kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Letnik XX Štev. 3 Leto 1972 JERSEY ZA BLAZINJENJE POHIŠTVA • ART 7500-1 PRILAGODLJIV • IZREDNO TRPEŽEN • ENOSTAVEN ZA VZDRŽEVANJE • VELIKA IZBIRA BARV dekorativna KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino XX. letnik; Ljubljana 1972 3. zvezek Vsebina tretjega zvezka Božo Otorepec: Iz zgodovine Gorenjega Logatca — Stran 129 Jaro Sasel: Pomen raziskovanja rimskih eest za politično upravno in kulturno zgodovino — Stran 139 Jože Mlinaric: Usodna arhiva cistercijanske opatije Kostanjevice — Stran 145 Jože Sorn,: Baker nad Poljanami, antimoq pri Trojanah Stran 154 , Dušan Nečak: Položaj na slovenskem Primorju v luči Pisarne za zasedeno ozemlje od novembra 1918 do no- vembra 1920 — Stran 158 Bogo Jakopič: Gluhonemnica v Ljubljani (1900—1945) — Stran 163 Ivan Slokar: Slovenski pasigrafi — Stran 169 Sergej V r i š e r : Tri ljubljanske fotografije iz 60. let 19. stoletja — Stran 173 France Stukl: Konfinacija slikarja--Ferda Vesela — Stran 177 Iz dela naših zavodov in društev — Stran 178 Nove publikacije — Stran 182 Na ovitku Rezljana vrata iz Zg. Tuhinja (1895). Desna srednja kaseta z upodobitvijo moža, ki na hrbtu nosi meh. Voto inž/ Peter Fister Ureja uredniški odbor Glavni urednik Olga Janša Odgovorni urednik Jože Zontar Izdaja In zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za kra-' Jevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tisk tiskarna »Toneta Tomšiea« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/m — Tekoči račun pri SDK podružnica 501-8-87/1 (Ljub- ljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 25 din, posamezna- številka 10 din IZ ZGODOVINE GORENJEGA LOGATCA B020 OTOREPEC O najstarejši naselitvi Logatca in okolice pričajo najdbe ostankov oglja, zoglenelih ko- sti in razbitin raznih grobo izdelanih posod na severovzhodni strani hriba Velike Bukve (579 m), ki leži severno od Gorenj ega Logat- ca. Okoli kope tega hriba so še vidni sledovi nekdanjega obzidja. A. Müllner je lokaliziral rimsko poštno po- stajo Longaticum na vznožje tega griča in v območje gradu, bivše Cerkovske in Gorenje vasi. Da je moral biti rimski Longaticum ne- kje tu, se strinjajo tudi drugi arheologi in zgodovinarji (že Schönleben, Valvasor, Hi- tzinger), kajti o tem pričajo tudi navedbe o oddaljenosti te poštne postaje od sosednjega Nauporta (Vrhnike) oziroma postaje In alpe lulia (Na Lanišču), ki jih navajajo antični itinerariji (Tabula Peutingeriana, Itinerarium Antonini in Itinerar. Hierosolymitanum) na cesti Emona — Aquilea. Čeprav je bil rimski Longaticum »mansio« tj. prenočevalna posta- je za potnike in voznike in je torej moral z zato potrebnimi stavbami zavzemati precej- šen kompleks, pa je zanimivo, da razen najd- be 4 novcev, ki so jih 1876 našli nekje pri Logatcu, Merkurjeve statuete, ki jo iz Lo- gatca (tudi nelokalizirano) hrani danes Na- rodni muzej v Ljubljani ter omembe rimskih napisnih kamnov nekje na ledini Golo pri Logatcu, niso našli ničesar, kar bi podrobneje pričalo ali kazalo na lego antičnega Longati- cuma. Müllner pač domneva, da je stal v bližnjih gozdovih in da je po prihodu novega prebivalstva popolnoma propadel, Rimljani pa da so imeli le utrdbo na Velikih Bukvah, katere ostanki so bili še vidni v preteklem stoletju. Jugovzhodno od Logatca so še vidni deli 1,5 m debelega zidovja, ostanka nekda- njih rimskih severovzhodnih italskih zapor, ki je strazilo cesto Logatec—Postojna in ki je bilo v obrambo proti barbarom zgrajeno konec 4. ali v zač. 5. stoletja n. e. Vsekakor pa kaže podobnost antičnega imena Longa- ticum s slovenskim Logatec, ki so ga morali naši predniki ob naselitvi teh krajev, prodi- rajoč v smeri stare rimske ceste Emona—• Aquilea, prevzeti od starih naseljencev, da je morala torej obstajati neka naselitvena kon- tinuiteta. Seveda pa obstaja tudi možnost, da so naši predniki dali temu kraju ime Logatec glede na številne gozdove, ki so se še tedaj širili tod okoli, ne da bi kaj vedeli o antič- nem Longaticumu. Ob stari rimski cesti Emona—Vrhnika— Logatec—Podkraj—Ajdovščina so se torej naselili in naseljevali od srede 6. stol. dalje tudi Slovenci ob svojem prodiranju proti za- hodu. Isto smer je imela tudi kasnejša sred- njeveška cesta, ki je vodila od Ljubljane na Logatec ter dalje na Planino—Vipavo—Go- rico, na drugo stran pa od Razdrtega proti Trstu. Logatec je torej stal tudi v srednjem veku ob najvažnejši povezavi Slovenije z Italijo. Na lego ob stari rimski cesti kaže tudi raba srednjeveškega imena za Logatec (Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), ki se uporablja v nemški obliki kot »in der Lo- gatsch« (V Logaškem) in ne »zu Logatsch«, kar je značilno za kraje ob nekdanji rimski cesti. Srednjeveški Logatec ni bilo torej ime za neki določen kraj, temveč ime za obširno pokrajino med Vrhniko in Godovičem ter Rovtami in sedanjim Gor. in Dol. Logatcem, v glavnem torej severno od današnje glavne ceste. Ta logaška pokrajina je bila še dolga stoletja po naselitvi Slovencev močno obra- ščena z gozdovi, le tu in tam je bila kaka samotna kmetija. To ozemlje je bilo inten- zivneje kolonizirano sorazmerno pozno, ver- jetno šele v 15. in 16. stoletju. Zato se ta po- krajina še v 15. stol. imenuje Rovte (nem. Gereut), kar je danes ostalo kot ime vasi Rovte. Še v 16. stol. se logaško gospostvo večkrat imenuje tudi kot »urad Rovte« ali >urad Logatec in Rovte«. Pripadnost tega ozemlja v srednjem veku je v starejši dobi precej nejasna. V 11. in 12. stol. naj bi bilo last oglejskih patriarhov, ki so ga 1040 dobili od nemškega cesarja Hen- rika III. Neka listina iz 1313 navaja, da je v prvi pol. 13. stol. pridobil Logatec avstrij- ski vojvoda Friderik Bojeviti (t 1246), ki ga 129 je obenem z Vrhniko zastavil Goriškim, od katerih ju je odkupil kralj Henrik Češki, vojvoda Koroške, ki je Goriškim zato odstopil tri mitnice. Verjetno se je torej že v dobi Friderika Bojevitega Logatec združil z Vrh- niko, delom španhaimskega gospostva Ljub- ljana v enoten urad, ki ga je, kot ostalo de- želno-knežjo posest na Kranjskem, dobil v upravljanje vicedom v Ljubljani. Omeniti je še, da je ob zahodni meji logaškega ozemlja šla prvotna meja med Furlanijo in Prakranj- sko. Eden izmed zgodnjih dokumentov o sred- njeveškem Logatcu je listina iz leta 1307. S to listino je gradiščan »Rentsch« z Unca iz- pričal in potrdil poravnavo med Logatčani (die Logatscher) bratoma Majnhartom in Gostišo (Gosdiss), sinovoma Dobroše iz Lo- gatca na eni strani ter freisinškim škofom Emihom. Omenjena brata sta bila namreč za- radi nekih prekrškov (ali zločina?), storjenih v Zireh, v škofovi ječi. Ob izpustitvi sta mo- rala obljubiti, da ne bosta zaradi tega gojila Eovraštva do škofa in njegovih, da bosta pa to obljubo držala, je moralo zanju jamčiti več porokov iz Logatca: Sifrit, Mvltz, Debrost starejši in Dobrost mlajši, Arnold, Gurman, Tomaž, Juri, Mamola, Janez, Hertvik ter Ve- čegoj z Unca. To so torej prva znana imena Logatčanov. Zanimivo je ime Gostiša, ki se je kot rodbinsko oz. domače ime ohranilo v Gorenjem Logatcu do danes. Tu omenjeni Arnold se omenja tudi v listini iz 1319 kot Arnold iz Logatca. V 15. stol. se omenjajo še Gašper Ratleb, ki je imel Jamske fevde v polhograjski fari ter Marko Geyza iz Logat- ca, ki je bil lastnik hiše na Vrhniki. Sedež uprave oz. urada Logatec (ali v 15. in 16. stol. tudi še: Logatec in Rovte) je bil v da- našnjem Gorenjem Logatcu. O tem nedvomno priča dejstvo, da je bil tudi logaški grad v tem kraju. Prvotno je bila to le »uradna hiša« (ambtshaus), ker je bil pač v njej sedež upra- ve vicedomskega urada (kasneje gosposke) Logatec. Konec 16. stoletja se je to poslopje, ki je verjetno že po velikosti odstopalo od drugih, začelo imenovati grad (schloss Lo- gitsch 1590, toda 1591 tudi še »ambtshaus in der obern Lohitsch«). Med »zgornjimi uradi«, ki so spadali 1421—1422 pod kranjskega vi- cedoma, se poleg Hotedrščice, Kleneburga in Vrhnike omenja tudi urad v Logatcu, ki je od omenjenih štirih uradov prinašal največ dohodkov. V vicedomskem urbarju iz 1496 je posest v Gor. Logatcu združeno navedena pod Gorenjo vasjo, v urbarjih iz ok. 1515 in 1527 pa že kot Gorenji Logatec. Prvotno sta lo- gaško gospostvo sestavljala urada Rovte in Logatec, ki sta bila upravno razdeljena na župe, katerim so v imenu gosposke načelo- vali župani. Kasneje pa so logaško gospostvo sestavljale župe Zažar, Schulter (Medvedje brdo), Cesta, Rovte, Hotedrščica z Ravnikom, Gorenji Logatec, Breška vas. Dol. Logatec, Vrhnika, ter Stara Vrhnika. Zupa v Gore- njem Logatcu je obsegala 15 kmetij in 8 kaj- žarjev. Toda 1533 je bil nadvojvoda Ferdinand pri- siljen, da je zaradi raznih dolgov zastavil dohodke urada v Rovtah (!) v vrhniškem de- želskem sodišču, ki je spadal v vicedomsko upravo z vsemi župami (Stara Vrhnika, Vrh- nika, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec (Ober- lohätsch), Breška vas, Hotedrščica z Ravni- kom, Šulter z Medvedjim brdom, Clemburg in Zažar) za 10.000 renskih goldinarjev Eraz- mu pl. Scheyerju, glavarju v Senju. Od te- daj so se kot zakupniki logaškega gospostva zvrstile najrazličnejše plemiške rodbine: 1559—1562 pl. Turni, 1652 se omenjata kot zakupnika brata Franc in Pavel pl. Scheir, ok. 1574 bil je zakupnik sam vicedom Jurij Hoffer, od 1580-87 Vrban Ainkhürn, upravi- telj Idrije, od 1588—1591 sta gosposko za vicedoma upravljala oskrbnika Gašper Sere- nitz in Paul Zobl, 1591 pa je nadvojvoda Ernst zopet dal gospostvo v zakup Juriju Ainkhürnu (sinu Vrbana A.) za posojenih 6600 gld. za dobo 8 let. Jurij Ainkhürn je bil gospodar lebeške in planinske graščine ter znan kot založnik pogodbenih kopačev v Idri- ji. Leta 1606 je dobil v zastavo gospostvo Lo- gatec in urad Rovte Adam Moškon, pople- meniteni potomec ljubljanskega trgovca. Zanj je posodil dež. knezu 17.000 gld. Za- kupnik je bil do svoje smrti 1617. Po njegovi smrti so njegovi trije sinovi Jurij, Karel in Vid čez nekaj časa prodali logaško gospostvo knezom Eggenbergom, ki se kot lastniki omenjajo 1668. Leta 1716 je Marija Sarlota Eggenberška kot varuhinja svojih otrok pro- dala Johannu Gašparju grofu Cobenzlu poleg gosposk Hašperk in Šteberk tudi gospostvo Logatec z vsemi pravicami. Ko je 1810 rod- bina Cobenzl izumrla, je vsa njihova pose- stva dedoval njihov sorodnik grof Mihael Co- ronini iz Kromberka, po njegovi smrti pa je njegova vdova Zofija roj. grofica Fagan pro- dala 8. sept. 1846 v Trstu gosposke Hašperk, Šteberk, Logatec in Pred j amo knezu Weri- andu pl. Windischgrätzu. Ta rodbina je bila lastnik gradu v Logatcu vse do konca stare Jugoslavije. Vsak od teh zakupnikov in kasnejših last- nikov, za katere so gospostvo povečini v Lo- gatcu upravljali njihovi oskrbniki in upravi- telji, je gledal, da iztisne čim več dohodkov iz gospostva. Zato so seveda skušali kmete obremeniti, kar se je dalo, tudi čez dajatve in služnosti, zapisane v starih urbarjih. Zu- pan v Gorenjem Logatcu je dobival od vsake cele kmetije 1 škaf žita, od vseh skupaj pa 130 Grad v Gorenjem Logatcu pred obnovo. (Iz arhiva Zavoda za spomeniško varstvo SRS v Ljubljani) Še eno pogačo, eno kokoš, škaf ovsa in odoj- ka; poleg svoje kmetije je imel še dve njivi in dva travnika. Od tega je moral odrajtati v urad 4 škafe žita in 12 šilingov, vicedomu pa je moral dati, ko je ta prišel na »pojezdo«, za pijačo in jedačo in vse, kar je bilo po- trebno, podložnikom pa je moral za pusta dati kosilo in malico. Do sporov s podložniki je prišlo predvsem zaradi novin, ki so si jih le-ti izkrčili v logaških gozdovih in tam na- pravili njive, od katerih niso plačevali nič, česar gosposka seveda ni hotela trpeti. Ko so 1573 reformirali urbar, so se že naslednje leto logaški podložniki pritožili, češ da zahte- va vicedom več kot 6 dni tlake, kot je zapi- sano v urbarju, kajti hoče, da zberejo in zvozijo v Logatec vso desetino; kdor ni vozil ali delal, je moral ostalim dati jesti, česar preje ni bilo. Pri merjenju žita je vicedom sedaj zahteval zvrhano mero in ne zravnano, kot je bilo prej. Logatčani so s temi pritož- bami poslali celo lastnega sla v Gradec. Se- veda jim je deželni knez odgovoril, da imajo drugje predpisane po 12 dni tlake in naj se torej zadovolje s tem. Kljub temu so se kmet- je že čez dve leti — 1576 — pritožili znova v isti zadevi, nato je notranjeavstrijska komora naročila vicedomu, naj jih ne obremenjuje nad 6 dni in naj se drži novega urbarja. Da to ni bilo nič novega in so se logaški podlož- niki znali tudi boriti za svoje pravice, priča dejstvo, da so se že 1515 udeležil slovenskega kmečkega upora, saj so morali po urbarju 1527 vsi podložniki in 7 kajžarjev plačevati »puntarski pfenig«, ki je bil naložen kot ka- zen po uporu. Za razslojevanje podeželskega prebivalstva je značilen stalen porast kajžarjev v teku stoletij, ki je zlasti dobro viden v Gore a jem Logatcu: v začetku 16. stol. jih je bilo le 8, sredi tega stoletja 11, leta 1611 22 in 1718 že kar 33. Kajžarji so bili le lastniki hiš z majhno ohišnico ali brez nje, preživljali pa so se v glavnem z dninarstvom in prevozni- štvom. Pa tudi sicer je bilo tovorjenje žita v Idrijo eno izmed glavnih bremen za loga- ške podložnike, kateremu so se kaj radi iz- mikali. Ok. leta 1603 so se znova pritožili zoper tovorjenje vina oz. denarno dajatev zato, češ da je prej bila le 40 kr., sedaj pa zakupnik (A. Moškon) zahteva kar 2 gld od kmetije. Žitno desetino so prej merili ra- ženo, sedaj mora biti mera zvrhana. Zupana v Gorenjem Logatcu je Moškon odstavil, mu odvzel zemljišča, sedaj pa hoče postaviti no- vega, da bi se polastil njegovih dohodkov. Moškon močno zvišuje tlako, namesto dveh dni ročne tlake je hoče nad 20 dni, če pa se tlačani pritožujejo, jih sedanji oskrbnik Tobi- ja Prentner tako zmerja in muči, »da bi se kamen usmilil«, in jih ne samo zapira, am- pak poleg telesne kazni zahteva tudi vedno večje denarne kazni. Zato podložniki prosijo, deželnega kneza, naj jim »za božjo voljo« pomaga. Seveda se stanje ni izboljšalo, saj so tudi iz leta 1751 znane pritožbe logaških podložnikov zaradi tlake ter prevelikih da- jatev in davkov. Razen fevdalcev so logaške kmete v teku stoletij mučile še druge nadloge in nesreče. Nedvomno so bili turški napadi v 15. in 16. stoletju tisti, ki so povzročili mnogo strahu in trpljenja med podložniki. V 15. stoletju L0 Turki napadli Logatec dvakrat iz vrhni- ške smeri, dvakrat pa iz Cerknice oz. Blok. (1476, 1480, 1497). V 16. stoletju so napadli enkrat preko Cerknice in (dvakrat iz Po- stojne. Leta 1559 so prek Cerknice napadli Laze in Jako vico ter ju požgali, ljudi in ži- vino odpeljali, nato pa udarili proti Logatcu, kjer so prišli do Broda in tam ubili dva kmeta, 17 pa odpeljali. Še 40 let kasneje so se ljudje spominjali tega napada, saj je še leta 1600 ob nekem zaslišanju kmet, ki je pričal, na vprašanje o starosti odgovoril, da se spominja Turkov v Logatcu, drugi pa je dejal, da je bil rojen, ko so bili Turki v Lo- gatcu. Schönleben poroča za 1570, da so bili Turki pri Logatcu in Pivki. Ivan pl. Edling je 19. marca 1582 poročal, da je prejel ukaz, naj izvede splošen vpoklic proti Turkom in pošlje zbrano vojsko v Logatec, kar je tudi naredil, a je iz Logatca prejel poročilo, da vlada tam velik strah in da ljudje beže pred Turki. Šele zmaga pri Sisku leta 1593 je od- stranila nevarnost turških napadov tudi od Logatca. V logaškem gospostvu je v 15. in 16. stol. razvito poleg poljedelstva in živinoreje kot glavnih gospodarskih panog tudi železarstvo. Ze 1483 je prejel Martin Črnomaljski dovo- ljenje za postavitev dveh mehov in fužin »v Logatcu«. Leta 1459 pa je prejel Gašpar Črno- maljski, oskrbnik na Smledniku, od cesarja Friderika III. poleg raznih fevdov tudi pravico 131 do kopanja železove rude v rovtah pri Logat- cu v dveh sosednjih župah »Schulter« in »Kla- inwurg«, ki sta zavzemali razsežno področje od Zaplane do Godoviča z Rovtami. Leta 1567 se omenja rudnik železa na Veharšah v go- spostvu Logatec, ki ga je imel Eneas Geld- tinger in tam kopal rudo za fužine pri Idriji. Vendar pa zaradi prevelike razdalje do fu- žinarskih centrov Krope, Kamne Gorice in Železnikov rude na tem področju niso kopali dolgo. Že leta 1596 se poroča, da je rudnik na Veharšah opuščen. O stavbni zgodovini gradu v Logatcu vemo le malo. Omenili smo že, da je morda na Velikih Bukvah stal v antiki rimski kastei, vendar pa to področje ni bilo nikdar teme- ljito preiskano. Ali je tabor na holmcu nad Gor. Logatcem, ki ima še danes to ime, stal oz. bil zgrajen proti Turkom že v 15. stoletju, iz virov ni razvidno. Dokaj jasno pa je, da je ta utrjeni tabor obstajal vsaj še leta 1526, ko se za cerkev sv. Križa navaja, da je v ta- boru (»daselbs im Taber«). Župni vikar Ma- tija Keršmanc, ki 1823 opisuje svoj vikariat, piše, da je najstarejša cerkev v Logatcu rav- no cerkev sv. Križa na Taboru (ki je bila to leto obnovljena) in da je bila ta cerkev, ka> kor tudi prastara kapela sv. Nikolaja v Do- lenjem Logatcu obdana s pomembnim zidov- jem in da je služila za zavarovanje boljšega imetja vaških prebivalcev pred turškimi raz- bojniki, ki so mnogokrat obiskali ta od goz- dov obdani okoliš, trdni zid je bil sicer kas- neje odstranjen, toda mala cerkev je ostala in je bila leta 1765 prezidana. Tudi Valvasor omenja to cerkev sv. Križa, »kjer je en ta- bor«, a na sliki Logatca je ta tabor videti kot grad, ker sam pravi, da je tam nekoč stal stari grad Logatec. Verjetno je Valvasor me- nil, da je tabor nastal iz ostankov gradu, toda v tem primeru gre gotovo le za pravi tabor tj. utrdbo okrog cerkve. »Uradna hiša« (ambtshaus) na mestu, kjer stoji danes logaški grad, je stala morda že v srednjem veku ali pa vsaj od 16. stoletja da- lje. Da pa je nastalo tu neko večje poslopje, ki so ga razen kot uradno hišo označevali tu- di kot grad, na take podatke pa naletimo šele konec 16. stoletja. Leta 1587 je namreč Jurij Ainkhürn, sin bivšega zakupnika loga- škega gospostva Vrbana Ainkhürhna, prosil, naj se mu povrnejo stroški, ki jih je imel njegov oče z »gradnjo« v Logatcu. Vrban Ainkhürn je bil zakupnik Logatca med 1580 in 1587. Leta 1588, potem ko je odstopil od zakupa, je poročal oskrbnik Seifrid Sereaitz iz Gorenjega Logatca vicedomu v Ljubljano, da je Ainkhürnov oskrbnik Hans Weixlpraun, potem ko je odšel iz Logatca, odpeljal vse pohištvo in opremo, tako da je ob nastopu dobil le prazno »uradno hišo« ter da ni mogel primerjati inventarja z onim, kar je Jurij Hoffer predal Ainkhürnu (1580). Kaže torej, da je Vrban Ainkhürn v času svojega zakup- ništva tj. v začetku osemdesetih let 16. stol. razširil dotedanje manjše poslopje. Od tedaj dalje se vedno pogosteje ta »uradna hiša« označuje tudi kot grad (schloss). Ker je .še v tej dobi obstajala nevarnost turških napa- dov, je oskrbnik Serenitz v omenjenem pis- mu iz 1588 zaprosil vicedoma za 30 pušk (doppelhäggen), možnar, smodnik in ploščo svinca, kar mu je odobril deželni knez in kar je mesec dni kasneje tudi dobil, vendar pušk samo 15, na smodnik pa so pozabili, zato je moral zanj urgirati. Za možnar pravi, da ga bodo uporabljali za dajanje signalnih stre- lov (ob turški nevarnosti). Leta 1590 so oskrb- niku Pavlu Zoblu iz Gradca odobrili, da sme za hrano podložnikov, ki so opravljali tlako, vzeti iz gradu Logatec po 6 starov rži, ječ- mena, prosa, ovsa in ajde do prihodnje žetve. Ko je 1591 dobil Jurij Ainkhürn gospostvo v zakup za 8 let, je med njegovimi obvezami našteta tudi dolžnost vzdrževati »ambtshaus in der obern Lohitsch« tj. uradno hišo v Go- renjem Logatcu. Že kmalu po prevzemu je Jurij zaprosil notranjeavstrijsko komoro v Gradcu kot vrhovno računsko instanco za deželnoknežja posestva, da bi mu odobrili 600 gld. »za popolno dograditev uradne hiše v Logatcu« in za potrebna popravila na pri- stavi, hlevih in dr. Ko so vicedoma vprašali za mnenje, je bil ta le za odobritev 200—300 gld., češ da je Ainkhürn, ko je bil že prej zakupnik, sezidal omenjeno »uradno hišo« in stroške odbil od zakupnine in da ima že tako gozd v Hrušici in dosti lesa, skodel in apna. Ker je Jurij dobil torej le 200 gld., je drugo leto (1592) znova zaprosil za denar, češ da niso popolnoma v razsulu le hlevi, skednji za mlatenje in drugo, je pa tudi ostrešje gradu v nevarnosti, da se zruši. Vicedom je znova dobil naročilo, da si s strokovnjaki vse ogleda in pošlje poročilo, toda vesti o tem v dosegljivih virih ni. Leta 1611, ko je bil za- kupnik Adam Moškon, je le-ta znova poro- čal, da je streha na gradu in na grajski pri- stavi zelo slaba in je prosil 400—500 gld. za popravilo. Vicedom je ob tej prošnji poročal, da so prejšnji zakupniki, dediči Ainkhürna, pustili propasti ostrešje gradu in pristave. Grad je dal Moškon na novo prekriti, prista- va pa je ostala taka, kot je bila in se bo ob večjem snegu zrušila, zato naj se Moškonu odobri 60—80 gld, ker ima že tako pravico do tlake in gozd pri roki. Dobrih 80 let kas- neje objavlja Valvasor v svoji »Slavi Vojvo- dine Kranjske« podobo Logatca in gradu, ki ima tako obliko, kot je ohranjena še danes. O naselju Gorenji Logatec nam viri govo- re le malo. V srednjem veku je bilo navadno 132 vaško naselje. Nedvomno pa je z razvojem trgovine zaradi svoje lege ob važni cesti proti Italiji in od konca 15. stoletja, ko je bilo od- krito živo srebro v Idriji, pot vanjo pa je šla tod mimo, pomen Logatca začel naraščati. Prebivalstvo se je začelo v večji meri ukvar- jati s tovorništvom in prevozništvom, število hiš je rastlo. Še 1496 je sestavljal Gorenji Logatec eno župo skupno s sosednjo Gorenjo vasjo, ok. 1515 pa se ta župa imenuje že po Gorenjem Logatcu ter je takrat obsegala 15 hub in 8 kajž. Poleg tega so bili že 1496 v župi 3 mlini, eden od teh z dvema koleso- ma, drugi pa s stopami. V urbarju iz ok. 1515 je število hub in kajž ostalo isto, poleg 3 mlinov je zrasla ena žaga. Leta 1527 je bil en kajžar manj, a je njih število 1552 zraslo že na 11, leta 1611 na 22 in 1718 na 33, konč- no pa se ti kajžarji, podružniki imenovani, v davčnem registru iz 1756 spremene v last- nike domcev-voštatov, ki jih je bilo tedaj 35, število gruntov-hub je od 15 padlo na 12 3/4, ker so se 2 1/4 hübe razdrobile med lastnike domcev, pravi kajžar je bil le še en sam, mlini so bili štirje stalni, šest pa jih je delovalo le občasno. Najstarejša omemba Logatca je iz leta 1265, ko se Logatec omenja kot mejno ozem- lje med oglejskim patriarhatom in ozemljem koroškega vojvode. Logatec je torej oznaka za ozemlje, ki se v začetku 16. stol., kot smo videli zgoraj, začne ločevati v Gorenji in Do- lenji Logatec, vendar še vedno kot oznaka oz. ime za večje področje. Ker je bil sedež gornjelogaške župe v današnjem Gorenjem Logatcu, se je naselja na tem mestu oprijelo ime Gorenji Logatec. A ne za vedno. Sredi 18. stoletja, ko imamo podrobnejše podatke, se kot vasi v gornjelogaški župi navajata Kirchdorf — Cerkovska vas in Oberdorf — Gorenja vas. Naselja okoli Marijine cerkve se je torej oprijelo ime Cerkovska vas. To ime je bilo v rabi še tudi v 19. stoletju. V franci- scejskem katastru iz 1823 se občina uradno imenuje Kirchdorf, le v protokolu stavbnih parcel je zapisano Kirchdorf ali Gorenji Lo- gatec. Šele po velikem požaru 1876, ko je zgorel večji, predvsem starejši del vasi, se je za ta kraj začelo bolj uveljavljati krajevno ime Gorenji Logatec, danes pa je Cerkovska vas že skoraj utonila v pozabo. Na eni od najstarejših ohranjenih geograf- skih kart našega ozemlja, ki jo je 1546 zrisal Jakob Gastaldi, je kraj označen kot »Liga- ti«, znani humanist Hugo Biotins pa ob svo- jem potovanju skozi naše kraje leta 1571 na- vaja, da je prišel z Vrhnike (Wornicke) po krševiti poti do »Ouerloubvitz vel Lugotitz« (Oberlohitsch ali Logatec). Vicedomsko deželsko sodišče Logatec je imelo še v 16. stol. svoj sedež na Vrhniki. Vicedom je 1562 to utemeljeval z dejstvom, da je prihajalo na Vrhniki zaradi živahnega trgovanja in pretovarjanja blaga, ki je do tja prišlo s čolni po Ljubljanici iz Kranjske, Hrvatske in Ogrske, od tam pa dalje v gro- fijo Goriško, do pogostih sporov med trgovci in vozniki ter je sodnik bil tam bolj potreben. V srednjem veku se mitnica v Logatcu ne omenja, pač pa je iz srede 16. stol. podatek, Gorenji Logatec v drugi polovici 17. stoletja. (Valvasor, Topographla ducatus CarnloUae modernae. 1697. St. 134.) 133 da je bila. Tudi Müllner jo navaja poleg ti- stih v Planini oz. Vrhniki. Morda sklepa to iz dejstva, da so morali mitničarji v tej dobi skrbeti za ceste. Ko je bila 1567 imenovana komisija za ogled in popravilo slabe ceste iz Ljubljane v Trst, je bil četrti član te komisi- je Sebastijan Harer, uradnik v Logatcu. Zanimivo je pismo, ki ga je 23. januarja 1649 pisal polkovnik Mirko Markowitz iz svo- jega »kvartirja« v Logatcu knezu Ottaviu Piccolominiju v Budejovice na Češkem in v katerem opisuje revščino teh krajev. Najstarejšo podobo Gor. Logatca je objavil v svojem delu Valvasor. On je tudi prvi, ki imenuje Logatec trg ter ga našteva med me- sti in trgi na Notranjskem. Objavljena po- doba je risana z JV strani, dobro je viden grad istih oblik, kot še danes ob cesti, ki pe- lje skozi naselje. Cerkev Matere božje je še stara, z zvonikom na obratni strani kot da- nes. Na hribu nad naseljem je upodobljen tabor, ki pa je na sliki bolj podoben gradu, cerkev sv. Križa je videti na zahodni strani. Sicer pa Valvasor opisuje Logatec kot grad in trg Loitsch, kranjsko Logatez, ki pripada Notranjski; leži med Ljubljano in Gorico na deželni cesti, oddaljen osem milj od Ljub- ljane in nekaj čez eno miljo od Vrhnike. Nemško ime Loitsch da ima iz kranjskega Logatez, ta pa je popačena beseda za Longa- ticum, kajti v rimski dobi se je to gospostvo in kraj imenovalo Longaticum, o čemer piše že učeni Schönleben. Rimljani, pravi, da niso dali temu kraju kar tako ime Longaticum, kajti popotniku se zdi pot skozi to težavno divjino še enkrat tako dolga (lat. longus- dolg), kot v resnici je. In še danes, pravi da- lje, leži ta Logatec kot v kotlini, sredi velike divjine močno gozdnatega gorovja, ki se z ljudskim imenom imenuje Hrušiški gozd in se razteza tja daleč v Turčijo. Kljub temu pa ima kraj lepa ravna polja in travnike, ki se ločijo od divje okolice. Blizu trga je na enem griču tabor, ki je bil nekoč stari grad Logatec. Približno četrt ure od trga je trden tabor z vasjo, ki ima ime Dolenji Logatec. Valvasor nato pripoveduje zgodbo o kmetu-drvarju, ki je v votlini visokega drevesa našel polno du- katov, te je zbasal v vreče in obleko, jih zve- čer odnesel domov, toda ko je tam spraznil vreče, so bili v njih le lešniki. Bil je seveda zato ves iz sebe. Nekaj teh lešnikov je odne- sel logaškemu graščaku, ki je ob poslušanju te zgodbe občudoval dukate-lešnike. Nato se- veda navaja Valvasor še podobno zgodbo iz Francije. Vračajoč se k Logatcu navaja, da je pred približno 80 leti bil lastnik trga Adam pl. Moschkhan, zakupnik logaškega gospo- stva; po njegovi smrti je bila lastnica njego- va vdova Marija Šaloma pl. Edling, ki se je vdrugič poročila z Ehrnreichom pl. Lamber- gom s Kamna in Gutenberga. Po njeni smrti je njen soprog predal gospostvo Moschkhano- vim dedičem bratom Juriju, Karlu in Vidu Moschkhanom s Srajbarskega turna ter bra- toma Bernardinu in Aleksandru pl. Mosch- khanoma z Ortneka, kar se je zgodilo leta 1620. Od teh je prešlo gospostvo na kneze Eg- genberge in je še v Valvasorjevem času bil njegov lastnik Ivan Seyfried knez Eggenber- ški, deželni glavar na Kranjskem. Dalje po- roča Valvasor na koncu, da je julija pretek- lega leta 1688 bilo močno bliskanje in da je strela udarila v hiše ob gradu s takim moč- nim gromom, da je nastal velik preplah pa tudi znatna škoda, ker je zgorelo šest hiš. To- liko o Logatcu naš kranjski historiograf. Ko je bila konec 16. stol. vzpostavljena poštna zveza med Ljubljano in Gorico oz. Benetkami, je bil tudi Logatec poštna posta- ja na tej poti. Toda 1728 so zaradi zelo slabe ceste čez Hrušico — pošta tod čez je hodila tudi do 3 dni — prestavili poštno postajo iz Logatca v Planino, s Hrušice pa v Razdr- to. Ker so bile glavne »komercialne« ceste na Kranjskem v prvi pol. 18. stol. v zelo sla- bem stanju, se je 1751 uveljavil princip od- dajanja cest v zakup, tako da je prvi od teh »cestnih direktorjev« grof Leopold Lamberg leta 1755 zaradi poplav, ki jih je Unica po- vzročala pogosto pri Planini, zgradil novo cesto čez Unec in Laze, ki pa je veljala le za zasilno cesto, glavni promet je šel še ved- no preko Logatca na Planino in Postojno. Tako se v šematizmu za Kranjsko iz 1795 navajajo Laze kot poštna postaja na cesti od Ljubljane do Trsta, 1799 pa zopet Logatec in Planina. Smer so pač menjavali odvisno od stanja cest. Marija Terezija je hotela na Kranjskem zaradi bogastva lesa udomačiti rezharstvo iz Berchtesgadna, zato sta bila poslana na Du- naj dva fanta iz okolice Logatca, da bi se tam učila rezbarstva, vendar se verjetno ta po- skus ni posrečil. Ko so prišli Francozi v naše kraje, je imel general Bernadotte svoj glavni štab v Logat- cu, od koder je 29. marca 1797 izdal proglas prebivalcem Kranjske v francoskem, nem- škem in slovenskem jeziku, mesec dni kasne- je je potoval skozi Logatec sam Napoleon. .Za časa Francozov je imel Logatec svojo komuno- občino. Huda nesreča je zadela Gorenji Logatec leta 1815, ko je zgorel velik del naselja. Ta- krat je zgorela tudi mežnarija, v kateri je bila soba za šolski pouk. Pri obnovitvi so dozidali eno poslopje za šolo in stanovanje za učitelja. Leta 1818 je bil nastavljen prvi »iz- prašani« učitelj Zupin, a do takrat je otroke zasilno poučeval mežnar Kranjc. Šola je bila do 1878 enorazredna. Ker pa je število otrok 134 Gorenji Logatec, nekdaj Cerkovska vas (nemško Kirchdorf) po francisc. katastru Iz 1823-24 v Arhivu Slovenije rastlo zlasti po 1876, koso iz Planine prestavili v Gor. Logatec okraj, sodni j o in davkarijo, se je 1878 ločila šola v Dol. Logatcu, kjer so 1883 odprli novo šolsko poslopje. Gorenji Lo- gatec pa je dobil novo šolo 14. septembra 1884, ki je bila 1888/9 razširjena v trirazrednico. Ko še ni bilo železnice skozi Logatec, je bil v prvi pol. 19. stoletja promet po drž. cesti skozi Logatec zelo živahen, v njem so baje bili le vozniki in gostilničarji. Tloris Gorenjega Logatca oz. takrat še Cerkovske vasi iz leta 1823-4 v franciscejskem katastru je najstarejši ohranjeni načrt tega naselja. Središče je bilo nekako med takratnim Coro- ninijevim gradom, cerkvijo z obkrožajočim pokopališčem, farovžem in šolo ter gostilno Turk ob glavni cesti. Iz leta 1823 je ohranjen tudi kratek opis farnega vikariata v Logatcu izpod peresa takratnega vikarja Matije Keršmanca (Ker- schmanz). Potem ko omeni antični Longati- cum in njegov pomen, opisuje Keršmanc lo- gaško ozemlje, ki da je izpostavljeno zaradi svoje visoke lege pogostim in močnim ve- trovom in je zaradi tega hladno, toda rodovit- no, čeprav ni računati na dve setvi letno, vendar prinese tudi povprečna letina dovolj hrane. Posebno uspevajo zemeljski plodovi kot najboljša prehrana večine prebivalstva, ki jih je ok. 2500 in stanujejo v 305 hišah; v glavnem se preživljajo s poljedelstvom in živinorejo, poleg tega pa z zaslužki na cesti, ki pa slabo vplivajo na prva dva. Za Logat- čane pravi, da so v karakterističnem oziru podobni drugim Kranjcem, ki stanujejo ob komercialnih cestah. O reformaciji tukaj se ne ve nič, v slovenski jezik prevedena biblija Jurija Dalmatina, ki jo ima neki kmet v Rav- niku, datira iz Črnega vrha nad Idrijo. Ubož- nice nimajo, pač pa star gosposki grad, ki je dominij večine faranov in je last grofa Mi- haela Coroninija. Iz najstarejšega urbarja iz 1679 je razvideti, da je to imenje takrat pripadalo knezu Joh. Seifr. Eggenbergu brez kakšnih posebnosti ali sledov starejšega gra- du, ko je vendar na Kranjskem pri večini gradov videti razvaline starejšega gradu na kaki vzpetini. Nato našteva Keršmanc iz ohranjenih krstnih knjig farne vikarje od Janeza Potočnika v letih 1689—1691 do se- be, ki je postal vikar 1821. Pred tem pravi, da je bil Logatec oskrbovan od matične fare Vrhnike z običajnim kurzorjem, kaplani torej, ki so se menjavali po redu. Najstarejša cer- kev v Logatcu je v tem letu (1823) renovira- na podružnica sv. Križa na Taboru, ki je bila kot enako prastara kapela sv. Nikolaja v Do- lenjem Logatcu obdana s pomembnim zidov- 135 jem in je služila za obrambo imetja prebi- valcev pred turškimi razbojniki. Trdni zid je bil sicer kasneje odstranjen, toda sedanja majhna cerkev je ostala in je bila 1765 pre- zidana. Farna cerkev je bila prezidana (über- bauet) tudi 1754 in je že za naraščajoče pre- bivalstvo ponovno premajhna, njen položaj je dober, poslopje lepo in trdno, toda je ne- koliko trpelo ob požaru v letu 1815, ki je uničil mrliške knjige, matrike in starejše li- stine. Cerkev in kraj sta brez starin, le na levi strani stolpa je vzidan 3 1/3 čevlja velik kvader s še čitljivim D in M ter tako imeno- vani ajdovski zid, ki je 2 klaftri visok in 1 1/2 širok in ki je viden 100 korakov od cesar- ske hiše na Raskovcu in tvori obenem farno mejo med Vrhniko in Logatcem. Zid prihaja od Cerknice preko gozdov in gre proti Sv. Joštu pri Polhovem Gradcu in more veljati kot znak nekdanjega bivanja Rimljanov. Fi- lialne cerkve so sv. Nikolaj v Dolenjem Lo- gatcu, sv. Jožef v Cevci, sv. Križ na Taboru Blekove vasi in sv. Janez v Gorenji vasi. Med temi se odlikuje 1802 zgrajena in od pok. nadškofa Brigide posvečena cerkev sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu zaradi snažnosti, velikosti in lepe gradnje. Na ostalih ni razen sive starosti ničesar posebnega videti. V zad- njih 10 letih 18. stoletja je začela tukaj šola pod vodstvom pok. vikarja Jožefa Jakoliča, ki pa je bil verjetno zaradi svoje visoke sta- rosti pri tem precej oviran. Za časa za kraj zelo zaslužnega Janeza Bedenčiča je bila ustvarjena tukajšnja trivialka, ki je leta 1814 postala uradna in je 1816 bilo zgrajeno se- danje lepo in drago šolsko poslopje. Vsekakor je Gorenji Logatec precej napre- doval v tem času. Leta 1827 ga knjiga »Das Königreich Illyrien«, ki je izšla v Ljubljani, navaja kot »Lohitsch (Logatesch), Markt mit einem Schlosse ...«, torej kot trg z gradom, last grofov Coroninijev, z deželnoknežjim fevdom, ki ga poseduje odličnik iz te f amili j e zaradi urada dednega točaja. Ko so 1855 odprli južno železnico, se je življenje v Logatcu v marsičem spremenilo, zaslužkov s prevozništvom je bilo precej manj. Poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in drugo kmečko delo, za katerega se marsikak kmet ni dosti menil, ker mu je kmečko delo prinašalo prepočasen sad, ko je s prevozni- štvom hitreje in lažje več zaslužil — vse to je dobilo sedaj večjo ceno. Ljudje so se v več- ji meri začeli ukvarjati s kmetijstvom, začeli so skrbne j e obdelovali njive in travnike, tre- biti senožeti, zasajati sadno drevje in gozdo- ve ter si tako odpirati nove vire dohodkov. Dninarji so zaslužili nekaj denarja na želez- niški postaji, precej razvita lesna in druga trgovina ter prevozi blaga v Idrijo in iz nje, pa so navrgli še marsikak novčič. Še zlasti ko so 1858 zgradili okrajno cesto v Idrijo, se je ves promet s tem krajem, ki je šel prej preko Vrhnike, sedaj preložil v Logatec. Seveda pa ni manjkalo tudi bolezni in dru- gih nesreč. Ze 1848, 1859 in zlasti 1866, ko so bile vojne v Italiji, je bilo v Logatcu ved- no polno vojakov, ki so skoraj vedno zanesli Gorenji Logatec pred prvo svetovno vojno (iz lototeke Narodnega muzeja v Ljubljani) 136 sem tudi kolero; tako je 1866 pobralo precej ljudi tudi iz teh krajev. Močno je na razvoj Gorenj ega Logatca vpli- vala prestavitev okrajnega glavarstva, sod- nije in davkarije iz Planine v Logatec, kjer so ti uradi začeli z delom 20. septembra 1875 v logaškem gradu, ki jim ga je oddal v na- jem knez Windischgrätz. Takrat je prišlo v Logatec precej uradništva z družinami, živ- ljenje je dobilo nekoliko mestni značaj. Hud udarec za nadaljnji razvoj pa je po- menil veliki požar, ki je izbruhnil v torek 8. avgusta 1876 v neki hiši v Cevcah, se za- radi močnega vetra že v pol ure razširil v Gorenji Logatec oz. tedanjo Cerkovsko vas in Brod in v kratkem času upepelil 64 stano- vanjskih hiš in 112 drugih gospodarskih po- slopij. Cez 100 družin je ostalo brez strehe, ljudskih žrtev k sreči ni bilo. Škodo so oce- nili na več kot 200.000 gld. Gasilcem iz Pla- nine, Vrhnike, Hotedrščice in iz Ljubljane je uspelo ustaviti ogenj pred farno cerkvijo v Gorenjem Logatcu. Pri tej cerkvi je zgorela le streha na stolpu, pač pa je bila močno poškodovana cerkev sv. Križa, popolnoma pa je pogorel stolp cerkve sv. Jožefa v Cevcah. Tudi grad in farovž so bili v nevarnosti, a so ogenj prej ustavili. Ogenj je nastal baje v Cev- cah v hiši št. 26, kjer se je gospodinji vnela mast, ogenj je šinil v slamnato streho in ne- sreča je bila tu. Po vsej Kranjski so zbirali za logaške pogorelce, cesar je poslal 3000 gld, kranjska dežela 5000, v drugih krajih pa so nabrali čez 12.000 gld., delno pa so škodo kri- le zavarovalnice. Kjer so stale prej stare s slamo krite hiše, so zgradili nova, z opeko krita poslopja. Ko pa so 1879 razdelili goz- dove, so tudi drugi popravili in prekrili strehe. Gorenji Logatec je štel leta 1888 58 hiš, ki so bile večinoma zidane po požaru. Industrija se je v večji meri začela razvijati v drugi polovici 19. stoletja, ko so nastali številni obrati lesne industrije, zlasti v Dol. Logatcu. Društveno življenje v tej dobi je bilo pre- cej razgibano in bogato, saj so ok. leta 1890 tu Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega, ki je pod redakcijo Vojte- ha Ribnikarja izdalo 1889 knjigo »Logaško okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovin- ski opis«, s kratkimi prispevki učiteljev o geografiji in zgodovini posameznih šolskih okolišev, dalje je bil v Logatcu lovski klub, bralno društvo, prostovoljna požarna straža, podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, za- druga raznih obrtnikov in trgovcev in druga društva. V stari Jugoslaviji je bila v Gorenjem Lo- gatcu močneje razvita lesna trgovina, poleg Rakeka je bil Gorenji Logatec eno izmed naj- večjih tržišč na Notranjskem. VIRI 1. Evidenca najdišč za Arheološko karto Slo- venije pri SAZU (J. Sasel). — 2. F. Schumi, Archiv f. Heimatkunde I, 110. — 3. J. Zahn, Cod. dipl. Austr. — Frisingensis, FRA II. Abt., 35. — 4. Gradivo za zgodovino Ljubljane v sred- njem veku, II/3, VXI/'17, IX/61. — S. A. Dimitz, Der Luegger »alt Lehenbuch« vom Jahre 1453, MMVK I (1866), — Gradivo za zgodovino Ljub- ljano XI/44. — 6. Arhiv Slovenije: Vicedomski arhiv 1/54 a (urbarji 1496, ok. 1515, 1527). — Vice- domski arhiv 1/46, 52, 54, 82. — Zapuščinski in- ventarji MXXXI/V. — Zburka urbarjev 1/28 u. — Rektif. dominikalni akti f. 121. — Franciscejski kataster 1823-4, A 23. — Komisija za fevdne za- deve f. VI/134. — 7. Državni arhiv na Dunaju, rokopisa W 64, fol. 243, W 724, fol. 263", 270'. — 8. Mestni arhiv Ljubljane, Reg. 1/60. — 9. Nadško- fijski arhiv v Ljubljani, fase. Logatec I, Vizit. 