274. številka. Ljubljana, nedeljo 28. novembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejetnan za a v a t r o - opera k e dežele za celo leto 1K fL, zh pol letn B gLi u <*etrt leta 4 (M. — Za Ljnblj uno brez pošiljanja na dom za celo leto 13 za četrt leta 3 f?ld. 30 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje ua dotu se računa 10 kr. za mesec, 10 kr. za četrt leta — Za tuje dožele tolike več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol ih in za dijake velja znižana MBa in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oz n a ti i 1 a se plačuje od četiiis opne petit-vrate « kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če bo dvakrat, in 4 kr., če se triknit ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Ureiluištvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero >aj ie blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolutauovej hiši. Cesar nad strankami. Iz vsega postopanja naših nemških liberalcev je znano, da se njih liberalizem kaže v nekrsčunskem in neliberalnem geslu: kar je za mene prav, za tebe ne sme prav biti. Tako je tudi glede vprašanja, uli se sme kuka stranka sklicavati na vladarja, na krono. Naši nemški liberalci so moćno hudi, če kaka slovanska narodna in konservativna stranka pravi, da so simpatije cesarjeve za njo. Osoba cesarjeva se ne sme v politiko mešati, ona je vzvišena nad to, govore vse nemške novine tačas. To je vse lepo in prav. Ali pri vsakej priliki Bkušajo ti nemški liberalci vplivati 8 a m i za sebe pri kroni. Tedaj kar pri nas grajajo, to delajo sumi. Tako so konservativni listi prinesli sledečo novico. Ko je ondan cesar pri avdijenci delegatov v Pešti do dvornega svetovalca Lien-bacherja prišel, vprašal ga je: kako je s strankarskim shodom konservativnih Nemcev v Lincu, ali se nij bati kakega haška? Lienbacher je cesarju odgovoril: O kukem fiašku ni govora ne more biti, ker je vse dobro pripravljeno in urejeno. Na to je cesar dejal: „No, to me veselil" — Ta cesarjeva beseda se je od konservativcev z veseljem na znanje vzela. Ali glejte, kako se liberalni nemški listi srde na to: To je, pravijo, ponavljanje one nevredne igre klerikalcev, da hote vero vzbujati, kakor da bi bila krona njihovim prizadevanjem posebno prijazna. Mej tem, ko je torej liberalen greh za narodnjaka in konservativca misliti, da se sani vladar z njegovo dobro mislijo strinja, piše se liberalnemu listu z Dunaja: „Tukaj so (v libe ralnih krogih) prav radovedni, kakov vtis bode pri dvoru naredilo, da se (konservativci in narodnjaki) ne udeleže cesar-Jožefove slavnosti. Na višjem mestu, mislijo (liberalci), vendar ne more vse jedno zdeti se, ali se odreka jed-nemu slavnemu pradedu monarha počeščenje." Torej liberalci s tem očitno priznavajo, da so oni osnovali cesar Jožefove slavnosti zarad tega, da bi za svoje strankarske namene na krono vplivali! Tedaj kar ;b nas nij prav, to je za nemške liberalce prav! Sicer pa priznamo, da je resnično cesarjeva osoba nad strankami. Ustavni vladar ne more drugače biti nego osobno zunaj strank. Vendar pa smo na drugej strani ravno tako prepričani, da pri našej jako m 1 a d e j ustavnosti njegova volja, kot jednega faktorja koustitucijonalizma, močneje prevaguje nego li vladarjeva v druzih staroustavnih državah na pr. v Angliji, Belgiji, itd. Mi smo prepričani, da se imamo dvoru, kroni, inicijativi dinastije zahvaliti, da smo rešeni krutega vladanja usta-voverne stranke, katera je nas avstrijske Slo- vane skoraj grje zatirala nego nekdanji absu-lutizem. In to prepričanje nam daje tudi na-dejo za bodočnost, da bode srečen političen instinkt višje kroge svaril pred nesrečo, da bi še kedaj na vlado sprejeli take psevdoliberalne elemente, ki so želeli in žele le „učiniti" dobre Avstrijce, kakoršni so Slovani in konservativci. Ljubljanski škof in enciklika o Cirilu in Metodu. Ljubljanski knezoskot'dr. Janez Krizostom je v svojem včeraj izdanem dijecezanskom listu razposlal znano papeževo encikliko o sv. Cirilu in Metodu „vsem vernim ljubljanske škofije" s sledečim uvodom : „Sveti oče Leon XIII. so 30. sept. t. 1. o svetih Cirilu in Metodu podali katoliškemu svetu imenitno pisanje. Unkrat sem je razglasil vašim dušnim pastirjem v izvirnem latinskem jeziku. Želja sv. očeta pa je, da bi njegov zapopadek postal znan vsem ljudstvom v krščanstvu. Zato je nate denes v slovenskem jeziku tudi Vi, predragi, po kranjskej zemlji mojemu višemu pastirstvu izročeni. Vaši skrbni duhovni Vam bodo brali to pismo očeta vesoljnega krščunstva in srčno jih prosim, naj Vam jasno razlagajo te Njihove velikodušne besede, ker prevideli bodete iz njih vso glo-bočiuo ljubezni, ki jo nosijo v svojem notranjem sv. oče do Vas, drugi moji, in do vseh narodov po zemlji, Bolj še kakor za druga ljudstva pa je zanimiva ta okrožnica papeža Leona XIII. za Slovane, stanujoče po vseh delih sveta. Apostola Slovanov se namreč imenujeta sveta Ciril in Metod. Ker kakor so druge narode drugi sveti možje, tako sta ona dva Slovane klicala v naročje prave Cerkve, ter jim z neprecenjiviro darom te sv. vere, ki prerodi človeka ne le po notranjem ampak celo po zunanjem, vcepila tudi sposobnost za vsakosno svetno izobražen je. Nij sta Vam bila, ljubljeni v Gospodu, neznana do sedaj slovanska sveta apostola Ciril in Metod; ona dva, ki sta prav pred tisoč leti vašim prednikom v zlati materini besedi oznanovala Božja veličastva. Tudi smo v naši školi ji vsako leto !) nuncija uže doslej praznovali njun god. Pa še drugače ste uže do sedij slavili njuni imeni. Tod njuno zastavo ste se zbirali namreč v bratovščini sveti Cirila in Metoda in goreče prosili, naj bi se po njunih prošnjah združili vsi v nezedinjenstvu živeči slovanski rodovi s pravo prvotno materjo, sv Cerkvijo v j Rimu. A odslej, kar se bodetno ravnali po tej i papeževi okrožnici do katoliškega sveta, ne bodo obhajali svojih apostolov praznika le SI o-vani: vsem katoličanom pO širnem