opisal procese proti domnevnim teroristom, ki jim je lahko sledil, razplete in zaplete preiskav, razsodbe, pomisleke svojcev in sodstva samega. Na včerajšnji predstavitvi knjige pa je med drugim izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da se namerava odvetnik Združenja svojcev bolonjskih žrtev, Montorzi, odreči tako zahtevni nalogi. Secci, ki sicer poudarja pomen obsodbe, ki so jo sodniki izrekli 11. julija lani, ko so nekatere osumljence obsodili na zapor, druge pa izpustili zaradi pomanjkanja dokazov, opozarja, da je Montorzijev odstop lahko svarilo in hkrati potrditev nekaterih sumov. Svarilo, v kolikor italijansko sodstvo preveč popušča in slepomiši, potrditev sumov pa zato, ker je znano, da je bil Montrozi v mladosti velik simpatizer skrajne desnice, v zadnjih letih pa oseben prijatelj voditelja framazonske lože P2 Licia Gel-lija. Svoj odstop pa je napovedal pred nedavnim, potem ko ga je Gelli povabil na daljši pogovor. Secci zato meni, da bi bil Montrozi prav lahko vrinjenec framazonske lože. Politični predstavniki te trditve doslej niso komentirali, bolonjski župan Imbeni pa se je raje izognil polemiziranju. Ob 9. obletnici bolonjskega atentata so številne politične osebnosti poslale svojcem in krajevnim upraviteljem solidarnostna sporočila. Med prvimi so se oglasili Andreotti, Occhetto, Spadolini in Nilde Jotti. V brzojavki Jottijeva med drugim piše, da se bolonjski atentat ne sme spremeniti v »drugo Ustico« in da morajo ustrezni zakoni čimprej in na demokratičen način zapolniti kričečo praznino, ki jo predstavlja zahteva po ustavni in sodni reformi. Tokijske ceste so se spremenile v reke in potoke (zgoraj), v Teksasu pa prebivalstvo v pričakovanju prihoda orkana Chantal utrjuje svoje domove (spodaj) Pazi na dolžino krila! Maria Puzo je sprožila svojevrstno akcijo in zbira podpise proti nepremišljeni rabi minikrila, ki naj bi jih smela oblačiti le razsodne in zrele ženske (AP) Socialistična internacionala: odločneje do problemov sveta Te dni je tajništvo Socialistične internacionale objavilo strnjeno gradivo in sklepe, sprejete nedavno v Stockholmu na kongresu Internacionale, ki je tokrat bil tudi v počastitev 100-letnice njene ustanovitve. Predstavitev gradiva razkriva, kateri so bili glavni poudarki na kongresu, pa tudi, kakšne smeri namerava Socialistična internacionala ubrati v prihodnje. Kar res je, da je mednarodna javnost nekoliko prezrla pomen tega kongresa, najbrže tudi za to, ker je pričakovala, da bodo na njem obravnavali zlasti zgodovinske segmente. Shod pa je bil kar se da zanimiv, saj je pozornost kar smelo obrnil v prihodnost in zastavil nekatere tako rekoč programske naloge, ki imajo zgodovinsko obeležje. Temeljna značilnost kongresa in njegovih dokumentov (kar izhaja tudi iz gradiva, ki so ga zdaj razposlali) je še večja odprtost organizacije, potrjena z mnogimi zaključki, zlasti pa s pripravljenostjo, sprejemati od vsepovsod nove sugestije za socialistični napredek sveta. To je ocena tudi nekaterih tako rekoč pridruženih članov, kakršna je na primer italijanska KP, ki je bila s svojo delegacijo prav tako navzoča na kongresu. V Stockholmu so med drugim sprejeli politično resolucijo, novo spomenico o načelih, novo platformo o človekovih pravicah ter posebno listino o varstvu okolja. Spomenica o načelih vsebuje tudi vrsto postavk o tem, kako uveljaviti socialistične nazore in težnje v ekonomiji. Iz gradiva izhaja, da se je tudi izvršni odbor Internacionale, ki je zasedal pred dnevi, opredelil za »prozorno preučevanje« zlasti te tematike. Razposlane listine potrjujejo, da namerava Internacionala v »izvirne smeri« in da bo njena politika imela še neprimerno večjo težo od tiste, ki