7:apisnik 1631. — 10. Kapiteljski arhiv v Ljub- ljani, fase. 182/12. LITERATURA 1. A. Müllner, Emona, Archaeologische Stu- dien aus Krain, Laibach 1879. — 2. J. Sasel, Se- verovzhodne italske zapore v antiki, Kronika IV- 1956. — 3. M. Kos, Zgodovina Slovencev, Ljub- ljana, 1955. — 4. A. Müllner, Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien, 1909. — 5. 5. Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stol., GMDS XXIV (1943). — 6. S. Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primor- sko od prve tretjine 16. stol. do bitke pri Sisku, Zgod. časopis IX-1955. — 7. I. Voje, Kajžarsi:vo v logaškem gospostvu, Zgod. časopis VI—VII (1952-3), 650—662. — 8. L. Hauptmann, Erläuter- ungen zum hist. Atlas der österr. Alpenländer, 1/4, Krain, 462-3. — 9. A. Koblar, Kranjske cer- kvene dragocenosti leta 1526, fzv. muz. društva za Kranjsko V-1895, 81-82. — 10. La carta dei paesi danubiani e delle regioni contermini di Giacomo Gastaldi (1546), Ed. Bibl. apost. Vaticana 1939. — 11. F. Stele, Potovanje skozi Slovenijo v letih 1571 in 1574. GMDSXX-1939, str. 307. — 12. M. Verbič, Idrijski delavec v 16. stoletju, Zgod. časopis VI-VII (1952-3). — 13. J. W. Val- vasor, Die Ehre d. Herz. Krain, II, 256-9; VIII, 761; IX, 344-6. — 14. F. Komatar, Archiv-Inven- tare. Schlossarchiv in Haasberg, MMVK XVII, 1904, 36-42. — 15. J. Zontar, Posebno sodišče za kmet. podložnike, njihove pritožbe ter pos.kusi regulacij podlož. položaja v terezijanski dobi na Kranjskem, Zgod. časopis IX-1955, 99. — 16. (A. Müllner), Rapport eines Reglments-Commandan- ten vom J. 1649 aus Loitsch, Argo VI-1898, 206-7. — 17. J. Ivanič, Das Strassenwesen in Krain im 18. Jahrhundert. Carniola 1-1908, 154, 163, 171, 181-2. — 18. M. Marolt, Dekanat Vrhnika, Ljub- ljana 1929—1934. — 19. P. v. Radics, Maria The- resia und das Land Krain, 1881, str. 54. — 20. A. Koblar, Donesek h zgodovini pošte na Kranj- skem, Izv. muz. društva na Kranjskem III-1893, 54. — 21. P. v. Radics, Die k. k. Post in Krain und ihre geschichtliche Entwicklung, Laibach 1896, str. 9, 39, 41, 55, 57, 59. — 22. Laibacher 137 Zeitung od 9., 10., in 11. avg. 1876. — 23. Sloven- ski narod od 9., 10., in 13. avg. 1876. — 24. Lo- gaško okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodo- vinski opis. Uredil Vojteh Ribnikar. Logatec 1889. Izdalo »Društvo učiteljev in šolskih prija- teljev okraja Logaškega«. Tisk R. Sebra v Postoj- ni. — 25. Popis slavnosti, katere so se priredile v Logaškem političnem okraju 1888. leta v pro- slavljanje štiridesetletnice vladanja Nj. Velič. presvetlega cesarja Frana Josipa I. — Uredil Vojteh Ribnikar, nadučitelj v Dol. Logatcu in predsednik »Društva učiteljev in šol. prijateljev Logaškega šolskega okraja«. V Logatcu. Založilo »Društvo...«. 1888. Tiskal Seber v Postojni. — 26. Leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 400. — 27. A. Melik, Slovenija I, str. 560, 562. 138 POMEN RAZISKOVANJA RIMSKIH CEST ZA POLITIČNO, UPRAVNO IN KULTURNO ZGODOVINO _________________._.-.JARO SASsa. ____________^_.._„___________________ Napredek rimskega imperija v primerjavi s prazgodovinsko ali s helenistično-grško razvojno stopnjo je posebno viden v enotni upravi provinc ter v povezavi oddaljenih po- krajin s cestami. Tako imenovane prazgodo- vinske skupnosti so bile z organizacijskega vidika razbite bolj kot starogrške mestne dr- žavice in niso kazale in ne imele potrebe po širokih sistematičnih cestnih zvezah. Omeje- vale so svojo tovrstno dejavnost na lokalne kolovoze v območju gradišč. Tudi kar se tiče helenističnih držav, njihova specifičnost in politična neenotnost nista dajali osnov za enotno koncipiran cestni sistem, zanj te dr- žave niso imele ne smisla ne možnosti. V rimskem imperiju pa je obstajala v cest- ni gradnji jasna in trdno določena shema. Čeprav je formula provinciae upoštevala lo- kalne, historične in etnične diference, je bil edictum provinciale, po katerem so se gu- vernerji morali ravnati, poenoten, predvsem pa tesna, neprekinjena zveza z vladarjem in senatom, ki jo je imperij nujno terjal, če je hotel ohraniti svojo trdnost, ni dovoljevala večjih divergenc. Upravni aparat je s propa- dom imperija usahnil bodisi zato, ker so bile njegove korenine tako močno izpodrezane, bo- disi zato, ker so ga poteptala preseljujoča se ljudstva, ceste in predvsem cestne smeri pa so antiko preživele in služile še v 19. stoletju delno celo kot glavne evropske prometne žile; izpodrinila jih je šele železnica. Bolje bomo lahko ocenili skoraj neverjetno visoko stopnjo, ki so jo Rimljani dosegli v gradnji cest, če pomislimo, da je rimsko cest- no omrežje, katerega celotna dolžina presega 100.000 km, prekrivalo prostor, velik kot Ev- ropa, in če pri tem še upoštevamo dejstvo, da je bilo tedaj število prebivalstva približno desetkrat manjše kakor danes. Pozabiti tudi ne smemo, da je bilo grajeno in vzdrževano po enotnem konceptu. Ta koncept lahko bolj vidimo, kot dokazujemo, ker manjkajo po- prejšnje analize; vendar našo splošno zapisa- no ugotovitev vsekakor potrjuje neizpodbitno dejstvo, da so Rimljani imeli centralni oficij, imenovan cura viarum, ki je bil od Avgusta dalje dejansko v vladarjevih rokah, logična pa je tudi glede na vojaške potrebe in zahteve v celotnem obdobju, segajočem od okupacijske do obrambne faze. Tako je bilo poskrbljeno, da sta vojak in civilist lahko po najkrajši poti potovala iz severne Anglije do Sicilije ali od Gibraltarja do Evfrata. Mo- stovi, tuneli, viadukti, serpentine, pontes lon- gi čez močvirja, nasipi, useki — montihus excisis anconibus suhlatis piše na Trajanovi tabli' — so pomagali premagati vsako težavo v naravi in omogočali in pospeševali promet v vseh letnih časih. Dokazano je, da je leta 69 po n. št. armada 22.000 mož s celotnim pratežem na poti od Rena v Italijo marca prekoračila Veliki Sv. Bernard (2470 m). Tu nas zanima predvsem Ilirik, ki tudi — kot vse barbarske dežele — pred rimsko zasedbo ni imel grajenih cest. Postopno šir- jenje rimske nadoblasti v Iliriku je bilo za- ključeno v avgustejskem obdobju. Poteklo ni v eni potezi in tudi ne brez presenetljivih peripetij. Zasedbo teritorijev, ki naj bi eko- nomsko-politično zaokrožili rimsko republi- kansko posest na Balkanu, je Avgust začel z japodsko vojno leta 35 pred n. št., si dal zgraditi Siscijo za štabno trdnjavo, nadalje- val osvajanja pod poveljstvom Vipsanija Agripe, ki je imel nalogo, osvojeno ozemlje tudi urediti; pozneje je z osvajanjem in ure- janjem nadaljeval Tiberij, ki je končno do- segel Donavo. Ta je poslej ostala meja im- perija kljub nasprotni tendenci, kajti nadalj- njo ekspanzijo je zavrl dalmato-panonski upor v letih od 6 do 9 po n. št. Novi teritoriji v Iliriku so bili pridobljeni z vojaškim napadom, ki je potekal po obsto- ječih prazgodovinskih lokalnih kolovozih, se- veda pa so osvajalci močno uporabljali tudi daleč cenejšo, hitrejšo in učinkovitejšo rečno plovbo. Vrhovni štab je takoj po zasedbi te- žil za tem, da ustvari cestno mrežo, ki naj bi povezovala nevralgične točke na zasede- nem ozemlju — kritična plemenska področja, prometna vozlišča, prelaze — s trdnjavskimi bazami. To nakazuje na primer prefekturalna ureditev japodskega in kolapijanskega pod- ročja, trdnjavska izgradnja Siscije, vojaška kontrola iliro-italskih vrat na Krasu. Te ,namenske' zveze so bile življenjskega pome- na za obrambo, za vojno administracijo in za razvijajoči se imperij. V konkretnih primerih dostikrat otežuje in- terpretacijo posameznih cest dejstvo, da nam cilji, h katerim so ceste vodile, niso znani. Vendar jih lahko včasih rekonstruiramo. Kot primer za evidentno smotrnost sta močno po- udarjeni zgodnji garnizijski trdnjavi Siscia in Poetovio, prva kot most k dalmatinskim postojankam, predvsem k Burnu; druga je bila sprva eksponirana ofenzivna točka, po- vezana posebej in direktno s Siscijo — prav to dejstvo izdaja kombinacijsko strategijo v zgodnjerimskem štabu — pozneje vezni člen k limesu z direktno specialno zvezo na Vin- dobono, Carnuntum, Aquincum, Murso, Sisci- jo, Emono in k Flaviji Solvi. Analogno velja 139 za Lauriacum v 3. stoletju, ki je imel direkt- no povezavo s štabnimi centri Sirmium, Tau- runum, Veldidena, Augusta Vindelicum. Pri- merov, čeprav ne tako nazornih, je še več. Posebej naj opozorim na stare vojaške ceste — problem je še neraziskan — ki so iz Cisal- pine in Istre vodile na kraški plato, se zdru- žile nekje v območju Divače ter odtod držale bodisi naravnost v japodski svet, bodisi v Libumijo, ter od Senije na Siscijo, bodisi na Emono z nadaljnjimi razcepi. Elementi, ki te proge izpričujejo, so napis iz Materije, vo- jaške najdbe v območju Divače^ ter baza za Avgustov kip iz leta 14 po n. št., zgodnje- rimski kastei za cohors kvingenarijo na Nad- leškem hribu, obč. Loška dolina' ter napis L. Antonija Nasona, ki je bil praefectus civita- tis Colaphianorum v najzgodnejši okupacij- ski fazi; z dokaj šn j o jasnostjo jih nakazuje Strabon. Ne glede na Strabona bi si pa tudi potek Avgustovih bojev leta 35 pred n. št. težko zamislili, če ne bi te ceste delno obsta- jale. Posledica takega velikopoteznega koncipi- ranja, ki je šlo povsem mimo zasebnih inte- resov in interesov provincialnih mest in ki je jemalo v obzir zgolj državne in vojaške zahteve, je gradnja cest na dolge proge, grad- nja »namenskih« cest, ki naj bi služile le administrativni službi in vojni preskrbi ter omogočale eventualno kasnejšo ekspanzijsko vojno. V Panonijo in delno v Noricum zarinjeni klin Vzhodnih Alp, ki se nadaljuje z dinar- skim gorstvom preko Dalmacije v Mezijo in Makedonijo, je močna prometna ovira, zato je na dlani, da je bila glavna arterija zgrajena tam, kjer je priroda sama nakazala pot zanjo, to je: čez iliro-italska vrata na Krasu. Prav ta linija, ki je povezovala cisalpinska mestna središča s štabnimi bazami Ilirika, je bila v imperialnem konceptu nadvse pomembna in zato takoj zgrajena. To je vezna pot Aquileia- Sirmium s pravokotnimi odcepi tako k ob- mejnim trdnjavam kot v rudne revirje Dal- macije* in k obali , na Carnuntum, Aquincum, Vindobono, Singidunum^ ter tiberijanske ceste skozi Bosno, to je: via Gabinia" čez Ande- trium, dalje čez imum montem Ditionum Ulci- rum, dalje čez Bathinus f lumen in četrto čez področje Desitijatov, vse od Primorja k Po- savju.' Pod raznimi pogoji je hkrati z gradnjo goste cestne mreže v zgodnji cesarski dobi, torej v prvi polovici 1. stoletja po n. št. dozo- revala faza popolne pacifikacije. Kmalu je zaznati obrise prvih mest, na kateri je tkivo imperija slonelo, zaznati je — v državnem in upravnem smislu — dozorelost prebivalstva oziroma zadostno gostoto kolonistov. Nastopi- la je faza, ko je vojno-administrativna služba lahko prešla v civilne roke, ker je na lokalni samoupravi zasnovana civilna služba imela dozorel kader v provinci sami. Prehod vojne administracije na civilno je bil možen šele, ko je bilo na razpolago dovolj za samostojno mestno upravljanje usposobljenih ljudi, pri čemer sta pismenost in juridična izobrazba igrala določeno vlogo (lokalno sodstvo, kata- ster, davčne knjige ali census itd.). Ti so se morali izobraziti bodisi iz vrst staroselcev, bodisi da so prišli kot kolonisti. Ker je časov- no vzporedno naraščala organizirana sila barbarskih plemen vzdolž meja imperija, je sredi 1, stoletja opaziti prehod od elastične okupacijske faze na statično vrsto trdnjav vzdolž meja. Organizacijo in vzdrževanje za- lednih cest so prevzela mesta in provinci- alna administracija. V mejnih področjih pa so si vojne komande zgradile nove rošadne ceste ter obveščevalne in dovozne komunika- cije po svojih vidikih. Vojaška trdnjava, štab, posebej legija je faktor, ki je kompleksno vplival na tok in obliko življenja v svojem okolju. Rimska le- gija s pratežnimi, oboroženimi in prehranje- valnimi oddelki, konjenico, pionirskimi in tehničnimi četami, skladiščnimi oddelki, le- gijsko pekarno in vojaško bolnišnico, z raz- nimi delavnicami, dalje s prtljago štabne pi- sarne, s prtljago polkovniških pisarn in pred- vsem s kvestorskim trenom (deponirana in rezervna oborožitev, surovine za kovače, de- lavnice) in voznim parkom je štela okrog 6000 ljudi in 1500 glav tovorne živine: dnevno je potrebovala 10 ton hrane in 5 ton krme. Ze zgolj oskrba tega dnevno potrebnega ma- teriala terja nemajhno organizacijsko in de- lovno silo, pri čemer vsega ni bilo mogoče pridelovati lokalno, na primer olja, soli, za- čimb in drugega. Čete pa so vrhu tega po- trebovale stalno novo orožje, novo opremo; dopolnjevati je bilo treba vozni park, uni- forme, perilo, pohištvo, stanovanjsko opremo, dalje kurivo, apno, pesek, stavbno gradivo. Tudi administracija z arhivom je imela mate- rialne potrebe. Vojska si je gradila svoje ope- karne, odpirala lastne kamnolome, si orga- nizirala razvedrila, amfiteatre. Skrbela je za rečno plovbo in rečno ladjevje. Še enkrat toliko so potrebovala okrog trdnjav nasta- jajoča civilna naselja, od katerih so se neka- tera razmeroma naglo razvijala v mesta. Ka- ko je vse to vplivalo na tok življenja v mi- Ijeju staroselcev, kako je vse to spreminjalo pokrajino in intenziviralo njeno izrabo, si niti ne znamo predstavljati. Dalje, armada je bila močan civilizacijski, do neke meje kul- turni faktor, ki je pospeševal razvoj številnih obrti, na primer kamnoseške, gradbene, te- sarske, kovaške, kolarske in mizarske. Vojska je širila pismenstvo, ker je to spadalo v orga- 140 SLOVENIA TEMPORIBUS ROMANORUM nizacijo (seznami vojaštva, poročila o sestavi in porabi oddelkov na raznih dolžnostih in službenih mestih, skladiščni seznami, vojaška združenja z namenskimi blagajnami), širila je latinščino kot enoten in razvit uradni in poveljniški jezik med provincialce z najraz- ličnejšimi maternimi govoricami, posebej je latinskemu jeziku in rimski kulturi pripo- mogla do veljave z legaliziranjem vojaških družin in z naselitvijo veteranov po odpustu; širila pa je tudi smisel za organizacijo in red, ki je opazen v strukturi celotnega impe- rija, posebej v provincialnih mestih. Kot ve- lik potrošnik je vsaka vojaška enota seveda eo ipso pospeševala trgovino. Sprva so za cestno gradnjo, kot rečeno, bili odločilni vojaški vidiki, po prehodu vojno- administrativne faze v civilno pa so kot lo- kalno-administrativna in ekonomska središča dobila pri usmerjanju načrtne cestne gradnje odločilno vlogo provincialna mesta. Ker ta niso nastala hkrati, se je tudi državno cestno omrežje razvijalo postopoma, skladno z na- stajanjem novih potreb in predvsem novih mest. Tako je npr. vladar Klavdij konstituiral Noricum kot provinco in v zvezi s tem je tedaj prejela municipalno avtonomijo skupi- na mest, ki jo sestavljajo Celeia, Virunum, Teurnia, luvavum, Aguntum. Prvi znani milj- niki iz Norika so dejansko Klavdij evi (CIL III 5709 + add. p. 1847, Gosposvete). Novo nastala mesta so morala postopoma po cen- tralnem načrtu realizirati in z organizirano tlako vzdrževati provincialno cestno mrežo. Določitev časovnega zaporedja te gradnje je posebno vprašanje, ki bi ga bilo treba šele raziskati. Doslej še nimamo dovolj opornih točk, da bi ga rešili. Ker so prve štabne postojanke in trdnjave v Iliriku — Siscia, Poetovio, Sirmium, Mursa — nujno terjale vojaško povezavo, lahko že zgolj po logiki pričakujemo s popolno goto- vostjo, da je bila ta osnovna arterija Aquileia- Sirmium zgrajena že v avgustejskem obdob- ju. Dejansko imamo za to sklepanje potrdilo v literaturi. Omenjata jo namreč dva avtorja. Tacit in Festus. Akutnost slabe povezave med Dalmacijo in Panonijo je postala vidna zlasti za časa dalmato-panonskega upora med leti 6. in 9. po n. št. Rimska vojna administra- cija je takoj reagirala z gradnjo treh ali šti- rih linij čez Dinarsko gorstvo', dobro zave- dajoč se, da slabe cestne povezave med posa- meznimi območji nujno zmanjšujejo učinko- vitost rimske oblasti na novo pridobljenih te- ritorijih. Pravokotnice na arterijo s severa so v glavnem prejkone flavijske, kajti na- slednja večja, še ne docela raziskana podeli- tev mestnih pravic v Iliriku je prav flavijska; tedaj so dosegla mestni rang Solva, Scar- hantia, Neviodunum, Siscia, Sirmium. Neka- teri elementi kažejo, da je bila rošadna cesta vzdolž limesa postavljena v času od druge polovice 1. do prve polovice 2. stoletja; vzdolžna dalmatinska pa — vsaj sekcij sko — delno že v 1. stoletju pred n. št. Zgodovina cestnega razvoja pa odkriva tudi notranje-političen, na ekonomiki posa- mičnih področij sloneč proces, namreč po- stopno odpiranje novih ekonomskih centrov in virov ter s tem povezan nastanek novih aglomeracij, ki so se morale nujno vključiti v provincialno civilno in vojaško upravo." Med najbolj neposrednimi dokumenti o rimskih cestah so vsekakor miljniki. Nad moža visoki, enakomerno razporejeni kamniti stebri vzdolž imperialnih arterij so opremlje- ni z napisi, ki označujejo razdalje med po- stajami in zaznamujejo detajle o gradnji ce- ste in o njeni reparaturi. Iz takih miljnikov, kolikor so dobro ohranjeni, izvemo potrebne datume. Na njih je vklesano vladarjevo ime s titulaturo in ime pooblaščenega izvajalca- uradnika. Ohranjenih je okrog 8.000. Ti do- kumenti pri nas še niso bili sistematično zbrani niti strokovno vrednoteni. Nekatere poprejšnje analize kažejo, da bodo dajali iz- črpen vpogled ne le v detajle celotnega kon- cepta cestnih gradenj, ampak bodo tudi iz- redno važen vir za študij vladarske državne politike". Ker je bila cestna uprava centralno orga- nizirana, nakazujejo miljniki tendenco zu- nanje politike posamičnih vladarjev. Priprave za vojne pohode na primer zrcali cestna gradnja vpadnih linij. Miljniki spriču- jejo, da sta vladarja Mark Avrelij in Lucius Verus v letih 161/162 obnavljala ceste po ne- kem nam še ne jasnem načrtu; omejujeta se zgolj na sekcije Aquincum-Sirmium, Emo- na-Taurunum ter ora Pontus Euxini.^^ Vse kaže, da je v tem treba videti že prve pri- prave na poznejše dogodke, ki jih je bilo mo- goče slutiti dokaj časa, preden so dejansko nastopili, kar nakazuje tudi notica v vita Marci 12.13 dum Parthicum helium geritur, natum est Marcomannicum, quod diu eorum, qui aderant, arte suspensum est. Kaže, da gre za cestna dela kot pripravo na pričako- vane ofenzivne borbe, ko bo brezhiben trans- port čet in trena življenjsko važen. Po voja- ških vdorih barbarov ali na prostoru, ki ga je previhrala državljanska vojna, so bile ce- ste z mostovi vred sistematično uničene. Milj- niki nakazujejo, da jih je dal zmagovalec ta- koj generalno reparirati, na primer Konstan- cij II. po zmagi nad Magnencijem cesto ab Atrante ad flumen Savum.^^ Miljniki kot uradni dokument izkazujejo oficialno položaj vladarja, navajajo namreč njegovo ime, titulaturo, službene funkcije, 142 ^pričujejo spremembe v imenih, adopcijsko politiko, propad in vzpon vladarjev, notirajo sleherno spremembo v njihovi moči in vplivu. Kažejo, v katerih provincah so zmagali uzur- patorji. Zrcalijo torej vladno notranjo poli- tiko, v izjemnih primerih celo zmagujočo in poraženo stranko. Miljniki so važen dokument državne upra- ve. Dovoljujejo sklepe in omogočajo vpoglede v potek provincialnih meja, v številna prav- na in finančna vprašanja ter v uradniško or- ganizacijo, posebej ker je treba v ta študij pritegniti tudi s cestno službo neposredno povezano gradnjo poštnih in skladiščnih po- staj", mitniške službe^* in vojaških etap na nevralgičnih točkah.'* To gradivo skupaj na- kazuje področne administrativne meje in nji- hova nihanja, podrobna dokumentacija pa razvoj posameznih administrativnih vej, predvsem mitnine in pošte.'' Prazgodovinska ekonomsko-produkcij ska središča so na zasedenem ozemlju, kolikor so obstala, sprva nujno pritegnila promet, po- zneje pa diktirala gradnjo cest, kolikor so bi- la na prostoru, ki je omogočal to gradnjo po rimskem sistemu; kolikor pa ne, je bila cesta za Rimljane tako važna, da so ji podredili lokacijo mesta. Lep in raziskan primer je Vi- Tunum v Noriku, ki je stal kot administrativ- no in železarsko središče (že v kasni republi- ki v najtesnejših trgovskih zvezah z Akvilejo) na 1000 m visokem Stalenskem vrhu nad Go- sposvetami, za Klavdija pa je bil prestavljen na vznožje, do koder je brez težav lahko bila zgrajena nova cesta. Pa tudi rimski ekonomski razcvet v 1. in 2. stoletju po n. št. je ustvaril pogoje za na- stanek številnih novih središč, predvsem tudi v rudnih bazenih, ki jih je centralna uprava v lastnem interesu takoj in oficialno prevze- la. Lep primer ekonomskega prodiranja in osvajanja novih področij daje kolonizacij ska politika v Dalmaciji, kjer je po cezarijanski in avguste j ski urbanizacij ski fazi, omejeni povsem na obalo, začel postopen prodor v go- rato notranjost. Prvi prodor pomeni faza fla- vijskih vladarjev z ustanovitvami mest: Arupium, Bistue Vetus, Bistue Nova, mesta pri današnjih krajih Skelani in Rogatica, najbrž tudi Rider; hadrijanska faza iz popol- njuje in seže globlje z ustanovitvami naselij Delminium, Pelva, Salvium, Splonum, z do- delitvijo municipalne avtonomije! ikanabam pri trdnjavi Humum; za avrelijske in septi- mijske faze so ustanovljena mesta tudi v go- ratih področjih: Magnum, Novae, najbrž Di- luntum, Municipium S () pri mestu Plevlja, Municipium Malvesatium, Aquae S () pri Sa- rajevu, Domavia, Metulum. Rimska, na daljnje cilje usmerjena cesta se je pričenjala v velikih administrativnih in ekonomskih središčih, povezovala je analog- na mesta med seboj, bila je kot hrbtenica, na katero so bili priključeni odcepi in prečnice, ki so vodile k posameznim mejnim preho- dom, trdnjavam, ležiščem surovin in k več- jim pristaniščem. Vzročna povezava med šte- vilnimi elementi detajlno še ni preiskana, po- samično gradivo — posebej v trgovini — pa daje zanimive posredne vpoglede v cestni po- men za ekonomiko v imperiju, predvsem s pomočjo trgovine, ki je omogočala širjenje in kroženje najrazličnejših izdelkov. Dosedanje analize kažejo, da je import v Ilirik sprva izredno močan iz Italije, kjer je Aquileia zgodaj dokumentirana kot glavno tržišče zanj. Že v kasni republiki so od tod izvažali v Ilirik olje, vino v sodih, oriental- sko robo. Med značilne akvilejske izvozne predmete v 1. stoletju po n. št. spada kerami- ka, predvsem padanska sigilata — aretinska seže le do Emone — barbotinska keramika in oljenke; dokajšnja je bila tudi trgovina z bro- nastimi izdelki (raznovrstnim posod jem, klju- čavnicami in drugimi), s steklom, iz katerega izstopa, čeprav je redko, millefiori, dalje z izdelki iz jantarja, orientalskim okrasjem; in drugim. Obrtniški izdelki iz zahodnih provinc rim- skega imperija se pojavljajo v Iliriku šele od konca 1. stoletja, sprva južno-galska sigilata, pozneje tudi iz velikih delavnic v provinci Germani j i. Močno je zastopano tudi okrasje in drugi predmeti iz brona. Pogoj za inten- zivnejšo trgovino je nastopil verjetno tedaj, ko je postala Donava glavna prometna pot, predvsem po izgradnji germansko-retijskega in podonavskega limesa. Ta uvoz pa ni doce- la spodrinil italskega in tudi ni zasenčil po- mena Akvileje. Določeno vlogo, posebej v 3. stoletju in kasneje je imel tudi uvoz iz vzhodnih pro- dukcijskih središč, na primer Egipta, Dakije, iz Ponta, Grčije, Male Azije in Sirije; v do- kajšnji meri tudi iz barbarika, od koder so dotekali sužnji, jantar, deli opreme in su- rovine. Čeprav v manjši meri, je ugotovljiv tudi izvoz iz Ilirika, ugotovljivi so trgovci s tr- govsko organizacijo. Vse to ilustrira inten- zivno izrabo prometnih potov ter vsestran- ski interes, da so bila dobro vzdrževana. Dobre ceste pa ne pospešujejo zgolj trgo- vine in administracije, temveč z masovnejšim pretakanjem prebivalstva pospešujejo ter in- tenzivirajo širjenje pismenstva ter religij, ki so etično zagrabile širše ljudske plasti. Po- sredno je bil na ceste navezan tudi nagli razvoj znanosti prirodoslovnega značaja. Naj- lepše pa se vidi prodor rimskega duha v skulpturi in umetni obrti, katerih ostanke najdemo vse do zelo oddaljenih področij. 143 Teoderik Veliki je še vzdrževal poštno službo, nadziral cestno tlako, tako tudi Bi- zanc in Franki. Daleč manj sta znana histo- riat in usoda cest v pozni antiki, ko začenja prebivalstvo zaradi vojn in administrativne- ga pritiska iskati zavetje v odročnih področ- jih. Kako je delovala rimska cestna mreža na gibanja neprimerno manj organiziranih ljudstev za časa preseljevanja in še globoko v srednji vek, kaže dejstvo, da je služila ma- lone nespremenjena — čeprav razpadajoča — vsem premikom novih naseljencev, ki so sta- ri red porušili. Prometne smeri so bile utrte in nakazane, ljudstvo jih je porabljalo, četu- di ne vzdrževalo. Ko je bil vozni promet na dolge proge onemogočen, so prešli na tovor- nega, na tovorjenje in ježo, kar je prevlado- vola v srednjem veku vse do načrtne gradnje cest, ki se je pričela nekako v 14. stoletju. OPOMBE 1. CIL III 1699-8267-ILJug 63. — 2. Prim. Inscriptiones Italiae X 4 št. 334. — 3. B. Saria, Jugoslovanski istoriski časopis 1 (1935), 745 ter Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 18 (1937), 60 in 20 (1939), 118. Kahrstedt, Serta Hof- filleriana (1940) 183. Degrassi, Il confine Nord- Orientale dell'Italia romana (1954), 120. Pavan, La provincia romana della Pannonia Superior (1955), 396. — 4. Prim, predvsem Pašalič, Antička naselja i komunikacije u Bosni i Hercegovini (1960). — 5. Graf, Ubersicht der antiken Geo- graphie von Pannonien (1936) pass. — 6. ILS 2478. ~ 7. Prim. CIL III 3201 (-10159-ILS 5829 a) + 3198 b (-10156 b- drugi del napisa ILS 5829),- Abramic, Vjesnik za arheologiju i histo- riju dalmatinsku 49 (1926—1927) 151 - B. Saria, Klio 26 (1933) 279. — 8. Glej zgoraj ter BalUf, Römische Strassen in Bosnien und der Herzego- wina (1893). — 9. Prim. Gren, Kleinasien und der Ostbalkan in der wirtschaftlichen Entwi- cklung der römischen Kaiserzeit (1941). — 10. Deringer, Die römische Meilensteine der Provinz Noricum, Festschrift R. Egger II (1953) 286. Istinsky, Septimius Severus und Ausbau des raetischen Strassennetzes, Klio 31 (1933) 39. — 11. J. Sasel, 2iva Antika 4 (1954) 203. — 12. CIL III 3705. — 13. Holmberg, Zur Geschichte des cursus publicus (1933). — 14. De Laet, Portorium (1940). — 15. Domaszewski, Die Beneficiarier- posten und die römischen Strassennetze, West- deutsche Zeitschrift für Geschichte und Kunst 21 (1902) 158. — 16. Prim. Pflaum, Essai sur le cursus publicus sous le haut-empire Romain (1940). 144 USODA ARHIVA CISTERCIJANSKE OPATIJE KOSTANJEVICE J02E MLINARIC VeČina srednjeveških samostanov starejših redov: benediktincev, cistercijancev in kartu- zijanov, ni imela samo značaja duhovnih ustanov, ampak se je s svojimi večkrat ogromnimi posestmi, ki so jim jih poklanjali njeni ustanovitelji, ter z zemljo, ki si jo je pridobila z darovnicami in nakupi, uvrščala tudi med zemljiške gospode. Ta dvojnost zna- čaja samostanov se nujno kaže tudi v samo- stanskem arhivskem gradivu. Samostanski dokumenti se namreč delé na dokumente, ki zadevajo tako imenovana spiritualia, to je duhovno plat samostana, in na tiste, ki se na- našajo na temporalia, to je na zadeve samo- stanskega gospodarstva. Ker so samostani s svojimi dokumenti, ustanovnimi listinami, darovnicami, privile- gijskimi in drugimi listinami, z urbarji, gor- ninskimi in desetinskimi ter drugimi registri dokazovali, uveljavljali in branili svoje pravi- ce in iz njih izvirajoče dohodke ter ugodnosti, so te dokumente vsekakor zvesto čuvali in hranili. Od ohranjenosti zlasti darovnic in privilegijskih listin je bilo mnogokrat odvis- no, ali bo neka posest ostala v rokah samo- stana in ali mu bo dano nemoteno uživati poklonjene mu privilegije, od česar je bila seveda odvisna prosperiteta samostana. Kot nam mnogi primeri kažejo, je marsikateri sa- mostan kljub ohranjenim dokumentom več- krat le s težavo branil svoje pravice, posebno še pred mogočnimi in zemlje lačnimi fevdal- ci. O skrbi konventov za dokumente kaže tudi to, da so dali takoj izdelati transumpt listin, katerih pergament ali pa pečat je bil le malo poškodovan.' Popolnoma razumljivo nam je torej dejstvo, da so komisije za ukinitev sa- mostanov v 18. stoletju našle v arhivih ve- čine notranjeavstrijskih samostanov pred- vsem spise privatno-pravnega značaja, privi- legijske listine in darovnice ter pogodbe in tem podobne dokumente.^ Samostani so za hrambo svojih dokumen- tov namenili ponavadi najbolj varne prosto- re v samostanskem poslopju. Večkrat so to prostori pod kamnitimi oboki, z debelimi zi- dovi, z železom okovanimi vrati in z rešet- kami zastrtimi okni. V takih prostorih, ki so bili lahko obenem tudi zakristije in zaklad- nice, so npr. benediktinci v Dalmaciji v sred- njem veku shranjevali poleg spisov tudi de- nar. Pomembne spise in listine ter denar pa so v takih prostorih pogosto dajali še v skri- nje in blagajne, katerih ključe je imel opat in konvent ter mesto in samostanski proku- ratorji.' Samostani so svoje dokumente shra- njevali tudi v prostorih, namenjenih za shra- njevanje knjig. Tak prostor so imeli vsi sa- mostani starejših redov, saj so se držali na- čela, ki ga je okrog leta 1170 izoblikoval Gottfried von Saint-Barbe-en-Auge: »Clau- strum sine armario quasi Castrum sine arma- mentario*.^ Ker so redovna pravila cistercijanov za- htevala v srednjem veku od vseh svojih sa- mostanov enotnost tudi glede razporeditve in namembe prostorov v samostanskem poslop- pju, je tej zahtevi moral vsekakor zadostiti tudi kostanjeviški samostan.^ Sami samostan- ski dokumenti nam o arhivu za obdobje sred- njega veka žal ne povedo prav ničesar. Nekaj podatkov, sicer precej skromnih, pa nam za Pogled na samostanska poslopja, na cerkev, mlin In del samostanskega zidu pred drugo svetov- no vojno 145 obdobje 17. in 18. stoletja dajejo samostanski inventarji, ki jih je po nalogu deželnega kne- za sestavila od njega določena komisija po smrti vsakega opata in ki jih je ob izročitvi premičnin izročila novo izvoljenemu opatu. Iz omenjenih inventarjev je razvidno, da so se pomembnejše listine, med njimi tudi usta- novna listina, in tisti dokumenti, ki so se še potrebovali v operativi, hranili v opatovi sobi v posebni skrinji ali predalčni omari ali pa kar v predalu opatove pisalne mize. Tako izvemo iz inventarja, ki ga je sestavila komi- sija 1. marca 1621. leta po smrti opata Grego- rija Alexija, da je ta hranil v omari svoje sobe 36 listin in spisov za čas od leta 1613 do leta 1620, torej iz časa svoje prelature in pre- lature predhodnika Jurija Urbaniča. Ista ko- misija pa je našla tudi v samostanski hiši v Ljubljani devet samostanskih spisov za čas od leta 1616 do leta 1619. Omenjene spise je opat hranil v posebni beli skrinji." V inventar- nem popisu, ki ga je komisija napravila 18. maja leta 1631 po smrti opata Andreja, naj- demo tudi nekaj dolžnih pisem iz leta opatove smrti, ki jih je ta hranil v predalu svoje pi- salne mize.' Tudi inventami popis po smrti opata Roberta Knoppa iz leta 1703 vsebuje vrsto listin in spisov predvsem iz časa nje- govega vodstva opatije. Opat je dokumente hranil v svoji sobi v predalih svojega po- hištva.« Čeprav iz samostanskih dokumentov ne iz- vemo nič o preostalem samostanskem arhiv- skem gradivu in o prostoru, v katerem se je gradivo hranilo, pa lahko domnevamo, da je veljala tudi za kostanjeviški samostan podob- na praksa kot pri drugih sorodnih samosta- nih, da so namreč listine in spise ter druge dokumente, ki jih niso več potrebovali, odla- gali na posebej za to določeno in pred poža- rom varno mesto, ali pa kar v prostor, ki je bil namenjen za shrambo knjig. Četudi nimamo iz kostanjeviškega samo- stana v razliko od stiškega ohranjene nobene kronike samostana in čeprav nam manjka da- nes veliko darovnic za posesti, ki jih je samo- stan imel, pa se moramo kljub vsemu čuditi, da se nam je ohranilo toliko starejšega gra- diva in celo urbar iz sredine 14. stoletja, kar za slovenska tla ni ravno tako pogost pojav, če pomislimo, na kako zelo izpostavljenem mestu je kostanjeviški samostan stal. Stal je namreč na tistem delu slovenske zemlje, ki je bil v srednjem veku izpostavljen najrazlič- nejšim sovražnim vpadom in pustošenjem, pozneje pa pustošenjem Turkov in Uskokov." Samostanu ni prizanašal tudi ogenj, tako sredi 16. stoletja in za opata Leopolda Busetha okoli leta 1760, ko je nedvomno uničil marsi- kateri za zgodovino pomemben dokument.'*' Tudi čas, ko je bil konvent tako rekoč pra- zen, tako npr. v drugi polovici 15. stoletja, ko je bil v samostanu en sam menih, je go- tovo pripomogel k odtujitvi in uničenju ar- hivskega gradiva" Medtem ko imamo za mnoge samostane ohranjene kataloge za samostansko arhivsko gradivo, da v primeru kostanjeviškega samo- stana tega nimamo, pač pa imamo ohranjeno precejšnje število prepisov predvsem iz 18. stoletja. V samostanu so tedaj prepisali pred- vsem najpomembnejše in najstarejše listine. Vemo pa, da je notranjeavstrijska vlada v skladu s cesarsko resolucijo ddo. 1706, marec 27., Dunaj, z ukazom ddo. 1706, april 14., Gradec, naročila vsem škofijam, samostanom in opatom, da predložijo v redu spisane ka- taloge svojih bibliotek, vseh pomembnejših dokumentov, deželnoknežjih privilegijev, ro- kopisov ter seznam vseh za starejšo kot tudi za novejšo zgodovino pomembnih spisov. Ker kostanjeviški samostan tega ni opravil, ga je vlada v tej zadevi opomnila z dopisom ddo. 1706, oktober 23. ter mu naročila, naj katalo- ge izroči deželnemu glavarju na Kranjskem.'^ Ni pa nam znano, v kolikšni meri je samo- stan te kataloge v resnici napravil in pred- ložil. Z ukinitvijo samostanov pod Jožefom II. je za samostansko arhivsko gradivo napočil nov Faksimile naslovne strani samostanskega inventarja iz leta 1786 (Arhiv Slovenije) 146 čas. Odslej je bilo od dvornih dekretov ter vestnosti in poštenosti ljudi, ki so sestavljali komisije za ukinitev samostanov, odvisno, kako se bo arhivsko gradivo ohranilo. O tem, kako se je ob ukinitvi samostanov in po njej ravnalo z duhovnimi zakladi razpuščenih sa- mostanov, običajno pisci postavljajo dvoje nasprotujočih si trditev. Eni namreč tožijo nad vandalizmom komisij za ukinitev samo- stanov in sploh uradnikov, ki so imeli oprav- ka s kulturno dediščino teh samostanov; toži- jo nadalje o tem, da niti cesar niti njegovi uradniki za to kulturno dediščino niso imeli posluha, da je bilo veliko stvari pokradenih in da se je marsikateri član ukinitvenih ko- misij okoristil na račun svoje službe. Pisci tudi trdijo, da je bilo arhivsko gradivo veči- noma za smešno nizko ceno prodano ter se navaja primer, ko je eden izmed komisarjev poročal na Dunaj, da knjigovezi ne marajo kupiti papirja, ki je bil naprodaj, s trditvijo, da je zanje neporaben.'