svetu bo o. jul. tisti skupni dan, ko bomo vsi narodi zediujeni v molitvi prosili Ciril-Metodove pomoči. Zunaj slovanskih mej do sedaj nijso vedeli veliko o Ciril-Metodovem imenu. A od prihodnjega leta naprej bode ono zaslovelo po vesoljnem svetu. Ker, kjerkoli bivajo z Kimom združeni kiistijani, povsod na širnej zemlji bode duhovščina v svojih dnevnih molitvah in z duhovščino bodo klicala vsa ljudstva vsega sveta z Vami vred k svetima apostoloma Cirilu in Metodu. Kakor bode od se laj izobraženi Evropljan svoje oči povzdigoval v goreči prošnji do njih, tako bo daleč tam v bornej Indijanskoj koči katoliški misijonar do slovanskih svetih apostolov sklepati učil ročice tamošnjih nedolžnih otrok. Vprašam Vas, ljubljeni v Gospodu, kakošen bo moral potem biti sad te splošne, te vsesvetovne molitve? Vsi mi veste odgovoriti, da bode ta zjedinji-na molitev vseh katoliških ljudstev po vsej zemlji kakor mogočen naval silila do neoa, ter nadležno trkala na Božje preusm Ijene srce. Ukraj-šal bode, upam, predobrotni Bog ob tej molitvi vseh narodov šibe svoje jeze, ki nam jo je morda v svojej pravičnosti uže namenil; raje in hitreje nam bo potrebnega dal, kakor so otrokom godi, ki združeni starišev ne nehajo prositi. Pred vsem pa bode, tako se zanašam, ta naša skupna molitev velicega vspeha za vso katoliško Cerkev. Usmiljeni Bog bo namreč, trdno pričakujem, vsled Cird-Metodo-viu priprosnja dodelil, da se prej ko prej približujejo našej sv. katoliškej veri tudi ž njo nezjedinjenn ljudstva, ki jih štejemo dandenes še po milijonih. V svojej ljubezni bode, prepričan sem, naklonil, da vsi ti nezjedinjenci pobite zajemat iz zaklada katoliške cerkve in bode tako — en hlev in en pastir! (Potem sledi enciklika v slovenskem prevodu.) Politični razgled. V Ljubljani 27 novembra. Nemško-liberalni listi kažejo velik strah pred razširjenjem volilne pravice! In kljubu temu se zovejo še liberalne in svobodoljubne! — Ravno z istim ognjem pobijajo in skušajo smešiti konservativni parteitag Linški, ki jim je nemške račune pomešal. Magjarska vlada je prepovedala in razpustila novosnovano ttrbsko društvo „Omladina" zato, ker bi tega društva članovi mogli biti tudi inozemci. Angleški „Standard" poroča, da so Albanci oropali a\ sirijsko konsulstvo v Pri-zrenu. Konzuli druzih vlasti j so se uže prej bali Albancev, zato so o pravem času ubežali. Avstrijski konzul pa je do zadnjega ostul v Prizrenu, potem pa je moral tako hitro bežati, da nij mogel nič svojih stvarij vzeti se soboj ter so mu albanski roparji vse uničili VmtiMe d ržiiv«*. Kakor se dunajskej »Pol. Con;." poroča, začelo se je izročevanje I Jcin a Črnogorcem včeraj dejansko izvrševati. Vendar enkrat! Grški kralj je baje deputaciji, ki mu je prinesla ndreso zbornice, polagal gorko na srce, naj zbornica poslancev vse stori za izvršenje vojne organizacije. Oboroževanje se po celej Grške) marljivo nadaljuje. Dne 25. t. m. je v fraiicoskcj zbornici poslancev republikanec Livieille očital po morskemu ministru admiralu Cloud da je bil agent vlade od IG. maja. Napadali so ga tudi radikale!, Cloue se je sam zagovarjal a tudi ministerski predsednik Ferry ga je branil, hvalil njegove zmožnosti in dejanja. — Leon Renault je stavil nujni predlog glede zidanja železnice skozi Simplon, ki bi Francosko vezala direktno z Italijo in bi konkurirala z nem ško (Jotbardsko. Zbornica je nujnost predloga zavrgla — V senatu je bil voljen vojni minister general Farre za ncodstranljivega sena torja. V ItnllfmiAkcJ zbornici poslancev je ministerski predsednik Cairoli odgovarjal na rnzne interpelacije glede italijanske vnanje politike. Dejal je, da ima vlada trezno in mirno politiko in da je bilo treba berlinsko pogodbo izvršiti. Italijanska politika da je bila zmirom miroljubiva. Flotne demonstracije so se vse signntaine vlasti udeležile iz proste volje. Italije se ne more karati zarad tega, ker se je pridružila Angliji, kajti Italija nij smela ostati osamljena. Glede Grške je dejal, da bode Turčija naposled morala uvideti potrebo, da se izvrše sklepi berlinskega kongresa. Burka: „ Nemški ne znajo" in vesela igra : „Derite Novice", ki sta se sedaj vprvič predstavljali na tukaj snem čitnlniškem odru, pro-vzročili sta senzacijo in to ne samo zarad dobrega igranja, ampak tudi zarad njih vsebine, ki je našim sedanjim razmeram Čisto primerna in reči moremo, da je bilo od na^ib čestitih diletantov jake umestno, da sta se te dve igri skupno predstavljali, kajti druga je tako rekoč dopolnitev prve in nam po doktor Drngiču zagotavlja izpeljavo onega § 19 državnih zakonov, kojega Grilec v prvej igri za nas Slovence uže več let išče pa ga žalibog ne najde. — Vse hvale vredno je igranje v tukajšnjih krogih kot diletantinje u?,e dobro znane gospe H. Šulc, ki je svoji nalogi (Rezika v prvej iti Marijana v drugej igri) izvrstno izvrševala; ravno tako je gpdč. M. Seidl kot Manica z veliko spretnostjo igrala. Gospod Rudolf Rohr-inaim, ki nam je uže v prvej igri kot poročnik jako dopadal, iznenadi! je nas v drugej igri kot dr. Dragic se pvojim izvrstnim igranen. On ima tudi jako prijeten organ, govori čisto slovenščino, pravilno in razločno ter igra s tako gorečim čutstvom — vloga njegova je to Poroča se, da je upor Hurdov Perzija tudi zahtevala, — kakor smo to sedaj na na-uduSila. Perzijsko armado da so pri tej pri-1 Sem odru le redkokrat priliko imeli opaževoti. liki vodili avstrijski oficirji Četrtek je imelo aiigrlcSko minister-stvo posvetavanje ter je sklenilo, da mej zasedanjem parlamenta v decembru ne bode predložilo nič sredstev, kako bi se na Irsko pritisnilo, ker zdaj tega še nij treba. Kadar se snide parlament, bode vlada predložila načrt zakona glede reformovanja irskih zemljiških razmer. Gibanje zoper jude na \enwUem nij še ponehalo. Zdaj hoče berlinska „anti-semiten-liga" v tisk dati celo debato o judih v ber-linskej zbornici in jo razdeliti mej ljudstvo. Poslanec Ludvrig pa baje hoče, da