jo je sprejela na ženevskem kongresu leta 1976. Korenitega pomena je predvsem to, da perspektiva organizacije ne zaobjema več v glavnem Evrope, kakor je bilo dosedaj, marveč ves svet. Pri tej razširjeni viziji pa naj bi posebno vlogo bržčas igrale dežele Latinske Amerike in azijske celine. Internacionala grenkobno ugotavlja, da na afriški celini »žal še ni indicij za resnično socialistično rast«. Tudi tokrat ne izostaja poudarek na problematiki »institucionalne ureditve« vse svetovne družbe. V smislu, da bi jo moral prežemati socialistični in demokratični nazor. Edino taka perspektiva bi lahko združila in utrjevala vezi med narodi in narodnostmi v svetovni skupnosti. Spet je govor o priljubljeni viziji Willyja Brandta za ustanovitev nekakšne svetovne in napredne vlade, ki naj bi se sproti soočala s problemi, ki zavirajo razvoj človeštva. Listine kajpak podčrtujejo potrebo ne samo po tesnejših, pač pa naravnost neposrednih in organskih odnosih med Vzhodom in Zahodom (tudi glede na novo politiko Sovjetske zveze), pri tem pa naglašajo vzvodno stališče, ki so ga sprejeli v Stockholmu, namreč, da je problem varnosti in svetovne rasti zmeraj bolj podrejen stanju med Severom in Jugom. Z Jugom bo treba začeti ne samo »delati«, pač pa sodelovati. V eni od listin je napisano, da je razvoj Juga osrednje vprašanje svetovnega razvoja. Posebnost teh listin (in kajpak nedavnega kongresa Socialistične internacionale v Stockholmu) pa je tokrat zlasti v tem, da se zadržujejo na problematiki »ekonomske demokracije«, se pravi odnosa med gospodarstvom in socializmom„■ »demokratične prave« (ponavljajo listine misel švedskega predsednika Ingmarja Carlssona) bodo morale veljati za vsa področja ne le družbenih, pač pa tudi ekonomskih dejavnosti. Zlasti zgodovinska naloga socialistov je, da se smelo opredele za to, da imajo proizvajalci pravico »skupaj projektirati, proizvajati, naposled pa seveda deliti proizvod, oziroma dohodek«. Zanimivi so prav tako odstavki, ki zadevajo odnose med komunizmom in socializmom. Socialistična internacionala meni, da je bil komunizem (kot zgodovina, pa tudi teorija) poražen, da svet ne bo šel njegovo pot, dasiravno je bil še kako mikaven v nekaterih preteklih desetletjih. Ne svet ne ljudje namreč ne prenesejo »uravnilovke«. Vendar komunistični poraz, je rečeno v dokumentih, ne sme navdajati drugih družbenih silnic, še najmanj pa socialistov, z »evforijo in samozadovoljstvom«. Komunizem je namreč odkril, pa tudi nakazal marsikatero družbeno rešitev, vse to pa je v bistvu ostalo še odprto. Dileme so še tu in bodo bržčas še dolgo. Dejstvo je namreč, da nikjer »ni magične formule, da bi uresničili družbeno spremembo brez boja«. Še kako žgoč je politični rebus, kako »zagotoviti socialno pravičnost v pogojih tržnega gospodarstva«. Sveža dilema je v tem, kako krepiti demokratične odnose in tokove sploh, obenem pa spoštovati zakone. Nihče na svetu ne more danes ponuditi panaceje, se pravi zdravila za bolezni družbene rasti. Listine Socialistične internacionale seveda povzemajo glavne razprave kongresa, strnjujoč jih v nekatere bistvene poglede in sklepe. Iz njih še bolj natanko pronicajo določene ugotovitve, ki na kongresu še niso bile dovolj zaznavne. Bistvena med njimi pa je, da se je organizacija dejansko odločila za »odpiranje« (na primer sprejem italijanske KP, ki je še zmeraj najpomembnejša na Zahodu, pa čeprav je italijanska partija ohranila status gosta) in za daleč bolj smelo soočanje s problemi današnjosti in prihodnosti. Organizacija ne namerava več po poti »kratkih korakov« in pragmatičnega reševanja problemov in pojavov, marveč se je odločila za dolgoročno, pa tudi domala vseobsegajočo politiko. MIRO KOCJAN