^ Drugi pisci pa o rav- nanju s samostanskimi kulturnimi zakladi trdijo ravno nasprotno. Kot dokaz svoji tr- ditvi navajajo vrsto dvornih dekretov, ki do- kazujejo, da se je vlada na moč trudila, da bi se ohranili znanstveni in umetniški zakladi samostanov. Tako je bilo npr. gubernijem že pred ukinitvijo samostanov ukazano, da naj pazijo prav posebno na stare knjige in roko- pise, da se reči ne bodo raznesle, kot se je to zgodilo pri jezuitskih samostanih." Kar zadeva samostanske biblioteke, je bilo določeno, da komisarji knjižnico pregledajo in vse knjige ter stare kodekse natančno po- pišejo ter jih hranijo na varnem mestu. Z re- skriptom, datiranim 23. septembra 1782, pa je Jožef II. odredil, da morajo komisarji knjige in kodekse izročiti javnim univerzitet- nim oziroma licejskim bibliotekam dežele, le dvorna knjižnica na Dunaju si sme izbrati, kar si želi.'^ Za dokumente in druge spise pa je bilo določeno takole: dokumenti, ki zade- vajo samostansko upravo, naj se izroče upra- vi komornih posesti, ostalo pa naj se izroči deželi. Arhivov naj bi tudi ne pregledoval kak duhoven, temveč nekdo, ki se na arhiv- sko gradivo spozna in je takemu delu tudi dorasel.'' Po trditvah S. Laschitzerja pa ne kaže pri- trjevati niti tistim, ki trde, da se je s kul- turnimi zakladi ukinjenih samostanov posto- palo barbarsko in brez vsake odgovornosti, niti onim, ki trde, da so cesar, vlada in nje- govi uradniki storili prav vse, da bi bili kul- turni spomeniki ohranjeni. Izdana je bila si- cer vrsta dvornih dekretov, in to v dobri veri, da se kulturna dediščina samostanov ohrani, toda mnogi izmed njih niso bili učin- koviti ali pa se niso izvajali, oziroma le po- vršno in z nedoslednostjo. Gotovo so se doga- jale mnge nepravilnosti, vendar posameznih primerov ne kaže posploševati. Laschitzer nadalje trdi, da večina piscev ne upošteva dejstva, da so se samostani ukinjali v raz- ličnih okoliščinah in da prezro dejstvo, da se je treba spričo več ali manj kompliciranega upravnega organizma ozirati na različne fak- torje, ki so delovali ob ukinitvi samostanov, in da vse nepravilnosti ne izvirajo vedno iz istega vzroka." Ko je cesar z dekretom z dne 2. oktobra 1785 ukazal notranjeavstrijskemu guberniju, da prične z ukinitvijo tistih samostanov, ki so bili že na seznamu za ukinitev, je bila s tem nadaljnja usoda kostanjeviškega samo- stana zapečatena.'^ Samostan je bil ukinjen z dekretom z dne 5. decembra 1785 in 3. ja- nuarja naslednjega leta je prišel v samostan komisar Janez Nepomuk Ursini pl. Blagay z računovodjem deželnih stanov Filipom Ja- kobom Eisner jem in razglasil ukinitev sa- mostana menihom, ki so s svojim zadnjim opatom Aleksandrom Hallerjem pl. Haller- steinom živeli tod še pet mesecev." Komisija je v skladu s svojo nalogo do 11. januarja popisala vso samostansko domini- kalno posest ter vse samostanske premičnine. Popis samostanskega inventarja je bil zelo podroben in natančen.^" Popisane so bile tudi vse knjige in arhivalije in to bodisi posamez- Faksimile strani iz samostanskega inventarja iz leta 1786 (Arhiv Slovenije) 147 ne enote ali pa serije, pri katerih je bilo vča- sih povedano tudi število posameznih arhiv- skih enot. Popolnoma razumljivo je, da v po- pisu arhivalij na primer ne najdemo zabe- leženih nekaterih starejših in pomembnej- ših listin in celo urbarjev, tako urbarja iz 14. stoletja ter onih iz leta 1547, 1572, 1625 in 1660—1670, če upoštevamo, koliko je sa- mostan imel premičnin, ki jih je morala ko- misija v razmeroma kratkem času popisati.^' Komisija je morala arhivsko gradivo razdeliti v dve skupini, ki ju je v inventarju tudi lo- čeno popisala. Ena skupina gradiva, ki je bila še potrebna za tekoče poslovanje in upravo samostanskih posestev, je morala ostati v samostanu, medtem ko je bila druga skupina, ki je bila za tekoče poslovanje brez pomena, določena za prevoz v Ljubljano. Arhivsko gradivo, ki naj bi ostalo v Kosta- njevici, je bilo v inventami knjigi popisano pod 128 zaporednimi številkami na fol. 193— 199. Omenjeni material je bil predvsem iz 18. stoletja ter je obsegal normalije, urbarje, desetinske in gorninske in druge registre, protokole gorskih pravd ter različne spise. Gradivo je bilo izročeno Janezu Krstniku Zier er ju, deželnemu sodniku v Kostanjevici, za čas do formiranja upraviteljskega urada državne domene v Kostanjevici.^^ Vpogled v to, kakšen material je tedaj ostal v Kostanje- vici, pa nam poleg inventarja daje tudi se- znam gradiva, ki si ga je leta 1889 izbral Kranjski deželni muzej za svoj arhiv.*' Ves ostali material pa so v skladu z guber- nialno odločbo z dne 23. februarja 1786 (do- šlo v Kostanjevico 7. marca) komisarji 13. aprila istega leta izročili Kmetijski družbi v Ljubljani. To gradivo, ki je bilo za tekoče po- slovanje brez vrednosti in ki je obsegalo tako dokumente, nanašajoče se na duhovne za- deve samostana kot na zadeve njegovega go- spodarstva, je bilo popisano po serijah (22 skupin) od črke a do u pod 473 zaporednimi številkami na fol. od 200—272.2* Iz popisa gradiva, ki ga je leta 1889 prevzel deželni muzej, je razvidno, da je bilo tedaj prevze- tega veliko gradiva, ki bi tako po popisu iz leta 1786 kakor tudi po svojem značaju moral že ob ukinitvi samostana v Ljubljano. Z arhivskim gradivom gospoščin in graščin, ki jih je samostan imel v času svoje ukinitve oziroma kdaj prej, je komisija ravnala enako kot z gradivom samostana. Tako je komisija arhiv gospostva Klevevž, ki ga je samostan kupil leta 1719 od stiškega samostana,^' raz- delila po enotnem načelu med Andreja Pe- ternela, novega graščinskega upravitelja, in Kmetijsko družbo v Ljubljani, ki je 13. aprila 1786 prevzela tudi arhiv samostanske graščine Grundelj pri Šentvidu pri Stični.^« Kmetijski družbi pa je bil tedaj izročen v hrambo del arhiva samostanske gospoščine Mehovo-B.u- perč vrh, ki jo je imel konvent od leta 1726, in del arhiva graščine Radelce, katere lastnik je bil samostan v času od 1714 do 1728.^^ Arhivsko gradivo samostana, ki je bilo po- slano v Ljubljano, je bilo zavarovano pred propadanjem, pač pa je gradivo, ki je ostalo v Kostanjevici doživljalo enako žalostno uso- do kot samostanska cerkev in konec koncev ves samostanski kompleks. V kako žalostnem in zanemarjenem stanju je bila cerkev in sa- mostanska okolica npr. sredi preteklega sto- letja, nam zgovorno priča neznani popotnik, ki se je tedaj napotil v Kostanjevico in v nekdanji samostan.*« O stanju in hrambi arhivskega gradiva leta 1889 pa nam poroča J. Wallner, ki nam podaja v svojem opisu naravnost pretresljivo podobo stanja arhiv- skega gradiva, spravljenega v nekdanjem sa- mostanu. Ker je samostansko gradivo v teku časa za uradniško poslovanje postalo brez- predmetno, ni zanj nihče skrbel ter je bilo prepuščeno mišim in rokam, ki niso poznale njegove cene in niso razumele njegove go- vorice." Ustanovitev deželnega muzeja na Kranj- skem leta 1826 in Muzejskega društva za Kranjsko leta 1839 je obvarovala mnogo dra- gocenih arhivalij pred uničenjem in izgubo. Medtem ko so namreč do tedaj zbirali arhiv- sko gradivo, predvsem seveda listine, posa- mezni ljubitelji starin, ki so nam večkrat s svojo zbiratelj sko strastjo, ki pa večkrat ni poznala prave vrednosti dokumentov, ohra- nili tako rekoč nevede veliko za zgodovino pomembnega gradiva, pa se je odslej pričelo s sistematičnim zbiranjem določenih katego- rij arhivskega gradiva. Tako je pri deželnem muzeju nastajala predvsem z darovi in volili arhivska zbirka, ki je bila z ostalimi muzej- skimi zbirkami v licejskem poslopju. Leta 1844 pa je nastalo novo središče, pri katerem so se zbirale arhivalij e, namreč Historično društvo za Kranjsko, ki si je v svojem sta- tutu zadalo nalogo ustanoviti tako imenovani »domovinski« arhiv.'' Tudi Historično društvo si je večino svo- jega arhivskega gradiva, predvsem seveda li- stine, pridobilo zlasti z darovi, ki jih je ob- javljalo v svojem glasilu »Mittheilungen des historischen Vereins für Krain«. Društvo je že leto po svoji ustanovitvi naročilu svojemu članu Francu pl. Hermannsthalu, da pregleda nekatere pomembne arhive na Kranjskem. Hermannsthal je tako poleti leta 1845 pregle- dal arhive gospostev Turjaka, Srajbarskega turna, Rakovnika in Kostanjevice ter arhiv mesta in kapucinskega samostana v Krškem.'* Sad tega pregleda je bil, da je društvo dobilo z dekretom dvorne komore z dne 5. decembra 1846 od upravitelj skega urada državne do- 148 mene Kostanjevice v hrambo in uporabo 20 listin iz časa od ustanovitve samostana pa do leta 1726 ter protokol zaslišanj pri deželnem sodišču Pleterje za leta 1778 in 1779.^» Tedaj so bile društvu izročene najstarejše in naj- pomembnejše samostanske listine, zadevajoče tako spiritualia kot temporalia. Med izroče- nimi listinami je bila tudi ustanovna listina ddo. 1249, maj 8., ki pa je bila že tedaj moč- no poškodovana in brez pečatov. Med po- membnejšimi listinami naj navedemo papeške bule in njih vidimuse, tako Bonifacija IX. ddo. 1393, oktober 31., Stična, Inocenca VIII. ddo. 1491, december 17., Šmarje, Bonifacija IX. ddo. 1401, marec 30., Rim, Siksta IV. ddo. 1475, april 10., ter Inocenca XII. ddo. 1693, december 10., Rim. Med listinami sta zasto- pani tudi dve baselskega cerkvenega koncila, listina ddo. 1437, september 5., Basel ter li- stina ddo. 1444, april 5., Basel. Med njimi najdemo tudi vladarske, tako vidimus listine cesarja Friderika III. ddo. 1468, junij 25., avstrijskega nadvojvode Ferdinanda ddo. 1598, maj 22., Gradec, ter patent cesarja Karla VI. ddo. 1726, maj 29., Laxenburg. Ostale listine pa datirajo v čas od leta 1522 do leta 1649 ter se nanašajo na gospodarske zadeve samostana. Naj omenim, da od našte- tih listin manjkata danes v Arhivu Slovenije dve: listina iz leta 1522 ter iz leta 1698. Dru- štvo pa je večalo svojo arhivsko zbirko tudi z darovi posameznikov; tako je dobilo v letu 1845 od novomeškega okrožnega zdravnika Jožefa Unterluggauerja zamenjalno listino kostanjeviškega samostana iz leta 1751.''' Dru- štvo pa si je zastavilo za cilj tudi publicira- nje listin, in izmed kostanjeviških je bila ustanovna listina objavljena kar dvakrat, in sicer leta 1847 in leta 1860.35 Na občnem zboru društva leta 1859 je dr. E. H. Costa ponovno predlagal, naj bi dežel- na vlada ali pa stanovski odbor ustanovila deželni arhiv, do česar pa ni prišlo, pač pa se je v naslednjih letih močno razširila arhiv- ska zbirka pri muzeju; ta je sprejemal in v svojih rokah skoncentriral material, ki je bil dotlej na različnih krajih. Ker je Historično društvo že leta 1867 prenehalo delovati, je občni zbor leta 1885 sklenil predati svojo zbirko muzeju.'* Tako se je torej tedaj velik del kostanjeviškega arhivskega gradiva zbral na enem mestu. Potem ko je bilo pri deželnem muzeju skon- centrirano najpomembnejše arhivske gradivo in ko se je to skupaj z muzejskimi zbirkami leta 1887 preselilo v novo poslopje, so začeli misliti na pridobitev arhivskega gradiva, ki je propadalo na terenu. Za svojo pomembno nalogo si je tedaj muzej zastavil pridobitev tistega gradiva, ki ga ob ukinitvi obeh ci- stercijanskih samostanov na Kranjskem niso pripeljali v Ljubljano. Ni pa imel muzej na- mena pripeljati vsega arhivskega gradiva v Ljubljano, temveč le izbor iz tistega gradiva, ki je nastalo pred ukinitvijo samostanov, to- rej pri Kostanjevici pred letom 1786, in gra- divo, ki je nastajalo v zvezi z ukinitvijo sa- mostanov. V primeru kostanjeviškega samo- stana je izbor prekoračil letnico 1786 le tedaj, če je šlo za pomemben material, za material, s katerim se je kompletirala ali sa- mostanska zbirka (npr. urbarji) ali pa tudi zbirka drugih provenienc (npr. normali je). Muzej je imel namen zbrati tudi ves mate- rial, ki je nastal v času francoske okupacije (1809—1814). Vodstvo muzeja je zaprosilo domensko upravo v Gorici, da se muzeju do- voli pregledati v Kostanjevici shranjeno gra- divo in si iz njega odbrati pomembnejši ma- terial. Uprava je bila voljna muzeju izročiti za zgodovino pomemben material, vendar pa s pogojem, da se gradivo natančno pregleda in popiše ter označi tisto gradivo, ki bi ga muzej želel imeti. Leta 1889 je dobil muzej dovoljenje za pregled in izbor arhivskega gradiva tudi od ministrstva za poljedelstvo.-'^' Omenjeno nalogo je deželni muzej poveril profesorju Juliju Wallnerju, ki mu je pri tem pomagal profesor Anton Kaspret. Wallner se je poleti leta 1889 napotil v Stično in Kosta- njevico, kjer se je lotil pregleda, izbora in popisa arhivskega gradiva, ki ga je našel v severnem traktu samostanskega poslopja v prvem nadstropju nekdanje samostanske ka- šče. Prostor, v katerem je bilo gradivo, je bil velik in suh, toda popolnoma neurejen in dostopen mišim, ki so uničile in ponesnažile del gradiva. Gradivo je bilo naloženo v dol- gih vrstah na tleh, delno spravljeno v zabojih in na policah, deloma pa zmetano na približ- no 1 meter visok kup, ki ga je pokrivala plast več tisoč starih davčnih knjižic. Ker je mate- rial bil neurejen in ker o kakih seznamih ali registrih gradiva ni bilo sledu in ker je bilo treba pregledati več kot za vagon knjig in spisov, je bilo to delo izredno težavno in za- mudno. Kljub vsem težavam pa je Wallner gradivo v dveh dneh pregledal, ga odbral in sumarično popisal. Njegov spisek je tedaj obsegal 283 številk knjig in fasciklov. V istem prostoru so bili spravljeni tudi akti nekda- njega mirovnega sodišča Kostanjevice in do- menske uprave, ki pa jih v izbor niso vklju- čili, ker so tedaj menili, da so za zgodovino nepomembni. Tako je omenjeni material ča- kal na svoj čas, pri tem pa žal delno tudi propadal. Deželni muzej pa si tedaj ni pridobil sa- mo izbora iz gradiva samostanske provenien- ce, ampak še tudi precej drugih provenienc. Po ukinitvi upraviteljskega urada državne do- mene Kostanjevice je prevzela arhivalije, ki 149 so ostale ob ukinitvi samostana leta 1786 v Kostanjevici in poznejšo registraturo gozd- na in domenska uprava v Kostanjevici, ta pa je hranila tudi arhiv samostana in gospo- stva Pleterij, del arhiva upravitelj skega urada združenih državnih posesti v Novem mestu, imenja Radeč, avgušinskega konven- ta v Ljubljani ter občin Cerkelj, Čateža, Kostanjevice in Šentjerneja ter sodišča kan- tona Mokronog, ki je imel svoj sedež na gradu Klevevžu. Vse omenjeno gradivo je tedaj muzej označil kot kostanjeviški arhiv ter ga prevzel 30. avgusta 1889.'« Pretežni del arhivskega materiala, ki ga je Wallner odbral, se je nanašal na gospodarske in upravne zadeve samostana ter na zadeve posesti, ki jih je imel samostan ob svoji uki- nitvi oziroma kdaj prej. Dokumenti, ki so zadevali samostanska temporalia, so se pri- čeli s 17. stoletjem in so segali v obdobje de- lovanja državne domene Kostanjevice. Znat- no manjši del gradiva pa se je nanašal na duhovne zadeve samostana, to je na spiritu- alia, in to predvsem na zadeve samostanu in- korporiranih fara za obdobje od 17. do 19. stoletja. Izbrani material je sestavljal obsež- ne serije, delno pa omogočil, da so se z njim dopolnile in izpopolnile serije, ki so že bile v deželnem muzeju. Naj na kratko naštejemo najobsežnejše in najpomembnejše serije larhivskega gradiva ter posamezne arhivske enote, ki so za pro- učevanje zgodovine samostana izredno važne in pomembne, ki si jih je muzej pridobil šele ob koncu stoletja. Številčno zelo močno serijo so sestavljali urbarji (temeljni in priročni). Samostanskih urbarjev je bilo šest za čas od 1660 do 1785, kostanjeviškega gospostva pa dvaintrideset za obdobje od 1625 do 1794. Drugo zelo močno serijo so sestavljali dese- tinski registri od leta 1663 do leta 1783 (18 kosov), nato registri vrečne in žitne desetine ter desetine od krčevin in lazov ter mladežne za obdobje 1705—1768 (8 kosov). Številni so bili tudi registri gornine in vinske desetine tako samostana kot gospostva Kostanjevice za čas od leta 1613 do leta 1803. Omembe vredni so tudi samostanski inventarji iz 17. in 18. stoletja (3 kosi). Računska knjiga opa- ta Jurija Sagoschena za čas od leta 1638 do leta 1659, criminalia in iustitialia kostanje- viškega deželskega sodišča od 16. do 19. sto- letja, beležke za zgodovino samostana iz 18. stoletja, patenti in normalije večinoma iz 18. in 19. stoletja ter vrsta spisov iz obdobja francoske okupacije. Naj omenimo tudi gra- divo samostanu inkorporiranih fara in njiho- vih filial, sv. Jakoba v Kostanjevici, sv. Kri- ža na Podbočju pri Kostanjevici, sv. Jurija na Čatežu, sv. Petra v Gorenjem Mokronoga, sv. Ruperta na Vidmu, sv. Lavrencija v Bre- žicah, sv. Janeza Krstnika na Kovorju, Vi- vodine in Zumberka. Gradivo, ki je zadevalo tako duhovne zadeve fara kot njihove gospo- darske zadeve, je bilo v glavnem iz 17. in 18. stoletja. Gradivo, nastalo pri gospoščinah in graščinah, ki so bile v času ukinitve samo- stana v njegovih rokah, pa je obsegalo pred- vsem dominicalia in rusticalia, urbarje, de- setinske registre, gorninske registre, in to iz časa 17. in 18. stoletja. Analitični inventar kostanjeviškega arhiva nam dokazuje, da nekaterih arhivalij, ki jih najdemo v Wallner j evem seznamu iz leta 1889, danes ni med ostalim kostanjeviškim gradivom v Arhivu Slovenije. Naj navedem samo zelo lep urbar kostanjeviškega gospo- stva iz leta 1625. Čeprav je omenjeni urbar naštet med urbarji gospostva, pa ga danes najdemo v novomeški študijski knjižnici. Zanj vemo le, da je bil v posesti krškega trgovca in zbiralca starin Engelsbergerja in da je prišel po vojni v knjižnico preko Okraj- nega centra v Novem mestu." Nekateri pri- meri pa nam tudi dokazujejo, da so posamez- ni dragoceni arhivski kosi ostali v kostanj e- viškem samostanu tudi še po letu 1889. Kot primer naj navedemo protokole gorskih in kvaternih pravd iz 17. stoletja, ki so ležali med staro šaro pri gozdni domenski upravi prav do konca stare Avstrije. Protokole je odkril zgodovinar A. Kaspret ter jih skri- vaj vzel in odnesel M. Dolencu v Gradec, ki jih je obdelal in na osnovi njih napisal svojo razpravo o pravosodstvu kostanj e viške opatije v letih 1631 do 1655." A. Kaspret je nato foliant skrivaj vrnil na staro mesto, kjer je ta čakal do konca vojne, ko je bil izro- čen deželnemu muzeju.*' Zanimiva je tudi usoda urbarja kostanjeviškega gospostva iz leta 1588. M. Dolenc ga pred prvo vojno citira na več mestih v zgoraj omenjeni razpravi, ki jo je pisal za časa svojega službovanja v Gradcu.** Urbar je vpisan v inventarju Šta- jerskega deželnega arhiva leta 1959, nahaja pa se v Pokrajinskem arhivu v Mariboru.*' Urbar je moral biti leta 1845 vsekakor v Gradcu, ker je bil tedaj tod narejen njegov uradni prepis.** Ce primerjamo citate pri Do- lencu s tekstom originala in prepisa, ugoto- vimo, da je Dolenc uporabljal po vsej ver- jetnosti original. Torej je bil originalni urbar v času, ko je Dolenc živel v Gradcu, še tam. Ostaja nam odprtih dvoje vprašanj. Kdaj in po kaki poti je original prišel v Maribor? Prepis hrani danes Posavski muzej v Breži- cah, kamor je po vsej verjetnosti prišel iz Engelsbergerjeve zbirke, vendar pa tudi v njegovem primeru ostaneta čas pridobitve in pot, po kateri je prišel tja, nepojasnjena. Po prvi vojni so se začeli slovenski kulturni krogi močneje zanimati za stavbni kompleks 150 Faksiimile samostanske ustanovne listine Bernarda Spanheimskega iz leta 1249 (Arhiv Slovenije) kostanjeviškega samostana, za ta eminentni kulturni spomenik med slovenskimi umet- nostnimi spomeniki. Tedaj je odšel po nalogu spomeniškega urada v Kostanjevico tedanji deželni konservator Fr. Stele, da bi ugotovil, kaj bi bilo treba storiti za ohranitev tega en- kratnega spomenika. O svojem obisku je po- ročal v Zborniku za umetnostno zgodovino. Fr. Stele je tedaj našel v samostanskem trak- tu nasproti prezbiterija cerkve dva kupa ar- hivalij, ki sta bila po njegovem mnenju za gozdno skrbništvo brez pomena. Spomeniški urad se je tedaj dogovoril z gozdnim ravna- teljstvom v Ljubljani, da se te arhivalije de- ponirajo kot last gozdne uprave v arhivu deželnega muzeja v Ljubljani in da konser- vator opravi prevoz gradiva na stroške spo- meniškega urada.^* Z vso upravičenostjo lahko trdimo, da je spričo burne usode, ki jo je kostanjeviško arhivsko gradivo doživljalo po razpustitvi sa- mostana, in spričo odisejade, ki jo je napra- 151 vilo, bilo precej gradiva uničenega in izgub- ljenega in da se gradivo hrani tudi v privat- nih rokah. Po pripovedovanju Kostanjevča- nov naj bi bilo precej arhivalij v nekdanjem samostanu še tik pred drugo vojno. Naj ome- nim, da je po vojni dobil Posavski muzej v Brežicah v dar sveženj kostanj eviških arhi- valij, in sicer listine in njih prepise ter spise iz časa od konca 16. do 18. stoletja.^' Deželni muzej je označil kot kostanjeviški arhiv ne samo gradivo, ki je bilo dejansko samostanske provenience, ampak tudi tisto, ki ga je imela v hrambi gozdna in domenska uprava v Kostanjevici in ki je bilo popolno- ma tuje provenience, tako arhiv samostana in gospostva Pleterij, del arhiva upravitelj- skega urada združenih državnih posestev v Novem mestu, sodišča Mokronog ter imen j a Radeče, avguštinskega konventa v Ljubljani in gradivo več dolenjskih občin. Ob preure- ditvi arhiva je to gradivo bilo ločeno od ko- stanjeviškega ter postavljeno kot samostojni fondi.« Danes obsega fond kostanjeviškega arhiva, označen s signaturo Sam. All, in za katerega je delno izdelan analitični inventar, 94 knjig in fasciklov za obdobje od leta 1282 do leta 1843.^' Preko 170 kostanj eviških listin pa je seveda v zbirki listin, ki so nastale v času med leti 1249 in 1761.« Fond je urejen po shemi za ureditev graščinskih arhivov, nje- gova struktura pa je takale: knjige-normalia (1-7), dominicalia (8-9), rusticalia (10-78), iu- stitialia (79-83), korespondenca (84), nabor- nookrajna gosposka Kostanjevica (85), okraj- na gosposka Kostanjevica (86), graščine Grun- delj, Radelca in Klevevž (87-88), graščina Klevevž (89-90); gradivo v fasciklih-normalia (1), dominicalia (2-6), rusticalia (7-12), eccle- siastica (13-15), iustitialia (16-27), korespon- denca (28-34), okrajna gosposka Kostanjevica (35-37), nabornookrajna gosposka Kostanjevi- ca (38), graščina Grundelj, Radelca in gospo- ščina Klevevž (39), gospoščina Klevevž (40-41), gospoščina Mehovo (42) in extranea (43)." Kljub pomembnosti in starosti kostanjevi- škega arhiva so bili iz njegovega fonda doslej publicirani le posamezni drobci. Pač pa je bi- la doslej publicirana vrsta starejših kostanje- viških listin ali pa so bili izdani njih regesti. Prva kostanj eviška listina, ustanovna listina iz leta 1249 je bila publicirana že leta 1847 in nato leta 1860.'° Sistematično je pri nas prvi začel izdajati listine Franc Schumi, ki je ob- javil tudi šestnajst kostanj eviških ter izdal re- geste k listinam za čas od leta 1232—1321. le- ta.51 Posamezne kostanjeviško listine so bile publicirane ali pa izdane v obliki regestov tudi v publikacijah Historičnega društva za Kranjsko, v Smičiklasovem Diplomatičkem zborniku,''^ v Monumentih A. Jakscha,'' ter v Gradivu za zgodovino Ljubljane.** Sicer glede na svoj obseg skromno, toda skoraj kompletno zbirko regestov kostanj eviških li- stin pa nam je izdal 1930 Fran Pokorn v Zborniku za umetnostno zgodovino. Zbirka obsega regeste 173 listin za čas od leta 1232 (Pokorn 1230) do leta 1762.^5 OPOMBE 1. Npr. transumpt listine ddo. 1258, pred sept. 21. 1405, oktober 11. v AS Sam. A II, fase. 2 (prepis). — 2. A. Wolf, Die Aufhebung der Kloe- ster in Innerösterreich 1782-1790, Wien 1871, str. 54. — 3. I. Ostojic, Benediktinci u Hrvatskoj i ostalim našim krajevima I, SpUt 1963, str. 319. — 4. M. Pivec-Stele, Srednjeveške knjižnice v Sloveniji, Knjižnica XV, 1971, str. 87. — 5. Prim. L. J. Lekai, Geschichte und Wirken der Weissen Mönche, Köln 1958. — 6. AS Sam. A II, fase. 4. — 7. Ibidem. — 8. Ibidem. — 9. Arhiv samo- stana Rein, B XIV (1736, avgust 2., Ljubljana) in AS Vie. arhiv I 26, LXXII-7, Prim. Fr. Schumi, Archiv I, št. 13, str. 29. — 10. AS Sam. A II, fase. 28. — 11. AS Sam. A II, fase. 28 (Zadeve protiopatov Jakoba in Arnolda). — 12. AS Sam. A II, fase. 29. — 13. W. Milkowicz, Die Klöster in Krain, Studien zur österreichischen Monaste- riologie, Wien 1889 (sep.), str. 200., ter R(obert) S(enn), Archivalische Ueberrste von Landstrass, Cistercienser-Chronik XXIX, 1917, str. 265-266. — 14. A. Wolf, o. c, str. 41 in 146. — 15. M. Kos-Fr. Stele, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Ljubljana 1931, str. 1. Prim. K. Stefan, Geschichte der Entste^- hung imd Verwaltung der k. k. Studien-Biblio- thek in Laibach, MMK XX, 1907, str. 16 in 20. — 16. A. Wolf, o. c, Str. 42. — 17. S. Laschitzer, Die Veroirdnungen über die Bibliotheken und Archive der aufgehobenen Klöster in Oester- reich, Mittheilungen des Instituts für oesterrei- chische Geschichtsforschung II, 401-440. — 18. W. Milkowicz, o. c, Str. 202. — 19. Ibidem, in A. Wolf, o. c, Str. 147. — 20. AS Sam. A II, knjiga št. 9, in A. Wolf, o. C, str. 147. — 21. AS Sam. A II, knjiga št. 9. — 22. Ibidem: »Diese Acten sind alle dem Hofrichter Johann Baptist Zierrer in die Verwahrung von Seite der Aufhebungs- rommission übergeben worden.« Popis tega gra- diva z majhnimi spremembami se hrani v AS Sam. A II, fase. 4. — 23. J. Wallner, Eine archi- valische Nachlese in Landstrass und Sittich, MMK III, 1890, 207-216, ter MZK NF XXI, 1895, Str. 60-61. — 24. AS Sam. A II, knjiga št. 9: »Nachfolgende briefliche Urkunden, welche zwar zu diesen Stift gehörig waren, und in dem Archiv aufbewahrter vorgefunden, sind mit den übrigen Schrifften nach Laybach abgeschicket, und Inhalt Gubernial-Verordnung dato Gratz den 23. ten Febr., Empfang Landstrass den 7. ten März 1786 sub Lit. A der Oeconomie Gesell- schaft vermöge Original-verzeichnuss dato Lay- bach den 13. ten April 1786 übergeben worden.« — 25. J. Benkovic, Analecta aus der Geschichte der Klöster Sittich und Landstrass, Cistercien- ser Chronik IX, 1897, 74-79. — 26. AS Imenj- ska knjiga (1662-1756). — 27. I. Vrhovec, Zgodo- 152 vina Novega mesta, Ljubljana 1891, str. 3. — 28. Listini 1714, maj 22. in 1728, april 16. v AS Sam. A II, fase. 2. — 29. -Iž-, Popotovanje v Icostanjev- ski samostan, Slovenija 1848, list 28, str. 112. — 30. J. Wallner, o. c., str. 208. — 31. Splošni pre- gled fondov Državnega arhiva LRS, Ljubljana 1960, str. 9. — 32. MHK XV, 1860, str. 20—22. 33. MHK II, 1847, str. 7B in 88-89. — 34. MHK I, 1846, str. 28. — 35. MHK II, 1847, 87-88 in 111- 112. MHK XV, 1860, 18-20. — 36. Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS, str. 9. — 37. J. Wallner, o. c, str. 207. — 38. Analitični inventar kostanjeviškega arhiva v Arhivu Slovenije (tip- kopis). — 39. Prim. J. Mlinaric, Kostanjevišfco gospostvo po urbarju iz leta 1625, 1970, str. 3-5. — 40. Pravosodstvo kostanjeviške opatije v letih 1631 do 1655, CZii XI, 1914. Isti, Pravosodstvo cistercienške opatije v Kostanjevici in jezuitske rezidence v Pleterju od konca 16. do konca 18. stoletja, ZZR III, 1923-24, str. 1. — 41. Ibidem. — 42. Pravosodstvo kostanjeviške opatije, str. 33, 37 in 50. SBL I, str. 139. — 43. Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965, str. 154. F. Posch, Ge- samtinventar des Steiermärkischen Landesar- chives, Graz 1959, str. 164. — 44. Prepis je danes v Posavskem muzeju v Brežicah pod inv. šte- vilko K 731. — 45. ZUZ I, 1921, str. 82. — 46. Analitični inventar v arhivu Slovenije. — 47. Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS, str. 142. — 48. Listina z datacijo 1232 je po mne- nju prof. M. Kosa nepristna. Prim, tudi A. Jaksch, Monumenta IV, št. 2475, str. 401. — 49. Splošni pregled fondov Državnega ariiiva LRS, str. 142. — 50. MHK II, 1847, str. 87-82 in 111- 112. MHK XV, 1860, str. 18-20. — 51. Urkunden und Regestenbuch des Herzogthums Krain II (1884—1887) ter Archiv für Heimatkunde I-II (1882-1887). — 52. T. Smičiklas, Codex diploma- ticus regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae 1102-1373. (1904-1916). — 53. Monumeta hi- storica ducatus Carinthiae I-IV (1896-1915). — 54. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku I-XII, (1956-1968). — 55. ZUZ X, 1930, str. 8-21. 153 BAKER NAD POLJANAMI, ANTIMON PRI TROJANAH J02E SORN Zgodovino našega celotnega rudarstva in fužinarstva sestavljajo — vsaj do leta 1918, ki časovno omejuje naš prispevek — podrobne zgodovine železarstva, živega srebra in pre- mogovništva kot najpomembnejših rudarskih panog, manj pa zgodovina svinca, cinka in mangana; gospodarsko in socialno še najmanj odločujoči so bili rudniki bakra in antimona. Skoraj samo za geologa zanimivi so »rudni- ki« grafita, boksita, pirita itd. Ce teh rudni- kov zgodovinar ne bo popisal, ne bo to no- bena posebna pomanjkljivost.' Ker so historično obdelani že vsi rudniki in fužine iz prvih dveh skupin, nam preosta- neta za opis le še baker in antimon. Se v 60 letih preteklega stoletja, torej v de- setletju, ko se je gospodarski liberalizem že precej sprostil, je bilo dokaj rudnikov in fužin v domačih rokah. Največje izjeme so bile: državni rudnik živega srebra v Idriji, Premogokopna združba v Zagorju ob Savi, železarna na Prevaljah s premogovnikom v Lešah itd. Ze v začetku 70 let pa se je stanje za domači kapital hitro poslabšalo: domačini so do takrat akumulirali premalo kapitala, da bi mogli obdržati v svojih rokah vse svoje dotakratne postojanke in pridobiti še nove; premočni kapital z Dunaja, pozneje tudi iz Pariza in Berlina, je zagospodaril v vsem Za- savju, sčasoma tudi na Jesenicah in na Javor- niku, pa v Litiji in še kod. Vzrok ni samo v tem, da je vrsta pomembnih dogodkov med leti 1800 in 1830 ovirala hitrejšo akumula- cijo kapitala v naših središčih, ampak tudi v tem, da terjajo investicije v rudarstvo in fu- žinarstvo po pravilu vedno znatno več kapi- tala kot pa na primer v lahko industrijo. Tr- diti, da je takega razvoja kriva dozdevna podjetniška in organizacijska nesposobnost kapitalistov-domačinov, je pravi nesmisel. Eden izmed primerov omenjenega »vdora« premočnega tujega kapitala k nam, ki se je tu hotel plasirati tudi za ceno zgrešene inve- sticije, je RUDNIK BAKRA ŠKOFJE Ce bi vse zelo številne podatke o rudosled- cih na Slovenskem strnili v razpredelnico in sešteli iskalce po skupinah rud in rudnin, bi vsekakor prvo mesto pripadlo iskalcem že- lezove rude. Le-teh je bilo od leta 1668 (šele od tedaj so vse rudarske knjige ohranjene!) do leta 1918 prav gotovo več tisoč. Od leta 1760 dalje so se zelo množili iskalci premoga, ki jih je bilo nekaj sto. Z njimi se lahko ko- sajo samo še rudosledci svinca, ki so že od 17. stoletja dalje iskali to rudo vsepovsod, toda z bolj skromnim uspehom. Rudosledcev bakra je bilo morda le nekaj desetin v vseh 250 letih. S tem, da smo navedli številke rudosled- cev, čeprav zelo zelo približne, smo hoteli re- či, da ni minil teden, ko se ne bi oglasili mor- da po dva ali trije iskalci železove rude. V primeri z njimi so bili iskalci bakra zelo red- ki v tem časovnem okviru. Iskalce antimona pa bi našteli tako rekoč na prste ene roke in še to v poslednjih desetletjih habsburške mo- narhije. Glede bakra je ozemlje med Cerknim in Poljanami nad Skofjo Loko pritegnilo rudo- sledce sorazmerno zgodaj. Ne želimo poseči prav daleč nazaj v zgodovino; za naš prispe- vek bo kar dovolj, da pričnemo s koncem 18. stoletja. V neki rudarski knjigi beremo,* kako je leta 1791 idrijski rudar Anton Dienstmann rudosledil baker v cerkniški fari v trikotu Porezen—Blegoš—Cerkno, na poljanski stra- ni pa je skupina iskalcev srebro vsebujočega bakra naslednjega leta že kar prejela v last tak kop rude v trikotu Blegoš—Hotavlje— Podjelovo brdo. V glavnem so ti in redki poz- nejši rudosledci tudi ostali pri iskanju; več kot 60 let ni nihče gospodarsko izkoriščal te bakrove rude. Šele leta 1852 so sem prišli izurjeni raziskovalci z dobrim znanjem geo- logije in moderne tehnike kopanja rud. Fi- nancirala jih je skupina dunajskih veletrgov- cev. Rezultat raziskav je bil ugoden in rudar- ska oblast je pozno spomladi 1857 odobrila izkoriščanje bakrove rude na vzhodnih po- bočjih hriba Škofje in zahodno od črte Le- sko vica-Pod j elovo brdo (v občini Leskovica); kompleks se je imenoval »Rudnik bakra Škofje«. Posebno združbo (Gewerkschaft Skofie), ki je izkoriščala ta kompleks, je vpi- sal v rudarske knjige poleti 1858' dunajski ve- letrgovec Carl Kanitz. Poleg njega, ki je imel največ kuksov (rudarskih deležev), so bili člani združbe njegovi stanovski tovariši iz istega mesta Berthold Kern, Bernhard Eisen- schütz, Jakob Lichtenstern, končno še dr. Heinrich Kern, prav tako z Dunaja.* Prvi obratni direktor je bil Matevž Pire. Enako pomemben strokovnjak je bil od leta 1860 dalje rudniški upravitelj Julij Pogačnik, ki je — kot domnevamo — zamenjal Pirca in mu je leta 1864 združba podelila tudi polno- močje. Pogačnik je torej ostal vodilna tehni- ška osebnost tudi v času nove širše družbe, ki se je konstituirala leta 1860. Sestavljali so jo: Carl Kanitz, Heinrich grof Wimpfen, Jacobovics, Kari Auspitz, Rudolf Pontzen, dr. 154 Heinrich Kern — in drugi.^ V kakšni zvezi s tem dogajanjem je pripomba v rudarskih knjigah, da je leta 1860 lokalni direktor in opolnomočenec Albert Burger z Dunaja, ki je bil tudi edini lastnik (česa?), niti nismo ugotavljali, ker najbrž nima posebne teže. Rudo so pričeli v širšem obsegu kopati leta 1861, toda dela so še vedno imela bolj študij- ski kot pa gospodarski pomen.* V tem štu- dijskem času nakopana količina bakrove rude nikakor ni bila neznatna. Že leta 1861 so jo nakopali 2520 ton, toda pridobili iz nje le 3 tone surovega bakra. Problem je torej bil v precej revni rudi: imela je komaj 0,5 odstot- ka čistine. Čeprav je takrat bila srednja cena za cent ali 56 kg rozetnega bakra izredno vi- soka, kar 70 fl, je bil dobiček enak ničli. Toda podjetje je kljub temu nadaljevalo z izkopom v upanju na večjo rudarsko srečo. Naslednja leta so nakopali 928 ton rude, ki pa tudi ni imela dosti več čistine. Na bolje se je obrnilo šele leta 1863, ko so odkopali rudo z 1,5- odstotno čistino. Uspeh je družbo pripravil do tega, da je v Toplicah nad Gorenjo vasjo oziroma nad Hotavljami postavila talilnico. Iz 664 ton rude so pridobili 9 ton rozetnega bakra, ki mu je takrat cena že padla na 31 fl za 56 kg. V letu 1865 so iz stadija poskusov prešli na širokopoteznejšo eksploatacijo. Iz 2975 ton rude so pridobili 22 ton čistine (po 52 fl za cent). Potem se je pričela proizvodnja hitro dvigati: leta 1866 že 4990 ton rude in 52 ton rozetnega bakra, leta 1867 pa 6356 ton rude in 74 ton bakra. Leta 1868 so vgradili manjši parni stroj, ki naj bi pomagal povečati proizvodnjo. In res so pridobili iz 6312 ton rude 52 ton bakra, naslednja leta iz 6961 ton rude 87 ton rozet- nega bakra; leta 1870 so sicer nakopali največ rude, 7599 ton, toda fužinica je dala manj končnega proizvoda, le 73 ton. Od tedaj dalje je proizvodnja zdržema padala. Tako je v dveletju 1869/1870 podjetje doseglo vrh svoje zmogljivosti. Le-tega jim je omogočilo doseči — poleg parnega stroja — 83 moških in ena ženska delovna moč (otrok niso zaposlili). V tej zvezi nas seveda zanima, kakšno me- sto v okviru Avstrije (brez dežel ogrske kro- ne) je Združba Škofje zavzemala. Naj pove- mo: izmed štirih kronovin — predzadnjega. Ozemlje med Poreznom, Blegošem, Fužinami, Bevkovim vrhom in Poreznom po turistllčni karti z merilom 1 : 75000 Iz let med obema vojnama (Prosto po karti: Škofjeloško pogorje, izd. podružnica SPD v Skofji Loki; risal O. F.). 