vlada izda statistiko vseh podjetij in da podjetnike za znamuje po veri. Pri tej priliki da se bode v berlinskoj zbornici zopet pričela debata judih. Doni ni. ■z Novega mesta 24. nov. [Izv. dop. Minolo je komaj kakih sedem tednov, kar je napravila novomeška narodna čitalnica pred-svečanost povodom 50letnega godu Nj. Veličanstva, prestvitlega cesarja Franja Josipa in dopisnik, ki je v vašem cenjenem listu ono svečanost z našim razmeram primernim ko men tarom opisal, nij se v svojih nadejah, k jih je vsak le količkaj pazljivi bralec onega dopisa v vrstah in mej vrstami lahko čital, nikakor zaračunil; kajti „zabavni večer", ki ga je priredila naša čitalnica v nedeljo 21. nov. t. 1. „na korist uboge šolske mladine" privabil je zopet toliko odličnejšega občinstva v prostore nprvega narodnega doma", da je bila dvorana prenapolnena, dokaz torej, da so se uže močno opustili oni „umetno vcepljeni" predsodki, ki so nas slovenske narodnjake slikali kot puntarje, „staatsgefahrliche individuen" in Rog ga vedi kakšne nevarne ljudi. Pa pustimo to; ta stvar je uže dosta premetana in za vse umno misleče, katerim so dejanske razmere bolj odločevalne nego sirenični kriki takozvanih „Deutsch-Krainerjev" in nekaterih drugih, ki so se svojo vrlo udeležbo „na občinske streške", dasiravno v pičlem številu, a vendar le po svoje dobro pripomogli dunajskemu „parteitagu" k slavnemu fiišku, tudi davno uže dognana in obrnimo rajse svojo pozornost na oni zabavni večer in izvršitev njegovega programa. Zatorej mu je pa tudi občinstvo uže mej igro večkrat naznanjevalo svojo zadovoljnost in pohvalo z dobro-klici in ploskanjem in ko je koncem druge igre navdušeno vskliknil: „živio!", se mu je urno odgovarjalo z istimi klici. Tudi gospod V. JeniČ je svojej nalogi kot Grilec in Kratki dobro izvrševal, posebno pa zadnjo, za kar je žel od občinstva burno pohvalo. Hvale vredno je tudi igranje g. Česnika, ki je, akopram novinec, svoji nalogi kot občinski pot in Tone vendar le jako dobro izvrševal. — Po dramatičnih predstavah napravila se je še tombola, pri katere j je bila udeležba tudi jako živahna. Tombola je bila sicer zadnja točka našega programa, kateri je bil žnjo tedaj uže izvršen, a mladi svet si je takoj improviziral še jedno: ples, ki je trajal do belega dne. — Tudi materijalni vspeh zabavnega večera more se jako ugoden imenovati, kajti kljubu temu, da so prostori jako tesni, znašajo dohodki vendar le lepo svoto nad 86 goldinarjev, za kar gre vsem čestitim diletantom za njih vrlo sodelovanje in slavnemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo vsa čast in hvala. Iz U ti Je 25. novembra. [Izv. dop.j Ker je Vesteneck dolgo časa in z veliko doslednostjo agitiral zoper cestni odbor, katerega je na vsak način hotel za sebe pridobiti, res je nekaj v s peha dosegel. Kritizirati se da lehko, zlasti negativno pri tacih odborih. Ali zdaj bodo ljudje videli, kako bodo Ve-steneekovci v odboru cestnem držali svoje obljube, kako bodo bolje delali! — Poročali smo vam, da je bila prva volitev v cestni odbor ovržena zarad nepravilnosti. Drugo volitev smo imeli 19. trn. Pri tej volitvi so voljeni trije naši, a trije Vesteneckovci. Torej na po lovino. Volilcev je bilo prišlo 53. — Kot največji davkoplačevalec ima knez Windlscbgrfttz voliti jednoga, a deželni odbor jednega uda. Kakšnega bode volil deželni odbor, v katerem Schrey in Dežnim gospodujeta, o tem nij dvonibe. — Tako se utegne na vse zadnje Vesteiecku želja izpolniti, da bo res načelnik cestnemu odboru, če morda vlada ne bode našla, da ima d.uzega svojega dela dovolj. No, bomo uže še tudi to prebili! Iz Ptuja 23. nov. [Izv. dop | Včeraj je imel tukajšnji okrajni zastop javno sejo. N» dnevnem redu je bila mej druzimi rečmi tudi točka, zadevajoča mariborski „kreisamt". Kakor znano, je bivSi načelnik mariborskega okrajnega zastopa g. Seidl 12 let to poslopje oskrboval in da je pri njegovem odstopu 4G00 gold. v blagajnici tega denarja manjkalo. Seidlovi privrženci, mej temi tudi bivši načelnik našega zastopa dr. Strnfella, mož, kateri se je na občinske stroške k nemškemu „liberalnemu parf,eitagu" na Dunaj vozil, hoteli ro to stvar tako urediti, da Seidlu ne bi trebalo nič izplačati in so mu za njegov „truda 3000 gold. pripoznali, tako navedeno svota darovati. Bivši načelniki so obračali, novoizvoljeni okrajni zastopi pa so obrnili. Naš zastop zaključil je včeraj, ka on terja njemu pripadajočo svoto od zastopa, oziroma okraja mariborskega, in da je sklep načelnikov neveljaven. Za ta od narodne stranke stavljeni predlog glasovala je tudi nasprotna stranka. Nal zastop bode torej terjal njemu pripadajočo svoto od zastopa mariborskega in ne od Konrada S e i d 1 a, od zadnjega pa ima mariborski okraj izneverjeni znesek 4600 gold. izterjati, in to bode baš teško, kajti stara slovenska prislovica pravi: kjer nič nij, tudi cesar zgubi pravico. Sedaj bodo pač morali mariborski nemčurji, ndas volk der in to Ili gen/, unđ des kapitals", svojemu nekdanjemu političnemu vodji iz zadrege pomoči. Drugi in zelo važni predlog, katerega je stavil g. prof. Žitek, glasi Re: „okrajni zastop stavlja 200 gold. v proračun za leto 1881 kot nagrado onim učiteljem na deželi, ki so se t vspehom trudili svoje učence in druge farmane poučevati v razumnem gospodarstvu, posebno v sadjereji in bučeloreji". Tudi ta predlog je bil sprejet. Učitelji pa naj si hote zapamtiti, da je ta predlog stavila narodna stranka, tista stranka, s katero v začetku nekateri izmej njih nijso bili zadovoljni, ker jim je bila „preklerikalnau. Za koristne stvari se naša stranka gotovo toliko briga, kakor nem-čurska psevdo-liberalna. Sicer pa se je cela seja vršila v najlepšem redu. Jako prijetno iznenadila nas je vest v de-našnjem »Slovenskem Narodu" (v P tuj i smo ga vsi dobili) o izdajanji prepotrebnega „Slovenskega Pravnika". Na§el bode gotovo duševne in gmotne podpore. Iz Zagreba 26. novembra. [Izv. dop.] Čeravno se