155 Pridobila je Tirolska 241 ton rozetnega bakra Salzburška 204 tone rozetnega bakra Kranjska 73 ton rozetnega bakra Bukovina 48 ton rozetnega bakra Avstrijski del cesarstva torej sploh ni bil dežela bakra. Pri vsem tem je proizvodnja Kranjske (= rudnik bakra Škofje) pričela prav naglo nazadovati zaradi prerevne rude: leta 1871 so je nakopali 5471 ton, pridobili pa 69 ton bakra, naslednjega leta le še 3308 ton rude in 34 ton bakra, čeprav je tedaj de- lalo največ delavcev: 138 pri rudokopnji, 81 pri fužini. Ze leta 1873 se je slišalo, da rudnik ne obratuje več in da se opušča. Posledica tega je bila, da so Združbo Škofje črtali iz rudar- skih knjig 3. oktobra 1876.' Na osnovi dodelitvene listine iz leta 1898 je priposestvovala ta ležišča Tovarna kemič- nih proizvodov v Hrastniku,^ leta 1912 pa so- sednja ležišča ljubljanski trgovec Alojz Suš- nik.' To je vse, kar vemo o končni usodi ba- krovega »rudnika«. Nikjer več se ne piše in ne govori o kakršni koli eksploataciji bakro- ve rude. Videli smo, da se je bakra lotil dunajski kapital že sorazmerno zgodaj in da sestav družbe ni bil zapleten. Precej drugače je bilo pri antimonu: stoletje je že dvajseto, pobud- nik je berlinski kapital, sestav družbe pre- cej zapleten. Njena entiteta ali rudarska last- nina se je imenovala ANTIMONOV RUDNIK TROJANE Sicer je res, da uradno velja kot prvi rud- nik antimona tisti pri Lepi njivi (5 km sever- no od Mozirja in prav toliko zahodno od Šoš- tanja), ki so ga podelili konec decembra 1874 Jožefu Bičmanu, upravitelju v Gornjem gra- du, res je pa tudi, da je obstajal bolj na pa- pirju kot v resnici. Šele ko je prevzel leta 1898 »rudnik« Friedrich Hocke iz štajerskega Gradca, so menda nakopali bore 14 ton, na- slednjega leta celo samo 10 ton antimonove rude.'" Po tem ni slišati kaj prida vesti o »Rudniku antimona Lepa njiva«. Več sreče je imel Max Fuchs, tovarniški direktor v pruskem Charlottenburgu, ki je spomladi 1907 prejel pravico kopanja za anti- mon v dolini južno od znane trojanske go- stilne Konšek (na desni strani serpentinaste ceste Trojane—Izlake). Ze naslednjega leta so vpisali v rudarsko knjigo berlinsko družbo I. D. Riedel Aktien- gesellschaft kot ustanoviteljico združbe »An- timonbergbau-Gewerkschaft Trojana«. Listi- no so podpisali v Berlinu 28. oktobra 1908. To je bila družba na kukse, ki so jih imeli poleg drugih tudi Max Fuchs, Michael Glaese- ner, inž. Georges Doyen iz Bruslja in inž. Claus Gatton iz Pariza. Ta združba je imela sedež v Mediji (pri Izlakah). Leta 1912 je po- stal opolnomočenec združbe Michael Glaese- ner, rudniški in fužinski direktor v Mediji. Leta 1916 je postal direktor tega majhnega podjetja Julius H. Nielsen iz Bruslja, ki je bil že pred tem opolnomočenec zveneče toda komaj opazne bruseljske Société des Mines et Charbonnage en Carniole (po prevratu: Soci- été Miniere et Industrielle de Slovénie — s sedežem v Parizu)." Ko so leta 1907 nakopali prvih 350 ton an- timonove rude, se je izkazalo, da je trojanski rudnik — največji tovrstni rudnik v avstrij- skih deželah! Uradna statistika je namreč po- trdila da je nakopala tega leta Kranjska (= Trojane) rude 350 ton. Češka 330 ton, Koroška 50 ton, drugi pa nič. Rudnik, ki je za- posloval tedaj 39 moških, je imel tudi svojo Vntimonov rudnik pod Trojanami po razglednici, natisnjeni okoli leta 1910. 156 talilno peč z dvema delavcema v Mediji. Njej so izročili v taljenje le 15 ton rude; s po- močjo 24 ton rjavega premoga je natalila 1,5 tone čistine. Ostala količina rude je ob- ležala v zalogi. Ista usoda je čakala 150 ton rude iz leta 1908 (15 delavcev), 400 ton rude iz leta 1909 (18 delavcev), 175 ton iz leta 1910 (9 delavcev), ter končno 250 ton iz leta 1911 (le še dva delavca).'* Torej je bilo podjetje pri vsem slovesu kar daleč od rentabilnosti. OPOMBE 1. Popisal jih je, z mnogimi historičnimi na- palcami, Ivan Cešmiga, Rudarstvo LR Slovenije, Ljubljana 1959. — 2. Arhiv Slovenije (AS, Ljub- ljana), Rudarska knjiga Schürf-, Mutungs- und Bestätigungs Buch von Jahr 1791- , II. Bd, str. 5 in 30. — 3. AS, Rudarska knjiga s signature M 3, str. 65, dalje Rudarska knjiga V C, str. 341. — 4. AS, knjiga Rudarske združbe I (Gewerkenbuch Tom I.), str. 1. — 5. AS, Bergbuch-Urkunden (za Ijublj. okr. sod.) 1860—1866, dok. št. 32/1860. — 6. Besedilo po podatkih statistične serije knjig s skupnim naslovom Der Bergwerks Betrieb Österreichs — za citirana leta — 7. AS, Rudar- ska knjiga M 3, str. 65. — Leta 1871 je bil Julij Pogačnik še rudarski in fužinarski upravitelj ( = tehnični direktor) pri pyodjetju, po likvidaciji le-tega pa je postal tehnični direktor Cinkarne Celje, ki je pričela obratovati leta 1875. Ko je bila v januarju 1868 v Ljubljani skupščina mon- tanistov, je Pogačnik obširno referiral o bakrovi rudi na Skofjem (österreichische Zeitschrift für Berg- und Hüttenwesen, 16. Jgg, Wien 1868, str. 34 si.). — 8. AS, Rudarska knjiga V C, str. 341. — 9. AS, Posestna knjiga, str. 244. — 10. AS, Rudarska knjiga VC, str. 861, dalje Nova po- sestna knjiga I, str. 7; statistični podatki: Ivan Cešmiga, op. cit, str. 239. — 11. AS, Nova posest- na knjiga I, str. 8 in 241, dalje Supl. Band II der verschiedenen Werkskomplexe, str. 25, kon- čno Rudarska knjiga II, str. 97. — 12. Ivan Ceš- miga, op. cit., str. 239 (z napakami), dalje Stati- stik des Bergbaues in Österreich... za citirana leta. 157 POLOŽAJ NA SLOVENSKEM PRIMORJU V LUČI PISARNE ZA ZASEDENO OZEMLJE OD NOVEMBRA 1918 DO NOVEMBRA 1920 DUŠAN NEČAK O obdobju takoj po italijanski zasedbi slo- venskega Primorja po prvi svetovni vojni do podpisa rapalske pogodbe je bilo sorazmerno malo napisanega, še zlasti pa ne iz zornega kota Pisarne za zasedeno ozemlje, ki je delo- vala v tem času v Ljubljani. Pisarna je imela široko področje dela, v njene okvire pa je sodilo tudi zbiranje podatkov o stanju na okupiranem ozemlju. Podatke je zbirala s po- močjo ustnih in pismenih poročil posameznih oseb in svojih zaupnikov. Zato ima naš pri- spevek poleg namena prikazati položaj v slo- venskem Primorju od novembra 1918 do no- vembra 1920 še en cilj: Pojasniti želi, kakšno predstavo so o zasedenem ozemlju imeli tisti, ki so živeli v Ljubljani in drugod po Slove- niji, in pa na podlagi česa so si lahko ustva- rili sliko o položaju Slovencev na omenje- nem ozemlju. Prikaz je napisan na podlagi gradiva, ki ga hrani arhiv Inštituta za na- rodnostna vprašanja v Ljubljani. V začetku novembra 1918 (4. novembra) je bilo sklenjeno premirje med Avstro-Ogrsko in Italijo ter določena demarkacijska črta. Na slovenskem ozemlju je potekala od Karn- skih Alp do Trbiža dalje do Julijskih Alp preko Mangarta in Triglava do razvodja pri Podbrdu. Od tod je šla proti Snežniku, nato proti hrvaškemu Primorju čez Kastav, Matu- Ije in Volosko ter se nadaljevala v Dalma- ciji.' Avstro-ogrska armada je bila po kapitula- ciji v razsulu. Z italijanske fronte so vojaki trumoma bežali domov, za sabo pa so puščali vojaški material, hrano, vprežne živali, neka- teri celo uniforme. Za begunci se je valila »zmagovita« italijanska armada, ki je, sodeč po nekem proglasu italijanskega poveljstva, sama premagala in uničila Avstro-Ogrsko.* Do prve polovice novembra 1918 je italijan- ska vojska zasedla vse točke demarkacijske črte in jo nekajkrat tudi prestopila. Ze 14. novembra 1918 je prišlo na naslov Narodnega sveta v Ljubljani, odsek za oku- pirano ozemlje, prvo pismo iz zasedene Pri- morske.' Poslal ga je zaupnik Narodnega sveta in v njem opisal, kakšen je bil položaj na zasedenem ozemlju takoj po prihodu Ita- lijanov. Pismo je bilo sestavljeno po ustnih in pismenih sporočilih ljudi iz zasedenega ozemlja. Poročalo je, da so Italijani ob pri- hodu nastopali precej vljudno, toda so takoj zahtevali razorožitev narodnih straž in dru- gih vojakov, na javnih poslopjih pa so razo- besili italijanske zastave ter ustavili ves poštni, telegrafski in telefonski promet. V Gorici so zaprli podružnice Ljubljanske kre- ditne banke. Goriške ljudske posojilnice in drugih naših zavodov. Italijansko vojaštvo ni, sodeč po pismu, ni- česar pripeljalo s seboj. Vojaki so živeli na račun prebivalstva ter kradli in rekvirirali vse, kar jim je prišlo pod roke. Tako so na primer odpeljali glavno skladišče živil v Go- rici in je zato po mnenju poročevalca prebi- valcem grozila lakota. Najbolj pa so priza- deli prebivalce zasedenega ozemlja s tem, da so rekvirirali vse tisto, kar so si pridobili od umikajoče se avstrijske armade. Ljudstvo je namreč od vojakov kupovalo živino in živež, uporabljal pa se je tudi les in drug material, ki ga je zapustila bežeča armada. Začela so se prva nesoglasja in nasilstva. Zaupnik Narodnega sveta je poročal, da so Italijani v Oseku pri Gorici sneli slovensko trobojnico s cerkvenega stolpa in jo poteptali v blato. Od prebivalcev so zahtevali, da mo- rajo odstraniti vse jugoslovanske znake, za- plenili so avtomobila, last pokrajinskega od- seka Narodnega sveta v Gorici, v Logatcu pa je italijanski poveljnik zahteval celo odstra- nitev zvezd na ovratnikih vojakov. Italijani so v skladu s svojo politiko začeli v javne urade nastavljati svoje ljudi. Vse to je močno razburilo prebivalstvo, še zlasti, ker so Italijani povsod razglašali, da so de- želo dokončno zasedli in da jo nikdar in ni- komur več ne odstopijo. Zasedli so tudi Lo- gatec in prišli celo do Vrhnike, kjer jih je ustavil srbski polkovnik Švabič. Italijanski komandant je zasedbo Logatca in prodor proti Vrhniki utemeljeval s tem, da vodovje v Logatcu izginja v zemljo in da zato mesto ne sodi v savsko razvodnico. Zaupnik je bil v poročilu še posebej za- skrbljen nad položajem v Istri. Bal se je, da bi lahko prišlo do krvavih spopadov, ker je prebivalstvo že tako sovražno razpoloženo do Italijanov. V okolici Pazina so italijanski vo- jaki že prvi dan posameznikom grozili z orož- jem in hoteli več oseb aretirati. Bal se je tudi, da bi se italijanski prebivalci mest ho- teli s pomočjo italijanskega vojaštva mašče- vati nad podeželskim slovenskim prebival- stvom. Slovenske občine na Primorskem so na za- sedbo takoj reagirale. V Ljubljano so začele pošiljati izjave za priključitev k Jugoslaviji. Do 1. decembra 1918 je v Ljubljano prispelo 59 izjav, največ iz političnih okrajev Sežana, Gorica in Tolmin.* 158 Tudi Italijani niso stali križem rok. V po- sameznih krajih so oblast prevzela vojaška poveljstva — Commando di Presidio, v Go- rici pa poveljstvo 21. armadnega korpusa. Začel se je pritisk, s katerim so oblasti ho- tele prisili Slovence na prisego zvestobe Ita- liji. Že 14. novembra 1918 je bil razpuščen pokrajinski svet Narodnega sveta v Gorici, katerega predsednik je bil dr. Karel Podgor- nik.'^ Le nekaj dni zatem, 23. novembra, je bil razpuščen tudi Narodni svet v Trstu. K predstojniku redarstvene oblasti v Trstu so bili poklicani dr. Otokar Rybar, A. Mikla- vec, dr. Josip Ferfolja, dr. Edvard Sla vik in dr. Josip Vilfan. Prišla sta samo dr. Vilfan in Miklavec, ker so bili drugi zadržani ali bolni. Na redarstvu so jima enostavno pre- brali ukaz o razpustitvi Narodnega sveta in zapečaten ju njegovih prostorov." Ko so ukinili slovenske politične organiza- cije, so začeli z mobilizacijo in internacijo vidnih slovenskih političnih osebnosti. Inter- nirani so bili dr. Karel Podgornik, predsed- nik pokrajinskega odseka Narodnega sveta v Gorici, tajnik dr. Peter Medvešček in bivši podglavar dr. Alojzij Franko.' Toda Italijani niso ostali samo pri tem. Pričeli so izdajati ukaze, ki naj bi potrdili dokončnost zasedbe okupiranega ozemlja. Pet dni po razpustitvi Narodnega sveta v Trstu so se na hišah v Postojni« in drugod po zasedenem ozemlju* pojavili razglasi, v katerih so italijanske voja- ške oblasti pozivale vse tiste, ki so bili 24. oktobra 1918 še vojaki, naj se zglasijo pri štacijskem poveljstvu, ker da so vojni ujet- niki. Razglas je dopuščal, da lahko vojni ujetniki prekoračijo demarkacijsko črto proti vzhodu do polnoči istega dne. Veliko sloven- skih fantov se je odločilo za to, ker se je zvedelo, da bivše avstrijske vojake deporti- rajo v razna taborišča, med katerimi je bilo najbolj zloglasno tisto v Krminu, kjer so bili zaprti skoraj vsi politični voditelji goriških in idrijskih Slovencev, med njimi tudi dr. Podgornik. Primorski Slovenci so kljub italijanski za- sedbi začeli javno kazati svoje slovenstvo. Na hišah so se začele pojavljati slovenske tr oboj nice, slovenska dekleta in fantje pa so začeli nositi slovenske kokarde. Italijani so na to ostro reagirali. Prihajalo je do inciden- tov, teptanja zastav in trganja kokard. Gu- verner Julijske Benečije grof Carlo Petitti di Roreto je z namenom, da bi preprečil na- daljnje incidente, izdal 26. novembra 1918 ukaz o prepovedi nošenja jugoslovanskih in avstrijskih kokard in zastav.'" Toda incidenti tudi sedaj niso prenehali. Medtem je oblast v deželi prevzel civilni komisariat. V začetku leta 1919 je na višji ukaz izdal vsem županstvom naredbo, da se morajo vsi župani in gerenti posluževati edi- nole italijanskega uradnega jezika." Pritisk je šel tako daleč, da poštni uradi niso več dostavljali pisem s slovenskimi naslovi. Po- šiljateljem so jih vračali s pripombo, da mo- rajo biti naslovi napisani v italijanskem je- ziku.'* Italijanske oblasti so začele posegati tudi v cerkvene zadeve. Kerkoviški dekan Skerbec je 5. marca 1919 zaprosil škofijski Ordinariat, naj ga razreši dolžnosti, ker v takih razmerah ne more več delovati. Pove- ljujoči častnik je namreč v imenu Commando di Presidio prepovedal sklenitev zakona v slovenskem jeziku." V Senožečah pa so Ita- lijani aretirali župnika, ker je pridigal v slo- venskem jeziku.'* Po odhodu Avstrijcev so dvignili glavo tudi Italijani, bivši avstrijski državljani. V Trstu so takoj po premirju ustanovili «Co- mitato di purificazione» (Odbor za očiščenje); Lavo Cermelj, ga je v svoji knjigi »Slovenci in Hrvatje pod Italijo«, Ljubljana 1965, ime- noval tudi Comitato di epurazione). Namen odbora je bil jasen. Mesto je treba očistiti sovražnikov Italije, a Italijanom najhujši so- vražniki so bili Slovenci. Ta namen je bil očiten tudi iz članka v listu »La Nazione«. Ko avtor govori o delu odbora, med drugim pravi, da je treba »prijazno napotovati stari vladavini vdane, nettali j anski narodnosti pri- padajoče osebe, naj odidejo v svoje kraje, zahtevati od obratovavcev (obrtnikov, last- nikov podjetij), da naj sprejemajo delavce italijanske narodnosti ...«'* Slovenska inteligenca, bivši vojaki in vsi tisti, ki so bili Italiji lahko kakorkoli nevarni so bili v glavnem v internaciji ali v izgnan- stvu. Nato se je začel tudi pritisk na državne uradnike. Na vrsti so bili železničarji, orož- niki, učitelji in ne nazadnje uradniki. Vse te so Italijani silili, da prisežejo zvestobo Italiji ali pa bodo izgubili svoje službe.'" Velika ve- čina slovenskih uradnikov se je temu uprla, železničarji pa so celo ustanovili odsek pod vodstvom dr. Josipa Vilfana, ki je skrbel za preselitev železničarjev v Slovenijo. Do av- gusta 1919 so bili že skoraj vsi preseljeni." Približno tako je Pisarna videla politični položaj na zasedenem ozemlju. Opozarjala pa je tudi na slab gospodarski položaj tega ozemlja. Vojna je na njem pustila hude sle- dove. Hiše so bile deloma razrušene, deloma poškodovane, zemlja ne v zadostni meri ob- delana. Ljudje so od bežeče avstrijske arma- de kupovali konje in govedo, iz starih avstrijskih barak so pobirali les, s katerim so popravljali ali hiše ali ga uporabljali za kurjavo. Moški so bili večinoma vojaki, trgo- vina in obrt sta zamrli. Primanjkovalo je osnovnih živilskih artiklov. 159 Tako stanje je našla italijanska vojska. Njena propaganda je skušala prepričati pre- bivalstvo o gospodarski stabilnosti in trdnosti Italije. Obljubovala je, da bo italijanska armada pripeljala s seboj velike količine hrane. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Takoj po prihodu je italijanska vojska začela rekvirirati zlasti seno in les.'* Vse, kar je zapustila avstrijska armada, so proglasili ;;a vojni plen, in kmetje, ki so od bežeče armade kupovali konje in govedo, so bili obnje." Iz poročil, ki jih je pisarna dobivala iz za- sedenega ozemlja, pa je bilo razvidno, da gmotni položaj prebivalcev vendarle ni bil tako slab. Italijani so delili aprovizacijo v obliki riža, moke, kave, sladkorja in makaro- nov.^" Ponekod so bili Italijani celo zado- voljnji z njo, saj so včasih poleg redne pro- vizacije dobili še po steklenico vina »Chianti«. Toda po vesteh, ki so prihajale iz Primorske, lahko ugotovimo, da je bila aprovizacija moč- no odvisna od posameznega komandanta. Ve- likokrat so ljudje po zvezah ali podkupova- nju prišli do boljše in obilnejše aprovizacije."' Kmalu se je delitev hrane sprevrglo v orodje politike. Italijani so ljudem oznanjali, da bodo dobili veliko hrane, če bodo dobri Italijani.^^ Predvsem pa se je poznalo izrab- ljanje aprovizacije v politične namene pri šolskih otrocih. Z delitvijo malic ali kosil so hoteli pridobiti otroke za pouk italijanskega jezika.^' Brezplačno so delili riž in kavo tudi tistim, ki so se »zapisali« Italijanom.^* Že tako slabo stanje v trgovini in obrti na zasedenem ozemlju se je s prihodom Ita- lijanov še poslabšalo. Samo v Gorici so do aprila 1919 Italijani zaprli 24 slovenskih go- stiln in 21 slovenskih trgovin.^^ Nekaj trgovin in obrtnih delavnic je bilo izropanih, kar pa jih je ostalo, so jih italijanske oblasti nene- homa nadlegovale. Najhuje je primorsko go- spodarstvo prizadela zapora vsega prometa s Slovenijo. Posebno so to čutili vinski trgovci, ki doma vina zaradi italijanske konkurence niso mogli prodati, izvoziti pa ga tudi ni bilo mogoče. Na vseh prehodih preko demarkacijske črte je bila kontrola zelo stroga, pa tudi črta sama je bila močno zastražena, ponekod celo utrjena.^' Kljub temu pa je bilo dosti pre- begov in se je zelo razvilo tihotapstvo, zlasti ¦z živino.2' Trgovci so imeli tudi velike težave z denar- jem. Kurz menjave kron v lire je bil zelo različen in se je raztezal od 60 do 22 lir za 100 kron.28 Menjava denarja je bila tudi ča- sovno omejena, ljudje pa, ki so bili prepri- čani, da je! okupacija začasna, kron niso ho- teli zamenjati. Tako je zlasti med kmečkim prebivalstvom propadlo mnogo denarja. Pomlad 1919 prinese začetke normalizacije na zasedenem ozemlju. Italijanske oblasti so počasi začele menjavati taktiko nasilja s tak- tiko prilizovanja. Prirejali so plese, proslave, zabave in sprejeme. Te prireditve pa posta- nejo glavni način agitiranja za Italijo. Naši ljudje se teh zabav, kakor je razvidno iz po- ročil, udeležujejo v zelo majhnem številu, zato pa dosti bolj obsojajo tiste, zlasti ženske, ki se jih udeležujejo. Po vaseh so Italijani začeli ustanavljati dobrodelna društva, imenovana »Comitato di beneficienza«. Tu so delili hrano in vsakdo, ki je zaprosil zanjo, jo je dobil. Toda ljudje so, kot kažejo poročila, kmalu spregledali osnovni namen teh društev in zelo malo je bilo prosilcev iz slovenskih vrst.^° V svoji »dobroti« so šli Italijani celo tako daleč, da so italijanskim vojakom, ki so se poročili s Slovenko, dali »doto«. Vojak je dobil 500 lir, oficirji pa tudi do 15.000 lir.'" Ne samo proti ljudstvu, tudi proti sloven- skim političnim organizacijam so se začeli Italijani obnašati bolj prijazno. V začetku avgusta 1919 so se v Trstu sestali predstav- niki slovenskih meščanskih krogov na zase- denem ozemlju. Sklenili so na novo ustano- viti politično društvo »Edinost«," izhajati pa je znova začel tudi list »Edinost«. V za- četku oktobra 1919 je začela izhajati še »Go- riška straža«, kot protiutež italijanskega »Goriškega Slovenca«, ki je izhajal v sloven- ščini. Poleg teh pa na zasedenem ozemlju za- čenjajo delovati še nekatera druga društva, kot na primer zveza slovenskih županstev v Gorici, Glasbeno društvo v Gorici in še vrsto drugih.«^ Kaže, da je Pisarna za zasedeno ozemlje še posebej pozorno spremljala dva pojava na Primorskem: razvoj in položaj šolstva ter ita- lijanska nasilstva. Zato si malo podrobneje oglejmo dokumente iz fonda Pisarne, ki jih je zbrala o teh dveh vprašanjih. Pred prvo svetovno vojno in med njo so na zasedenem ozemlju delovale razne vrste slo- venskih šol, od osnovnih do srednjih in stro- kovnih. Slovensko šolstvo se je razvijalo tako kakor povsod v slovenskih deželah, ki so bile tedaj pod habsburško krono. Po koncu vojne in po odhodu Avstrijcev so slovenski šolniki na Primorskem pričakovali priklju- čitev k na novo nastajajoči kraljevini SHS in s tem tudi svobodno poučevanje v mate- rinem jeziku. Prihod Italijanov in njihov pritisk na slovenski živelj pa je učiteljstvo na okupiranem ozemlju zmedel. Italija je si- cer z velikimi besedami obljubljala svobodo materinega jezika in šolstva'^, toda pokazalo se je, da so bile vse to resnično samo besede in obljube. 160 Večina poročil o stanju šolstva, ki jih je Pisarna dobila iz zasedenega področja, dati- rajo v prvo polovico leta 1919, zato bo morda težje rekonstruirati kasnejše dejansko stanje na terenu. Sole v Trstu so Avstrijci zaprli že med vojno zaradi španske bolezni (gripa). Nekaj mesecev po koncu vojne (januarja 1919) so zato Slovenci poskušali doseči od ministrstva za zunanje zadeve v Rimu ponovno otvoritev šol, toda brez uspeha.'* V Trstu je bilo ta čas največ slovenskih šol: gimnazija, učitelj- ska šola, trgovska šola, pet osnovnih šol in tri meščanske.'' Vse slovenske srednje šole: gimnazija, učiteljišče in trgovska šola, so imele v tem času skriven pouk v sokolskih telovadnicah, čitalnicah, zasebnih in odvet- niških pisarnah." Marca 1919 so bile vse slo- venske šole še vedno zaprte. Zato je šel no- vembra istega leta podpredsednik političnega društva »Edinost« dr. Sla vik h komisarju Domenicu Baronetu na pogovor glede šolstva. Govorila sta predvsem -o šolah v Trstu in Gorici, toda največ, kar je dr. Slavik lahko dosegel, je bila obljuba, da bo komisar upo- števal prošnje tistih slovenskih učiteljev, ki bi se hoteli iz emigracije vrniti v zasedene kraje." Stanje šolstva na podeželju se je bistveno razlikovalo od tistega v Trstu. Na področju goriškega in tolminskega okraja so Italijani po podatkih Pisarne takoj po prihodu prepo- vedali pouk v vseh šolah. Toda to vendarle ni odločujoče vplivalo na položaj šolstva, kajti posamezna županstva so lahko prosila lokalne oblasti (Commando di Presidio) za dovoljenje, ki so jim ga v glavnem povsod dali. V Gorici so Italijani ustanovili italijan- sko gimnazijo, nameravali pa so ustanoviti še štiri šole, dve za dečke in dve za deklice." Februarja 1919 so bile po vsem Vipavskem odprte vse šole, pouk v njih pa je bil izključ- no v slovenskem jeziku.*" Odprte so bile tudi slovenske šole na Rakeku*', v Spodnji Seni- ci**, Ponikvah*' in Kašči na Tolminskem.** V Idriji, ob Baci in Tribuši pa so bile odprte šole v italijanskem jeziku.*' Položaj šolstva na zasedenem ozemlju je bil torej zelo različen. Lahko celo rečemo, da je v šolstvu vladala prava zmeda, predvsem zato, ker se ni vedelo, kdo je odgovoren zanj. Zdi se, da so v tem obdobju imele glavno besedo posamezne krajevne oblasti (Com- mando di Presidio), sicer bi ne bilo mogoče, da so bile šole ponekod odprte, ponekod za- prte. Ravno iz te zmede se je rodil najtežji problem slovenskega šolstva na zasedenem ozemlju. Učitelji so začeli odhajati z delovnih mest, zapuščali so domače vasi in emigrirali v Slovenijo. Naenkrat je nastalo veliko po- manjkovanje laične inteligence. Iz zasedenega ozemlja so začeli prihajati podatki, da pri- manjkuje na Goriškem 50, na Tolminskem 30 in na Sežanskem 20 učiteljev. Poročevalci so opozarjali šolsl^e oblasti v Jugoslaviji, naj ne sprejemajo učiteljev iz Primorske, kajti od italijanskih oblasti se jim ne godi velika krivica.*" Kljub opozorilu iz zasedenega ozemlja in kljub obljubi komisarja Baroneta pa je bil položaj slovenskega učiteljstva vedno slabši. Marca 1920 so begunski učitelji iz Primorske ustanovili »Klub primorskih učiteljev be- guncev v Ljubljani«, v katerem je bilo včla- njeno približno 150 učiteljev.*' Samo število članov je dovolj zgovorno in ne potrebuje komentarja. Politično in narod- no vodstvo je tako prišlo v roke duhovnikom. O italijanski okupaciji po prvi svetovni vojni gre glas, da je bila najbolj mila, kar smo jih Slovenci doživeli. Toda vendarle je treba opozoriti na nekatera nasilstva in deja- nja, ki niso bila nikoli kaznovana. Gotovo naj- hujše nasilstvo nad slovenskim prebivalstvom v zasedenem Primorju so bile aretacije in internacije naših vodilnih političnih in dru- gih ljudi v italijanska taborišča in zapore. Taborišča so bila po vsej Italiji: v Castel- francu, Krminu, Padovi, Consebei, Campo Bassu, južni Italiji in drugod. Največ naših ljudi pa je bilo zaprtih v zaporih na tržaškem gradu in v zloglasni ulici Tigor, nekaj pa tudi v Benetkah. Največ pomembnejših Slovencev iz Gorice in Idrije je bilo zaprtih v Krminu. O raz- merah v tem taborišču je Pisarni za zasedeno ozemlje poročal bivši policijski uradnik v Trstu Anton Kos.*« Povedal je, da je hrana nezadostna, ljudje so natrpani v lesene ba- rake, sanitarni pogoji pa nevzdržni. Delavce in kmete so Italijani izpuščali kmalu, saj so jih potrebovali pri obnovi življenja v zase- denih krajih. Kmete so izpuščali na podlagi »Licenca agricola illimitata« (dokončen kmečki odpust). Vse druge internirance pa so klasificirali po tem, kdaj naj bi bili izpu- ščeni. Razvrstili so jih v tri skupine: 1. z oznako »torni adagio« (vrne se pozno), 2. z oznako »torni molto adaggio« (vrne se zelo pozno) in 3. z oznako »via« (odpuščen). Dr. Karel Podgornik pa je sestavil seznam jetni- kov v jetniškem taboru B v Krminu z dne 23. decembra 1918.*" Seznam nam jasno kaže, da so Italijani načrtno internirali slovensko inteligenco, saj na spisku pravzaprav ni člo- veka brez izobrazbe. Se slabše se je godilo ljudem, zaprtim v Via Tigor. Od tam je poročal bivši zapornik.'' V času od 1. marca do 10. maja 1919 je bilo v zaporih približno 700 jetnikov. V večini so bili Slovenci in Hrvatje, nekaj pa je bilo 161 tudi Italijanov iz Trsta. V zaporu je bilo ve- liko število žensk in otrok, ki so morali tudi po več tednov čakati na zaslišanje. Zdrav- stvene razmere so bile skrajno slabe, saj jet- niki niso imeli na razpolago niti najosnovnej- ših zdravil, celice niso nikoli prezračili, na sprehod pa so jetniki hodili enkrat na teden od četrt do pol ure. V celicah, ki so normalno sprejele do pet oseb, je bilo 15 do 20 ljudi. "Večina jetnikov slovenske in hrvaške narod- nosti je bila obtožena zaradi narodnostnega prepričanja ali zaradi prekoračenja demar- kacijske črte. Za prestop demarkacijske črte so bili po poročilu bivšega jetnika obsojeni na eno leto pogojno. Prihod Italijanov je spodbudil tudi itali- janske nacionaliste. Začeli so prirejati razne shode in demonstracije, ki so se praviloma končale z razbijanjem in pretepanjem. Trža- ški študentje so na primer 28. decembra 1918 sklicali shod, ki so mu sledile demonstracije. Vdrli so v škofovo palačo, razbijali po njej in grozili škofu dr. Karlinu ter tajniku ka- noniku Pahorju.'^ Najhujši teror nad slovenskim prebival- stvom po koncu prve svetovne vojne je na- stopil z letom 1920, ko so bili italijanski nacionalisti že prepričani, da bo zasedeno ozemlje ostalo njihovo. Karabinjerji so 7. julija 1920 v Prvačini razbili cerkveno pro- cesijo in tekla je kri. Samo nekaj dni zatem, 13. julija, je Slovence doletela najhujša izgu- ba. Podivjani Italijani so zažgali in uničili Narodni dom v Trstu. Napadli in demolirali so urad in stanovanje konzularnega predstav- nika SHS na Reki, v Puli, Pazinu, Buzetu, Zadru in Šibeniku pa so razbili prostore ju- goslovanskih denarnih zavodov (Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka, in Banlia za Primorje). Pred italijanskimi teroristi niso bile varne niti pisarne slovenskih odvetnikov, trgovine in delavnice jugoslovanskih trgov- cev in obrtnikov.^' Pod vtisom okupacijskega pritiska in nasil- stva se je slovenski narod na zasedenem ozemlju tolažil, kakor je vedel in znal. Moral je ohraniti moralo za nadaljnji boj proti okupatorju. Za dvig morale si je izmislil mar- sikaj, eden najizvirnejših načinov pa je bilo prav gotovo deset zapovedi za neodrešene:''* 1. Ena sama je tvoja domovina: Jugosla- vija, veruj, da ti odrešenje pride od nje. 2. Ne govori po nepotrebnem tujega jezika. 3. Spoštuj jezik, ki te ga je mati naučila. 4. Nauči svoje otroke ljubiti svoj materin jezik, da ne bodo kdaj kot odpadniki zaniče- vali tebe in tvojega očeta. 5. Ne zataji svoje domovine! Ko pride do odločitve, ne pusti se premamiti z denarjem, ne s pijačo, ne z golažem, ne s svilenim kri- lom za svojo ženo. Glasuj za Jugoslavijo, (kraljevino SHS) Pridobi tudi svojega brata in svojega soseda, da glasujeta s teboj. 6. Ne ženi se s tujko, ne moži se s tujcem. 7. Ne prodajaj svoje hiše in svoje zemlje tujcu. 8. Ne prejemaj darov iz tujčevih rok, ne zase, ne za svojo ženo, ne za svojo deco. 9. Poslušaj samo poklicane voditelje, izo- giblji se kupljenih zapeljivcev! Skrbi, da se tudi tvoj brat in tvoj sosed ne ujameta v tujčeve mreže. 10. Vedi, da izgube tvoji pridelki, posebno vino in sadje veliko na vrednoisti, ako prideš pod tujčevo vlado.« opombe 1. Arhiv INV fase. 35, št. 654. — 2. ibd. fase. 42, zavoj. 7 neurejeni dokumenti. — 3. ibd. fase. 35, št. 126. — 4. ibd. fase. 35, št. 208 (337). — 5. ibd. fase. 42, št. 362 zav. 2. — 6. ibd. fase. 42, zav. 4 št. 416. — 7. ibd. fase. 35, poročilo z dne 12. 11. 1918. — 8. ibd. fase. 42 zav. 1 št. 101. — 9. ibd. fase. 35, poročila Andreja Močnika, žu- pana iz Gabroveka 27. 11. 1918 in Vlada Polj- šaka iz Smarij. — 10. ibd. fase. 39 R 141. — 11. ibd. fase. 42 zav. 3 št. 678. — 12. ibd. fase. 36 št. 1275. — 13. ibd. fase. 42 zav. 1 št. 19. — 14. ibd. fase. 35 št, 235. — 15. ibd. fase. 35, št. 330. — 16. ibd. fase. 36. št. 1939. — 17. ibd. fase. 37. št. 2543. — 18. ibd. fase. 35 poročilo z dne 19. 11. 1918. — 19. ibd. fase. 35, št. 489. — 20. ibd. fase. 36, št. 1165. — 21. ibd. fase. 35 št. 650. — 22. ibd. fase. 39 R 141. — 23. ibd. fase. 39, R 141 str. 6. — 24. ibd. fase. 35. št. 115. — 25. ibd. fase. 39 št. R 49. — 26. ibd. fase. 35, št. 118. — 27. ibd. fase. 35, št. 481. — 28. ibd. fase. 42, št. 1627. — 29. ibd. fase. 39, št. 1320. — 30. ibd. fase. 42 zav. 7, št. 2124. — 31. ibd. fase. 36, št. 2781. — 32. ibd. fase. 39 R 129. — 33. ibd. fase. 42 zav. 2. št. 1155, (326) Izšel je razglas: »Slovenci — Ita- lija, velika država svobode vam da iste držav- ljanske pravice kakor vsem drugim državljanom, vam da šole v vašem jeziku več kakor vam je dala Avstrija«. — 34. ibd. fase. 35 št. 499. — 35. ibd. fase. 36 št. 1072. — 37. ibd. fase. 36 št. 1224. — 38. ibd. fase. 39 R 166. — 39. ibd. fase. 36, št. 1013. — 40. ibd. fase. 36, št. 1020. — 41. ißd. fase. 36, št. 1010. — 42. ibd. fase. 36 št. 1376. — 43. ibd. fase. 39 R 140. — 44. ibd. fase. 42 zav. 3 št. 931. — 45. ibd. fase. 39. R 139. — 46. ibd. fase. 36, št. 2594. — 47. ibd. fase. 42, št 4477. — 48. ibd. fase. 35 poročilo Antona Kosa. — 49. ibd. fase. 41. neurejeni dokumenti. — 50. ibd. fase. 36, št. 2278. — 52. ibd. fase. 35, št. 408. — 53. ibd. fase. 37 št 4702. — 54. ibd. fase. 39 R 53. ^ 162 GLUHONEMNICA V LJUBLJANI (1900—1945) BOGO JAKOPIČ Gluhonemnica v Ljubljani je bila odprta javnosti 28. okt. 1900. Stavbišče, na katerem je bilo zgrajeno staro glavno poslopje (nek- danji zavod) in hiša za vrtnarja, sta v vzhod- nem delu Ljubljane.) O nastanku Gluhonem- nice v Ljubljani glej Kroniko 1970 (3.)! Na severu meji na Holzapflovo cesto, na vzhodu na Cegnarjevo ulico, na jugu na Zaloško ce- sto, na zahodu pa jo je ločila ograja od dru- gih zemljišč v tem delu. Ob južnem delu stavbišča se dviga dvo- nadstropno poslopje s čelno stranjo proti Za- loški cesti (hiša št. 5). Pred glavnim vhodom je vrtič, urejen kot park, poleg vzhodnega dela nekdanji sadni vrt (že preurejen), zra- ven zahodnega dela je bil nekoč zelenjadni vrt z drevesnico. Za poslopjem je bil nasad z vodometom. Sledila sta hiša za vrtnarja na dvorišču in igrišče. Čelna stran gluhonemnič- nega poslopja meri 49,50 m, stranska pa 23,20 m. Bilo je torej to v začetku stoletja eno večjih poslopij tedanje Ljubljane. Po- slopje ima neorenesančne fasade, s slemeni in strešnimi pomoli, ki imajo obilne okraske, kar je po izjavah začetnikov zavoda« napra- vilo na človeka ugoden vtis.-« Na pročelju je bil nekoč napis: Ustanovni zavod za gluhoneme — Taubstummen Stif- tungs-Anstalt z letnico 1900, ki pomeni za- četno leto obstoja zavoda. Kadar stopimo v to poslopje (danes last ljubljanske bolnišni- ce), vas prijetno iznenadi v okusnem slogu izdelana veža, ki veže glavni vhod s hodni- kom in stopnicami. V veži sta bili mramorni plošči s slovenskim in nemškim napisom: Zgrajeno za slavnega vladanja njegovega c. kr. apostolskega veličanstva cesarja Franca Jožefa I. iz imovine ustanove Ignacija Hol- capfelna po načrtih c. kr. nadinženirja J. Böltza in pod njegovim vodstvom. Pričeto 1899 — Dodelano 1900. Poslopje ima podpritličje, pritličje in dve nadstropji. Dvodelne kamnite stopnice vežejo posamezne dele med seboj. To je skromen opis poslopja, ki je vse do jeseni leta 1966 dajalo streho otrokom, prizadetim na sluhu in govoru. Naj torej v sledečem besedilu očr- tamo, kako se je odvijalo delo v tem zavodu, ki je bil osrednji slovenski zavod za slušno in govorno prizadete otroke vse od leta 1900 do 1945. Z odprtjem zavoda je bil vsaj zasilno re- šen problem gluhih otrok za Kranjsko, ki se je vlekel nekaj desetetij. Tedanji vladni ad- ministrativni referent je na nasvet deželnih in okrajnih šolskih nadzornikov postavil za kandidata strokovnih učiteljev za pouk glu- honemih učitelja in šolskega vodjo na pet- razrednici v Postojni, Stefana Primožiča in učitelja na enorazrednici v Sori, Josipa Ar- miča. V šolskem letu 1899/1900 sta dobila oba dopust in bila zaradi izobraževanja v tej smeri poslana hospitirat na dunajsko državno gluhonemnico. V majskem roku istega šol- skega leta sta opravila strokovni izpit za po- uk gluhonemih otrok pred dunajsko izpra- ševalno komisijo za obče ljudske in meščan- ske šole. Ogledala pa sta si tudi več gluho- nemnic in poročala o tem deželni vladi. Ste- fan Primožič je bil prvi ravnatelj gluhonem- nice v Ljubljani. Ko se je vrnil z Dunaja, je po nalogu deželne vlade takoj prevzel ravna- telj sko mesto ter sestavil statut in provizo- rični hišni in službeni red. Od 32 gojencev, ki so se prijavili prvo leto za sprejemni izpit, jih je bilo sprejetih 26. Razdelil jih je v 2 pa- ralelna razreda; (I.a in I.b), I.a razred je vo- dil sam, I.b razred pa je vodil njegov tovariš. Ravnatelj Primožič je bil ves čas službova- nja do otrok ljubezniv, do učiteljstva takten in obziren. Spretno je predaval tovarišem o me- todiki pouka gluhonemih. Poleg tega je vodil vse pisarniške posle. Ob koncu šolskega leta 1904/05 je bil na lastno prošnjo razrešen rav- natelj ske službe. Tu je služboval 5 let. V ča- su njegovega vodstva je bilo na zavodu 14 učiteljev. Naj naštejemo nekatere: Josip Armič, An- ton Arko, Fran Grm, Vita Zupančič, Pavla Vodušek, Janko Pianecki, Marija Drenik, Ludvik Dermelj, Viktor Šega in dr. Z objavo dne 5. junija 1905 št. 19398 je podelilo c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk zavodu pravico javnosti v smislu 72. člena državno- zborskega zakona z dne 14. maja 1869 (drž. zakonik I. št. 62). To naj bi veljalo od šol. I. 1904/05 dalje. Deželna vlada je z dekretom 10. julija 1905 poverila vodstvo zavoda Janku Pianec- kemu. To je bilo ravno nekaj dni pred skle- pom šolskega leta. Novi ravnatelj je opravil sklep šolskega leta z javno preizkušnjo ter razstavo del vseh gojencev. V svojem nastop- nem govoru je poudaril, da bo sledil svo- jemu predhodniku, da postane gluhonemnica, kakor hitro bo to mogoče, redna osemraz- rednica v polnem obsegu. Zavezal se je tudi, da bo skrbel za redni dotok gluhonemih v gluhonemnico. Ugotovil je, da je prebival- stvo vse premalo poučeno, kakšnemu name- nu služi nova zgradba gluhonemnice. Saj je bilo nešteto županskih uradov, ki niso ve- deli, da obstaja tu šola za gluhoneme. Prosil je deželno vlado, naj izpopolni in dokončno 163 uveljavi organizacijski statut ter službeni red, da se bo lahko sestavilo poročilo o uspe- hu šestletnega poslovanja gluhonemnice, ki naj bo objavljeno v javnosti v obliki letnega poročila. Ob sklepu šolskega leta 1906/07 je izšlo prvo letno poročilo. Posamezne izvode tega poročila so dobili v glavnem vsi občin- ski in župni uradi, okrajna glavarstva, zdrav- niki ter tudi šolska vodstva. Uspeh je bil dober, saj so se prijave za vpis v gluhonem- nice kar podvojile. Prvo letno poročilo je eden redkih dokumentov tistega časa, ki spri- čuje, kako so si narodno zavedni učitelji le postopoma prisvajali pravico do objave šol- skih poročil v materinem jeziku. To poročilo pa je obenem tudi eden večjih dokumentov o delovanju tega zavoda v času od začetka do 1. 