mi zdi, da bodo tudi denes peli žumalisti zagrebški halelujo, da se je povrnil mir in bodo k večjemu rekli, da se je zdelo nekaterim na živcih bolehajočim, da smo imeli v pretečenej noči dvakraten potres, vam ipak javljam, da še nij čisto mirno, in da se še trese zemlja. Moj dimnjak se je dosti dobro držal, dva inženirja sta ga pregledovala in nobeden ny nič nevarnega nagel na njem; ali jaz sem tako čuden človek, da ne držim nigdar veliko do veštačkega mnenja, pa za to sem včeraj sam pregledal dimnjak, in našel sem, da je za. dva palca pomaknen v stran, črez noč se je še za dva palca naprej pomaknil, tako, da s"in ga moral precej sneti dati. Nocoj nijsem čutil potresa, ker sem predobro spal, ali ljudje povedajo, da so čutili dva, in jaz jim verujem zato, ker „Agr. Ztg." in drugim novinam kar nič več ne verujem, odkar se je toliko širokoustila s kraterji v Resniku, a potresa nij čutila nobenega, razen Dalje v prilogi. Priloga „Slov. Naroda" h št. 274.. 2H. novembra 1880. prvega dne 9. nov., katerega nikakor vtajiti nij mogla. Čudim se našej žurnalistiki, ker hoče kredit rešiti Zagrebu, ako zatajujejo nesrečo in le obstoječo nevarnost, a skozi to gubi le ona kredit, ker ljudje so uže toliko svestni, da vedo, kaj se godi pod njimi in okolo njih, če tudi novinarji trdijo, da [nij nič, da je le veliki boben vojničke bande malo zaropotal. Dr. Bohuslav Jiruš, profesor na univerzi je pisal v Prago, da nij nič čutil potresa, da ljudje pretiravajo in več kričijo, nego je istina. Posledica tega pisma, katerega je razglasila „Bohemia", je bila ta, da so dijaki nemške narodnosti odbili poziv mestnega župana Skram-lika glede sodelovanja pri velikem koncertu na korist Zagrebčanom. Kaj je hotel učeni profesor postičiV Da nij čutil potresa, ali da ga je prespal, nij res, ker je jedva ušel smrti in je bil delogiran še tisti dan in hiša, v katerej je stanoval se de molira do tal. Resnice se ne smemo braniti zvedeti, Če je tudi neprijetna in žalostna, tako mislim jaz in z menoj vsak pošten človek. Kredita Zagreb ne bo zgubil, dokler bodo Zagrebčani pošteni, a kjer nij poštenja, ne bo ni kredita nikoli ne. Občni /bor kranjske kmetijske družbe. V Ljubljani, 24. novembru. (Konec.) Dr. Bleivveis končno poroča o trtnej uši, katera hvala Bogu nij bila nikjer v vinogradih na Kranjskem zasledovana. Nevarnost pa je še zmironi velika, tako, da velja paziti. Zastopnik vlade g. Fladung pravi, da je okrajno glavarstvo krško poročilo, da sta v tem okraji dva vinogradnika, jeden iz Ivloster-neuburga in jeden iz Hrvatskega sadne trte dobila. A preteklo je uže pet let ne da bi se bilo kaj pokazalo. Vlada pa da na ta dva vinograda posebno pazi. G. Robič potem poroča o računu za pre-tečeno leto. Dohodkov je bilo 0094 gld 89 kr. troškov 5855 gold. 20 kr., tako, da ostane 839 gl. 19 kr. Vse premoženje društva iznaša 34.323 gld. 72 kr. Proračun za prihodnje leto kaže 4598 gld. 03 kr. dohodkov, 4554 gld. 69 kr. troškov. Dr. Poklukar poroča o nasvetih pod-družnic. Podružnica Novomeška, Kiška in Metliška nasvetujejo, naj bi se davki odpisali pri vinogradih, kadar jim škoduje suša, voda, toča, slana itd. Boštanjska kmetijska podružnica se obrača v svojej peticiji proti svobodnemu ženitovanju in terja, naj bi se s postavo omejilo. Črnomaljska podružnica želi, naj bi kmetijska družba skrbela za to, da bi se dobilo kje v Ljubljani dobrega semena vseh žit in zelenjav. Metliška kmetijska družba želi, naj bi prišel vodja slapenske šole meseca februarja doli podučevat in naj bi se njenemu vodju g. Homaču izrekla za njegovo marljivo delovanje zahvala kmetijske družbe, kar se zgodi. Podružnica Vipavska prosi, naj bi družba de lala na to, da se kmetovalcem v vipavskem okraji zaradi slabe letine odpišejo davki /.a eno leto, naj bi se jim posodila ali glavnica, da bi mogli svoje polje obdelati, ali pa naj vlada skrbi za to, da se bode kako delo izvrševalo za silo in kaj zaslužka ljudem naklonilo. Zastopnik vlade pravi, da bi bilo mogoče, da se počne regulirati voda Vipava, ker dela državnej cesti mnogo škode. Vsi predlogi podružnic se izroče centralnemu odboru. Dr. Bleiweis poroča o predlogu pre-membe § 6 deželne postave o ravnanji s plemenskimi junci. Poročevalec pravi, da se morajo občine prisiliti, da si preskrbe občinskega bika, kajti prostovoljno t» ga ne bodo nikdar storile, živinoreja pa gre zdaj nazaj. Deželni glavar Kaltenegger nij sicer zoper to, da bi se postava premenila, a on misli, da, Če se bode občina silila, ne bode dobila denarjev, kajti premoženja ima le ma-lokatera občina, po dokladah denar pobirati ima le občina pravico sklepati. Dež man je proti temu, da bi se postava premenila, kajti sila nij nikjer dobra. Dr Bleivveis zagovarja potrebo prcmcmhc postav«1, katera se izroči centralnemu odboru, da potrebno vkrene. Dr. Bleivveis končno poroča o podkov-skcj šoli, zaradi katere je bila ondan etiketa. Da bi se ta šola razširila, tega nij treba, ampak naj ostane kakor je. Štipendije za učence te šole sta razpisala deželni zbor in hranilnica kranjska, za kar jima gre hvala. S tem je bil končan dnevni red in zbor sklenen. Domače stvari. — (L j u b 1 j a n s k a č i t a 1 n i c a) napravi denes v nedeljo 28. nov. besedo, Program je : 1. Ilajdrih. „ Hercegovska"' moški zbor. 2. „Pozdrav". Govor gospe Franje Ravnikarieve 3. Verdi. Velika arija Elvire iz opere „Kr-nani", poje gospica Kndler. 4. Eisenhut. „Tebe zlato ja milujemu, osmospev. 5. a) Miroslav Vilhar. „Žalost", poje gosp. Fndler. b) Braluns. „Ogerski plesi", čveteroročna igra na glasoviru, igrata gospica Endler in gospod * 6. Nedved. „Domovina", možki zbor. 7. „V spanji." Veseloigra v l dejanji. Spisal Julij Rosen, poslovenil Josip Nolli. Začetek ob uri. — (Slovenska akademija v gledališči.) Odbor „Sokola" je v svojej zadnjej seji sklenil napraviti skupno z Dramatičnim društvom in s čitalnico veliko akademijo v gledališči na korist po hudih potresih oškodovanim Hrvatom. Priprave za to se uže delajo in se je nadejati najboljšega vspeha. — (Ljudski shod,) ki so ga na denes popoludne ob treh v „bierhalle" na sv. Petra predmestji sklicali ljubljanski obrtniki, obeta velik biti, kakor slišimo. — (Iz Celovca) se telegrarira, da bo tamošnji psevdo liberalni Nemci začeli posnemati taktiko naših „Deutsch-Krainarjev", namreč na brzo roko napadati novoimenovanega deželnega predsednika Schmied-Zabie-rova, ker nij „meso od njih mesa". Novine „Bliittcr fur die Alpenliinder Oesterreichs" bile so 25. novembra konfiscirane zarad članka o novem deželnem predsedniku. — (Železnica iz Ljubljane V Kamnik.) Civilnega inženirja barona Lazzarinija načrt za zidanje železnice z jednim ozkim tirom od Ljubljane v Kamnik se bode v teh dneh predložil trgovinskemu ministerstvu. Ta železnica bi stala po računu onega načrta 362.000 gld. Tudi erar se kot lastnik fabrike za smodnik v Kamniku baje zauimlje za to železnico. — (O železnici Pol i čane-Rogatec) se poroča, da se trasiranje nadaljuje. Razen tega projektil pak se v misel jemlje tudi proga Ponkva-Podplat Rogattc ali pa Grobelno-Šmarjo Rogatec. — (Tat v davkariji.) Piše se iz Krškega 24. t. m.: Denes po noči so tatovi s ponarejenimi ključi odprli okrajnega glavarstva vrata na dvorišče. Pri tleh tega poslopja je davkarija. Tu notri tatje sterd vrata, ter poskušajo kaso odpreti, kjer je bilo shranjenih 12.600 gld., a nij se jim posrečilo. Za tim pa odpro miznico davkarjevo in tam so res dobili 46 gld. Soboj so vzeli »e jedno uro se stene in dve suknji, potem pa so odšli ne da bi bili zaprli vrata za soboj. Niti davkovski sluga, ki stanuje pritlično, niti okrajni glavar, ki stanuje nad davkarijo, nijsta ničesa slišala. O tateh nemajo nobenega sledu. — (Mitnice ali š r a n g e) se bodo dale od finančne direkcije za prihodnje leto v najem, in so cenjene: v Šmariji 14S0 gld., v Višnjej gori 870 gld., v Trebnjem 860 gld., v Novem mestu 2700 gld., v Krškej vasi 1350 gld., v Kostanjevici 900 gld., v Jesenicah na Dolenjskem 100 gld., v Metliki 860 gld. — (Strela udarila) je blizu Slovenskega Gradca in užgala hlev Blaž Krajnerjev. Nastali ogenj ugrabil je tudi gospodarsko poslopje sosedovo, namreč Janez Vešejevo in upepelil. — (Iz Celja) se poroča, da je mariborski škof 21. nov. t. 1. blagoslovil novi stolp pri nemškej cerkvi in 4 zvonove. Ti so drugi dan ravno na god sv. Cecilije prvokrat zapeli. Zvonovi stanejo 7700 gld. zvonik 15.000 gld. — (Zavoljo diftcriti s a li davice) so pri Novicerkvi šolski poduk ustavili. Tretji teden je bila bolezen na vide/, nekoliko potihnila, četrti teden se je pa v nekaterih dotlej neokuženih hišah na novo prikazala. Od-raščeni so se vsi ozdravili, kolikor jih je bila napala — otroci pa jo le redki srečno presto-jijo. Pokopali smo doslej 1!) otrok, mej temi fantiča, kateri se je tej hudej bolezni 4 tedne ustavljal, poslednjič pa je moral umreti. Videti je, da premalo pa?,ijo na bolnike, katerim se je uže nekoliko zboljšalo. — (Nezakonski otroci.) Na Krapjem polji na Koroškem je fara, ki Šteje letos 132 krščencev, mej temi 95 nezakonskih. — (Tatinska družba.) Iz Podčetrtka se piše: Dno 12. t. m. so tukajšnji žan-darji imeli zopet srečen dan. Zasačili so celo tatinsko družbo — 6 glav, mej njimi očeta z dvema sinoma. Tudi nekdanja ljubica nesrečnega Guzaja je pri njih. Našli so pri njih ukradenega mesa več, kakor ga nekateri mesar ima. — Nekej ubogej vdovi v Sopotah so 2 ovci ukradli, purmane, kopune itd. Pa vrli žandar j i so jih zmotili, da uže deloma spečeno in skuhano meso nij so mogli použiti. V petek večer so jih z ukradenim mesom obložene v Kozje odgnali. — (Cigani) so v Završali šmarjskega okraja posestnikoma Francu Pogoršeku in Jožefu Antolincu ukradli 2 kobili in dvoje žrebet ter ž njimi mahnili nad Rogatec v Hrvatsko. — (Tolovaji vlomili) so v Okiči v hišo ptujskega notarja g. Filafera in odnesli cukra, kave, žlic, nožev in blazine iz postelj. Izpred porotnega sodišča. Janez Borštar, 19 let star kajžai>k sin iz Naklega pri Kranji, ima se Kagovarjati zaradi hudodelstva poskušanega umora. Županstvo Nakelsko ga. opisuje kot človeka, katerega so uže starši spridili in ki se rajši peča s gozdno in poljsko tatvino, nego s svojim rokodelstvom črevljarstvom. Posebno rad hodi na lov, to se ve, da brez dovoljenja najemnikovega, in ima puško in strelivo brez dovoljenja uže tri leta. Najbolj je pazil na zatožen ca in ga oviral pri njegovih tatvinah kmetski fant Urban Potočnik iz Naklega. Zato je bil zatoženi Boratar na njega jezen. Počakal ga je 27. julija ko je peljal gnoj na polje in ustrelil komaj 20 ko-- rakov daleč na Potočnika. Zadelo ga je 18 svinčenih zrn zajčjakov, a tako, da, akoravno so prileteli tik srca in tik glave, nij bil zadet nobeden plemenitih delov života, in da je bil Potočnik smrti rešen, akoravno teško ranjen, kar zdravniki potrde. Zatoženec Borštar ne taji, da ne bi bil na Potočnika streljal, pač pa, da bi bil imel namen ga usmrtiti, samo obstreliti da ga je hotel. Porotniki potrde vprašanje, ki jim je bilo stavljeno glede po-skušanega umora in Janez Borštar je bil obsojen na štiri leta teške uječe poostrene vsak mesec z enim postom in trdim ležiščem v tamnici vsako leto 27. julija. Zaradi hudodelstva uboja imel se je pr. zadnji vtorek 23 let stari kmetski fant Čamer-nik Janez iz Glinec pri Dravljah zagovarjati. Po noči od 17. na 18. oktobra t. 1. so fantje z Glinec pili v gostilnici pri Birtovci v Šiški. Pridružil se jim je tudi fant Janez Roječ iz Šiške. Ko so se fantje z Glinec napili, odpeljali so se domov, a tudi Čamernik se je peljal z njim. Kmalu po odskoči Roječ z voza, za njim pa Čamernik in še neki drug kmetsk fant. Zadnji sune Rojca, a Čamernik ga z vozno jeglico udari trikrat po glavi in enkrat po prsih, katerih glavno kost mu je popolnem stri. Uže rane na glavi so bile tako hude, da je Roječ na njih precej umrl, pa tudi stretje prsne kosti bi bilo Rojca usmrtilo. Čamernik ne taji, da je Rojca ranil, ker je „zabavljal", pač pa taji, da bi ga bil hotel ubiti. Samo pretepsti ga je mislil. Ko so porotniki vprašanje na uboj potrdili, bil je Čamernik ob sojen na šest let teške uječe, poostrene vsak mesec s postom in vsacega leta 17. okt. bode zaprt v tamnico s trdim ležiščem. •_ . , 87 iv 20 i» — Akcije narodne banke . . . . 