1940, ko je izšel obširnejši zbornik. Razum- ljivo je, da je ob začetku bilo število učencev še zelo majhno. Bilo pa je majhno tudi šte- vilo prostorov. Da bi se gluhonemnica pove- čala takoj ob začetku, sploh ni bilo misliti, ko je bil sam boj za ustanovitev zavoda tako dolg in težaven. Ravnatelji naslednjih let (vse do leta 1966) so imeli zelo težavno stališče, ko se je vleklo in odlagalo iz leta v leto, kako sprejeti vse otroke v prostorsko tako omejen zavod, kajti število gojencev je bilo vse več- je, prijavljencev še mnogo več. Učiteljstvo je v tej dobi plačeval deželni zbor, doklade uči- telj stva za težko delo pa deželna vlada. Za- vod se je ravnal po organizacijskem statutu, ki ga je izdala deželna vlada. Z njim je bilo urejeno učno in upravno delo zavoda. Pose- ben službeni red je urejal interno hišno delo. Nadzorstvo nad poukom in upravljanjem je bilo poverjeno kuratoriju, nadzorstvo stavbe je opravljal šef stavbnega oddelka deželne vlade, zdravstveno kontrolo pa šef zdrav- stvenega oddelka vlade. Vse nadzorstveno osebje je bilo obenem član kuratorija. Vsak mesec je bila redna konferenca kuratorija, ki so se je morali udeleževati tudi člani učitelj- skega zbora. Uradni poslovni jezik je bila za časa Avstrije nemščina, pouk gluhih pa je bil v slovenščini. Ta določba je pač važen pre- obrat glede pouka gluhih otrok v tedanjem nemško usmerjenem času. Ker so bile obresti od preostale glavnice skromne, se je moglo v zavodu šolati največ do 50 otrok, predvsem iz bivše Kranjske. Za- vod pa je bil zgrajen za približno 70 učencev. Gluhi iz bivše Štajerske so pač ostajali doma brez pouka. Le nekaj se jih je šolalo v nem- ških zavodih v Linzu, Celovcu in v Gradcu, a gluhonemi iz Primorske v italijansko-slo- venskem zavodu v Gorici. Nekaj gojencev je bilo v zavodu brezplačno, le premožnejši starši so plačevali oskrbnino po svoji pre- moženjski zmogljivosti. Za obleko, perilo in obutev so skrbeli starši. Vsi stroški za vzdr- ževanje zavoda so se poravnali iz obresti glavnice volil. Za večja dela pa se je upo- rabljala tudi glavnica. Ob koncu šol. leta 1904/05 je prvikrat zapustilo gluhonemnico 11 gojencev, ki so dobili odpustnico. Ustanovitev zavoda je imela širok odmev v tedanji dobi. Med važnejše obiske v zavo- du smemo šteti obisk predsednika deželne vlade Kranjske Theodor j a Schwarza in grofa Chorinskega v oktobru 1905. 23. jan. 1906 pa si je zavod ogledalo lepo število članov »Društva zdravnikov na Kranjskem« pod vodstvom zdravstvenega referenta deželno vladnega svetnika dr. Frana Zupana. Ob tej priliki so hospitirali po posameznih razredih in si ogledali metode dela z gluhimi. Aprila meseca leta 1907 je obiskal gluhonemnico ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič ter nadzoroval pouk verouka. Dne 6. februarja 1906 je bil revidiran orga- nizacijski statut zavoda. Z učnim načrtom pa je bilo težje. Tako je bil do leta 1907 izdan samo učni načrt za I. artikulacijski razred in so ga potrdile pristojne oblasti, medtem ko je bil popolni učni načrt šele v pripravi. 19. julija 1907 je mesto ravnatelja gluhonemnice sprejel Fran Grm, ki je to službo opravljal vse do upokojitve leta 1939. Za njegovega ravnatelj evan j a je doživljala gluhonemnica »zlato dobo« svojega vzpona in mnogi peda- gogi iz domovine in tujine so obiskovali glu- honemnico kot najbolj vzoren zavod za glu- honeme otroke v bivši Jugoslaviji. Redno de- lo v zavodu je prekinila v letih 1914 do 1918 prva svetovna vojna. Zavod je okupirala vo- jaška oblast in nastanila sprva v njem voja- štvo, pozneje pa ga spremenila v vojno bol- nišnico. V zavodu se je tedaj šolalo le 12 do 14 gojencev višjih razredov. Drugi gluhi učenci so ostali ves vojni čas doma brez po- uka. Vojaštvo je zavod v notranjosti zelo poškodovalo, poškodovan je bil tudi vrt, ki so ga uporabljali za vse mogoče namene, celo za strelske vaje. Mnogo je bilo stroškov in dela, da so po končani vojni spet uredili za- vod in vrt. Ker pa je dala deželna vlada pre- ostalo glavnico vseh volil za vojno posojilo, je bil zavod po prvi svetovni vojni brez vsa- kih denarnih sredstev. Ob koncu prve sve- tovne vojne je bilo v zavodu 14 gojencev, ena učna soba, ravnatelj, en strokovni učitelj in ena strokovna učiteljica ter 5 uslužbencev. V razdobju 1900—1918 se je izšolalo na zavodu 146 učencev. Veliko nazadovanje po- meni prav gotovo obdobje prve svetovne voj- ne (1914—1918). Pregled tega prvega zaved- nega obdobja nam jasno kaže, da je tedanja deželna vlada, ki je nasprotovala napredku slovenskega naroda, zanemarjala tudi gluho mladino. Ni dala sredstev za gradnjo zavoda v Ljubljani; čakala je, da so potrebna sred- 164 stva zanj zbrali privatniki (vse od leta 1830 dalje). Med prvo svetovno vojno pa je dala še glavnico kot vojno posojilo ter tako zavod in gluhe spravila ob vse premoženje. V hu- dem vojnem času je prenehalo delo tudi v Gorici in to je tudi naša soseda Primorska bridko občutila. Učiteljica Matilda Podkraj- šek je bila od tam pregnana zaradi vojne in je leta 1920 nastopila službo v Ljubljani, glu- ha mladina pa je bila med prvo svetovno vojno preseljena iz Gorice na Grm pri No- vem mestu. Ker je bil zavod po preobratu leta 1918 brez vseh sredstev, je bilo treba najprej po- iskati pristojno oblast, ki bi prevzela zavod pod svoje okrilje. Ker so se oblastva v tem času hitro menjavala, tudi zavod ni imel vsa leta nobene stalne zaščite. Sprva so dajali skromno dotacijo za vzdrževanje zavoda ustanovljene pokrajinske oblasti, in sicer po- verjeništvo za socialno skrbstvo, nato nekaj časa šolska oblast, dokler ni zavod prevzelo ministrstvo za socialno skrbstvo v Beogradu. Od tega ministrstva so prihajale dotacije ze- lo neredno in komaj za sproti. Ko je bila ustanovljena ljubljanska oblast, ga je pod- redila sebi in prevzela vse stroške za njegovo vzdrževanje. Odslej so bili sprejeti v zavod tudi gluhonemi iz mariborske oblasti, nekako od leta 1922 dalje. Za gluhoneme otroke iz bivše Štajerske je bilo to leto izredno važno, ker je tedaj prenehalo šolanje slovenskih glu- hih v nemških zavodih. Zaradi priključitve otrok iz mariborske oblasti pa je v zavodu takoj nastala prenatrpanost, ki je zavodu ku- movala še dolgo let kasneje. Kljub temu je ostalo doma še mnogo gluhonemih brez po- uka. Učiteljstvo in uprava zavoda sta napela vse sile za razširjenje stavbe. Nešteto prošenj in dokazovanj pa je ostalo brez uspeha. Ra- zumljivo je, da so se po prevratu leta 1918 vsi razveselili novo ustanovljene Jugoslavije, saj so od nje pričakovali poleg svobode tudi uresničitev boljšega življenja in napredlca. Toda ti upi se niso uresničili. Kapitalistični voditelji niso zadovoljili ljudstva, niso kom- pleksno reševali socialnih vprašanj, prav tako tudi ne vprašanj okrog pouka gluhih. Zavod se je bolj in bolj polnil, pomoči pa ni bilo od nikoder. Učiteljstvo in uprava sta po last- nih močeh izpopolnjevali in dvigali pouk in izobrazbo gojencev ter učiteljskega naraščaja. Oblast pa ni dajala razen obveznega izobra- ževanja nikake zaščite gluhim. Tako ni ure- dila odnosov do gluhih, ne pravega šolanja, še manj pa nastavitve, zaposlitve in vključit- ve gluhih po delavnicah. Borba za obstanek zavoda je bila huda, prav tako pa je bil težak tudi položaj gluhih. V tem časovnem obdobju pa se je pričela akcija splošne bolnišnice zo- per zavod; uprava je hotela izsiliti izselitev zavoda na deželo, zavodno stavbo pa porabiti za lastne namene. Edino, za kar je pokazala razumevanje tedanja oblast, je bilo to, da je preprečila izselitev. V drugo učiteljsko generacijo, ki je zasu- kala svoje rokave po prvi svetovni vojni, smem šteti naslednje učitelje: Mirka Der- melj a, Rudolfa Dostala, Ivana Erbežnika, Vil- ka Mazija, Karla Puharja, Matildo Podkraj- šek, Albina Ogorelca, Ivana Kunsta, Metoda Kumlja, Draga Supančiča, Zoro Pianecki, Vinka Rupnika, Alojza Tometa, Ljudmilo Penko-Kezele, Marijo Ravnikar, Jožeta Za- kovška. Angelo Ambrožič, Zdravka Omerza, Emila Ulaga, Karolino Ulaga in Anušo Ver- bič. Pripomniti je treba, da so nekateri od naštetih učiteljev delali na zavodu že pred prvo svetovno vojno. Kljub mnogim težavam, ki smo jih že ome- nili, pedagoško delo ni stagniralo, temveč je rastlo po svoji kvaliteti in po obsegu iz dneva v dan. Že leta 1921 sta odšla v inozemstvo stro- kovna učitelja Karel Puhar in Vilko Mazi. Obiskala sta guhonemnico na Dunaju, kjer je deloval znani pedagog in pedagoški pisatelj Baldrian. V vseh razredih je bila v glavnem enotna učna metoda s posebnim poudarkom na čistem govoru. Ogledala sta si Döbling in Hitzing, kjer sta ugotovila, da smo Slovenci imeli tedaj že enako raven pedagoške uspo- sobljenosti kot ti kraji. V letu 1926 je obiskal strokovni učitelj Ru- dolf Dostal gluhonemnice v Italiji. V Trstu je bil zavod še v povojih, v Benetkah je bil pouk sicer po glasovni metodi, ne pa še izde- lan; dobro je bil urejen zavod v Milanu pod vodstvom odličnega pedagoga in pedagoškega pisatelja Ferrerija. Tu je bilo učilišče za vse učitelje gluhih za vso Italijo. Tudi zavoda v Turinu in Padovi sta bila dobra. V letu 1929 je obiskal pariško gluhonemnico tedanji rav- natelj ljubljanske gluhonemnice Fran Grm. Pouk je bil po artikulacijski metodi. Ravna- telj je obiskal tudi laboratorij, ki je bil pri- ključen gluhonemnici, pod vodstvom znanega strokovnjaka fonetika Marichela. Tu je dobil ravnatelj Grm dosti pobud. V letu 1932 je bil na tritedenskem študijskem potovanju po Nemčiji strok, učitelj Metod Kumelj. Obiskal je Berlin, Leipzig, Braunschweig in Ratibor. V Leipzigu se je seznanil s pisalno-govorno metodo, katere predstavnik je bil Lindner. Istega leta pa je obiskal München zavodni katehet Alojzij Tome. Hospitiral je pri dr. Rechbergerju. V Prago sta leta 1936 odšla na proslavo 150-letnice tamkajšnjega zavoda strok, učitelja Mirko Dermelj in Drago Su- pančič. V pogovoru z nemškim znanstveni- kom in pedagoškim pisateljem Lehmanom sta izvedela o takrat novi metodi dr. Barczija v 165 Budimpešti. Tako sta tja odšla kmalu po vrnitvi strokovna učitelja Mirko Dremelj ter Zora Pianecki. Barczijeva metoda temelji na ugotovitvi, da večina otrok ni ravno po- polnoma gluha, da je njihovo slušišče zakr- njeno in se da obuditi k delovanju. To hoče imenovana metoda doseči na podlagi slušnih pobud, ki pa slone na akustičnem zakonu o tresenju zvoka. Ta tudi trdi, da se prenaša zvok v začetku po kostnem vodu, kasneje pa se še sluh toliko razvije, da je to nepotrebno in da sprejema otrok zvok na isti način kot polnočutni otroci. Ker je bil za resno delo v šoli en sam ogled premalo, sta odšla v letu 1938 na študijsko potovanje še učitelja Drago Supančič in Albin Ogorelec. Obiskala sta Salzburg, kjer je že 2 leti gospodovala Barc- zijeva metoda, kasneje pa sta šla še v gluho- nemnico v Budimpešto. V obeh krajih se je metoda dokaj prilagodila praktičnim izsled- kom tistih, ki so jo uporabljali. Ob svojem bivanju v Bolgariji je strokovni učitelj Dra- go Supančič obiskal tudi gluhonemnico v So- fiji. Pri pouku so tu uporabljali artikulacij- sko metodo. Strokovni učitelj Zdravko Omer- za je leta 1939 obiskal zavod za gluhoneme v New Yorku. Tudi tukaj so imeli nekateri za- vodi stike s fonetičnimi laboratoriji na uni- verzah. Ljubljanski zavod je obiskal in vzdr- ževal stike z zagrebškim in beograjskim za- vodom za gluhe otroke. Poleg tega so ljub- ljanski zavod tudi večkrat obiskali predstav- niki jugoslovanskih zavodov. Tako je ljub- ljansko gluhonemnico obiskal ravnatelj za- voda v Jagodini Matic, znani jugoslovanski strokovni pisatelj in pedagog. Prihajali pa so strokovni učitelji tudi iz inozemstva, da si ogledajo ljubljanski zavod. Od 30. septembra do 3. oktobra 1928 so obi- skali zavod češki učitelji gluhih pod vod- stvom inšpektorja Josipa Zemana iz Prage. 4. junija 1931 ja zavod obiskala tudi Helen Keller. Ta svetovnoznana slepa in gluha Američanka se je lastnoročno podpisala tudi v zavedno spominsko knjigo. Za strokovno poglabljanje je bilo zlasti v letih po prvi svetovni vojni mnogo storjenega Tako je učiteljstvo na svojih rednih in izred- nih pedagoških konferencah bralo v odlom- kih ali izvlečkih informacije o strokovnih de- lih, ocenilo študijska potovanja, prenašalo tako metode dela v zavod, referiralo in kore- feriralo na številnih sestankih o novostih. Leta 1921 je izšlo litografirano Berilo za osnovne šole, ki so ga sestavili strokovni uči- telji zavoda: Vita Zupančič, Ivan Erbežnik in Vilko Mazi. Leta 1923 pa je izšla Čitanka za posebne osnovne šole, ki jo je sestavil Vilko Mazi z uredniškim odborom. Ne smemo po- zabiti, da so številni zavedni sodelavci sko- raj redno objavljali svoje dosežke in poglab- ljanja v številnih slovenskih, jugoslovanskih in morebiti tudi mednarodnih revijah (v Ro- diteljskem listu, v Popotniku, v »Glasu ne- dužnih« itd.). Leta 1931 je izšel nov učni načrt za gluhe otroke v osnovni šoli, za katerega so se več let trudili zavodni sodelavci, strokovni učite- lji in vzgojitelji. Redno so skrbeli tudi za iz- venšolsko izobrazbo gluhih otrok. Posojali so strokovno primerne knjige, učbenike in stro- kovno literaturo. Kot plod živega stika z mla- dino so leta 1937 osnovali zavodni listič »Son- ček«, ki je živo svetil skozi štiri leta gluhi mladini z materino besedo vse do vojne leta 1941. Veliko zaslug za izid lista imata peda- goda Ivan Erbežnik in Vinko Rupnik. Velik premik v meri izobrazbe gluhonemih je bil sklep pedagoškega sveta gluhonemnice leta 1937, da se odpre pripravljalni razred, v ka- terem naj bi se gluhi otroci pripravljali na vstop v prvi razred. Ob tej priliki naj bi se opravila tudi selekcija otrok po inteligenci in stopnji gluhote. Prvi začetki so pokazali zadovoljive rezultate. Zal, pa je druga sve- tovna vojna preprečila nadaljnje delo pri- pravljalnih razredov, ki so se lepo razvili še- le po končani vojni po letu 1945. Za ilustra- cijo naj navedemo, da je bilo z ustanovitvijo predšolskih oddelkov v letu 1937/38 v pri- pravljalnem razredu 17 učencev, v šolskem letu 1938/39 14 učencev, v šolskem letu 1939/40 pa zopet 17 učencev. Nedvomno je ta priprava dokaj izboljšala delo prvih let osnovne šole, bila pa je pomembna tudi za nadaljnje šolsko delo z gluhimi učenci. K ponovnemu razmahu dela v zavodu in k pravilnemu obravnavanju logopatov pa je mnogo pripomoglo osnovanje logopedskega oddelka na zavodu pod vodstvom zaslužnih strokovnih delavcev Vilka Mazija, Albina Ogorelca in Zdravka Omerze. Ta oddelek je bil osnovan 2. januarja leta 1942: v začetku sta poučevala v njem dva predmetna učite- lja. Ze v stari Jugolaviji se je zavedno uči- teljstvo zelo prizadevalo, da bi bil ustanov- ljen tak oddelek, vendar zaradi tedanjih družbenih razmer to ni uspelo. Z osvobodit- vijo je ta oddelek nehal delovati, ker je za- radi velikega navala gluhonemih otrok manjkalo učiteljev in prostora za opravljanje logopedičnega dela. Šele kasneje, v šolskem letu 1947/48, je bil ta oddelek ponovno od- prt, ker se je učiteljski kader izpopolnil z no- vimi močmi. Glede števila učencev oziroma gojencev naj nam v oporo služi bežen pregled gojen- cev oziroma novincev, sprejetih v zavod v le- tih 1900—1939. Med vojno je to število zelo nihalo in nimamo točnih podatkov (med 40 in 60 uč.). 166 Številčno stanje uCencev za leta 1900—1939 Po socialni strulcturi so bili gojenci v tem razdobju (1900—1939) povečini otroci kmeč- kih staršev. Tako je od skupnega števila go- jencev v tem razdobju kar 249 otrok kmeč- kih staršev, 118 otrok delavcev, 62 otrok obrtnikov, 52 otrok državnih uslužbencev in 7 otrok drugih poklicev. Pri omembi Icmeč- kega porekla otrok je treba še dodati, da so bili to otroci večinoma revnejših kmečkih slojev (malih kmetov, bajtarjev in gostačev). Po tem, od kod so bili ti otroci, pove stati- stika, da jih je bilo od celotnega števila 538 kar 509 iz bivše Kranjske in kasneje dravske banovine (Slovenije), iz drugih krajev Jugo- slavije 8, iz sosednjih držav 21. Čeprav je bila že ob ustanovitvi zavoda poudarjena skrb za odpuščene učence, ven- dar je bila njihova življenjska usoda vezana na materialno osnovo, v tem obdobju pogo- sto zelo žalostna. Prvo letno poročilo za leto 1907 sicer navaja, da zavod skrbi za »izpu- ščene učence«, da jih priporoča kot obrtne učence, da jim dovoli semtertja kako podpo- ro, da jim nabavi ob odpustu iz zavoda naj- potrebnejšo obleko, perilo, obuvalo in orod- je, da jim daje primerne knjige in spise in da jih podpira tudi na drugačen način zaradi njihovega napredovanja, toda, žal, da pre- mnogokrat niti za tekoče vzdrževanje zavoda ni bilo potrebnih sredstev. Zato je zavodni kolektiv, sestavljen iz socialno čutečih učite- ljev, spoznal potrebo po ustanovitvi društva, ki bi dajalo pomoč gluhim v zavodu, v po- klicu in v življenju. Tako je bilo leta 1930 ustanovljeno Podporno društvo za gluhone- mo mladino. Pravila društva so bila sestav- ljena po vzoru podobnih društev pri nas in v inozemstvu ter potrjena od banske uprave II. NO 34.426 z dne 22. XI. 1930. Dne 10. XII. 1930 je bil ustanovni občni zbor društva pod vodstvom tedanjega ravnatelja Gluhonemnice Frana Grma. Naj navedemo samo nekaj njegovih besed iz njegovega govora: »V naši gluhonemnici je okoli 100 otrok, dvakrat toliko pa jih je še doma, kjer životarijo brez vsake vzgoje. Naš zavod jim ne more nuditi strehe, ker je že zdaj pretesen. Zato bodi naloga novega dru- štva, da bo podpiralo stremljenje po razšir- jenju zavoda. Največ gluhonemih otrok pri- haja iz siromašnih družin, kjer vladata beda ter bolezen. Tudi tukaj bo moralo društvo priskočiti na pomoč. Skratka, nujna je po- treba po takem društvu.« Za prvega pred- sednika društva je bil izvoljen sodni svetnik v pokoju Fran Vedernjak. Na prvi seji 18. decembra 1930 v gluhonemnici je bil izvoljen odbor, v katerem so bili še podpredsednik Janko Čepon, tajnik Vilko Mazi, blagajnik Vita Zupančič ter odbornika Ciril Sitar in Anton Urbančič. V smislu društvenih pravil je bil član odbora redno tudi vsakokratni ravnatelj gluhonemnice. S propagandno bro- šuro »Usoda gluhoneme mladine« (1933), ki je bila v nekaj tisoč izvodih razdeljena med slovensko javnost, je društvo začelo dobivati pomoč od vsepovsod. Po smrti Frana Veder- njaka (3. I. 1935) je bil 15. II. 1935 izvoljen za predsednika društva univ. prof. dr. Henrik Steska, mož široke razgledanosti. Ta je iz- posloval, da je ministrstvo prosvete z odlo- kom P br. 49376/32 dne 15. januarja 1936 priznalo odpustnico iz gluhonemnice kot spri- čevalo o dovršeni meščanski šoli za gluho- neme. S tem je bil šele omogočen nadarjenim absolventom gluhonemnice dostop v poklice, ki so jih v nekaterih, seveda, naprednejših državah že davno odpirali, tu pa so se morali naši ljudje za to šolo šele boriti. Ker pa je bil novi predsednik rahlega zdravja, se je predsedništvu odpovedal. 18. II. 1937 je bil izvoljen za predsednika dr. Oton Papež, po njegovi smrti 13. I. 1940 pa je prevzel mesto predsednika znani ljubljanski vele trgovec Andrej Sarabon. Da je število članstva rastlo, se najbolje vidi iz zapisnikov društva. Posameznim podpornim članom so se pri- družile še cele občine, ki so poslale prispevke in darila. 167 Glavnica društva z darovi in dotacijami v letih 1931—1940 Iz tega denarja so dajali pomoč otrokom in mladini, ki je odhajala iz šole v poklice. Na osnovi soglasnega sklepa občnega zbora Podpornega društva za gluhonemo mladino 15. II. 1935 so izločili iz društvene imovine vsoto 10.000 din, ki naj bi se posebej uprav- ljala pod imenom Sklad Vite Zupančičeve, učiteljice, ki je bila dolgoletna vestna in zvesta sodelavka ter dobrotnica sklada. Obre- sti glavnice 10.000 din so bile namenjene za obdarovanje gojencev 4 višjih razredov ljub- ljanske gluhonemnice, ki so »uspešno sledili pouku na gluhonemnici in so siromašni«. Obdarovanje naj bo ob koncu vsakega šol- skega leta sporazumno z društvom in ravna- teljstvom zavoda. Prvo tako obdarovanje je bilo 24. VI. 1937, drugo 17. VI. 1938, tretje 21. VI. 1939 in četrto 14. VI. 1940. Iz navedenega je jasno, da je zavod oprav- ljal plemenito delo zlasti še v času gospo- darske krize, nezaposlenosti in splošne na- rodne revščine. Med večje dobrotnike gluhe mladine tega obdobja more šteti zavod: Ga- brijelo Cidrihovo, profesorico iz Ljubljane, Antonijo Kadivčevo, trgovko iz Ljubljane, veletrgovca Josipa Urbančiča, trgovca Josipa Kberla, delavko Frančiško Ciglerjevo, vele- trgovca Andreja Sarabona, vratarja Matija Zupančiča in še nekatere. Ob desetletnici svo- jega obstoja (leta 1940) je društvo izdalo bro- šuro »Pomoč najbednejšim«, ki bi z goto- vostjo dosegla svoj namen še bolj, kot je, če ne bi vsega lepega dela zbiranja za gluhone- mo mladino in otroke preprečila druga sve- tovna vojna. Posebno se je odlikoval med učitelji te učiteljske generacije Vilko Mazi, ki je nenehno govoril in pisal v prid gluho- neme mladine. Obe imenovani brošuri jasno kažeta njegovo plemenito delo in trud v prid gluhim otrokom. Med drugo svetovno vojno okupator ni za- sedel zavoda, zato pa je bilo mogoče ohraniti zavod v tem času brez poškodb. Pač pa so v vojnem času okupatorske patrulje pregledale zavod kar dvakrat. Ker je bil zavod za slepo mladino v Kočevju od bomb hudo poškodo- van, so se slepi iz Kočevja leta 1944 preselili v ta zavod. Med vojno je zavod sprejel v službo 7 učiteljev, ki so bili pregnani od Nemcev iz Štajerske. Na zavodu so bili uči- telji povezani z OF. Zavod tudi ni utrpel med vojno večje škode zaradi bombandira- nja, le nekaj šip je popokalo ob zračnih na- padih. Večje, neprecenljive žrtve pa je dal zavod v ljudeh. Tako so bili med vojno in- ternirani 4 učitelji, 1 vzgojitelj in 1 gojenec. Od odraslih bivših gojencev pa je bilo inter- niranih 15. Trije bivši gojenci in ena gojenka so darovali svoja življenja za novo Jugosla- vijo. Tako je zavod v miru dočakal svojo 45- letnico 28. X. 1945. LITERATURA 1. Prvo letno poročilo Kr. ust. zavoda za glu- honeme leta 1907, str. 8-12, 39-45. — 2. Štirideset let gluhonemnice v Ljubljani (1900-1940), Ljub- ljana 1940, str. 24-30, 96-106, 136-139, 154-169. — 3. Jubilejni zbornik zavoda za gluhonemo mladi- no v Ljubljani (1900-1950), Ljubljana 1950, str. 13-19, 110-113. — 4. Naš svet 1958-1961.IX. let- nik, št. 2, str. 56. — 5. Iz zavodovega arhiva (re- ferati, dopolnila). — 6. Pomoč najbednejšim. Ljubljana 1941, str. 12-35. 168 SLOVENSKI PASIGRAFI* IVAN SLOKAR Pasigrafija se imenuje pisava, ki jo bere vsak v svojem jeziku. S pomočjo pasigrafije naj bi se vsi tako številni narodi med seboj lahko pismeno sporazumevali brez znanja tu- jih jezikov in brez tolmačev. Da je pasigra- fija mogoča, dokazuje kitajska pisava, ki je nastala v pradavnih stoletjih in s katero se pismeno sporazumevajo vsi številni narodi jugovzhodne Azije, ki govore zelo različne jezike. Japonec bere v svojem jeziku vse, kar je pisano s kitajsko pisavo in tako po- stopajo tudi drugi narodi tega področja kljub jezikovni razliki. Kitajska pisava je prava pasigrafija. Da bi se pa mogla razširiti na vse druge narode, ni mogoče misliti, ker obsega okoli 40.000 raz- ličnih znakov, ki so zelo komplicirani in .se s pisavo (s čopičem) težko reproducirajo. Za- radi tega je v splošni rabi le okoli 3000 zna- kov, ki služijo vsakodnevnim potrebam. Kitajec piše od spodaj navpično navzgor in vrste slede od desne proti levi strani. Vse to je razvidno iz naslednjega vzorca kitaj- ske pisave. Ni mi znano, kako se je sporazumeval z okolico Benečan Marco Polo; ta je v letih 1271 do 1295 potoval po Mongoliji, ki je ta- krat obsegala skoraj vso azijsko celino z ne- štetimi narodi. Medtem je razvoj prometnih sredstev imel za posledico, da je zemeljska obla postaj ala j * Pokojni dr. Ivan Slokar je leta 1960 v Ljub- ljani ustanovil lingvogralsko društvo ter imel od januarja do marca 1961 tudi predavanja a siste- mu te mednarodne pisave. Njegovo obširno delo (v dveh zvezkih) o lingvografiji pa je ostalo v rokopisu. (Op. ured.) vedno manjša. Ko je leta 1873 izšel roman »Le tour du monde en 80 jours« (Pot okoli sveta v 80 dneh), ki ga je napisal Jules Ver- ne, so imeli bralci to za fantazijo romano- pisca. Danes potujemo okoli sveta lahko v enem dnevu, astronavti pa obkrožijo zemljo v nekoliko minutah. S potencirano hitrostjo prometnih in obveščevalnih sredstev posta- jajo vsi narodi drug drugemu bližji in s tem narašča tudi potreba po znanju in uporabi tujih jezikov. Nemogoče je pa, da bi kak člo- vek obvladal vse jezike, ki jih je okoli 4000. Celo slavni poliglot Mezzofanti (1774—1349) je razumel 58, govoril pa le 12 jezikov. Danes, ko se narodi poslužujejo za med- sebojno obveščanje ne le pisem, telegrafa in telefona, ampak tudi radia, televizije in celo posredovalnih satelitov, bi bila še bolj po- trebna mednarodna univerzalna pisava, ki jo vsak narod bere v svojem jeziku ali pa med- narodni svetovni jezik. Kmalu po odkritju Amerike se pojavijo v Evropi prvi poskusi znanstvenikov, da bi se- stavili vsesplošno pisavo za vse narode. Prvi je bil nemški humanist Johannes Trithemius s svojo knjigo »Polygraphiae libri VI« (1518). Sledil mu je angleški filozof Francis Bacon (1561—1626). Nemški filozof in matematik Leibniz je v svojih disertacijah »De arte com- binatoria* (1666) in »Caracteristica universa- lis« izrazil svoje prepričanje, da bo enkrat uspela splošna pisava za vse jezike. Leta 1668 je objavil Anglež I. Wilkins svojo raz- pravo »Essay Towards a Real Character and Philosophical Language«. (Poskus jezika s pravimi znaki in filozofskega jezika). Sicard, učitelj v zavodu za gluhoneme v Parizu, je objavil leta 1798 svojo knjigo »Pa- si graphie ou premiers elements de 1-art d'é- crire et d'imprimer une langue de maniere a étre lu et entendu dans toutes les autres lan- gues sans traduction.* (Pasigrafija ali prvi elementi umetnosti pisanja in tiskanja neke- ga jezika na način, da ga bero in razumejo v vseh drugih jezikih brez prevajanja.) Sledili so številni drugi poskusi. Akademija znano- sti v Kopenhagnu je razpisala leta 1811 celo nagrado za pasigrafijo, ki bi najbolj ustre- zala splošni uporabnosti.' Leta 1853 je objavil Anton Bachmeier v Miinchnu svojo publikacijo »Grundzüge einer Pasigraphie«. Pri svojem sistemu se Bach- meier poslužuje le številk, kar je nesmiselno, ker si nihče ne more zapomniti številk za neskončno množino pojmov. Bachmeier je bil predsednik pasigrafskega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1864 v Miinchnu. 169 Prvi jugoslovanski pasigraf je bil Mojzes Paič iz Zemuna. Svoj sistem, ki se poslužuje enako le številk, je objavil leta 1864 bržkone v nemškem jeziku, ker je postal častni član omenjenega pasigraf skega društva. Kako si je Paič zamislil svojo nemogočo pasigraf j o, navajam le naslednje primere: Clan pasigraf skega društva v Münchnu je bil tudi Dubrovčan N. Pojatina, uradnik za- varovalne družbe Phönix na Dunaju, brž- kone Hrvat. Objavil je leta 1870 na Dunaju lazpravo »Eine Vorlesung über die Pasigra- phie, ihre Berechtigung, ihr Wert und ihre Zukunft« (Predavanje o pasigrafiji, njena upravičenost, njena vrednost in njena bodoč- nost). Tudi on je sodil, da je mogoča le pasi- graf ij a, ki se poslužuje samih številk za vse pojme in izraze.* Problem pasigrafije bo zaposloval napred- ne znanstvenike, dokler ne bo končno rešen za splošni blagor človeštva. Ko bo nekoč za vsako območje človeškega udejstvovanja uporabna pasigraf ij a razširjena med izobra- ženci sveta, ne bo več potrebno prevajanje knjig in spisov, ki služijo praktičnemu živ- ljenju, v razne jezike. Pasigrafski tisk takih publikacij bo zadostoval, da postanejo do- stopne vsem narodom. Izobražen popotnik se ne bo v tujini počutil tako osamljenega, če bo citai na letališčih, na železniških postajah, na ulicah, v hotelih in v trgovinah pasigra- fične napise, ki jih bo bral v svojem jeziku. Tudi pasigrafsko tiskane časopise bo bral vsak v svojem jeziku. Niti tisk slovarjev v vseh jezikih ne bo potreben. Za francoski je- zik npr. bo zadostoval pasigrafsko-francoski in francosko-pasigrafski slovar, ki bo služil vsem narodom. Pri vseh teh koristih, ki jih daje pasigra- fija, je razumljivo, da so se s to mislijo ukvarjali tudi nekateri Slovenci. Prvi slovenski pasigraf je bil Jurij Humar, rojen 14. aprila 1819 v Mekinjah pri Kamni- ku. Služil je od leta 1862 do 1876 kot župnik v Crmošnjicah na Dolenjskem in od leta 1876 do svoje smrti (19. decembra 1891) kot žup- nik v Primskovem. Bil je izreden človek. Ukvarjal se je kot župnik tudi z nenavadnimi načini magnetičnega zdravljenja ljudi in ži- vine.' Janez Trdina je pisal 26. februarja 1884 Levcu: »Mističnega in na pol mističnega žup- nika in magnetizerja Holmarja, ki ga neka- teri ostro sodijo, sem pohvalil, ker ga po- znam, da je jako pošten in blag človek in z dušo in telesom naš.«* »Ljubeznivi gospod Holmer župnikuje zdaj v Primskovem, prej pa je pasel mnogo let med volkovi in medvedi svoje uporne kočev- ske ovce v gorskih Crmošnjicah. Kdor ga po- zna, poreče z mano vred, da je tako skromnih in blagosrčnih ljudi, kakor je on, prav ma- lo«." Kako je Humar prišel na misel, da bi sestavil knjigo o pasigrafiji, ni znano! Leta 1870 je bila tiskana v Gradcu (Leykam) nje- gova knjiga: »Georg Holmar, Der Universal- dolmetsch oder eine Sprache für alle Nationen des Erdkreises«. (Univerzalni tolmač ali jezik za vse narode zemeljske oble.) V naslednjem letu je bila tiskana istotam francoska izdaja pod naslovom »L'interprete universel ou lan- gue pour toutes les nations de I'univers. Oeu- vre pasigraphique«. (Univerzalni tolmač ali jezik za vse narode vesoljstva. Pasigrafično delo.) Obenem je bila obljubljena še izdaja v angleškem in italijanskem jeziku. Za pasigrafijo je potrošil 500 forintov." Humarjeva pasigrafija nima praktične vrednosti, ker si njegovih besed ne more raz- tolmačiti niti naj temelj ite j ši poliglot. Tako pomeni n. pr.: nobar zob, marek klešče, benim čas, musata soba, gobus cisterna, vikem jezik, gamon češplja, kerob čebula, miroko človek, metir pomlad, satir poletje, nomir jesen, karim zi- ma, rinor veter, ronob trebuh, katim brada, bokas dan, kutum čaj, gavis krožnik, kosib hiša, katab vrt. Le okoli 40 besed si je izbral iz slovenšči- ne, hrvaščine, latinščine, italijanščine in fran- coščine. To so sledeče besede: lama tam, tamo tja, ne ne, ne... ne niti niti, samo sam, rekis reka, bogat bogat, ko ko, komar komar, ravan raven, samava poedini, semi pol, sina brez, si če, savon milo, tabak tobak, vinos vino, katar katar, muzik niuzika, korob streha, krov, risuk ris, o ali, reven reven, vagas tehtnica, vagon voz, vikar upiti, kanit palica (francosko la canne), daso da bi, k ero ker, kumar kumara, gasit gasiti, borit boriti se, se se, vosek vosek, kara ker, sukar sladkor, gibis mavec (gips), suris miš. Sklanjatev in spregatev ima po slovenskem vzorcu. miroko človek, miroka miroku miroka miroki mirokov nürokom miroki tabiram izbiram, tabiras tabira tabiramo tabirate tabirado 170 Razumljivo je, da je že prva recenzija Hu- marjeve pasigrafije (Laibacher Tagblatt 29. in 30. XI. 1870) bila negativna. Njegova iz- najdba ni bila pisava, ampak poskus svetov- nega pomožnega jezika. Zaradi tega je kljub neuspehu to delo Slovenca omembe vredno, ker je bilo objavljeno leta 1870, medtem ko so podobna dela pri drugih narodih izšla po- zneje in sicer Volapiik 1879, Esperanto 1887, Inerlingua 1903 in Occidental 1922. Leta 1963 je objavil Japonec Fuishiki Okamato knjižico »Universal Auxiliary Language BABM«. Njegov sistem je pa popolnoma ne- uporaben.'' Drugi slovenski pasigraf je bil Anton Erti, rojen 14. januarja 1886 v Mariboru, umrl istotam 2. julija 1934. Erti je bil čevljarski mojster, a je gospodarsko propadel in se je v zadnjih letih svojega življenja preživljal kot čevljarski pomočnik.^ Erti je objavil leta 1923 knjigo »Babilon- ska uganka, ki kaže, da se lahko razumejo vsi narodi med seboj, ne da bi bilo treba učiti se tujih jezikov«. Knjiga je bila tiskana v ti- skarni Sv. Cirila v Mariboru. Nemška izdaja pod naslovom »Das babylonische Rätsel, wel- ches uns zeigt, dass sich alle Völker unterein- ander verständigen können ohne gezwungen zu sein, eine fremde Sprache zu lernen« je bila tiskana v Gradcu v tiskarni Leykam brez na- vedbe letnice, tako da ne vemo, ali je bila tiskana pred slovensko izdajo ali pa pozneje. Cirilo va tiskarna slovenske izdaje ni hotela tiskati v lastni režiji in jo je tiskala na Ert- love stroške. Izdatki in stroški za tisk nemške izdaje so ga tako zadeli, da je gospodarsko propadel. Presenetljivo je, da je čevljarski mojster obvladal precej natančno slovensko in nemško slovnico. Njegov sistem pasigrafije je pa popolnoma neuporaben, ker se poslu- žuje le številk in njihovih kombinacij, ki si jih nihče ne more zapomniti. V dokaz naj služijo sledeči primeri: 1 jaz, 2 ti, 3 on, 4 ona, 5 ono, 6 mi, 7 vi, 8 oni, 9 jaz sem, 10 ti si, 11 on je, 12 ona je, 13 ono je, 14 mi smo, 15 vi ste, 16 oni so, 17 jaz sem bil, 18 ti si bil, 19 on je bil, 20 ona je bila, 21 ono je bilo, 22 mi smo bili, 23 vi ste bili, 24 oni so bili, 25 jaz bom, 26 ti boš, 27 on bo, 28 ona bo, 29 ono bo, 30 mi bomo, 31 vi boste, 32 oni bodo. 1 jaz, 72 mene, 73 meni, 74 mene, 75 pri me- ni, 76 z menoj, 6 mi, 82 nas, 83 nam, 84 nas, 85 pri nas, 86 z nami. Niti najbolj genialni možgani si ne bi mogli zapomniti vseh številk in njihovih kombinacij. Ni čudno, da je človeka, ki je žrtvoval za svojo iznajdbo toliko časa, truda in vse svoje premoženje, neuspeh tako potrl, da je končno kot čevljarski pomočnik umrl komaj 50 let star. Bil je fanatičen idealist, ki je hotel koristiti vsem narodom, a je končno propadel kot žrtev svoje fantastične iluzije. Toda človeški duh ne počiva. Besede in misli beže in uidejo, če jih ne ujameš in fik- siraš. Sredstvo za njihovo fiksiranje je pisa- va. Ona konservira misli in jih posreduje so- človeku in tudi poznejšim pokolenjem skozi stoletja in tisočletja. Skoraj pri vseh narodih fiksira pisava le zvoke piščevega jezika, tako da je vse, kar je pisano, razumljivo le pri- padnikom istega naroda in ljudem drugih narodov, ki so se naučili tega jezika. Z vpeljavo znakov ne za zvoke, ampak za pojme, dosežemo pisavo za vse narode, ki jih bere vsak v svojem jeziku. To je prava pa- sigrafija, afonetična pisava, pri kateri pre- nese očesna mrežnica pisane znake v mož- ganski transformator, ki jih pretvori pri pri- padnikih vseh narodov v identične pojme, kot je to doseženo v sicer pretežki kitajski pisavi. Pomisleki glede možnosti take pasigrafije so popolnoma neutemeljeni, saj je na mno- gih področjih že davno v rabi. Pomislimo le na arabske številke, notno pisavo, mednarod- ne znake za mere, kemične, matematične, fi- zikalične in energetične znake in formule, mednarodne prometne znake, narodne in dr- žavne zastave itd. Tako pasigrafijo z uporabo splošno razum- ljivih znakov imenujem lingvografijo (jezi- kovno pisavo). Uporablja le 200 znakov. Nji- hov pomen se spreminja z dodatkom enega od 7 splošnih znakov (splošni pomen, čustvo, simbol, nasprotni znak, materialni znak za 171 materijo, iz katere predmet obstaja, znak za močnejši pomen, znak za slabejši pomen). Voda z dodatkom splošnega znaka pomeni tekočino, ker je voda v splošnem tekočina, hiša je v splošnem zgradba ali stavba, srce je v splošnem organ, drevo v splošnem rast- lina, srce s čustvenim znakom pomeni dobro- to, ki se pretvori z dodatkom nasprotnega znaka v zlobo, zlo, srce s simboličnim znakom pomeni ljubezen, nasprotno pa mržnjo itd. Znak pomeni ukaz, naročilo, z dodatkom zna- ka za nasprotje pomeni prepoved. Prepoved z dodatkom znaka za nasprotje pomeni do- voljenje. Hiša z materialnim znakom pomeni zid, drevo z materialnim znakom pa pomeni les. Iz teh primerov je razumljivo, da uporab- lja lingvografija le malo znakov. Ko bo lin- gvografija izšla v tisku, bo problem pasigra- fije napravil velik korak k njenemu dokonč- nemu splošnemu mednarodnemu uveljavlja- nju v korist človeške kulture. Finis coronat opus OPOMBE 1. M. Pojattina, Bin Vorlesung über die Pa- sigraphie. Wien 1870 str. 13. — 2. Iz Pojattinove razprave sem povzel omenjene podatke o Bach- meierjevem in Paičevem sistemu. — 3. Jutro 9. XI. 1930, 22. I. 1940, 28. VII. 1944, Slovenec 8. IX. 1932, 30. V. in 14. VII. 1932. — 4. Janez Trdina Izbrana dela, uredil Janez Logar, XII. str. 114. — 5. Janez Trdinova izbrana dela, uredU Janez Lo- gar, VI. str. 274. — 6. Janez Trdinova izbrana dela VI. str. 355. — 7. To knjižico ima knjižnica SAZU v Ljubljani. — 8. Te podatke sta mi dala profesor Rudolf Rakuša in ljudski pisatelj Januš Goleč, za kar sem jima hvaležen. 