820 n — Kreditne akcije..... . . 287 n n 55 Srebro ........ , , — _ Napol......... 9 35 54 . . 58 „ — Kazi it* vesti. * (Umor in samomor.) V Hamburgu je 23. t. m. po noči umoril 60 let star delavec svojo postrežnico potem pa se je še sam obesil. Vse to je moral gledati osemletni deček, katerega je dedec še poljubil, predno se je obesil. * (Nož s 191 klin jam i) Markiz du Lau v Parizu je \Valeskemu princu za njega rojstveni dan podaril nož, ki ima 191 klin j. Samo trije taki noži bo na svetu ter ima jednega tudi Gambetta, francoske zbornice poslancev predsednik. Listnica uredništva. Tržiškim Cimbroin v hotel Hadetzky: Namesto da plačujete za neumne telegrame, s katerimi polnite le naš papirni koš, rajši drugič dajte Šestico svojim tržiškim beračem: pravijo, da so zelo potrebni: gotovo pa bolj kot mi tržiško-nwinkel8chreiberskega witzau. Denašnjemu listu je priloženo: Vabilo na naročbo „Ljubljanskega Zvona". Doneski za unesrećene v Zagrebu. IV. izkaz. Jos. Ribič 2 gld., Bsbeta Kogl 5 gld., A. Jeločnik 2 gld., J. V. 1 gld., dr. Sernec v Mariboru "> gld., Ivan Može, trgovec v Vipavi 10 gld. V Šiški nabrano 23 gld., in sicer so darovali: G. Sušnik 2 gld., Neimenovana 5 gld.. Kosler 5 gld., A.Jenko 2 gld., J. Knez 2 gld., J. G., Josip Vodnik, Andrej Vodnik, J. Zor-man, Franjo Štrukel, Jakob Matjan, J. Suva vsak 1 gld. K temu v III. izkazu št. 270 izkazanih 187 gld. 7 kr., torej skupaj 285 gld. 7 kr. Od tega smo včeraj zopet poslali zagreb škemu županstvu druzih 100 gld. Daljne doprineske administracija tega lista rada prejema in jih hoče poslati županstvu v Zagreb. Administracija ,,Slov. Naroda". Tržite cene v Ljubljani 27. novembra t. 1. Plenica hektoliter 9 gld. 42 kr. — rež 6 gld 66 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; — ajda 5 gld. 34 kr.; — prosd 5 gld. 20 kr., — koruza 6 gld. 40 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 57 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 74 kr.; — Špel frišeo — g!d. 66 kr.; špeh povojen — gld. 70 kr., — jajce po 3 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino 52 kr.; — svinjsko ueao 50 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr.. — atame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metro\ 6 gUi 20 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Št. 11.068. (597-1) Dražba vina. Dunajska borza 27. novembra (Izvirno tolerančno poročilo.) Buotal ili. dolg v bankovcih . . 72 gld. 61 kr. Enotni dri. dolg v arebru ... 73 a 35 a Z dovoljenjem c. kr. okrajne sodnije v Metliki dne 3. novembra 1880, št. 11.068. prodajalo se bode na javnej dražbi v Metliki blizu Karlovca O., IO. In 11. decembra t. 1. od 9. ure zjutraj do 2. ure popoludne 600 avst. veder na svetovnej razstavi dunajskej in na deželnih razstavah v Ljubljani in v Zagrebu diplomiranega pravega naravnega vina iz najimenitnejših vinskih let 1848, 1863, 1865 in 1875. Kupljeno vino ima se precej plačati in odpeljati ali pa treba sporazumeti se zarad kasneje odvožnje. C. kr. Kotarski sad v Metliki, dne 3. novembra 1880. »♦♦"»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ Pravi štajerski sok od ozkega trpotca, katerega prireja Jurij Frosch v Gradci, je skušeno zdravilo zoper kašelj, hripavoat, Dolazni na pljučah, v vratu in prsih, katar dusnikovin vejic in tudi zoper jetiko. Velika steklenica gld. 1. — \ z navadilom za Majhena „ „ —.50 / rabo. Ob jednem priporočam svoj bonbon iz sladu, štajerskih planinskih zelišč, šlezi in trpotca, 1 zavitek 10 kr. (605—1) Jamčim, da so moji izdelki pravi ter jih prepuščam vsakemu kemiku, da jih preišče. Glavna zaloga, od koder se pošilja: J. Frosch v Gradci. Dobiva se pa tndi v vseh dobrih špecerijskih prodajalnicah in lekarnah tukaj in v provinciji. Prodajalci dobč opustek. CHIOCOCA-LIQUEUR. (Liquor Chiooooae fortifioans.) /.naustvrlin preiskano, poskušeno In priporočeno od odlič-njakov kut izvrstno, popolnem neškodljivo ZDISiLVII-iO, •• ••>•!!<• zu hitro in prijetno oživljelij g, v^V.-.-.;m-.;c-, :>;«r.;: opešane in potrto ■iiožke muci, okrnpljcii.te liVM( in njili pn>/ 11 i » osi i. uuenade- i ......v tvojem n/l,lii,|i,,ini. ,iu, i| umu |.,, uill ter vsbiijnjoćem upli vutiju. Ob jodnom je ■ploinj eliksir posebno zoper ulitim jtrulmvljenjc, iu-mIiinI "s o jedi, i.»i»i- v šuloilvl, hri-, Hrlpuii)«■. iopu nagnjtnje k Menili (m. j;h;ii. iliisUo. ;i lm oboi. iil.il,,,, i), /I II enifo. zoper Ifillt, i-«-» "»»'«< l/eni in slutil rilo. Ako se rubi ta <'liiococi-lbmor, odpravi ho vsiko t »ko ittn-nje hitro in trotovo in ker se odstrani, moro dotienik tudi visoko in krepko starost d '/.i vrti, / * t '. naj bi bil v vnukom Hospodinjstvu. J'o okusu preseda najfinejšo namizne likere. V razgled so polu/.ona ucstovilua priznavajoč.* ter zahvulna pisma visokih avtoritet o izvrstnosti teini < liirot-ii-li>|llOiirH Cona jed nej izvirnoj butelji z natančnim navodil.m. ii rabo v test jezikih 3 gld. u. v.; x»voj in posta 2o kr. GHsjL-ma.o. r.al-rjra, 3cJ»r so Izdeluj o la o i (;")l',7-4) lcods»x so razpoili; o. : O. V. i IMOlil. lekar nzum Schutzeugel" in pri«, c. kr. aodnijskl kemik, Wien, W;iliriiitf, llerront(as*e Nr. an, (kamor naj se pošiljajo val pismena naročila), ter v vseli dobrih lekarnah pa Avstriji in drugod. Zoper jetiWo! Radgostski rožnovski lako-raitlinAi celtličti, priporočajo se posebno za vse, tudi za za-vt^i starane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko Itevilo priznanskib pisem razpolagajo se v prepričanje. BI. g. lekarnarju J. ttcichertu v Rožnovi. Ker imam mnogo osob, katere so kronično na plučah bojne, Vas prosim, da mi s pustnim povzetjem pošljete en zavitek izkušenega radogostsketra-pijučnn - prsnega čaja, kateri mi je bil zelo priporočan in ga hočem tudi zdaj sam poskusiti pri svojih bolnikih. S poštovanjem se priporoča Dr. Joalp ftlpck, c. kr. policijsko-okraj ni zdravnik v pokoji. V Svitavi, dnč 'JO. decembra 1877. Gospodu lekarnarju J. Neicheri a v Rožnovi poli'K Radogosta. Mene je bolezen v želodci tako mučila, da sem malo no zdvojil. Niti sovetje zdravniški niti mazila in balzami mi nijlo pomogli. Izgubil »eni vso nadejo, da no kodaj ozdravim. Kar začnem upoirebijati radogostski univerzalni čaj, in oj rudesa! vsak dan sem bil boljši, in /jlaj upam, tla v kratkem popolnem okrevam Slavni Radogost nosi v h v oje m naročji najzdravilnejših rastlin. Blagovolite mi dakle s pustnim povzetjem poslati tudi za mojega za jetiko hirajorega prijatelja dva zavitka radogostskoga čaja in 3 škatljice maborastlinskih celtličsov. S poštovanjem se beleži (521—1) J. Donut, učitelj. V Stanovi'ci (na Čuškein) 17. dec. 1877. Gospodu lekarnarju J. Neichertu v Koz.novi. Priporočilo svojega sorodnika slušajoč, Vas prosim, da mi s poštnim povzetjem posjete 2 zavitka slavnega radogostskega univerzalnega čaja. Fran KoNMipal, gozdar. V Zagrebu na Hrvatskem dno 8. sept. 1877. Od toga po zdravniškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za lldnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna škatlja Kožnovskih maho-rastliuskih celrličkov »o kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. posčbe. Kadgostakl univerzalni ca| in Kož-novakl niabo>raatlln»kl celtličkl dobivajo so Jedino le v lekarni J. Melcherta v ltoi.no vi n h Moravskom), in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu povzetju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lok ar ji: \V. Mayr v I.jiiblfani, W. Kbnig v Mariboru, S. M i 11 e 1 b a c h in J. C e j b o k v Zagrebu, Barmberzige Briider in A. Nudved v Oradvl, A. M a r o k in J. KupforBchmied v < «'1JU O. Kussbeim v Llpnicl, C ari Grabne bor v uiiritu. J. 111 i n g v Itot-t« iiiiiuiuu \V. T h urn vv al d v Celovcl. Zaloge napravile ao bodo v vseh lekarnah in večjih prodajalnicah materijalnoga blaga. SPsV Doktor HorNtovaJediuo pravu voda za oči, prir jt-uu nataiiko po starem rottbmskem receptu tt-ga svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljnnje in vzdržanje vida v vsakej starosci; v kratkem ozdravi ne da bi bolmka mot««'. hitro in trajno /dravlja putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah, Izvirna 8klenica 7« kr. av. v., za kolok in zavoj lO kr. več. Pravi so dobi Mamo naravnost ve lekarne v Kožnavi (.Moravska;. Pohištvo na prodaj. V Rakeku v vnsi sta na prodaj dre IiKI. 'Obe sta pokriti z opeko ter ima jedna zdolaj štiri sobe, zgoraj pa tri; t.i hisa ima: dva vrta, jeden saden vrt, drug za zelen jad; \i- ph Itakeku. (595 —2) Tisoč in ena noč. 1'r-nvt||<»« I k flltVOVlll <1<'>.«'I. Rolj kr»tko«'»snih in m kavnih povesti nij kmalo, kakor Tisoč in ena noć; doka/ temu, da so jih uže skoro vsi narodi v svojo literaturo sprejeli. (535- 5) Vsak mesec izhajata dva snopiča v ličnem zavitku po 84 stranij in eno podolio. Vse knjige bi-do nbseffltfl kakih 40 snopičev. Cena snopiču 20 kr., po poŠti 32 kr. Abut.ira se pri založniku J. Krajecu v Novem mestu, pa tudi po vseh bukvarnah. Dobiva se tudi Spisi Krištof Šmida, Do/daj izšla S zvezka. Cena IVesktti posebno lično vezan 70, trdo 40, mehko 30 kr. ,*OOCs^OOOCOOOOCXXK Gostilnarjem! $ Lepa in friina če va na debelo in drobno prodajejo se prav po ceni v Krakovem št. 8. V Tu se kupujejo tudi zaj&je kože in od druge a.i-v^a.iin.e. (519—14) (_| F. Hlavka. Trgovina z železom. v liiiiltlfaiii. Premeščenje. Jemljem si čast uljudno naznanjati, da sem svojo trgovino z železom preložil iz prejšnje Strojeve v hišo gosp. Karla Galeta, na mestnem trgu št. 2, poleg magistrata. Zahvaljevajoč se svojim p. n. naročnikom za zaupanje dozdaj mi izkazano, prosim še za daljna naročila ter se priporočam udano Ntefan TViifj;^ , na mestnem trgu št. 2, poleg magistrata. (593—2) \aigoiovoj*,» pomoč kakorkoli bolnim y vratu in prsih lokarja O. Klementov tirolski prsni sirup, jako aromatično okusen, nopolnem shranljiv izloček najboljših tirolskih planinskih -zelišč. Gospodu lokam. < , «►. It I • 111 < 111 u v I.........mm ' Kor iva ob početku cimo liiulo kuAijalu, ter trpola lunin muko v pr»ili in nepre-nchljivo zaatižonjo, ritliilu ivu na miiouo »veto ju/, in moja lopiogk vhb ..tirolski prsni Mirtit>"; Užo v kratkem čuuu avn bilu popolnem o/.ilr;tvijeii.i. JtudoHtno teduj naznanjava, vam tuko arećon učinek vuie«a izločka pliiiiin«ki!i zelišč, tor ho v h m n»i inkreneie /ahvaljujovn. V I iioiiionI n. novembra I87U 03) Severno-nemški Lloyd (Xo>ddeutsclier Uovd) v avstrijskej državi koneesijonirana parobrodna družba. Direktna redna poitna parobrodna vožnja mej Bremenom in Ameriko. Poleg najnižje oene prevožnjl in najsolldnejiesra ravnanja s potniki, priporoča se za natančnejša pojasnila uradno potrjeno Glavno zastopstvo severno-nemškega Lloyfla za Kranjsko It. Itaiiiziii^cc, (39 23) spediteur juž. železnice, na dunajskej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. B4F~ Sprejmo se zanesljivi it|fo»ti za okraje na Kranjskem. »■»♦H »eSJBJ »>OBJBJO«BfJBJ ■ TJ"sta.xa.OT7-ljexiO 1858. i Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalij I napredek in v Lincu se srebrno medalijo 1. 1875 Krnj za nariičevanje vezenine