172 TRI LJUBLJANSKE FOTOGRAFIJE IZ 60 LET 19. STOLETJA Prispevek k slovenski kulturni zgodovini SERGEJ VRIgER Fotografijo smo doslej na Slovenskem vse premalo pritegnili med zgodovinske vire. To velja posebej za naše najstarejše fotografske posnetke, za katere moremo celo reči, da je naša vednost o njih več kot pomanjkljiva. Fotografsko gradivo sicer zbirajo nekatere naše biblioteke, arhivi in muzeji. Vsaj za slednje pa si upam trditi, da poteka to zbira- nje precej nenačrtno in samo priložnostno. Tudi ni bilo to gradivo doslej v celoti sooče- no in odbrano z namenom, da bi izluščili po- snetke, ki imajo tak ali drugačen pomen za domačo zgodovino. Prav tako smo po mojem mnenju brez slehernega razvida, kaj je od teh virov še v zasebni posesti. Ni treba posebej poudarjati, da je šlo za- radi takšnega odnosa do starih fotografij do- slej za našo zgodovino že marsikaj v izgubo, saj so ti posnetki največkrat nenadomestljiv vir za področja etnologije, kulturne zgodovi- ne, urbanizma, spomeniškega varstva itd. Prav s kulturnozgodovinskega interesa bi bi- lo treba posvetiti starim posnetkom več po- zornosti. Kaj vse so zabeležile fotografske kamere že v prvi polovici 19. stoletja npr. v Angliji in Združenih državah Amerike! Res so bile sicer te dežele po razvoju fotografije za nekaj desetletij pred nami, a tudi naših naj- starejših fotografij ne kaže podcenjevati, saj je med njimi vrsta takih, ki so danes stare že daleč čez sto let. V minulem letu je izšla na področju histo- rične fotografije zanimiva knjiga z naslovom »K. u. K. Familienalbum«. Avtor knjige, av- strijski novinar in publicist Franz Hubmann je zbral v tem delu več kot 300 posnetkov iz različnih pokrajin nekdanje monarhije. Če- ravno je delo zasnovano na široki poljudno- sti, ima izreden pomen zaradi avtentičnih posnetkov, ki osvetljujejo podobo nekdanjih mest in njihovih ljudi ter prikazujejo tudi številne pomembne zgodovinske dogodke. Med fotografijami je mnogo takih — npr. posnetki iz obdobja avstrijskih vojn v Italiji v 50 in 60 letih 19. stoletja in še starejše por- tretne fotografije, ki so bile javnosti do.slej povsem neznane. Knjiga je po svoje pravo kulturnozgodovinsko odkritje. Gradivo za to zanimivo delo je avtor nabral v fotoarhivih na Dunaju, v izdatni meri pa so mu poma- gale kulturne ustanove v Pragi, Varšavi in tudi v Zagrebu. Precejšnje število posnetkov so prispevali Arhiv SR Hrvatske, Gledališki muzej, nadalje Muzej mesta Zagreba in Mu- zej za umetnost in obrt v Zagrebu, kar dokazu- je, da so Hrvatje na tem področju pred nami. Pričujoči sestavek in fotografije sem za- vestno namenil za Kroniko. Ne gre mi pri tem za objavo, ki naj bi predstavila slike samo zaradi njihove redkosti. Kar jih uvr- šča v zgodovinsko glasilo, je njihov nedvo- umni kulturnozgodovinski pomen. Vse tri fo- tografije so namreč posebej zgovorne zaradi pričevanja o oblačilni noši in modi svojega časa, so torej zgovoren in dragocen kulturno- zgodovinski dokument. Želeti bi bilo, da bi tem fotografijam sledi- la še objava drugih. V tem smislu bi mogli videti v pričujočem sestavku nekak uvod v novo rubriko Kronike, ki bi nam pomagala na izviren in slikovit način osvetljevati mno- ga poglavja naše zgodovine. Za začetek bi želel predstaviti tri fotogra- fije iz 60 let 19. stoletja, torej iz časa, ko fo- tografiranje tudi pri nas ni bilo več redek pojav. Razmeroma redki pa so posnetki do- godkov iz tega časa. Vse tri fotografije izvi- rajo iz Ljubljane in obravnavajo vojaško te- matiko. Najstarejši posnetek nam kaže vojaško slo- vestnost pred nekdanjo šentpetrsko vojašni- co v Ljubljani. Fotografijo hrani kot kopijo (kje je original, nisem mogel ugotoviti) Za- vod za varstvo spomenikov SR Slovenije pač zaradi pogleda na šentpetrsko cerkev, ki jo je videti v ozadju prizora. Kakor je zapisano ob robu fotografije, jo je posnel J. Diwischow- ski, fotograf v Ljubljani. Čeprav po posnetku ni bilo moč takoj ugo- toviti, za kakšen dogodek gre, je bila okvirna datacija razmeroma lahka. Za 60 leta so go- vorila že ženska oblačila, še določnejša časov- na opredelitev pa se je ponujala pri unifor- mah upodobljencev. Po slednjih je bilo skle- pati, da gre za čas med leti 1861-68. Ta ča- sovni razpon se je zožil še z arhivskim podat- kom o fotografu Josefu Diwischowskem. Le-ta je prijavil svojo obrt v kapucinskem predmestju v Ljubljani 21. septembra 1864, odjavil pa jo je že 1. decembra 1866.' Iska- nje po časniku Laibacher Zeitung iz let 1864 do 1866 je slednjič razkrilo precej točen da- tum fotografije: posneta je bila kratko pred 30. majem 1865.^ Tega dne je namreč časnik poročal o slovesnosti pred šentpetrsko vojaš- nico: bila je to blagoslovitev nove polkovne zastave pehotnega polka št. 8, sicer vojaške enote z Moravskega, ki pa je nosila ime po feldmaršallajtnantu baronu Josefu Gerstner- ju^ in je bila v tem času nastanjena v Ljub- ljani. 173 Opis dogodka v Laibacher Zeitung se po- vsem ujema s fotografijo. Trg pred šentpetr- sko vojašnico je bil tega dne slavnostno okra- šen. Na severni strani je stal pod posebnim odprtim šotorom oltar, levo in desno od nje- ga sta bila paviljona za goste. Vse je bilo okrašeno z girlandami in festoni, prostor pa so posebej poživljale številne zastave različ- nih barv in narodnosti, ki so si jih za sloves- nost izposodili pri mornarici v Pulju. Članek v časniku pripoveduje o poteku pri- reditve. Cete so se razvrstile že ob 8. uri zjutraj. Pregledal jih je nadvojvoda Ernest, zatem je sledil nagovor polkovnega kaplana. Blagoslovitev zastave je opravil škof dr. B. Widmer z asistenco. Zastavi je botrovala me- hiška cesarica Šarlota, ki jo je zastopala že- na polkovnega poveljnika Lindnerja. Sloves- nosti so prisostvovali gostje z Moravskega, na čelu z županoma iz Znoj ma in Jihlave. Prav tako so bili seveda navzoči predstavniki de- želne oblasti, ljubljanske občine, številni me- ščani, med njimi mnogo dam. Sledilo je za- bijanje spominskih žebljev v drog nove za- stave. Medtem je čete nagovoril polkovnik Lindner. Slo vestnost pred vojašnico so kon- čali z molitvijo za padle, prisego čet in defi- lejem polka pred nadvojvodom. Naš posnetek kaže vojaške enote pred za- četkom defileja. Dokaj dobro je videti vojake v značilnih belih suknjičih avstrijske pehote. Vojaki nosijo telečnjake in prek njih zvite plašče. Ob strani razvrščenih enot opazimo oficirje z ešarpami prek ramen, kakor so jih nosili med leti 1861/68. Pred enotami stoji na praznem prostoru oficir v generalski unifor- mi s klobukom, verjetno nadvojvoda Ernest. Za njim se gnete množica oficirjev in civilnih gostov. Ob robu slike na levi vidimo občin- stvo in pred njim kordon vojakov. V ospred- ju fotografije nas posebej pritegne skupina žensk v krinolinah z ogrinjali in s sončniki, pač ljubljanskih meščank iz vrst povabljen- cev. Seveda je slika prav zanimiva tudi zaradi tega, ker prikazuje nekdanje okolje šentpetr- ske cerkve. V celoti imamo pred seboj drago- cen zgodovinski posnetek: spomin na ljudi in življenje v stari Ljubljani in seveda na do- godek, ki je bil za tedanje razmere dovolj pomemben. Bržkone v sredi 60 let, prav gotovo pa ne po letu 1868 je nastala druga fotografija.* Prikazuje nam skupino avstrijskih oficirjev različnih rodov vojske, med njimi največ pri- padnikov pehotnih in lovskih enot. Kakor 1. Blagoslovitev polkovne zastave pred šentpetrsko vojašnico v Ljubljani — fotografija iz leta 1865 174 2. Skupina avstrijskih oficirjev v Ljubljani — fotografija pred letom 1868 piše na hrbtni strani posnetka, je le-ta delo fotografskega ateljeja Ernesta Pogorelca v Ljubljani. Ni znano, ob kakšni priložnosti je posnetek nastal. Po jahalni opremi, ki jo no- sijo nekateri upodobljenci, bi mogli sklepati, da gre za sestanek ob neki jahalni prireditvi, kar je bil v vojaškem življenju tega časa po- gost primer. Domnevo bi potrdila tudi dva oficirja na konjih za skupino. Tudi pri datiran ju te fotografije si je bilo moč s precejšnjo zanesljivostjo pomagati po znakih adjustiranja. Vsi oficirji na sliki no- sijo suknjiče z mehkimi, navzdol obrnjenimi ovratniki, kakor so jih vpeljali v avstrijski vojski z letom 1861. Pehotni častniki so v belih suknjičih, ki so bili v rabi do leta 1868. K tem suknjičem nosijo svetlo modre hlače. Oficirje lovskih enot spoznamo po temnej- ših, pač sivkastozelenih uniformah z lampasi ob hlačnem šivu, nadalje po krivcih na levi strani kap. Vredno je opozoriti na vojaško modo teda- njega časa. Ce primerjamo vojaško nošo te dobe z značilnostmi avstrijske oficirske uni- forme iz prejšnjega, bidermajerskega obdob- ja, nas preseneča dokaj robat videz upodob- Ijencev in tudi v primerjavi s poznejšimi pe- dantnostmi v oblačenju se zdijo pojave po- sameznikov skoraj neugledne. Seveda ni no- benega dvoma, da gre za aktivne oficirje in da so le-ti pač zavestno gojili tak videz. K temu so mnogo pripomogle košate »cesarske« brade in viseči brki. Posebnost časa so tudi nizke, potlačene črne kape, plašči in pelerine iz grobega vojaškega blaga in visoki, prek kolen segajoči škornji, v bistvu golenice škornjev, prišite na hlačnice. Prav gotovo je tudi ta posnetek vreden ohranitve med redkimi fotografijami naše tedanje družbe. Zanimiv je prav zaradi spe- cifičnosti vojaškega oblačenja te dobe, kate- rega napol romantični, napol utilitarni značaj je spodrinila šele oblačilna reforma z letom 1868. Zvesta času pa je tudi vojaška teatra- ličnost, ki se kaže v razgibanosti skupine, v kateri naj bi vsak upodobljenec pritegnil na- se pozornost z individualno pozo. Tretja fotografija predstavlja oficirja v uniformi, ki je bila v 60 letih tudi v Avstriji posebnost." To je uniforma prostovoljnih alpskih lovcev, enot, ki so jih ustanovili v kritičnem letu 1866 kot pomoč redni vojski. Prostovoljce so zbirali po alpskih deželah in tudi v naših krajih. Formirali so jih v lovske bataljone in so z njimi zasedli obrambno črto ob Donavi. V te enote so vstopali števil- ni povratniki iz Mehike, kjer so se borili v 175 3. Oficdr prostovoljnega alpskega korpusa — ljubljan- ska fotografija iz leta 1886 avstrijskem ekspedicijskem korpusu 1864 na strani cesarja Maksimilijana. Pripadniki mehiškega korpusa so nosili ohlapne suknjiče s štirimi žepi, široke hlače pumparice in škornje, na glavah trde klobuke s perjanicami, okoli vratu pa so si zavezovali volnene kravate. Videz tega korpusa je bil precej slikovit, s fantazijskim prizvokom, saj so se V uniformah uveljavljale modra, rdeča in zelena barva. Tudi običajnih avstrijskih di- stinkcij z zvezdicami niso uporabljali. Uniforme mehiških prostovoljcev ali »mek- sikajnarjev«, kakor so jim pravili ljudje doma, so odločilno vplivale na uniformo no- vega alpskega korpusa. Mehiške vzore zasle- dimo v ukroju suknjičev s pokritimi žepi in pumparic. Alpski korpus je nosil obleko siv- kaste barve in na mehkih ovratnikih zelene našitke z distinkcijami. Po mehiški modi so si prek ovratnikov zavezovali volnene kra- vate, ki so imele pri oficirjih zlate resice. Moda teh kravat pa očitno ni bila izvirno vmeksikanska«, že prej jo srečamo pri neka- terih ogrskih uniformah in tudi pri ogrslii ljudski noši. Enako kot lovci redne vojske so tudi alpski prostovoljci imeli hlače obšite s temnozeleni- mi lampasi. Za vojake so bili predpisani črni usnjeni pasovi, za oficirje običajne ešarpe z resami. Alpski lovci so nosili podobne klobu- ke kakor mehiški korpus; bili so sive barve, s kovinskim znakom v obliki roga na eni in s temnozeleno perjanico na drugi strani. Vo- jaki so bili oboroženi s puškami in bajoneti, za oficirje je bil predpisan meč z usnjeno nožnico, mnogi so nosili tudi avstrijske ofi- cirske sablje. Uniforma moža na naši fotografiji se dobro ujema z opisom oblačila alpskih lovcev. Mož ima našitke stotnika, po čemer bi smeli skle- pati, da je pred vstopom v to enoto .služil daljši čas že drugje. Opozoriti velja tudi na svojevrstne visoke čevlje z gumbi na goleni- cah. Obuvalo te vrste bi utegnilo biti ostanek uniforme mehiškega korpusa. Tudi ta foto- grafija je nastala v ateljeju že omenjenega Ernesta Pogorelca v Ljubljani, bržkone leta 1866. Ni torej izključeno, da predstavlja po- vratnika iz Mehike, morda kar »meksikajnar- ja« Slovenca, ki je po vrnitvi v domovino vstopil kot oficir v novi prostovoljni korpus alpskih lovcev. OPOMBE 1. Podatek mi je oskrbel v. arhivski svetovalec Božo Otorepec. — 2. Laibacher Zeitung 1865, Na- rodni muzej v Ljubljiani. — 3. Schematismus für das K. u. K. Heer und für die K. u. K. Kriegs- marine 1904. — 4. in 5. Fotografiji sta iz fotoar- hiva pisca. — 6. Ottenfeld-Teuber: Die öster- reichische Armee 1700—1867 in podatki z Vojne- ga muzeja (Heeresgeschichtliches Museiun) na Dunaju. 176 KONFINACIJA SLIKARJA FERDA VESELA FRANCE STUKL V Mestnem arhivu v Ljubljani je v Reg. I, fase 1818, št. 18122/1915, f. 220 in 221, ohra- njeno mnenje ljubljanskega magistrata o sli- karju Ferdu Veselu. Ta je bil leta 1915 kon- finirian v Göllersdorf u in je prosil magistrat za posredovanje, da bi ga izpustili. V prevo- du se magistralna vloga glasi nekako takole: C. kr. vojnemu nadzornemu (Kriegsüberwa- chungsamt) uradu na Dunaju. Briložena prošnja slikarja Ferdinanda Vesela za opustitev konfinacije se predlaga z naslednjim poročilom: Ferdinand Vesel je rojen v Ljubljani v letu 1862 kot sin tržnega dobavitelja in je semkaj pristojen. Odkar je stopil v moško dobo, je živel le malo v Ljubljani; tu ima brata, ki je hišni posestnik, kramar in poduradnik v c. kr. tobačni tovarni in je na najboljšem glasu. S čim je postal Ferdinand Vesel sumljiv držav- nim uradom, da je bil interniran, oziroma kon- finiran, ni znano. Podpisani mestai magistrat mora vendar poudariti, da nima Vesela za člo- veka, ki ne bi bil vreden političnega zaupanja. Vesel je v vsem kompleten čudak. Je najbolj nežno čuteč in tehnično dognan krajinar in por- tretist med slovenskimi umetniki in njegova dela so lahko povsod, kjer jih je razstavljal, poleg drugih izdelkov častno zastopana. V nasprotju s svojo umetnostjo je kot človek surovega, nelju- beznivega nastopa, čeprav ni slab in je vseskozi neškodljiv. Zaradi teh lastnosti je — kakor smo zvedeli od tukajšnjih sorodnikov — z mnogimi sosedi v okolici svojega posestva na Grumlofu na Dolenjskem v stalnih prepirih in sovraštvu. Zavoljo svoje nesrečne narave se tudi kot gospo- dar s c. kr. žendarmerijo, ki je bila najemnik v njegovi hiši, ni mogel razumeti, kljub temu, da mu je protidržavni namen pri vsem tem gotovo popolnoma tuj. Vesel bi se ravno tako z vsako drugo stranko nič bolje ne razumel. Zendarmerija se je končno izselila; morda je v teh okolnostih iskati vzrok Veselove internacije? Pred leti se je Vesel poročU z nekaj starejšo Angležinjo, neko gospodično Gase, ki je prav tako slikarka in s katero se je seznanil v Münch- nu. Zakon je brez otrok. Gospa Vesel živi že ne- kako 4 leta nekje v inozemstvu, domnevno V Ita- liji, od koder naj bi svojemu možu že večkrat pisala, naj bi se k njej preselil (ona živi od majhne rente, ki jo je imla že kot deklica). Vesel upravlja svoje, baje močno zadolženo posestvo na Grumlof, ki ga je kupil pred kakimi 10 leti in katerega bi zelo rad spet prodal, sam kot kmet, vmes pa slika. Mestna občina ljubljanska je pred nekaj leti kupila s tušem risano kmečko glavo, zelo fino delce. Podpisani mestni magistrat ima za svojo dolž- nost, da prispelo prošnjo z vsem, kar ve o Feir- dinandu Veselu, in še svoje sodbe o njem, pred- loži in najtopleje priporoča izpustitev, razen če govore proti temu dejanski tehtni vzroki. Kruhme. Pr. 22/XI. 1915. 177 IZ DELA NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Razstava »Slovenska šolska knjiga oh 200- letnici uradnih šolskih tiskov« Dne 26. maja je bila v Slovenskem šolskem muzeju otvoritev razstave »Slovenska šolska knjiga ob 200-letnici uradnih šolskih tiskov«. Leta 1772 je bila namreč na Dunaju z dvor- nim dekretom cesarice Marije Terezije usta- novljena šolska založba, ki naj bi skrbela za izdajo potrebnih šolskih knjig. Šolska knjiga naj bi bila poceni in enotna za vso državo. Razstavljeno je tudi gradivo o učbenikih pred letom 1772, to je iz reformacijske in potireformacijske dobe. Takrat je za učbeni- ke skrbela cerkev. V času reformacije so v šolah uporabljali Trubarjev abecednik in ka- tekizem, Kreljev katekizem in Bohoričevo priredbo Ljubljanske začetnice. V protirefor- macijski dobi ni izšla nobena izrazito šolska knjiga razen Pohlinovega abecednika. Ta je izšel šele leta 1765, ko je že začela država prevzemati šolstvo v svoje roke. Ze leta 1760 je bila na Dunaju ustanovljena šolska študij- ska komisija. Izjema so bili protestanti v Prekmurju, ki so imeli že do leta 1725 za svoje šole slovenske učbenike in sicer pesma- rico, katekizem in abecednik. Do leta 1775 je imela šolska založba na Dunaju izključni privilegij za izdajanje uč- nih knjig, a tega leta je bilo tudi drugim kronovinam dovoljeno pod nekaterimi pogoji tiskati šolske knjige. Med prvimi si je prido- bila tiskovno dovoljenje za najpotrebnejše učbenike ljubljanska okrožna šolska komisija in leta 1777 je ljubljanski tiskar Eger prevzel založbo šolskih knjig za to območje. Na Ko- roškem je kmalu zatem dobil to pravico Ignac Alojz Kleinmayr. Razstavljene so fotokopira- ne listine o obeh tiskarjih. Prevodi slovenskih učbenikov v terezijanski dobi so se morali dobesedno ujemati z nem- škimi originali. V šolah so uporabljali Jap- Ijeve prevode katekizma in svetega pisma, dobili pa smo tudi prvo posvetno dvojezično slovensko-nemško berilo, ki ga je leta 1778 prevedel Blaž Kumerdej. Prvo slovensko ra- čunico je spisal Marko Pohlin in je izšla leta 1781. Izšlo je tudi več dvojezičnih in samo- slovenskih abecednikov ali »plateltafov«. Le- ta 1782 smo dobili tudi prvo slovensko-nem- ško učno knjigo z zdravstvenega področja. Spisal jo je Anton Makovic in je bila na- menjena babiški šoli v Ljubljani. Leta 1805 je bil uveljavljen drugi avstrij- ski osnovnošolski zakon »Politična šolska ustava«. Določal je, da šolstvo prevzame cer- kev, zato so posebej za učbenike skrbeli ško- fijski ordinariati. Do leta 1809 je izšlo nekaj ponatisov učenikov iz terezijanske dobe. Ob- dobje francoske okupacije nekaterih naših krajev od leta 1809 do 1814 je bilo pomemb- no za slovensko šolsko knjigo. Skrb za šol- stvo v Ilirskih provincah je prevzel vrhovni nadzornik za šolstvo Zelli in ta je določil Valentina Vodnika za pisca slovenskih učbe- nikov. Vodnik je res spisal več učbenikov za osnovne pa tudi za srednje šole. Nekaj jih je ostalo v rokopisu, so pa temelj za poučevanje osnovnošolskih in nekaterih gimnazijskih predmetov v slovenščini. Graški gubernij, to je celovško, celjsko in mariborsko okrožje, je ostal pod Avstrijo. Tudi tu je študijska dvor- na komisija leta 1811 odredila, da je treba prirediti nekaj najpotrebnejših dvojezičnih učnih knjig za 1. in 2. razred osnovne šole. Najbolj zaslužna prevajalca učbenikov sta bila Jurij Alič in Janez Nepomuk Primic. Po dunajskem kongresu leta 1815, ko so ilirske dežele spet pripadle Avstriji, se je začela odločnejša borba za slovenščino v šo- lah in hkrati s tem tudi borba za slovenske učbenike. 28. maja 1829 je cesar Franc I. na predlog ljubljanskega škofijskega konzistorija odredil, da naj se za trivialke na Kranjskem, kjer se poučuje le slovensko, tudi tiskajo sa- mo slovenski učbeniki. V glavnih šolah in v večjih mestih pa sta ostala pouk in pa učbe- niki dvojezični. Slovenski učbeniki so bili v nekaj naslednjih letih jezikovno dokaj ne- enotni, saj so bili pisani v gajici, metelčici in danjčici, čeprav se tisti, ki so bili tiskani v poslednjih dveh pisavah, v šolah niso ob- nesli. Velikega pomena za slovensko šolsko knji- go je bila tržaška šolska založba, ki jo je leta 1846 ustanovil grof Stadion. Delovala je do leta 1856 in za Primorsko izdala veliko slo- venskih šolskih knjig. Po letu 1848 je bilo na Dunaju ustanovlje- no ministrstvo za uk in bogočastje, ki je po- slej skrbelo za učbenike. Slovenski učitelji so se po tem letu začeli v tisku in na učitelj- skih konferencah zavzemati za slovenske uč- benike. Uvideli so, da so v šolah potrebni ra- zen abecednikov, beril in redkih računic tudi učbeniki za zgodovino, zemljepis in naravo- slovje. Za popestritev pouka so že takrat mnogi razgledani učitelji uporabljali še časo- pise npr. Slovenijo, Vedeža, Novice in neka- tere priročnike za kmetijstvo. V gimnazijah slovenščine do leta 1848 niso poučevali in tudi ni bilo učnih knjig. Šele Osnutek organizacije gimnazij in realk v Av- striji iz leta 1849 je določal, da je vsak de- želni jezik lahko učni predmet na gimnazijah. Po tem letu smo dobili prva slovenska berila za srednje šole. Priredili so jih: Macun, Kle- 178 emaim, Bleiweis, Miklošič in Janežič, ki je poleg beril pripravil tudi slovnico. Po letu 1850 je bil ukinjen monopol du- najske šolske založbe nad izdajanjem gimna- zijskih učbenikov. Se vedno pa je ostalo v veljavi, da se v šolah uporabljajo le knjige, ki jih odobri ministrstvo za uk in bogočastje. Ministrstvo si je pridržalo tudi pravico, da daje pobudo za sestavo šolskih knjig in jih da natisniti, če ima to za potrebno. Privile- gij šolske založbe za izdajo osnovnošolskih učbenikov pa je prenehal šele leta 1869, ko je izšel tretji osnovnošolski zakon in je skrb za šolstvo prevzela država. Številni učbeniki, ki so jih založili zasebni založniki, niso bili uradno dovoljeni. Na za- hteve slovenskih poslancev v deželnem in državnem zboru za slovenski jezik na sred- njih šolah so nasprotniki slovenščine odgo- varjali, da slovenščina ne more biti učni jezik zato, ker ni primernih učbenikov. Medtem pa smo Slovenci imeli že lepo število učnih gimnazijskih knjig, ki niso bile dovoljene za rabo v šoli. Tudi le redke učne knjige, ki jih je za srednje šole izdala Slovenska matica med leti 1872 in 1893, so bile odobrene. Podobno je bilo tudi pri osnovnošolskih učbenikih, zlasti na Štajerskem. Učitelj Ivan Lapajne iz Ljutomera je založil in prevedel iz uradno dovoljenih nemških učbenikov v slovenščino učbenike za zgodovino, zemljepis, fiziko in prirodopis. Razen ene niso bile do- voljene za rabo v šolah. Na drugi strani pa je šolski odsek državnega zbora zagovarjal ob- stoj dunajske založbe šolskih knjig, češ da je edina, ki izdaja šolske knjige za nekatere narode v Avstriji. Dunajska založba je izda- jala večinoma učbenike za najnižje razrede slovenskih osnovnih šol. Učbenikov v sloven- ščini za višje razrede, ki so jih založili za- sebniki, pa vlada ni odobrila. Proti koncu 19. stoletja je bilo pri nas usta- novljeno več strokovnih šol in tako smo do- bili tudi učbenike za razne strokovne pred- mete. Po letu 1910, ko so nižji razredi naših gimnazij postali slovenski, je viden tudi po- rast učbenikov za gimnazije. Večinoma so iz- šli pri zasebnikih in raznih društvih. Po prvi svetovni vojni je Avstroogrska raz- padla. Šolski založbi na Dunaju je ostala velika zaloga šolskih knjig, ki jo je ponudila deželni vladi Slovenije z vsemi založniškimi pravicami. Leta 1919 je bila v Ljubljani usta- novljena založba šolskih knjig, ki je izdajala učbenike za vse vrste šol do leta 1944. Tudi med narodnoosvobodilnim bojem so za šole na osvobojenem ozemju izšli ciklosti- rani učbeniki za osnovne in srednje šole. Po vojni je nekaj časa izdajala učbenike le Dr- žavna založba Slovenije, kmalu nato pa so jih začela izdajati tudi nekatera druga založ- niška podjetja. Na razstavi so razstavljeni poleg učbenikov za vse vrste šol tudi odloki o učbenikih, li- teratura o šolskih knjigah, slike nekaterih tiskarn, ki so se ukvarjale s tiskom in založ- bo šolskih knjig, in pa nekateri statistični prikazi. Razstava je bila prirejena tudi v počastitev mednarodnega leta knjige. Kaže nam izreden razvoj slovenske šolske knjige od prvih dvo- jezičnih začetnic do bogatega izbora učbeni- kov za vse vrste šol, katerih kvaliteta in oprema je na sodobni višini. Tatjana Hojan Razstava »Štajerska in Koroška v osvoho- óilnem hoju« Ze od 9. decembra lani je v muzeju na- rodne osvoboditve v Mariboru odprta raz- stava Štajerska in Koroška v osvobodilnem boju. Nastala je kot rezultat plodnega sode- lovanja med muzejem narodne osvoboditve v Mariboru in muzejem revolucije v Celju ter ob strokovni pomoči dr. Toneta Ferenca, rav- natelja IZDG v Ljubljani. Del razstavnega gradiva so prispevale tudi nekatere druge muzejske in arhivske ustanove v Sloveniji, tako: Inštitut za zgodovino delavskega giba- nja v Ljubljani, Muzej ljudske revolucije Slovenije in Muzej ljudske revolucije v Slo- venjem Gradcu. Oblikovno je razstavo ure- dil arhitekt Rudi Zupan. To pa ni bila prva postavitev te razstave, kajti že aprila in maja leta 1969 je bila odprta v Velenju (obenem z razstavo »Talci 1941—1945 na slovenskem Štajerskem«, kjer si jo je ogledal tudi tov. Tito), lani julija in potem še enkrat septem- bra pa v Celju. Doslej (do 10. novembra 1972) si je razstavo Štajerska in Koroška v osvobo- dilnem boju ogledalo že okrog 17.200 obisko- valcev. Največ je bilo šolske mladine, za ka- tero je razstava še posebej koristna. Ze vrsto let nazaj se je ob občasnih raz- stavah, ki so prikazovale le posamezna po- glavja iz NOB, kazala potreba po razstavi, ki bi obiskovalcu dajala širši pregled zgodo- vine narodnoosvobodilnega boja v severoza- hodni Sloveniji. Tako je koncept razstave zajel NOB na Štajerskem in Koroškem v ce- loti in kot del velikega osvobodilnega boja naših enot na tem majhnem, a tako pomemb- nem koščku Evrope. Razstava je bila široko zasnovana, zato je bilo treba napraviti skr- ben izbor med tisoči fotografij, dokumentov in drugega gradiva, da ne bi bila prenatrpa- na in nepregledna in da bi obdržala svoj pr- votni poudarek, ki se kaže v prikazu speci- fičnih elementov v razvoju narodnoosvobo- dilnega boja omenjenih slovenskih pokrajin.. 179 Zato je na razstavi našlo mesto mnogo eks- ponatov, ki so bili tokrat prvič predstavljeni širši javnosti. Ni treba posebej poudarjati, da so oblikovalci razstave dali posebno velik pomen fotografskim dokumentom, ki deluje- jo neposredno, enkratno in ki obiskovalcu vi- zualno najbolj približajo čas narodnoosvobo- dilnega boja. Na razstavi lahko zasledimo mnogo pomembnih dokumentov partizanske- ga in okupatorskega izvora. Kljub obilici gradiva pa je bilo za nekatera obdobja in dogajanja težko najti primerno razstavno gradivo (npr. za prve mesece vstaje nimamo partizanskih fotografskih dokumentov), ne- kaj pa je na razstavi tudi eksponatov, ki služijo le za ilustracijo celote (nekateri pred- meti o partizanski saniteti). Kot posebnost razstave naj omenim vodilne legende, ki ni- so običajne, ampak so uporabljeni verzi iz partizanske poezije, ki obiskovalcu simbolič- no in mnogo intimne j e pojasnjujejo vsebino posameznih delov razstave. Tako na vodilni legendi nad delom razstave o talcih lahko beremo: »Je še kje kak drobec slovenske pr- sti, kjer naša ni kanila kri?« Ne smemo po- zabiti, da je bila partizanska pesem eno tistih gibal, ki je dvigalo borcem moralo v najtež- jih trenutkih. Razstavno gradivo je v glav- nem razporejeno kronološko, tematsko le za partizansko saniteto in okupatorjev teror. Pa še ti dve temi sta postavljeni v obdobje, za katerega sta najbolj značilni: saniteta od leta 1944 naprej, najhujši okupatorjev teror pa za leto 1942. Ker so bili za postavitev razstave v Mari- boru na razpolago večji razstavni prostori, smo razstavo lahko močno razširili in do- polnili, obenem pa dodali še razstavo publi- kacij o narodnoosvobodilnem boju na Štajer- skem in Koroškem. Razstava publikacij pri- ča, da je bilo doslej o NOB na Štajerskem in Koroškem veliko napisanega, pa naj gre za objavo dokumentov, spominov, ali za pravo zgodovinsko literaturo. Seveda so vse te pu- blikacije tudi kvalitetno zelo različne. To pa nas opozarja, da je veliko dela še neoprav- ljenega in da je treba v bližnji bodočnosti resno misliti na kompleksno znanstveno zgo- dovino narodnoosvobodilnega boja na sloven- skem Štajerskem in Kroškem, ki bo v do- končni in pravi luči prikazala velike napore naših ljudi v štiriletnem boju proti nemške- mu okupatorju. Taka zgodovina pa prav go- tovo ne more biti cilj in naloga posameznika, ampak vseh institucij, ki raziskujejo NOB v severovzhodni Sloveniji. Omenjena razsta- va pa naj bi le v osnovnih obrisih začrtala smer in obseg takega dela. Razstava Štajerska in Koroška v osvobo- dilnem boju daje torej pregled narodnoosvo- bodilne vojne na Štajerskem in Koroškem od prihoda okupatorja do osvoboditve. NOB ni prikazana samo s partizanske strani, ampak tudi z okupatorjeve (npr. okupacijski sistem, raznarodovalna politika, okupatorjeve akcije proti osvobodilnemu gibanju); vidimo, kako sta se na slovenskih tleh spopadla dva po- vsem različna svetova. Na eni strani sledimo dokumentom, ki prikazujejo okupatorjevo mentaliteto, manifestirano v grožnjah, ured- bah, v cenenem propagandizmu in v okrut- rdh povračilnih ukrepih, na drugi strani pa dokumentom, v katerih se kaže podoba za- .¦^užnjenega slovenskega naroda v njegovi trdni veri v lastne sile, v resnico in svobodo. Okupatorjevo gradivo je predvsem močno po- udarjeno v njegovih načrtih za germanizacijo .slovenskega naroda. Krog teh dokumentov se začne že s Hitlerjevo odredbo o začasni po- stavitvi civilne uprave na Spodnjem Štajer- skem. Nadaljuje se v Himmler j evih smerni- cah za izselitev tujerodnih elementov s Spod- nje Štajerske z dne 18. IV. 1941 in v uredbi o zaplembi premoženja pregnanih in pobeglih Slovencev ter se preko zloglasne Himmlerje- ve odredbe z dne 25. septembra 1941 o izgo- nu 200 slovenskih družin s Koroškega (to bi naj bil nekak finale nemškega germaniza- torskega pritiska na 90.000 Slovencev, ki so po saintgermainski mirovni pogodbi ostali pod Avstrijo), sklene z osnutkom nepodpisa- ne Hitlerjeve odredbe o priključitvi sloven- ske Štajerske in Gorenjske k nemškemu raj- hu. Takoj ob tem dokumentu imamo poro- čilo PK KPS za severno Slovenijo iz septem- bra 1941 o partizanskih akcijah na Štajer- skem, kar je hkrati tudi že odgovor na vpra- šanje, zakaj do priključitve nikdar ni prišlo. Med dokumenti o okupatorjevem terorju bo dovolj, če omenim samo dva. Velik plakat o ustrelitvi 143 talcev v Mariboru 2. oktobra 1942 in pa ponatis odredbe šefa civilne upra- ve o smrtni kazni že za manjše prestopke, ki jo je objavil v času najhujšega okupator- jevega nasilja komandant varnostne policije in varnostne službe Otto Lurker. Okupator- jevo moč in nemoč v boju s partizani pa nam dovolj zgovorno ilustrirajo: dokument o proglasitvi Pohorja za zaprto področje — Sperrgebiet, Himmler j evo poročilo Hitlerju o padcu Pohorskega bataljona, lažni zapis o uničenju XIV. divizije v »Marburger Zei- tung« z dne 6. marca 1944, ter nemški raz- glas iz maja 1944, ko je bilo že povsem na dlani, da je vojna za nacizem izgubljena. Tu- di med dokumenti partizanskega izvora je nekaj takih ki zaslužijo, da jih posebej ome- nimo. Tak je zelo zanimiv letak z naslovom »Slovenci«, ki ga je v začetku septembra 1941 natisnil mariborski okrožni odbor OF in ki prizadeto kliče k uporu proti preseljeva- nju slovenskega življa. To je eden redkih 180 ohranjenih dokumentov iz Maribora leta 1941. Omeniti moramo tudi dopis glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske in PO štabu štajerske operativne cone 12. ja- nuarja 1943 o možnosti formiranja dveh ozi- roma treh brigad. To je bil čas, ko je po pad- cu Pohorskega bataljona prišlo osvobodilno gibanje na Štajerskem v najbolj kritično fa- zo. Zanimiv je ta dokument zaradi politične ocene položaja in napovedi o razpadanju v vermanšaftu, v katerem bi utegnila priti do določenih pozicij bela garda. Pismo vrhov- nega štaba glavnemu štabu NOV Slovenije 5. januarja 1944 pa govori o širokih strate- ških konceptih slovenske NOB. V nadaljeva- nju tega pisma, ki ga je podpisal tov. Tito, je tudi napotek, da je treba poslati na Šta- jersko lahko gibljivo divizijo, ki naj bi bila pozneje jedro bodočega korpusa. XIV. divizi- ja je bila v tem času že na poti proti Štajer- ski. Po prihodu enot XIV. divizije na Štajer- sko doživi osvobodilno gibanje v tem delu Slovenije svoj največji razmah. Formirajo se tudi nove partizanske enote. Tako imamo do- kument okrožnega odbora OF za Maribor z dne 27. aprila 1944 o ustanovitvi Lackovega bataljona, ki je bil junija vključen v novo ustanovljen II. pohorski odred, le-ta pa se je septembra istega leta preimenoval v Lac- kov odred. Mnogo je na razstavi dokumentov o koroškem osvobodilnem boju, ki je tokrat pravzaprav prvič tako temeljito prikazan v okviru slovenskega narodnoosvobodilnega boja. 12. maja 1943 je bila na Beli Peči kon- ferenca koroških aktivistov OF. Pozdravna brzojavka ki so jo udeleženci konference po- slali tovarišu Titu, sodi med najlepše parti- zanske dokumente. Osvobodilno gibanje na Koroškem je bilo vse do jeseni 1943 organi- zacijsko vezano na Štajersko in Gorenjsko in šele takrat je bilo ustanovljeno enotno politično vodstvo za Koroško. Zaradi tega nam še toliko več pove odredba glavnega štaba o ustanovitvi koroške grupe odredov z dne 24. aprila 1944. Seznanili smo se le z nekaterimi najvaž- nejšimi dokumenti iz prave panorame izred- no privlačnega zgodovinskega gradiva. Tudi dokumentarne fotografije niso nič manj zgo- vorne, saj nam na izviren način prikazujejo narodnoosvobodilni boj od prvih žrtev leta 1941, ki nam jih kaže fotografija padlih bor- cev brežiške čete, preko streljanja talcev in poslovilnih pisem na smrt obsojenih, legen- darnega zadnjega boja Pohorskega bataljona, herojskega pohoda XIV. divizije na Štajer- sko, formiranja prvega večjega osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini poleti 1944, do osvoboditve, ki nam jih zelo značil- no prikazujeta fotografiji partizanske straže pri vojvodskem stolu na Gosposvetskem po- lju maja 1945 in prihod partizanske vojske v osvobojeni Maribor 9. maja 1945. Ostali eksponati, ki so v vitrinah (trofejno orožje, partizanski tisk, dnevniki borcev, rekviziti za mučenje zapornikov, razmnoževalni stroji partizanskih tehnik itd.) in pa maketa parti- zanske bolnišnice »Jesen« na Pohorju, samo še dopolhjujejo zaokroženo podobo o NOB na Štajerskem in Koroškem, ki si jo ustvari obi- skovalec, ko odhaja z razstave. Marjan Znidai-lč 181 NOVE PUBLIKACIJE Prosvetni zbornik 1868—1968. Izdala in založila Slovenska prosvetna zveza Trst— Gorica—Čedad, Trst 1970, 328 str. Znana je ugotovitev, da nas kljub mrzlič- nosti sodobnega življenja čas še vedno pre- hiteva. To bi bila lahko nezgodovinska razla- ga za to, da je Slovenska prosvetna zveza iz- dala svoj zbornik z dveletno zamudo, mi pa o njem prav tako poročamo šele dve leti po izidu. Pomen publikacije in pa dejstvo, da Slovenci preveč radi prezremo kulturne in znanstvene dosežke, porojene med našimi za- mejci in izseljenci, nas sili k temu, da vsemu navkljub le poročamo o pričujoči publika- ciji in jo tudi priporočamo v branje in stro- kovno proučevanje. Čeprav stojita v naslovu knjige letnici 186a in 1968, nobeden izmed prispevkov posamez- nih avtorjev, ki obravnavajo različna pod- ročja prosvetnega in kulturnega življenja primorskih Slovencev, ne sega dlje od leta 1945. Še več: večina zapisov se ustavi pri letu 1927, ko so prenehale z delom skoraj vse slovenske organizacije v Italiji, ker državi niso več zadoščala stalna strahovanja in raz- bijaštvo fašistične drhali, temveč se je po- služila še administrativnih prepovedi in raz- pustov. Dejstvo, da v zborniku ni zajeta tudi obnovljena kulturna dejavnost po zmagi nad fašizmom, lahko štejemo za omembe vredno pomanjkljivost publikacije, saj gre vendar za čas četrtine stoletja. Verjetno pa se je zdelo izdajateljem zbornika predvsem potrebno na- domestiti, kar je bilo zaradi objektivnih oko- liščin zamujenega v predvojnem primorskem zgodovinopisju. Za obdobje po drugi svetov- ni vojni imamo nedvomno več že objavlje- nih orisov dejavnosti. Zbornik se omejuje tudi le na dejavnosti društev in privatnih ali polprivatnih ustanov, ki sodijo v področje dela Slovenske prosvetne zveze, ne upošteva pa prosvetne dejavnosti slovenskih šol. Tudi tu velja ugotovitev, da so podatki o šolstvu lažje dostopni in da poznamo že nekatera obsežnejša dela o tej tematiki. Avtor prvega sestavka je trenutno najde- lavnejši primorski zgodovinar Samo Pahor. Njegova naloga je bila obdelati začetke pro- svetnega dela leta 1848, oživitev društvene dejavnosti v novi ustavni dobi šestdesetih let, predvsem pa za Tržačane kritično leto 1869, ko je liberalna avstrijska vlada povsem po- pustila pritisku Italijanov. Nekatere podrob- nosti iz Pahorjevega sestavka kažejo prese- netljivo podobnost med metodami protislo- venskega boja tedaj in v času fašističnega terorja. Pahor zaključuje s politično odjugo proti koncu sedemdesetih let in s prvim slo- venskim nastopom v velikem tržaškem gle- dališču Fenice 31. januarja 1880. Prispevek Nad j e Kriščak »Slovenska pe- sem je večna« govori o (še danes živi!) bo- gati primorski pevski tradiciji in kulturi nji- hovih zborov. Zato ni čudno, da so se fašisti posebej srdito zaganjali prav v slovensko petje. Primorska pesem je »blagoslovljena s krvjo«; med žrtvami ostudnih fašističnih zlo- činov je bil leta 1937 tudi neumorni zboro- vodja in pevski organizator Lojze Bratuž. Go j mir Demšar v zborniku govori o primor- ski glasbeni dejavnosti. V njegovem sestavku se srečujemo z vrsto znanih slovenskih glas- benikov, ki so delovali na Primorskem; tudi med drugimi slovenskimi skladatelji in glas- beniki jih je veliko po rodu Primorcev. Tako kot je v glasbeni dejavnosti tržaška Glasbe- na matica postala pojem zase, tako v gle- dališki dejavnosti ne moremo mimo tržaške- ga slovenskega gledališča. O njem in o raz- voju drugih gledaliških odrov na Primor- skem piše Rado Nakrst. Kot ostali prispevki v knjigi, je tudi pregled nastanka, razvoja in uničenja slovenskih primorskih knjižnic Ton- ke Kolerič bogato ilustriran s citati in sli- kovnim gradivom. O mladih govorita Aldo Rupel in Drago Pahor. Rupel je z orisom razvejane telovadne in športne dejavnosti do- kazal, kako močno so se Primorci že pred prvo svetovno vojno vključevali v slovensko, jugoslovansko in slovansko športno gibanje, s športnim življenjem pa so nadaljevali kljub razpustitvi društev. Pahorjev prispevek »Mladi rodovi — kovači bodočnosti« je med osrednjimi članki Prosvetnega zbornika. »Od časa, ko so v revolucij skem letu 1848 sloven- ski visokošolci na Dunaju kot prvi začrtali slovenski politični program za zedinjeno Slo- venijo, je bila mladina vedno vključena v napore osveščanja in preporoda lastnega ljudstva. Če velja ta trditev za vso sloven- sko mladino, velja še posebno za mladino na Primorskem,« pravi Drago Pahor v uvodu v svojo razpravo. Dokaz mu je dejavnost pri- morskih dijakov in študentov sprva v sploš- nih prosvetnih društvih, od začetka 20. sto- letja pa v lastnih društvih: v Zvezi tržaške slovenske mladine (1900), v Akademičnem ferijalnem društvu Adrija v Gorici (1902) in v Adrijinem narodnoradikalnem pobrati- mu ferialnem Balkanu iz Trsta (1907), v pre- porodovski organizaciji v Gorici in v Trstu v letih pred prvo vojno. Po prvi svetovni vojni je število mladinskih društev še znatno naraslo, fašistična preganjanja so jih resda zavrla v njihovem delovanju, niso pa jih mo- gla uničiti. Med predvojnimi žrtvami je bila večina prav med mladinci. 182 Sumarno sliko prosvetnega dela v ilegali od leta 1927 do pričetka NOB podaja Milan Bolčič. Boj primorskih študentskih in štem- piharskih organizacij zasluži nedvomno po- sebno mesto v slovenski zgodovini. V pri- spevku z naslovom »Kulturno prosvetno delo v Beneški Sloveniji« Živa Gruden zgovorno dokazuje, da slovenstvo v tem skrajnem za- hodnem delu naše dežele nikdar ni zamrlo. Ce v Benečiji ni bilo takega organiziranega prosvetnega delovanja, kot ga poznamo v drugih slovenskih pokrajinah, pa so bili šte- vilni Cedermaci in izredno živo ljudsko iz- ročilo, ki so ga pravljičarke »čuvale kot žer- javico na ognjišču«. Svojevrsten podvig je tudi seznam sloven- skih organizacij na Primorskem do druge svetovne vojne; sestavila ga je Lelja Sancin Reharjeva. Cesa takega za druge slovenske pokrajine nimamo. Vrednost seznama ne zmanjšuje niti dejstvo, da moramo uporab- ljati marsikateri podatek z določeno rezervo, saj uradni arhivi mnogokrat še niso odprti ali so bili uničeni, društvene arhive so hranili posamezniki, ki so jih v času preganjanja in dveh svetovnih vojn bodisi izgubili bodisi sa- mi uničili. Tajnih organizacij avtorica ni vključila v seznam. S strokovne plati bi bil mogoč poglavitni očitek, da teksti niso povsem usklajeni med seboj. Mnogokrat prihaja do ponavljanja in kar je še huje, do različnih podatkov o isti stvari. Na splošno pa lahko trdimo, da je zbornik zelo uporaben priročnik. Upati je, da ga ne bodo znali ceniti le zgodovinarji, ampak tudi Primorci sami v svojem nadaljnjem bo- ju za narodnostno uveljavitev. V uvodnem članku zbornika jim Robert Hlavaty kliče: »Ozrimo se nazaj in glejmo v bodočnost!« Janez Stergar 500 let mesta Kočevje. Kočevje 1971, 196 str. Mesto ob Rinži, ki je pred 500 leti dobilo svoje mestne pravice, je v počastitev tega visokega jubileja izdalo zbornik »500 let me- sta Kočevje (1471—1971)«. To pa seveda ni edina publikacija te vrste, ki prikazuje po- glavitne značilnosti kočevskega prostora in njegove preteklosti. Pred tem so izšle že na- slednje: leta 1939 Kočevski zbornik; leta 1956 Kočevsko. Zemljepisni, zgodovinski in umet- nostno kulturni oris kočevskega okraja; leta 1971 Tekstilana Kočevje 50 let; čeprav je knjižica posvečena zgodovini tekstilne tovar- ne, prispevki zaobjemajo tudi širšo proble- matiko kraja. Ivan Simonič, ki je že pisal o nekaterih vprašanjih v zvezi s kočevskm prostorom, je tokrat prispeval dva večja orisa z naslovom Zgodovina mesta Kočevja in Kočevske ter Geografske značilnosti mesta Kočevja in ozemlja kočevske občine. Bralcu pregledno, zanimivo in poljudno prikaže prazgodovin- sko in rimsko dobo, začetek naseljevanja Slovencev, značilnosti fevdalne dobe, kmečke upore, reformacijo, francosko okupacijo, ob- dobje kapitalizma do okupacije 1941 ter osvo- boditev; skratka vso preteklost ozemlja med Turjakom in Kolpo. Drugi Simoničev prispe- vek govori o nastanku in velikosti občine, legi in meji, površinski obliki, geološki strukturi in kraških pojavih, podnebju, rastlinstvu, ži- valstvu, prebivalcih in o gospodarski dejav- nosti. Zanimiva je številčna tabela, s katero je prikazana gostota naseljenosti posameznih krajev Kočevske ob popisih iz leta 1931, 1948, 1953, 1961 in 1971. V članku Razvoj delavskega razreda v Ko- čevju je Peter Sobar opisal gospodarski in socialni položaj slovenskega malega človeka, ki je bil še narodnostno zatiran od kočevskih Nemcev, nato začetke organiziranega boja za delavske pravice in stavko kočevskega delav- stva, ki je bila znamenje solidarnosti in pod- pore veliki železničarski stavki aprila 1920. Poleg opisa je avtor z odlomki in citati iz časopisnih virov nazorno prikazal mozaik do- godkov, ki so bili značilni za začetek in raz- voj delavskega gibanja v Kočevju. O NOB na Kočevskem govorijo trije pri- spevki. Metod Mikuž je s člankom Partizan- ska Kočevska, pozdravljena! obudil spomine na nekdanje partizansko življenje in borce Kočevske. Sprva se je pomudil pri prebival- cih Kočevske in odnosu med Kočevarji in Slovenci v obdobju pred drugo svetovno voj- no in v začetku okupacije. Na svojevrsten način je dalje prikazal NOB na Kočevskem z vsemi značilnostmi in pomembnejšimi do- godki, hkrati pa jih je povezal s slovenskim oziroma jugoslovanskim razvojem NOB. O partizanski topografiji Kočevske je sprego- voril Matija Zgajnar. Uvodoma je povedal, da Kočevska v primerjavi z drugimi predeli v Sloveniji še ni bila celoviteje obdelana, zato je omenjeni prispevek toliko bolj raz- veseljiv. Po abecednem redu je prikazanih 39 krajev Kočevske, ki so pomembni iz NOB. Tretji prispevek je posvečen spominu Jožeta Seska. Na podlagi arhivskih dokumentov in spominov je Zgajnar orisal kratko, a plodno življenjsko pot prvoborca in narodnega he- roja Kočevske. Medtem ko je pri nekaterih prispevkih navedena le pomembnejša litera- tura, imata ta dva prispevka citirane opom- be. Zbornik zaključuje daljši članek Nandeta Žužka Povojni utrip Kočevja in Kočevske. Tu je pregled in nakazana problematika za celo 183 vrsto gospodarskih panog in družbeno kul- turnih dejavnosti v tem delu Slovenije. Ob primerjavi zbornika s prejšnjimi po- dobnimi deli je tudi ta poljuden prikaz bliž- nje in daljne preteklosti kočevskega prostora in prirejen za širok krog bralcev. Knjiga je lepo opremljena in jo poživljajo številne fo- tografije, med katerimi imajo nekatere do- kumentarno vrednost. Anka Vidovič-Miklavčdč 225 let novomeške gimnazije 1746—1971. Zbornik ob obletnici gimnazije. Urednik Jo- že Sever, založila in izdala gimnazija v No- vem mestu, str. 507 (tisk CGP Delo, Ljublja- na 1971). Peter Vodopivec je v oceni zbornika ob 600- letnici Novega mesta v Kroniki zapisal, da pogreša članek o gimnaziji. Malo je namreč šol, ki bi bile tako tesno povezane s sloven- skim znanstvenim, kulturnim in političnim življenjem kot gimnazija, ki je lansko leto slavila 225. obletnico obstoja. To velja to- liko bolj za odločilno preteklost, ko je bilo le malo pomembnejših Slovencev, ki ne bi bili kot dijaki ali profesorji povezani z zavo- dom. Težišče zbornika je v prispevku Milana Do- diča »Dvestopetindvajset let novomeške gim- nazije« (470 strani). Od tega zavzema dobro polovico sam zgodovinski oris. Avtor spremlja gimnazijo leto za letom v njeni borbi za ob- stoj in nadaljnjo razširitev. Novomeščani so zanjo prosili, da bi usihajoče mesto znova prebudili in mu dali novega poleta. Gimna- zija in frančiškani, ki so jo dolga leta vodili, so imeli precej težav tako z mestom, ki bi se rado svojega finančnega deleža otreslo, kot z raznimi načrti, po katerih so jo hoteli uki- niti. Tudi obe vojni vihri sta ogrozili njeno normalno delo, vendar daljše prekinitve ni- sta povzročili. V krajših poglavjih obravnava tudi obe knjižnici: profesorsko in dijaško, kateri je zlasti težko razumljiv vandalizem v zadnji vojni težje prizadel; dijaške organizacije, društva, štipendije in druge probleme, ki so zvezani z življenjem dijakov. Posebno dra- gocenost prispevka Milana Dodiča so tudi se- znami prefektov in ravnateljev, vseh profe- sorjev in absolventov, pri čemer so pomemb- nejši dijaki in profesorji tudi biografsko po- sebej obdelani. Opozorim naj še na seznam razprav, objavljenih v gimnazijskih izvestjih. Prispevek je ilustriran tudi z dvema rekon- strukcijama Petra Simiča in večjim številom fotografij. Odlika tega dela zbornika je ogromna mno- žica podatkov, ki jih je Milan Dodič zbral in uredil v dobrem letu. Opravil je neverjetno veliko delo, za kar zasluži vse priznanje. Zal so pri tem nastale tudi nekatere pomanjklji- vosti, ki pa so ob časovni stiski lahko razum- ljive. Nekatera dejstva in datume bi bilo namreč treba ponovno prekontrolirati. Članek Viktorja Fabiana »V najtežjih letih slovenske zgodovine«, je v bistvu le seznam žrtev v II. svetovni vojni, opremljen s kraj- šimi biografskimi podatki. Ob tem bi rad pri- pomnil dvoje. Ze primerjava s fotografijo rpominske plošče pokaže, da vsi niso ome- njeni (npr. Jože Boltar). Zaradi zgodovinske točnosti pa bi bil potreben seznam ali vsaj število dijakov in profesorjev, ki so padli na nasprotni strani. Zadnji prispevek je napisal Bogo Komelj. V članku »Novomeški gimnazijski rokopisni listi« opozarja na literarno dejavnost dija- kov, ki je bila zlasti od narodnega prebuje- nja izredno živahna. Pomembna je zlasti Ket- tejeva Zadruga. Avtor ugotavlja nad trideset listov, ki so daljši aii krajši čas izhajali na gimnaziji. Kljub obširnosti zbornika zeva v zgodovini novomeške gimnazije precej lukenj, nekate- re že obdelane probleme pa bo treba osvet- liti še z drugih strani. Tega se zavedajo tako avtorji kot uredniški odbor in v svojih pri- spevkih na to tudi opozarjajo. Upajmo, da bo^ do izvestja, ki jih mislijo zbudit k življenju, te vrzeli zamašila. stane Granda Celjski zbornik 1971-72. Uredil uredniški odbor, odgovorni urednik Vlado Novak, Ce- lje 1972, 604 strani. Štirinajsti zvezek Celjskega zbornika, ki bi moral redno iziti 1971, je izšel kot dvojni letnik za leti 1971 in 1972. Uredniški odbor pojasnjuje, da je dobil do dogovorjenega ter- mina premalo obljubljenih prispevkov, tako da se je priprava zbornika zavlekla. Zbornik 1971-72 ima poseben poudarek na zgodovini NOB in na problematiki gospodarskega raz- voja celjske občine. Vsega skupaj je 26 pri- spevkov. Prispevek Jožeta Marolta Ob tridesetletnici vstaje slovenskega ljudstva daje kratek pre- gled osvobodilnega gibanja na Štajerskem in poudarja težavne razmere: množične areta- cije, izseljevanje, zapiranje, gestapovski apa- rat, ponemčevanje in hude izgube, ki so jih Nemci v začetku zadajali partizanskemu gi- banju, ter njegov novi polet, ki se je uspešno končal v sodelovanju pri zaključnih opera- cijah maja 1945. Lojze Požun je prispeval obširen članek o Veličkovi partizanski četi, to je o 4. četi 1. štajerskega bataljona. Podatki slone pred- vsem na ohranjeni dokumentaciji iz parti- zanskih, še več pa iz nemških virov. Pisec 184 izredno nadrobno obravnava delovanje čete od 6. junija do 7. novembra, ko je četa pri Vranskem doživela hud poraz. Milan Natek se ukvarja z zaposlovanjem delavcev s celjskega področja v tujini. Tudi njegov članek obsega mnoge tabele in grafi- kone. Zdomce obravnava po državah zapo- slitve, časovnem režimu zaposlovanja, kvali- fikacijski strukturi, spolni in starostni struk- turi. Fran Roš se v prispevku Srečko Puncer, njegovo živjenje in delo spominja svojega prijatelja in sošolca iz celjske gimnazije. Opi- suje njegovo življenjsko pot od rojstva leta 1895 v Sv. Petru (Loki) pri Zidanem mostu, njegovega šolanja v Celju, pripadnosti pre- porodovski organizaciji, sodelovanja skupaj z avtorjem pri literarnem klubu »Kondor«, ki mu je bil Srečko predsednik. Pisal je v dija- ški list »Savinja«, ki so ga ustanovili skupaj s klubom, bil maja 1916 vpoklican, ter nare- dil na dopustu novembra 1916 zaključni zre- lostni izpit. Po razpadu Avstro-Ogrske se je pridružil Maistrovim borcem, se boril na Ko- roškem v oddelku poročnika Malga j a. Ure- jal je list »Slovenski Korotan«, ki je izhajal v Velikovcu od 22. decembra 1918 do 14. šte- vilke 27. aprila 1919, zadnji dve pa sta izšli v Celovcu. Pri spopadu v Vovbrah 29. aprila 1919 so ga Nemci zahrbtno ubili. Septembra 1919 so njegovo truplo prepeljali v Braslov- če, kjer je sedaj pokopan. Članku ja dodanih nekaj pesmi in proze iz Puncer j eve zapu- ščine. Fran Roš je tudi pisec Groba na Plešivcu, v katerem piše o sestrah Lušinovih, učiteljici Anici in Minki, ter njunih prijateljskih vezeh z Ivanom Cankarjem. Mirko Roš se ukvarja s kulturno dejav- nostjo akademske mladine v Celju v letih 1907—1925, ki jo obravnava po posameznih časovnih obdobjih. France Jesenovec je posvetil svojo razpra- vo osemdesetletnici Vesne, mesečnika sloven- skega dijaštva. Prva številka je izšla 15. mar- ca 1892, uprava je bila v Celju, uredništvo pa na Dunaju. Pisec prikazuje odnos Vesne do dijaških društev, katoliške narodne stran- ke, narodno napredne stranke in literarni po- men Vesne. Drago Cvetko je pripravil biblio- grafijo prof. Janka Orožna, uglednega zgo- dovinarja in šolnika, ki proslavlja .svojo osemdesetletnico. Gradivo je urejeno krono- loško in v posameznih letih po vrstah dela. Janko Orožen pa se ukvarja z razlago neka- terih zanimivih krajevnih imen. Z arheološko problematiko se ukvarja Vera Kolšek, in sicer z izkopavanji v Zidanškovi ulici v Celju. Avtorica navaja natančen po- pis odkopane stavbe in seznam najdenih predmetov, med katerimi je tudi nekaj na- pisnih plošč. Lojze Bolta obravnava najdbe na prazgodovinskem grobišču na Rifniku, ki jih natančno popiše in prikaže z risbami. Ivan Stopar se ukvarja z grajskimi objekti s slovenske Štajerske po Vischerjevem zem- ljevidu iz leta 1678. Najprej opiše zemljevid, sledi pa bogat katalog gradov po abecednem redu, pod vsako sliko gradu pa je še kratka zgodovina in opis. Fedor Gradišnik st. piše o prvi uprizoritvi celovečernega kabareta v slovenski gledališki zgodovini. Kabaret se je imenoval »Veliki celjski Orfej«, uprizorjen pa je bil 7. julija 1907. Avtor navaja spored, nekatere tekste in okoliščine v zvezi z uprizoritvijo. Gustav Grobelnik je prispeval dva članka, enega ob desetletnici nagrad Slavka Šlandra, kjer je tudi pregled vseh nagrad, drugega pa o ustanovitvi kuturne skupnosti v Celju. Potem je tu še cela vrsta člankov posveče- nih zdravstveni problematiki, pa razprava Fedor j a Gradišnika ml. o regionalnoekonom- skem razvoju celjske občine, zanimiv sesta- vek A. Soreta o počitniških hišicah v porečju Savinje in S. Koželja o gozdovih na gozdno- gospodarskem območju Celja ter prispevek o dejavnosti celjskega gledališča in likovnega salona v zadnjih letih. Večina sestavkov je tudi bogato ilustrirana. Andrej Vovko . Marijan Zadnikar: Srednjeveška arhitektu- ra kartuzijanov in slovenske kartuzije. Izda- la S AZU, založila DZS, Ljubljana 1972, 432 strani, 367 ilustracij. Ze naslov nam pove, da je knjiga širše za- snovana. Po uvodni besedi Franceta Steleta, spregovori v predgovoru avtor sam, kako si je delo zamislil. Knjiga je iz treh delov: poglavje o kartuzijanskem redu, arhitekturi kartuzijanov in končno o slovenskih kartu- zijah; sledi še podroben znanstveni aparat. Zadnikar je pričel poglobljeno delati za to knjigo že pred desetimi leti. Leta 1963 in 1966 se je izpopolnjeval v inozemstvu. Sezna- nil se je s priznanimi strokovnjaki te spe- cialne (romanske) arhitekture. Pregledal je pri nas nedostopne arhive in literaturo. Prvi del knjige o kartuzijanskem redu je prav poučen in zanimiv. Pri nas smo prvi- krat toliko slišali o tem redu. Kartuzijane je utemeljil leta 1084 sv. Bruno in so bili do začetka reformacije eden izmed mogočnih evropskih meniških redov »stare šole«. Od reformacije dalje je red nazadoval', v avstrij- skih deželah ga je pozneje še močneje pri- zadel Jožef II. s svojimi reformami. Kartuzi- jani so primer kontemplativnega reda. Poleg molitve se ukvarjajo še s fizičnim delom, raznimi obrtmi in z vrtnarstvom. 185 Tudi drugi del knjige je posvečen gene- lalijam. Tu avtor analizira posamezne dele samostana glede na celoto, ki se pač mora ravnati po redovnih pravilih (poudarek na skromnosti). Oblike krščanskih meniških naselij so izšle iz grške laure; to je neprekinjeno obzidan prostor s cerkvijo v sredini. Primer takega samostana je Laura na Atosu iz 9. stoletja, od koder izvira tudi ime za ta tip samosta- nov. Zahod ni sprejel vzhodnjaškega eremit- skega meništva, temveč je naprej razvijal meniške naselbine v obliki cenobija, kjer se je uveljavilo načelo skupnega življenja vseh redovnikov s skupnimi pritiklinami. Cenobij imenujejo tudi clastrum (prvotno le izraz za križni hodnik), beseda se razvije v claustrum — klošter — clausura, kar pomeni samostan brez gospodarskih poslopij. Kartuzija kaže vzhodnjaške prvine in je naslednica laure in v ostali evropski samo- stanski arhitekturi nima primere. Sv. Bruno je pričel graditi v hribovitih in gozdnatih predelih pri Grenoblu prvo tako samostansko naselbino Grande Chartreuse, odtod tudi ime kartuzija, kartuzijani. Red se je vseskozi držal strogih pravil, ki se od- ražajo tudi v stavbarstvu. Vsaka zgodnja kar- tuzija, tja do 15. stoletja ima dve lokaciji, zgornjo in spodnjo. V »zgornji hiši« prebi- vajo menihi, »spodnja hiša« pa zapira dohod do zgornje hiše, da so menihi nemoteni, in je namenjena bratom laikom in gospodarskim dejavnostim. Zgornja hiša je postavjena navadno ob po- toku s pitno vodo, ki je včasih razpeljana po meniških prostorih. Ob samostanski cerkvi je mali križni hodnik in ob njem veliki križni hodnik, iz katerega so dohodi v meniške ce- lice, samostojne hišice z vsemi pritiklinami in delavnico. Ob cerkvenem prezbiteriju je zakristija, na drugi strani prezbiterija si- metrično pa kapiteljska dvorana. Refektorij, skupna jedilnica, leži vzdolž malega križnega hodnika. Refektorij ni nujna sestavina zgor- nje hiše. Samostanska knjižnica je bila na- vadno v nadstropju nad zakristijo. Vsi ti pro- stori so lahko levo ali desno ob prezbiteriju, glede na teren, seveda pa v razmerju, kot smo že omenili. V prostoru velikega križnega hodnika, ki z eno stranico meji na mali križ- ni hodnik, je anonimno pokopališče. Ob sa- mostanu so lahko gospodarska poslopja, po- sebno če ni spodnje hiše, vendar so razpore- jena tako, da ne motijo zbranosti menihov. Zgornji hiša je bila praviloma obzidana. Posebno poglavje so samostanske cerkve. So zelo dolge, ne poznajo slavoloka, prezbi- terij je komaj opazno oddeljen od ladje, zato pa je sredi ladje posebna pregrada — lekto- rij, ki deli cerkev na dva dela, na meniški del v smeri prezbiterija in na zahodni del, namenjen bratom in drugim laikom. Tak lek- torij je v nadstropju dostopen in služi ver- skim obredom, v pritličju je na stebrih, tako da vzdolžnost prostora ni preveč motena. Zvonikov po pravilih kartuzijanske cerkve niso imele, če obstajajo, so poznejši. Spodnja hiša, kjer so bivali laiki, konverzi, je imela gospodarski karakter, vendar je bila organizirana podobno strogo kot zgornja hiša. Samostojne hišice so tu zamenjale po- samezne celice bratov laikov. V 15. stoletju so pričeli spodnje hiše opuščati. Po orisu nekaterih tujih kartuzij se je avtor preselil k štirim domačim kartuzij am. Žička kartuzija pod Pohorjem je še iz kon- ca 12. stoletja in je 19. po vrsti ustanovitve in prva zunaj Francije. Med leti 1391—1410 je bil tu sedež generalnega prior j a. Celota je bila sestavljena iz zgornje in spodnje hiše. Zgornja hiša je le delno ohranjena, pred- vsem so arhitekturno pomembne ostaline v osnovi romanske in pozneje gotizirane cerkve. Formalno gre za napredno arhitek- turo, vplivano iz Francije, ki se lahko v svo- jem razredu kosa z drugimi evropskimi spo- meniki. Od spodnjega samostana se je ohra- nila današnja župna cerkev v Spitaliču, ki je tudi še romanska, čeprav pozneje večkrat preoblečena. Samostan Jurklošter je bil fundiran še v 12. stol., ponovno pa je zaživel v začetku 13. stoletja. Deli poznejših samostanskih traktov so ohranjeni, najbolje pa se je ohranila ro- manska cerkev, ki je dala zgled lokalni de- lavnici v Laškem in okolici. O spodnji hiši tu ni sledov. Ustanovitev Bistre sega v sredo 13. stol. Zal se je od starejših traktov ohranil le del malega križnega hodnika in razna poznejša poslopja. O spodnjem samostanu ne vemo ni- česar. Zadnja kartuzija, ki je nastala pri nas, so Pleterje, ustanova Celjana Hermana po letu 1400. Gre za zrel gotski kompleks, od kate- rega se nam je ohranila le stara gotska cer- kev. Sedanji pevski kor je ohranjeni stari lektorij in bi ga kazalo prestaviti nazaj na njegovo mesto v sredini ladje. Posebnost ple- terske cerkve so glinaste resonančne posede, tim. štimanice, ki so vzidane v stenah, da asimilirajo odmeve. Zadnikar je s to knjigo posegel v evropsko umetnostno zgodovino. Obolos inozemskim .študijam sta prvi dve poglavji. Domače kar- tuzije je avtor obdelal zelo natančno, po po- sebnem redu, vendar pri gotskih Pleterjah ni več tako zagnan kot pri romanskih Zičah. Ponekod je avtor tudi preveč avtoritativen do drugih raziskovalcev te arhitekture, ozi- roma posameznih spomenikov. Zaključki nje- 186 govih izvajanj, čeprav bolj na kratko for- mulirani, so vsekakor evropskega pomena, predvsem glede oblike cerkva, razmerja dru- gih pomožnih sakralnih prostorov, vplivu konverzov na potek gradnje (Aynard in Hart- man pri nas). Utrdil je tovrstno terminologijo in dognal razne kartuzijanske posebnosti. Prvi dve poglavji, obširen povzetek v fran- coščini, dober papir in vzorna avtorjeva oprema knjige, s številnimi ilustracijami, bodo pripomogli, da bo knjiga našla pot tudi v inozemstvo. France Štukl Miroslav Pahor: »Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja«, Mladinska knjiga, Ljubljana in Pomorski muzej »Sergej Mašera« v Piranu 1972, 287 str. Pahor j evo delo o socialnih bojih v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja je dopolnje- na in razširjena disertacija, ki jo je avtor zagovarjal leta 1965 na oddelku za zgodovino ljubljanske univerze. Ze uvodoma pisec na- glasa, da je problematika socialnih nasprotij v naših srednjeveških mestih v slovenskem zgodovinopisju skoraj neobdelana, posebej pa velja ta ugotovitev za primorska mesta Koper, Izolo in Piran, čeprav je bil boj za »večje meščanske pravice« prav v teh mestih najbolj razgiban. Raziskovanje problematike socialnih odnosov v Kopru in Izoli, piše Pa- hor, je oteženo zaradi pomanjkanja nepo- srednih arhivskih virov, zato se njegova raz- prava omejuje samo na Piran. Tudi ta raz- prava skoraj v celoti temelji na arhivskem gradivu, ki ga večinoma hrani mestni arhiv v Piranu. V posebnem poglavju avtor vire podrobneje opiše in komentira ter pokaže na razmeroma skromno dosedanjo literaturo, ki se v glavnem površno ali pa sploh ne dotika konfliktov med obema mestnima razredoma. Pahorjevo delo je pregledno razdeljeno v zaključena poglavja. Prvo med njimi je na- menjeno podrobnejšemu opisu razvoja go- spodarskih razmerij in socialnih odnosov v občini od XIV. stoletja dalje. Pahor tako opo- zarja, da so Piran v času, ko je prišel pod beneško oblast, razdirala številna nasprotja, ki pa jih je Benetkam uspelo pomiriti. Ne le tedaj, tj. konec XIII. st. pač pa tudi kasneje so Benetke Piranu zaradi njegove posebne gospodarske in strateške pomembnosti po- svečale veliko pozornost in poizkušale notra- nja nesoglasja stalno blažiti. V tem posebnem odnosu Benetk do Pirana vidi avtor tudi enega izmed razlogov za nekatere specifično- sti notranjega razvoja v Piranu, predvsem pa razmeroma počasno izpolnjevanje zahtev popularov. Bralec lahko nadalje podrobneje spremlja rast moči plemstva in njegovo prizadevanje. da bi številne mestne institucije, ki so zago- tavljale oblast nad mestom, dobilo v svoje roke (med najpomembnejšimi plemiškimi dru- žinami v tem obdobju našteva avtor imena: Petronio, Apollonio, Vidali, Petener in Co- lomban). Posebno urad sindikov, sprva usta- novljen kot finančno-gospodarsko nadzorstvo, je postal sčasoma trdna opora plemiške sa- movolje. Na drugi strani pokaže avtor na strukturo in gospodarsko zaledje razreda po- pularov (po piščevih ocenah je popularov pred zaostritvijo nasprotij v letih 1578—1614 okoli 3500), ki je pravzaprav kot upornik v središču pozornosti knjige. Z analizo gospo- darskega zaledja obeh razredov Pahor raz- krije, da gre tudi pri sporu v piranski občini za nasprotja z razrednim značajem. Posebno vlogo v tem sporu imajo solarne kot najpo- membnejša gospodarska dejavnost mesta. Prvi odločnejši nastop piranskih meščanov zoper samovoljo plemstva v letih 1578—1586 po Pahorjevih ugotovitvah ni imel večjega uspeha. V primeri z nekaterimi drugimi me- sti, Splitom in Hvarom v Dalmaciji ali Caorli in Bresci v severni Italiji, kjer so populari dosegli precejšnje pravice, med njimi pravico svoje skupščine — arenga, so bili piranski uspehi majhni. Pirančani so dobili le mesto v svetu sodnikov, svoje uradnike v zdrav- stvenem uradu in nekaj manjših pravic, niso pa še uspeli omejiti moči velikega sveta in urada sindikov. Novo obdobje boja piranskih meščanov se začne leta 1606. Izid tega boja je za meščane uspešnejši. Z desetimi predstavniki so popu- lari prodrli v veliki svet, dobili so institucijo ljudskih skontrov, tj. kontrolorjev občinskih in fontikovih dohodkov in izdatkov ter ne- katerih drugih občinskih ustanov, ki so bile izpostavljene stalnim poneverbam. Pahor po- udarja v tej zvezi, da so sicer meščani v dal- matinskih in severnoitalijanskih mestih svoje pravice dosegli pred Pirančani, da pa niso nikjer uspeli prodreti v veliki svet. Čeprav vlada ni ugodila vsem zahtevam piranskih meščanov, je torej že sam prodor v veliki svet po Pahorjevem mnenju uspeh, ki ga je mogoče primerjati z največjim uspehom dal- matinskih meščanov. Ti uspehi boja popularov pa pomenijo za- četek novega obdobja v preteklosti Pirana, v katerem doživlja mesto številne gospodar- ske in socialne spremembe, obenem pa si v njem prizadevajo preprečiti nadaljnje pone- verbe, urediti mestne finance in utrditi go- spodarsko in politično življenje. Populari tako zdaj zahtevajo tudi dejansko enakopravnost obeh mestnih razredov. Pahor opozarja, da so populari v tem obdobju dobili nekatere nove pravice, vendar njihovega uveljavljanja zaradi pomanjkanja virov ni mogel točneje 187 slediti. Medtem ko nekatere plemiške družine že doživljajo gospodarski upad, se pa mnogi populari tudi že gospodarsko krepijo. Vendar avtor podčrtuje, da so v Piranu ostali popu- lari ves čas politično homogena sila in jih plemstvu ni uspelo razbiti v dva dela, kot je to uspelo plemstvu v Splitu in Trogiru. Temeljito spremembo v škodo plemstva pa pomeni sprememba političnega položaja na Jadranu, ko preneha uskoška nevarnost in ko mesto izgubi svoj obrambni pomen, plem- stvo pa vlogo organizatorja obrambe. Z zad- njimi nemiri leta 1793 so populari dobili »svojo legalno«, več sto let trajajočo bitko. Tedaj so tudi sindiki kot najmočnejša opo- ra plemiške oblasti izgubili »svoj pomen kot branilci občine oziroma njenih plemiških upraviteljev«. Pahor zaključuje sklepno po- glavje z ugotovitvijo, da bi ta uspeh utegnil postati za razvoj odločilnega družbeno-poli- ličnega pomena, če ne bi prišel prepozno, v trenutku, ko se je beneška država že prak- tično razsula. Pahorjevo skrbno napisano delo vsebuje še številne, zanimive podatke in prav gotovo zasluži vso pozornost. Upam pa, da ne bo na- pačno sprejet tudi majhen pomislek: delo, ki obravnava preteklost in razmerja v tako zna- nem primorskem mestu, kot je Piran, bo prav gotovo pritegnilo širši krog bralcev. Zato je v njem morda pogrešiti poljudneje zapisan prikaz o problematiki odnosov v naših sred- njeveških mestih in srednjeveških mestih v Evropi na sploh, ki bi začrtal širši okvir pi- ranskih dogodkov, obenem pa problematiko, ki je tudi po avtorjevi trditvi v slovenskem zgodovinopisju močno zapostavljena, pribli- žal tudi manj obveščenemu bralcu. Prav po- ljudneje in dostopneje napisana dela v slo- venski zgodovinski literaturi pogosto pogre- šamo. Peter Vodopivec Ciril Zupane: Gradišče in Oševljek v NOB, Nova Gorica, 1971. 64 str. Tridesetletnico vstaje in ljudske revolucije v Sloveniji je s pisano besedo počastila vrsta avtorjev s prispevki, ki naj skušajo osvetliti našo polpreteklo zgodovino. Poleg nekaterih obsežnejših del je lansko leto tako izšlo še več manjših brošur, ki obravnavajo posamez- ne manj znane dogodke iz NOB in dopolnju- jejo zgodovinsko sliko tega časa s podrobnimi lokalnimi kronikami. Pri piscih teh knjižic sicer iz leta v leto bolj prodira zavest, da je napisane trditve treba z zgodovinarsko vest- nostjo preverjati in jih dokumentirati ter s tem tudi krajšim zapisom zagotoviti širšo in trajnejšo vrednost. Na žalost pa pri uporabi in citiranju arhivskih virov ter literature mnogokrat ostajajo nedosledni in je pri takih publikacijah večkrat težko ločiti, kaj v tekstu predstavlja avtorjeve spomine in kaj doku- mentirane dogodke. Zato je tudi težje oceniti vrednost novih zgodovinskih spoznanj, ob- javljenih v tovrstnih tiskih. Krajevna organizacija ZB NOV Gradišče- Oševljek je s knjižico Cirila Zupanca poskr- bela za kratek, vendar zanimiv in dovolj iz- črpen prikaz novejše zgodovine obeh naselij, ki ležita na južnem robu Vipavskega, dobrih deset kilometrov stran od Gorice. Pisec se v svojem prikazu ni omejil zgolj na dogodke med drugo svetovno vojno, čeprav bi po na- slovu na to lahko sklepali, ampak je v prvem poglavju posegel v čas narodnih prerodite- Ijev, ko je Simon Gregorčič kot gradiški ka- plan tu ustanovil »Pevsko in bralno društvo«. Na Gradišču je bil rojen tudi Gregorčičev prijatelj duhovnik in prosvetni delavec Andrej Znidarčič (1835—1913), slikar Josip Tominc pa je tu na rodbinskem posestvu pre- živel svoja zadnja leta. Čas narodnoosvobodilnega boja se pri Pri- morcih ne da omejiti na leta od 1941 do 1945. Zupane se zato ustavi tudi pri dobi terorja črnosrajčnikov po prvi svetovni vojni. Poli- tičnim preganjanjem je sledila še gospodar- ska kriza, ki je pognala velik del prebivalstva na delo v tujino. Zlasti tisti, ki so hodili na sezonsko delo v Svico, so se navzeli revolu- cionarnih idej o odporu proti fašizmu, kljub temu da se je fašizem tedaj zdel neustavljiv. Ilegalna narodnoobrambna organizacija je imela na Gradišču svojo trojko. Prebivalstvo je bilo tako dobro pripravljeno na bližajoči se čas splošnega oboroženega upora. Gradišče in Oševljek sta že v začetku jeseni 1941 do- bila svoj prvi odbor OF, nekaj pozneje je bila ustanovljena še partijska celica. Leta 1943 se je število aktivnih borcev tako kot drugod na Primorskem zelo povečalo; precej novih borcev je padlo že konec septembra istega leta na partizanski goriški fronti. V zadnjih dveh letih vojne je tu vseskozi živahno deloval NOO, ustanovljena je bila vrsta organizacij, ki so skrbele za partizanske enote na Vipavskem in krepile politično de- javnost na terenu. NOO je poskrbel, da se je po dvajsetih letih obnovil osnovnošolski pouk v slovenščini. V bližini Gradišča je bila zad- nji dve leti kurirska relejna postaja P-12, od leta 1944 tudi posebna karavla za vzdrževa- nje stikov med štabom IX. korpusa in Ko- mando mesta Trsta. Tik pred koncem vojne so v Gradišču dobra dva meseca imeli svojo postojanko četniki, ki pa s svojim strahova- njem niso uspeli zadržati boja Primorcev za osvoboditev. Iz Gradišča in Oševljeka je v tem boju izgubilo svoje življenje več kot pet- deset žena. in mož, kar pomeni približno vsak deseti. S seznamom padlih, z orisom za- 188 vezniške vojaške uprave od leta 1945 do sep- tembra 1947 in s pregledom sodobnega stanja krajevne skupnosti Gradišče-Oševljek pisec zaključuje. Nataša Stergar Lavo Cermelj: Med prvim in drugim trža- škim procesom. Založila Slovenska matica v Ljubljani, Ljubljana 1972, 241 str. 8". Ilu- strirano. Avtor v uvodu poudarja, da je spoznal, da potrebuje njegova knjiga »Spomini na tržaška leta«, dopolnila. V svoji najnovejši knjigi ni obdelal celotne druge polovice svojega življe- nja, ker meni, da bi postala knjiga preobsež- na. Prav tako pa se je obotavljal, ali naj uvrsti v svojo drugo knjigo spominov tudi drugi tržaški proces. Odločil se je, da ga uvrsti, ker ugotavlja, da še ni prišlo do ob- sežnejšega dela, ki bi kritično in nepristran- sko prikazalo ta proces. Svojo drugo knjigo spominov pričenja pisec s svojim begom v Jugoslavijo 1929. leta. Pove, da je ob prihodu navezal stike z Jugoslovan- sko matico in kako je bila ta kot posledica atentata na uradniške prostore fašističnega časopisa »II Popolo di Trieste« razpuščena. Nadaljnje poglavje svojih spominov posveča pisec svojemu prosvetnemu delu, težavam, ki jih je imel z nostrifikacijo diplome z dunaj- ske univerze, poučevanju na 1. oziroma 3. realni gimnaziji in kako je bil 1935 dodeljen prosvetnemu oddelku banske uprave v Ljub- ljani z navodilom, naj opravlja svojo dolžnost pri Manjšinskem institutu. Udejstvoval se je tudi pri »Jadranski straži«, kot predsednik ljubljanske sekcije profesorskega društva pa je tudi precej potoval. Udejstvoval se je tudi poljudnoznanstveno, o čemer govori naslednje poglavje. Nedvomno dragoceni sta poglavji, ki govo- rita o primorskih beguncih in emigrantskih organizacijah. Pisec navaja zanimiv podatek, kako je redno informiral vodstvo zveze emi- grantskih organizacij v Beogradu o dogodkih in položaju v Julijski krajini. Avtor meni, da bi se iz te in obratne korespondence dala spi- sati celotna zgodovina emigrantske Zveze in emigrantov iz Julijske krajine. Žal pa je ta važen zgodovinski vir uničen. Pisec je dal svoj arhiv hraniti prijatelju v Banja Luko, ta pa ga je v strahu pred ustaši uničil, spise, ki jih je hrami predsednik Zveze emigrantskih društev, pa je v Beogradu uničila bomba. Avtor navaja eno od dveh ohranjenih pisem. Nadaljnji poglavji posveča avtor razstavam primorskega tiska ter publikacijam o Julijski krajini. Zlasti zanimive so bUe reakcije na piščevo knjigo »Life and Death Struggle of a National Minority«, zlasti napad tržaškega škofa Santina ter »Osservatore Romana«. Svojim predavanjem o primorskih Slovencih ter neprijetnostih, ki jih je imel v zvezi s tem, ter svojemu privatnemu življenju po- sveča avtor nadaljnji poglavji. Večji del knjige pa posveča svojemu življe- nju v letu 1941. Opisuje delo pri ustanavlja- nju prostovoljne vojne formacije »Soške le- gije«, svojo pot po Hrvaški v času, ko so prevzemali oblast ustaši ter povratek v Ljub- ljano. Seveda pa je največji poudarek spominov na piščevi aretaciji, njegovih zaporih, zasli- ševanju ter na drugem tržaškem procesu. Za- nimiv je dokument, ki so ga Nemci dobili v jugoslovanskem vojnem ministrstvu in ki naj bi ga sestavil dr. čok, ki pa je iz emigracije to že med procesom zanikal. Slo je za seznam primorskih rojakov, ki naj bi delovali v za- ledju sovražnika. Na listu je bilo tudi piščevo ime in to je bil važen dokument za obtožbo proti njemu. Pisec opisuje razmere v rimskem' zaporu Regina Coeli, obsežno poroča o poteku trža- škega procesa, o svoji smrtni obsodbi ter po- milostitvi na dosmrtno ječo. Omenja prošnje v korist obtožencev, posebej nekdanjega trža- škega škofa Fogarja, članov Sveta ljubljanske pokrajine ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Naslednje poglavje je posvečeno ječi Porto- longone na Elbi, piščevem bivanju v njej ter njegovi izpustitvi iz zapora. Dotakne se tudi svojega delovanja v OF. Epilog je posvečen letu 1945, ko je obiskal nekatere kraje in osebe, povezane z njegovim procesom. Spomini Lava Cermelj a so nedvomno dra- gocen prispevek k obravnavi drugega trža- škega procesa, pa tudi problemov v stari Ju- goslaviji, zlasti begunskega. Res bi bilo želeti, da se ti problemi kar najhitreje natančno ob- delajo, vsaj dokler soudeleženci v teh doga- janjih morejo posredovati podatke. Velika škoda bi bila, če tako pomebnih virov ne bi izkoristili. Andrej Vovko POPRAVEK V prikazu knjige J. Pleterskega »Prva odlo- čitev Slovencev za Jugoslavijo« P. Vodopivca (Kronika št. 2, XX/1972, str. 121—123) je prišlo do pomote v zadnjem odstavku na str. 122. Dru- gi del stavka: Slovensko delavsko gibanje med prvo svetovno vojno je bilo daleč od tega, »da bi moglo spodbuditi revolucionarno akcijo v vsem narodnem delavskem gibanju« se glasi pravilno: >KIa bi moglo spodbuditi revolucionarno diferen- ciacijo v vsenarodnem deklaracijskem gibanju«. 