    najsurbnejšo itvrši.o; na vs:.ko (554-3) Fabrik inid vit se lakoj odgovori WIEN. Nit'diM'ljige : Sludt, (iriuiangergasse Nr. 12, i is ilt r '■lii»(ssrlii:Uli'ii-« a«iM-. ♦ ♦3B*t ESOOE i ♦«■■♦41 ii-.iisi od vaeb podobah Udalkov, neSMtJa «•• (matlU* »»'<• ••■■UIiiiv« t« »«■/»*; ntiJvn/nKiiiitr m- rahlja zoper bolezni v OTgMlih apndujoir* dola trupla, fober, MUtUi v polti, na oceb, v mož|anili in nalili, zni H olrncio in /enako bolezni; čistijo lohko kri in odpravljajo blato Nij ga zdravila, ki bi bilo bolje in pri tem popolnem neškodljivo zoper telesno &at*§*etje9 gotovi vir vseli boleznij. Ker »o oslujcno, uživajo jib radi tudi otroci. Tn pile ao odlicVno I jako čeateOiiu piamom ilrornrgn Krilniku 1'it/m. ttVT 'litina ukatljim m /.» pilmni rrlja 1.1 ki: Oorni ukalljir Hknniij. I'SO pil, rrlfa tati>" I altl.tt. r. ""vS*; (fiTl — ,)l C ti o i- nn ct \ Vnuka ak tUlc.i, ki min« rlrmo : .Ijia- O Veli Lil; t;. ,;,,/,,. x„m /,,iiif/iti LeopmM, Je MM nji na, lur nv-rimo, Haj M M km ■nje. 1'aziti mr nima tlnhrn, ila kila nr ihtlil »labiffil, iiriipliringa ali rrla nknillji ff/a iztlilkn. Vufcdd nuj izreemi zahteva Ar» nori h l.limliilnili pil. It ItnajOBI /..i v, t k 11 tOI navodilu za r:iho;>«»/rf/ .ilnjrrl pottpla. itbeke ..tam hriligrn l.riipnla'" drn /Vi .\innlriii. v varli dobrih lekarnah na Hiuiaji 4 Z9 Glavna zaloga na ItunaJI: Staill. Erke il< 1'lankm- nml .Spirf/rlf/aiiin: in po deželi. 1 i^mi^a^i*,,!^^ T o in © 1 j i ti **, i> o in o «> vsem. ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim de'om na čiščenja In snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to »redstvo je dr. Koza življenski balzam. Zivljenski balzam dr. Božov odgovarja popolnem vsem tem zalite vam; isti oživi vse prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prej šli j o nioč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo'riganje, napetost, bijevairje. kri v želodci, zaslinjenest, zlato žilo, preobteienje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domačo sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. 1 velika sklinii-u M ///«/.. #»o/ skleniee -SO ki: Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Vaše blagorodje! 10 let sem bolehal za boleznijo v želodci, ki mi je prouzročila zlatenico. Zdravniki so dejali, da sem bolan na vranici, a pomagali mi nijso. Nij sem mogel ni s\ ati ni jesti, s kratku, jako sem bil slab. A nasvetovani življenski balzam dr. Koze mije odstranil vso bolezen; zdaj Bern zopet zdrav in močan kot mladenič. ajflllww„_ Sukorud. (Mlada lioslava.j 1. »tiuuia-is. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsedi izrecno Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogei skej imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam: Praško vseobčno domače mazilo. gotovo in izkušeno zdravilo zoper orisati, rune in ulesa. Dobro rabi zoper prlsud, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok oiiaiavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne uiozoljčke, Glinasti tur; zoper RSnohttiico ali takozvanoga črva na prstih; zoper oi ustavljanje, otekline, bezgavke, izrastku, morsko kost; zoper oteklino po piehlajenji in po pntiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, V kolenih, rokah m lediji. če se noge pote in zoper kurja očesa; Če roko pokajo in zoper kitam podobne razpokline; /oper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper staro rane in tako, ki se gnoj6j zoper raku, ranjeno noge, vnetje kožice na kosteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukolcenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjor se jo pa priče.o uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. V s kutiji t uli po S.i in >'t.i ki: Bal/am za ulio. Skušeno in po množili posk sili kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže, zgubljen sluh. 1 skle-niea I gld. sv. velj. (861—11) mm Jeden uspeh, kakeršnepi še nij doseglo nobeno ztlravilo. — Potrjeno kot izvrstno zdravilo od sto uradnih oblustnij vseh dežel. Najnovejša zdravstvena poročila našim čitateljem v blag czir. ih 11 V si 1 si. Z Ivan H o Ji o v i m zdravstvenim pivom od sladncga izlečka ozdravljen od življen,u nevarne telesne slabosti. T u r n li na I, a o b pri lliaebliaiiseii-ti, dne in februarja lHHii. Iivraten vapnh ao imeli Vnai Hladni izdelki pri mojoj ieni. Tlačila jo jo preje zmirom alaboat, podobnu omotici, jn bilu trudna, nij ae jej zljubilo delati in tudi ne živeti, tnko, da aem bil v velikib akrboli ; zdaj p* je čvrat* (alaboat ■ omotico ae no vraća veri, del.t veaelo in valr.ijno ter doma aiima ifospodini. Trosim, poaljito nd povratno .1:1 ateklenie zdravatvcni'KU piva od aladnoura izlerka, in 10 vrečic aludnegu bonbona. /upnik Iber. Naj prejme o. kr. dvorni onkrbnik večino evropakib vladarjev, ». I« Itn II nll. r. kr. nvetnik, luatnik zlatega križec i a krono za 7. .sln«e, vitez viaokib pruakili in nemakib redov. II|||ih|. tvornica: «. in in-■• in> i S)( i « n rn i s i. o 0 kr. itd. *— Topolna sl.idna kopeli Hi) kr. Pod 'i ifld. ao nič no razpošilja. Sliulni bonbon za praa, odpr ivljajoo ZHalitijeiioat, je v jdnveui papirju, ima. ti. PleeolJ, linouii. IlirNi-liilF.. lekar ju; I'. I.nssuilt. II. I.. Hm. cel. trgovina ae apei-onjakim blagom. — V Uorici: Picini Veiillll. M. NEUMANN-DT etablisement gospodskega oblačila, v Ljubljani, Slonove ulice Is. mt. 11, priporoča Zimske suknje .... od gld. 14.— višje. Menčikove od tkanine . ,, ,, 18.— „ lodna . . „ ,, 13.— p Sako od lodna „ 5.— ^ Zimske hlače.....,, ,, 5.— ,, Velika izber deških in otročjih oblek jiiko v tteiio. HC Najnovejše za gospe: ogrinjala-mantoux-paletot ima (591-3) lli. 11 JJ U 1UU1U1. v Ljubljani, Slonove ulice li. st. II. Za gospe! -^m i &lyceriilno milo, tekoče, nedtisegljivo v tem, da se dobi mehka, tanka, bela koža, 1 sklo-nica 40 kr. Glicerin-Creme, posebno vspešno, ako ustnico ali koža na rokah poka, 1 skleniea 30 kr. Gljcerin-Sargov, najfinejši, 1 skleniea 10 kr. Toilette-Honig-&lycer-SeifB, Sargovo, 1 ko« .'10 kr. Danien-Pouier, z dišavo, bel in rndečkast, v zavojih po 10 kr., 1 škatla 40 kr. Anaterinova ustna voda, tldeluje (J. PlCOOlI] 1 skleniea G0 kr. Anaterinova štupa za zobe, izdeluje (I. Piccoli, 1 skleniea 40 kr. Prodaje in razpošilja proti poštnemu povzetju G. PICCOLI, lrlitir ,,i»ri »ng«'lu*', (100—8) V Xj]-a."blja,nl, n.co d.-a.n.o.jslEej cesti. Izdatelj in un-dnik Makao Ar mi C. Lastnina in tiyk „Narodne tiskarne". 489199