189 SOMMAIRE ! Božo Otorepec, Collaborateur supérieur a I'ln- stitut Historiqe de l'Académie Slovene, Ljub- ljana: Gorenji Logatec, notices historiques — CDU 949.712 Gorenji Logatec — 129 Jaro Sasel, Adjoint scientifique supérieur a rinstitut d'Archeologie de l'Académie Slovene, Ljubljana, L'importance de la recherche des routes romaines pour l'historie des événements, du droit et de la civilisation. — CDU 388.1 (398.5/.6) — p. 139 Jože Mlinaric, Archiviste aux Archives regiona- les, Maribor: Le sort du fonds d'archi ves de l'ex-abbaye cistercienne de Kostanjevica. — CDU 930.25:271.12 (497.12 Kostanjevica — p. 145 Jože Sorn, Adjoint scientifique supérieur a rinstitut historique du mouvement ouvrier, Ljubljana: Les gisements de cuivre au-dessiis de Poljane, d'antimoine chez Trojane. CDU 622.343 + 622.349.72 (497.12) — p. 154 Dušan Nečak, Associé d'études a l'Institut pour l'étude des nationalités, Ljubljana: La situation dans le Littoral Slovene vue par le Bureau pour le territoire occupé, du novembre 1918 au novembre 1920. — CDU 945.33 ( = 863) "1918/ 1920" — p. 158 Bogo Jakopič, Professeur, Ljubljana: L'asile des sourds-muets a Ljubljana (1900—1945). — CDU 362.42 (497.12) "1900/1945" — p. 163 Ivan Slokar (t), Directeur de banque en retraite. Les "passigraphes" Slovenes. — CDU 003.26: 003.353 — p. 169 Sergej Vrišer, Directeur du Musée regional, Ma- ribor: Trois photographies de Ljubljana de 1860—1870. — CDU 949.712 Ljubljana "1861/ 1868" (084.12) — p. 173 France Stukl, Archiviste, Skofja Loka: Le con- finement du peintre Ferdo Vesel. — CDU 92 Vesel Ferdo "1915" — p. 177 Informations sur l'activité de nos établissements et de nos sociétés. — CDU 061.055 — p. 173 Publications nouvelles. — 930 (048.1) — p. 182 190 GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov s kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije Za praznik DAN REPUBLIKE 29. november čestitajo gospodarske organizacije in zavodi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju Obenem pa žele tudi srečno, zdravo in uspešno novo leto 1973! Razvojna pot podjetja VIATOR v mesecu septembru letošnjega leta je pod- jetje praznovalo dvainsedemdesetletnico svo- jega obstoja. Predhodnik sedanjega promet- nega in gostinsko-turističnega kombinata je bil namreč mestni promet v Ljubljani. Ko se je po Evropi začel razvijati javni tramvajski prevoz in ko so nekatera večja mesta bivše avstro-ogrske monarhije že imela tak prevoz, so tudi v Ljubljani začeli razmiš- ljati o mehaniziranem prevozu po mestu, saj je takrat mesto štelo že okrog 40.000 pre- bivalcev. Takratna mestna občina se je zato odločila za uvedbo javnega cestnega prometa. Deželna vlada za Kranjsko je 29. novembra 1897 potrdila idejni projekt o gradnji elek- trične cestne železnice. Ta gradnja se je za- čela v letu 1900, prvi tramvaj pa je zapeljal po ljubljanskih ulicah v septembru 1901. Podjetje je bilo zelo majhno, saj je zaposlo- valo le 64 ljudi, v svojem sestavu pa je imelo 18 zastarelih vozil. Te kapacitete so ostale še zelo dolgo, tako je npr. v letu 1910 podjetje razpolagalo z istim voznim parkom, število zaposlenih pa se je povzpelo na 75. V teh le- tih so bile zgrajene tudi delavnice in remiza. Leta 1927 je mestna občina odkupila dve GOLF hotel, A kategorija last pod- jetja VIATOR Ljubljana, Celovška cesta tretjini delavnic od bivšega lastnilca (Malo- železniška družba) in podjetje preimenovalo v ECZ (Električno cestno železnico). Moder- nizacija podjetja pa se je pričela šele v letu 1930, torej trideset let po ustanovitvi. Leta 1940 je podjetje imelo že 53 vozil in je razširi- lo tramvajsko mrežo. Vse to je komaj zado- voljevalo potrebe rastočega prometa. Tudi prvo desetletje po vojni podjetje ni kazalo živahnega razvoja, lahko govorimo celo o stagnaciji. Podjetje ni moglo s svojo zastare- lo tramvajsko mrežo slediti potrebam hitro rastočega mesta. Tako je leta 1953 MLO Ljubljana potrdil program za razvoj mestne- ga prometa, ki je predvideval ukinitev tram- vajskega prevoza in preusmeritev na trolej- buse in avtobuse ter razvoj delavnic. Rekon- strukcija je bila zaključena nekako v letu 1958. Tako je minilo skoraj 60 let, ko podjet- je še vedno predstavlja le čisto komunalno dejavnost, do tirano od občine oziroma mest- nega sveta z obsegom poslovanja na ožjem območju Ljubljane. Povsem nove osnove in možnosti za razvoj pa pomeni odločitev samoupravnih organov v letu 1958, da se podjetje postavi na lastno ekonomsko bazo in da postane sposobno eko- nomsko živeti brez dotacij. Takratni program, ki se je v celoti reali- ziral, je zato predvideval: 1. širitev podjetja v druge vrste rentabil- nejšega cestnega prometa, 2. pospeševanje integracijskih procesov v prometu, 3. razvijanje vzporedne dejavnosti, 4. širitev materialne baze v poslovanju. Ker takšnemu programu ime podjetja (ECZ) ni več ustrezalo, se je podjetje preime- novalo v Ljubljana Transport, čigar ime je nosilo vse do 31. decembra 1971. O razvoju podjetja v tem obdobju naj go- vorijo tile podatki: leto 1958 je leto začetka medkrajevnega in potniškega prometa, leta 1959 priključitev Avto-prometa Kam- nik in Prevozništva Ljubljana, leta 1960 začetek turistične dejavnosti, leta 1961 in 1962 priključitev Avtotransport- nega obrata pri podjetju Rudnik Mežica, usta- novitev enote tovorni promet v Ljubljani in priključitev Avto transporta iz Slovenj Grad- ca, leta 1963 ustanovitev samostojne poslovne enote medkrajevni potniški promet in pri- ključitev Avtoservisa z Jesenic, leta 1964 priključitev Avtomehanične de- lavnice iz Kamnika, ustanovitev lastnih turi- stičnih poslovalnic, pričetek obratovanja žič- iiice Spanov vrh nad Jesenicami, leta 1965 priključitev Avtoprevoza Mari- bor, začetek obratovanja žičnice Velika pla- nina, leta 1966 priključitev GTP Kamnik, grad- nja hotela Ljubljana Transport v Ljubljani, leta 1968 priključitev zdravilišča Franc Rozman iz Gozd Martuljka, leta 1969 priključitev hotela Triglav, Park hotela in Golf hotela v gradnji na Bledu, priključitev gostinstva na Slovenskem Koroškem, leta 1971 priključitev penziona Smuk v Beli krajini, leta 1972 ustanovitev nove poslovne enote v Črnomlju s priključitvijo gostinstva v Beli krajini. Rast podjetja v zadnjih petnajstih letih se kaže tudi v tehle številkah: V letu 1960 je podjetje ustvarilo 15,5 mili- jonov din, leta 1970 pa že okrog 200 milijo- nov din. Tak dinamični razvoj, to je povečanje ob- sega vseh dejavnosti v podjetju tako promet- nih kakor tudi gostinsko turističnih ter širi- tev podjetja po vsej Sloveniji, je sililo k te- mu, da je bilo nujno menjati ime podjetja, saj ni ustrezalo niti obsegu niti vrsti poslova- nja. Torej dejavnosti turizma, hotelirstva in proizvodnje, teritorialna razvitost in ambici- je po nadaljnjem razvoju niso več šli v okvir imena Ljubljana Transport. Sedanji naziv Viator je do vseh dejavnosti neopredeljen in zato dovolj splošen in širok, tako da v bodoče ne bo treba menjati ime. Drugih prednosti novega imena (boljša možnost reklamiranja, lahka izgovorjava v vseh jezikih itd.) tukaj ne bi omenjali. Dosedanji rezultati in ocena poslovanja za leto 1972 so za podjetje dokaj ugodni. Tako bo celotni dohodek podjetja realizi- ran nad planom in sicer okrog 360 milijonov ali za 25 */o več kot lani. V prvih devetih me- secih letošnjega leta je podjetje ustvarilo že blizu 270 milijonov din realizacije v svojih 11 poslovnih enotah (7 poslovnih enot je v Ljubljani, druge pa so na Jesenicah,,na Pre- valjah, na Bledu in Črnomlju). Te enote so že v glavnem organizirane po principu TOZD. Za leto 1973 predvideva podjetje že nad 450 milijonov din realizacije. Po bruto akumulaciji, ki jo je podjetje ustvarilo v osemmesečnem poslovanju letoš- njega leta v višini 41 milijonov din, spada med velika slovenska podjetja. Takšna aku- mulacija predstavlja prek 30 */» več kot v lanskem enakem obdobju. V letošnjem letu bo podjetje ustvarilo že okrog 60 milijonov bruto akumulacije, v letu 1973 pa med 70 do 75 milijonov. Podjetje zaposluje nad 2.700 ljudi. Glede na dosežene poslovne rezultate, ki so v pri- merjavi z lanskim letom za okrog 30 */o višje, so osebni dohodki porasli za 20"/». Povprečni osebni dohodek na zaposlenega se giblje okrog 2.130 din, kar je glede na druga cestno- transportna podjetja primerno in v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka v cestno transportnih podjetjih. Podjetje pa opravi precej dela v nadurnem času, kar je zaradi narave dela tako v prometni, kakor tudi gostinsko-turistični dejavnosti normal- no. Tako je bil povprečni osebni dohodek, pre- računan na zaposlenega, po urah 1.776 din. Večji premik v osebnih dohodkih beležimo pri zaposlenih brez kvalifikacije in pri pol- kvalificiranih delavcih, saj je podjetje spre- jelo sklep, da najnižji mesečni osebni doho- dek v rednem delovnem času ne more biti nižji kot 1.100 din. Kot drug važen faktor v dviganju standarda zaposlenih je reševanje stanovanjske gradnje. Važen korak pri tem je povišanje stanovanjskega prispevka od 4 na 6'"/o od bruto osebnih dohodkov. To pomeni, da bo podjetje imelo v letošnjem letu prek 6 milijonov za te namene. Podjetje se iz leta v leto uspešneje vklju- čuje v mednarodno delitev dela tako na pod- ročju prometa kot na področju gostinstva in turizma. Tudi v letošnjem letu beležimo ob- čuten napredek, saj smo v prvih osmih me- secih ustvarili že blizu 31 milijonov din devizne realizacije, kar je za 41 '"/o več kot v enakem lanskem obdobju. Gros devizne rea- lizacije odpade na konvertibilno področje. Taka realizacija omogoča podjetju, da pokri- va vse svoje devizne obveznosti tako za na- bavo rezervnih delov, opreme in drugih de- viznih izdatkov kot za odplačilo kreditov. Devizni saldo podjetja je pozitiven. Dolgoročna investicijska politika in inve- sticijska vlaganja temeljijo na naslednjih osnovah: a) pospešeno vlaganje v vse dejavnosti podjetja z upoštevanjem, da se likvidnost ohrani na primerni višini in dosežejo kar se da optimalni rezultati, b) angažiranje denarnih sredstev zunaj podjetja (bančni in drugi krediti, kar smo v prejšnjih letih zanemarili), c) investirati samo tam, kjer se pokaže ekonomska upravičenost, č) po svojih možnostih investirati in usta- navljati poslovne enote podjetja tudi na ne- razvitih območjih Slovenije. V okviru te dolgoročne orientacije in raz- položljivih virov realizira podjetje v letošnjem letu naslednje investicije: a) Investicije v prometni dejavnosti so vsa- koletna osnovna naloga podjetja, ker si mora podjetje zagotoviti vozila, ki ustrezajo kul- turnemu prevozu potnikov in zahtevam ko- ristnikov naših tovornih prevozov. Celotna investicija v vozila znaša po planu blizu 40 milijonov dinarjev. Težave pa se pojavljajo pri nabavi zaradi neustreznega deviznega re- žima. b) Po več letih poteka kompletna moderni- zacija in nova gradnja delavniških prostorov, za te namene bo podjetje porabilo prek 20 milijonov din (Ljubljana, Kamnik, Jesenice, Slovenj Gradec, Maribor, Črnomelj). c) Na področju gostinsko turistične gradnje je podjetje do I. polletja pripravilo obsežno dokumentacijo za investicije, ki obsegajo raz- dobje 3—5 let. Program obsega naslednje investicije: — Hotel Malograjski dvor v Kamniku s 56 ležišči (v gradnji), — prva etapa gradnje žičniških naprav in smučišč ter rekreacijskega centra Velika pla- nina z zmogljivostjo 4.000 oseb na uro (v gradnji), — gostinski objekt Grad Črnomelj v pri- pravi, — adaptacija pensiona Špik v Gozdu Mar- tuljku (v gradnji), — adaptacija dveh manjših gostinskih obratov na Slovenskem Koroškem pa je bUa že realizirana. Izdelani so investicijski programi za novi Park hotel na Bledu, Hotel v Kamniški Bi- strici, v pripravi pa je dokumentacija za ho- tel in sistem žičnic v Gozdu Martuljku, hotel in izkoriščanje mineralne vode v Kotljah na Koroškem. Vse te investicije bodo pričeli re- alizirati takoj, ko dobijo potrebne kredite. Tine Špolad dipl. oec. DES ZDRUŽENO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE SLOVENIJE Temeljna vprašanja distribucije električne energije Slovenije 1. SPLOŠNO Preskrba gospodarskih in drugih podjetij ter občanov z električno energijo je temi j nega pome- na za njihov razvoj oziroma standard. Značilnost preskrbe z električno energijo je njena istočasna proizvodnja in poraba. Potrebe po električni energiji globalno stalno naraščajo in je zaradi te- ga prisotna nenehna skrb za razširjeno reproduk- cijo. Razširjena reprodukcija in eksploatacija elektroenergetskih kapacitet mora biti racional- na, da bi lahko bila cena električne energije za odjemalce sorazmerno nizka. Zaradi tega nasta- jajo v razvitem elektrogospodarstvu veliki siste- mi, ki v tehnično-energetskem pogledu segajo celo prek državnih mej. Racionalnost poslovanja — pa tudi drugi raz- logi — nujno zahteva v razvitem elektrogospo- darstvu organizacijsko delitev dela sicer enovite- ga tehnološkega procesa. Taka delitev je v hori- zontalnem in vertikalnem smislu. V horizontal- nem pogledu se organizacijska delitev v naši državi omejuje z republiškimi mejami. V razvi- tem elektrogospodarstvu na območju posameznih regij oziroma republik, kakor je izrazito npr. že Slovenija, pa je nujna tudi vertikalna organiza- cijska delitev, to je, delitev na dejavnost proiz- vodnje in prenosa ter na dejavnost distribucije električne energije. V tej smeri je izrazito šel razvoj v Sloveniji v približno zadnjih 10 letih. Distribucijske elektrogospodarske organizacije so se v lanskem letu integrirale v Združeno pod- jetje Za distribucijo električne energije Sloveni- je, sedaj pa so se integrirale tudi elektrogospo- darske organizacije proizvodnje in prenosa v svoje Združeno podjetje. Menimo, da je treba pri obravnavanju problematike elektrogospodarstva izhajati od take dosežene globalne organizacij- ske obilke in bi bile kakršnekoli drugačne ten- dence neodgovorne. Drugo je seveda vprašanje urejevanja notranjih odnosov, kot je vprašanje temeljnih organizacij združenega dela in drugo. Odnosi med elektrogospodarskimi organizaci- jami proizvodnje in prenosa v jugoslovanskem merilu, po drugi strani pa odnosi med takimi or- ganizacijskimi in distribucijskimi organizacijami se urejajo delno s predpisi, v glavnem pa s po- godbami o poslovno-tehničnem sodelovanju. Med značilnosti elektrogospodarske dejavnosti v preskrbi z električno energijo štejemo: temelj- no potrebo vseh vrst družbenih dejavnosti in občanov (gospodinjstev), ustrezno kvaliteto (frek- venca in napetost), stalno pripravljenost dobave na pragu odjemalcev, stalno rast porabe ter tudi nujno monopolnost v odnosu do odjemalcev elek- trične energije. Zaradi tega so nekatera vpraša-« nja na področju elektrogospodarstva splošnega oziroma skupnega družbenega pomena in inte- resa. Pri obravnavanju elektrogospodarstva mo- ramo upoštevati tudi dejstvo, da so poleg elektro- energetskih objektov proizvodnje in prenosa kot elektroenergetskega sistema v ožjem pomenu tudi distribucijski elektroenergetski objekti v veliki meri infrastrukturnega značaja, kar je treba upo- števati zlasti pri reševanju vprašanj o financi- ranju razširjene reprodukcije. Iz povedanega sledi, da je za področje elek- trogospodarstva — tako za dejavnost proizvodnje in prenosa, kakor tudi za distribucijsko dejavnost — potrebno ustrezno družbeno usmerjanje. V sedanjem prehodnem obdobju so veljavni naslednji predpisi: a) temeljni zakon o elektrogospodarstvu, ka- terega veljavnost je naša republika podaljšala kot začasni republiški zakon (razen poglavja o Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva); b) uredba o tarifnem sistemu za prodajo električne energije, ki je izšla na osnovi zgoraj imenovanega zakona; c) začasna zvezna uredba o cenah električne energije (Uradni list SFRJ, št. 8/71) ter na njeni podlagi sprejeti »Sklep« republiškega izvršnega sveta o maksimiranju tarifnih postavk na preno- su (Uradni list SRS, št. 19/71); č) pravilnik o tehničnih pogojih za dobavo električne energije (Uradni list SFRJ, št. 25/69); d) zvezni zakon o tehničnih ukrepih (v neki meri); e) štirje republiški zakoni o financiranju elek-t troenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28/71); f) razni tehnični predpisi, ki zadevajo elektro-» energetske objekte in naprave ter upravljanje z njimi. Med družbeno usmerjanje štejemo tudi druž- beni dogovor o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospo- darstva, ki je bil sklenjen z elektrogospodarskimi organizacijami proizvodnje in prenosa (Uradni list SRS, št 21/71). Odnose med elektrogospodarskimi organizaci- jami in odjemalci električne energije urejujejo tudi pravilniki distribucijskih organizacij, zlasti: — pravilnik o dobavi električne energije, — pravilnik o tarifi za prodajo električne energije, — pravilniki o sofinanciranju distribucijskih elektroenergetskih objektov. Navedli smo razne predpise in drugo regula- tivo, ker menimo, da jo bo treba upoštevati pri pripravi nove regulative; kar je dobro in v prak-i si realizirano, bo treba prevzeti, razne pomanj- kljivosti spremeniti, praznine dopolniti, kar pa je neustrezno in odvečno, opustiti. Zelo narobe bi bilo, če pri pripravi nove regulative ne bi tako postopali, temveč bd dopustili, da se razmahnejo razne kombinatorike. Nova regulativa oziroma oblike družbenega usmerjanja, ki naj zamenjajo zgoraj navedene predpise a) in b), naj bodo: 1. novi zvezni zakon o elektrogospodarstvu, ki bo obravnaval v glavnem samo vprašanja o so- delovanju elektrogospodarskih organizacij pro- izvodnje in prenosa v jugoslovanskem merilu; 2. novi republiški zakon o elektrogospodar- stvu, ki naj obravnava samo osnovna vprašanja odnosov v elektrogospodarstvu in med elektro- gospodarstvom ter odjemalci električne energije; 3. izpopolnjeni obstoječi družbeni dogovor za področje proizvodnje in prenosa; 4. družbeni dogovor za področje elektrodistri-i buoi je. Namesto dveh družbenih dogovorov, omanje-» nih pod 3 in 4 prihaja v poštev skupni družbeni dogovor. Vsa podrobnejša vprašanja o poslovanju elek- trogospodarskih organizacij in odnosih med do^ baviteljem" in odjemalci električne energije pa naj rešujejo pravilniki elektrogospodarskih or- ganizacij, zlasti organizacij za distribucijo elek- trične energije. V naslednjem navajamo nekatera temeljna vprašanja na področju elektrogospodarske de- javnosti distribucije električne energije. 2. OSNOVNA NALOGA Osnovna naloga elektrodistribucijske dejav-: nosti je neposredno in redno preskrbovanje vseh odjemalcev (interesentov) z zadostnimi količina- mi električne energije ustrezne kvalitete in po ustreznih cenah. Izjema so nekateri specialni ve- liki odjemalci, ki so neposredno odjemalci na prenosu, in ki jih je v Sloveniji že mnogo let pet (Kidričevo, Ruše, tri železarne). To so odjemalci, ki trosijo velike količine električne energije za elektrolitske, elektrokemične in elektrometalur- ške procese. V to skupino izjemnih odjemalcev na prenosu spada samo zgoraj navedenih pet od- jemalcev. Ti odjemalci se lahko v pomembnem obsegu — razen elektrolize v Kidričevem — pri- lagajajo možnostim proizvodnje električne ener- gije. Za pravilno in racionalno usmerjeno razširi jeno reprodukcijo in zagotovitev zadostnih koli- čin električne energije je nujna čim realnejša prognoza potreb po električni energiji tudi za daljše obdobje. Pri tem pa bodo potrebni plani za usmerjevanje rabe raznih vrst uporabne ener- gije, zlasti na področju gospodinjstva (premog, plin, nafta, elektrika). 3. POGOJI ZA DOBAVO ELEKTRIČNE ENERGIJE Do preskrbe z električno energijo iz distribu- cijskega omrežja imajo pravico vse pravne in fizične osebe, če so izpolnjeni energetski, tehnič- ni in finančni pogoji glede sofinanciranja potreb- ne razširjene reprodukcije. Ta in druga vprašanja je treba reševati z elektroenergetskimi soglasji oziroma s pogodbami o priključitvi. Enako velja za obstoječe odjemal- ce, ki pomembna povečujejo odvzemno moč. Eno izmed osnovnih pravil je, da se s priključitvijo novega odjema na omrežje ne smejo poslabšati elektroenergetske razmere pri drugih odjemalcih. S priključitvijo elektroenergetskih instalacij oziroma postrojev odjemalca na omrežje doba- vitelja nastanejo med njima obveznosti. Te ob- veznosti dobijo pravno obliko s sklenitvijo po- godb o dobavljanju električne energije. Z večji- mi odjemalci naj se sklepajo letne ali večletne pogodbe, z odjemalci na nizki napetosti pa po- godbe za nedoločen čas, ali pa tako imenovane pristopne pogodbe. Take oblike pogodbenih od- nosov so se izkazale za umestne in zaradi tega naj jih tudi novi zakon potrdi. Vprašanja krajših in letno nekajkratnih pre- kinitev ali omejitev dobave električne energije je treba reševati s pogodbami. Nerešeno pa je vprašanje, če pride do pomanj- kanja električne energije, ko so potrebne ob- sežnejše »redukcije«. Gre za vprašanje vrst- nega reda odjemalcev in za vprašanje ustreznih odškodnin. Menimo, da bo umestna sklenitev družbenega dogovora, kar naj predvidi novi za- kon o elektrogospodarstvu. Osnutek za razpravo o vsebini takega družbenega dogovora je elektro- distribucija razposlala raznim republiškim foru- mom že leta 1970. 4. RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA IN NJENO FINANCIRANJE Razširjena reprodukcija distribucijskega omrežja (od napetosti 110 kV do hišnih prikljuc-» kov) je stalna in nepreldnjena dejavnost zaradi stalnega priključevanja novih odjemalcev, zara- di pomembnega povečanja moči obstoječih odje- malcev, zaradi »plazečega« naraščanja odjema in zaradi postopnega izboljševanja kvalitete v do- bavljanju električne energije. Ugotavljamo, da se v elektrodistribuciji močno prepleta razširjena in enostavna reprodukcija. Za izvajanje razširjene reprodukcije so po- trebne študije dolgoročnega oblikovanja omrežja, potrebni so dolgoročni programi (15 let) in krat- koročni plani (5 let), ki morajo sloneti na študi- jah čim realnejših prognoz o potrebah po elek- trični energiji za območje vse Slovenije, za po- samezna širša in ožja območja in za razne vrste odjemalcev. Programi in plani tistih delov distribucijske- ga visokonapetostnega omrežja, ki se priključu- jejo na prenosno omrežje, morajo biti med seboj usklajeni s programi in plani prenosnega omrež- ja. Vprašanje o financiranju razširjene reproduk- cije za področje proizvodnje in prenosa kakor tudi za področje distribucije dosedaj Se ni bilo sistemsko rešeno za daljše obdobje, temveč se je reševalo sprotno, oziroma se sploh ni reševalo. Predlagamo, da se potrebna vlaganja v raz- širjeno in enostavno reprodukcijo na pwdrocju elektrodistribucije zagotavljajo iz naslednjih vi- rov: a) sredstva distribucijskih organizacij, to so pretežni del sredstva amortizacije in sredstva po- slovnih skladov; b) sredstva iz prispevkov interesentov oziroma odjemalcev električne energije; c) sredstva iz družbenih skladov oziroma družbenih sredstev; č) kratkoročni bančni in drugi krediti, ki pa imajo bolj premostitveni značaj. Predlagamo, da bi sredstva elektrodistribucij- skih organizacij zagotavljala 70 »/o vseh potrebnih sredstev za razširjenoJn enostavno reprodukcijo ter za odplačilo posojil. Tako visok delež bo mo- goče zagotoviti le pod pogojem, da se ustrezno povečajo povprečne prodajne cene električne energije. Pripomniti je treba, da se prodajne cene oziroma tarifne postavke za potrebe distri- bucije niso povišale že od leta 1965; za kolilTO pa so se v tem obdobju povečale cene gradbenih in drugih storitev, raznovrstnega materila in opreme, je splošno znano. Drugi glavni vir za financiranje razširjene reprodukcije bi bili prispevki interesentov in od- jemalcev električne energije, to je tistih, ki se na novo priključujejo na distribucijsko omrežje in tistih, ki pomembno povečujejo angažirano moč iz omrežja. Ti prispevki so pri večjih odjemalcih na visoki napetosti lahko deloma tudi v obliki dolgoročnejših posojil. Te prispevke vplačujejo posamezni interesenti oziroma odjemalci, zbirajo pa se tudi v obliki samoprispevkov, oziroma naj bi se zbirali tudi na podlagi odlokov občinskih skupščin za določeno obdobje za odjemalce na določenih območjih krajevnih skupnosti, ko so potrebne večje rekonstrukcije lokalnega omrez-» ja. Glede sofinanciranja distribucijskih elektro- energetskih objektov imajo distribucijske organi- zacije svoje pravilnike, ki pa jih bo treba še do- polniti. Omenili smo že, da je velik del distribucijskih elektroenergetskih objektov infrastrukturnega značaja. Ker je tako, potem je prav, da se zago- tovi del potrebnih investicijskih sredstev z dolgo- ročnimi in nizkoobrestnimd posojili iz družbenih skladov oziroma iz družbenih sredstev. 5. POLITIKA IN REZIM CEN ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Povprečne prodajne cene za električno ener- gijo so pod družbeno kontrolo. Ker je električna energija ena izmed primar.j nih in temeljnih potreb, so umestne težnje za so- razmerno nizke povprečne cene, kar velja še po-» sebno za kategorijo »gospodinjstvo«. Politika in režim cen morata stimulirati racionalno trošenjo električne energije in čim enakomernejše ter po- polnejše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet proizvodnje, prenosa in distribucije. Upoštevati je treba, da so stroški distribucije v glavnem neodvisni od transportnih in dobav- ljenih količin električne energije (kWh). Povprečne prodajne cene oziroma tarifne po- stavke posameznih obračunskih veličin naj bodo tudi v bodoče različne za odjemalce na visoki napetosti in za odjemalce na nizld napetosti; pri slednjih, ki jih včasih označujemo s pojmom »široka potrošnja« je treba posebej obravnavati skupino gospodinjstvo. Da bi dosegli zgoraj omenjene cilje, naj novi republiški zakon o elektrogospodarstvu določi ustrezne osnove tarifnega sistema, to je obračun- ske velikosti: obračunska moč (kW), delovna energija (kWh) in prekomerno prevzeta jalova energija (kVArh), ki pa so lahko različne glede na dnevni čas trošenja električne energije. Novi zakon naj tudi določi, da so tarifni sistem in tarifne postavke enake na območju vse Slove-< ni je, čeprav je struktura odjema in fizična struk-f tura omrežja na posameznih območjih različna.^ Pripominjamo, da je bila v Sloveniji upoštevana taka enakost tarif praktično v vseh povojnih le- tih, čeprav so prejšnji predpisi dopuščali tudi različne tarife po posameznih zonah (regijah). Ker ostajajo predlogi nekaterih posameznikov zunaj distribucije, da bi se distribucija atomizi- rala, opozarjamo, da bi v takem primeru doživeli ekonomsko-politične težave, ker bi se za enako- vrstne odjemalce tarifne postavke razlikovale med posameznimi območji tudi v razmerju 1 : 2 in še več. 6. ODNOSI MED DEJAVNOSTJO PROIZVODNJE IN PRENOSA TER DEJAVNOSTJO DISTRIBUCIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Omenili smo že, da .so distribucijske organiza- cije v Sloveniji združene v svojem združenem podjetju, medtem ko organizacije proizvodnje in prenosa v svojem združenem podjetju. Vprašanja prodaje in nakupa električne ener- gije na predaj nih mestih prenosa urejata obe združeni podjetji z letnimi pogodbami, skladno z določUi zakona o elektrogospodarstvu, z drugimi veljavnimi predpisi in usklajenima družbenima dogovoroma, oziroma skupnim družbenim dogo- vorom. Racionalnost preskrbe z električno energijo in stabilnost prodajnih cen zahteva določila, da so lahko neposredni odjemalci na prenosu samo spe- cialni veliki odjemalci električne energije, ki so bili že prej omenjeni. Da se zagotovijo osnove za pripravo racional- nih programov in planov za razvoj prenosnega omrežja ter tistega dela distribucijskega omrežja, ki se navezuje na prenosno omrežje, in da se odredi odgovornost za pravočasno zgraditev po- trebnih objektov, je potrebna funkcionalna raz- mejitev med prenosnimi in distribucijskimi ob- jekti. Osnove take razmejitve naj določi zakon, konkretne razmejitve za daljše obdobje pa naj se ugotovijo z dogovorom med združenima podjetje- ma. Ker so nekateri elektroenergetski objekti pro- izvodnje in prenosa ter nekateri distribucijski elektroenergetski objekti medsebojno povezani na predajnih mestih, je treba, da se nekatere naloge opravljajo koordinirano. Da se zagotovi taka ko- ordinacija, naj združeni podjetji obvezno skle- neta dogovor o poslovno-tehničnem sodelovanju. 7. SODELOVANJE Z OBČINSKIMI SKUPŠČINAMI IN KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI Ker so občinske skuiMČine zainteresirane na vprašanjih o preskrbi z električno energijo or- ganizacij in občanov na svojih območjih, naj postane ustrezno sodelovanje z distribucijskimi organizacijami redna praksa, Tako sodelovanje naj pobliže ugotovi predlagani družbeni dogo-« vor. To sodelovanje naj bo v glavnem v nasled- njih zadevah: programi in plani razvoja elektro- distribucijskega omrežja, obravnavanje proble- matike preskrbe z električno energijo, vrstni red morebitnih redukcij električne energije, sofinan- ciranje odjemalcev električne energije večjih re- konstrukcij neustreznih omrežij, ustanavljanje elektrifikacijskih komisij oziroma odborov v sklopu podeželskih krajevnih skupnosti in vpi-a- šanja javne razsvetljave. Novi zakon o elektrogospodarstvu naj poob-> lasti občinske skupščine, da lahko izdajajo od- loke o obveznih prispevkih odjemalcev električne energije — namesto za izgradnjo distribucijskih elektroenergetskih objektov — na določenih ob- močjih posameznih krajevnih skupnosti za dolo-" cena obdobja. Elektro Ljubljana Mihael Prvinšek.^dipl. el. ing. Razvoj potrošnje električne energije in uvedba službe za odjemalce na področju mesta Ljubljane Električna energija kot najbolj plemenita in vse- stransko uporabna energija je v zadnjem desetletju prav gotovo že prodrla v vsako slovensko hišo. S to neprecenljivo pridobitvijo so se na široko od- prla vrata modernizaciji slehernega odjemalca elek- trične energije, pa naj si bodo to gospodinjstva, kme- tijski odjemalci ali obrtniki. O pojavu velikega števila najrazličnejših električ- nih porabnikov najbolj zgovorno priča porast v porabi električne energije. Na področju OZP Elektro Ljubljana s poslovnimi enotami Kočevje, Ljubljana mesto, Ljubljana okolica. Novo mesto in Trbovlje, ki predstavlja nad 40 'U ce- lotne distribucije električne energije v Sloveniji, se je v zadnjih osmih letih (podjetje je bUo namreč usta- novljeno leta 1963) povečal prevzem električne energije za 74«/o, in sicer od 691.878 MWh v letu 1964 na 1 mil. 208.440 MWh v letu 1971. Stevilo gospodinjskih odjemal- cev je naraslo za 23 V« od 141.409 v letu 1964 na 174.140 v letu 1971, pri čemer se je letna prodaja v gospodinj- stvu dvignila od 192.104 MWh na 363.074 MWh oziroma za 90 •/•. Povprečna letna poraba električne energije na gospodinjstvo se je povzpela od 1.3&> kWh v letu 1964 na 2.080 kWh v letu 1971. Mesto Ljubljana kot celota je prav gotovo speci- fično konzumno področje v naši ozp. Na razmeroma majhnem teritoriju je skoncentriranlh kar 70,000 go- spodinjskih odjemalcev, katerih povprečna letna pora- ba električne energije je znašala v letu 1971 nad 2.900 kWh, kar je znatno nad povprečjem podjetja. Specifična letna poraba na gospodinjstvo je po po- sameznih letih naraščala takole: Iz gornjega pregleda specifične letne potrošnje električne energije v gospodinjstvu je razvidno, da po- raba ne narašča več tako intenzivno oziroma procent letnega prirastka celo upada. Na razvoj porabe električne energije v gospodinj- stvu je prav gotovo vplivala tudi cena za kWh. V posameznih letih se je povprečna cena kWh v gospodinjstvu gibala takole: Na znižanje povprečne cene v letih 1967—1969 je vplival zelo močan porast uporabe dvotarifnega mer- jenja električne energije, medtem ko je na povišanje cen vplivalo zvišanje tarifnih postavk v avgustu leta 1965 in v aprilu 1970 ter ponovno julija 1971. Na področju mesta Ljubljane je imelo v letu 1971 že nad 42 •/• vseh gospodinjskih odjemalcev dvotarlfno merjenje energije. Kljub temu, da je cena za kWh v času višje tarife (VT) dvakrat večja kot v času manj- še tarife (MT), se dnevni diagram obremenitve ne iz- ravnava tako, kot bi bUo zaželjeno in kot bi bilo pri čakovati glede na razmerje cen za električno energijo v času VT oziroma MT. Nočne obtežbe predvsem med polnočjo in peto uro zjutraj znašajo približno le tret- jino dnevnih dopoldanskih oziroma večernih maksi- malnih obremenitev. To nam prav gotovo daje pomi- slek, da naši gospodinjski odjemalci še vse premalo uporabljajo termoakumulacijske električne porabnike katerih obratovanje je možno prenesti v čas nizkih obremenitev. Predvsem so tu mišljeni električni boj- lerji večjih moči in termoakumulacijske električne pe- či, katerih obratovanje ni togo vezano na čas. Poleg omenjenega je električna energija v zadnjem času v Ljubljani dobila zelo močna konkurenta v mestnem pUnu in daljinskem ogrevanju ter topU vodi Iz top- larne. Vse te ugotovitve nas nujno vodijo k razmišljanju o uvedbi službe za stike z odjemalci električne energije, saj imamo sedaj skoraj edini stik z njimi le prek na- ših Inkasantov. Pričakujemo namreč lahko, da bo z gradnjo novih termokapacitet TE Šoštanj IV in NE Krško nočne energije v izobilju, vendar se pred nas postavlja vprašanje, aU bomo tedaj sposobni vplivati na konzumente, da se bodo prilagodili našim željam po trošenju električne energije v času nizkih obtežb. Prav gotovo ne bi bUo umestno, da bi to napravili kar po najenostavnejši poti in sicer s ceno za kWh, saj nanjo po vsej verjetnosti tako mi kot tudi odje- malci ne bodo pripravljeni. S podobnimi problemi, kot smo jih poprej e na- vedU, so se v zahodnih deželah spoprijeli že pred de- setletji. Znano nam je, da imajo v Zahodni Nemčiji di- stribucijska podjetja posebno službo, ki skrbi za stike z odjemalci že nad trideset let. Prek te poizkušajo vplivati na razvoj potrošnje v smeri izravnavanja dnevnega obtežilnega diagrama ter povečanja potroš- nje električne energije nasploh. V ta namen imajo po vseh večjih mestih tako imenovane centre za nasvete potrošnikom, v katerih lahko dobe odjemalci prav vse informacije v zvezi z uporabo električne energije in v katerih z raznimi predavanji seznanjajo svoje odje- malce o uporabi ter uporabnosti najrazličnejših elek- tričnih porabnikov, s čimer posredno vpUvajo na po- večano potrošnjo električne energije. Za stike z odje- malci zunaj mestnih področij imajo zaposlene tako Imenovane svetovalke za uporabo električne energije v gospodinjstvu, ki prirejajo predavanja za šolsko mla- dino, v kateri vidijo svoje bodoče potrošnike, in za odjemalce električne energije. Tudi pri nas v Ljubljani sodimo, da je že dozorel čas, ko bo treba misliti na začetek delovanja službe odjemalcem. V ta namen mislimo že v bUznji prihod- nosti odpreti center za nasvete potrošnikom v poveza- vi z že obstoječim Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva, seveda na začetku v manjšem obsegu, v katerem bomo imeU razstavljene najbolj tipične električne porabnike. V njem naj bi bili zaposleni dva ali trije strokovno usposobljeni ljudje, ki bodo lahko odjemalcem dajali informacije o uporabi in uporab- nosti posameznih električnih porabnikov ter o možno- sti uporabe električnih aparatov predvsem večjih moči na posameznih področjih mesta Ljubljane, seveda vse to v ozki povezanosti s tehničnimi službami. Poleg tega naj bi v povezavi s tem centrom prire- jali razna predavanja v zvezi z uporabo električne energije ter izdajali razne brošure, z vsebino katerih bomo poizkušali vpUvati na razvoj in usmerjanje po- trošnje električne energije. Na osnovi izkušenj, ki si jih bomo pridobül na tem področju v Ljubljani, naj bi kasneje uvedli tudi pre- davanja za odjemalce na podeželju in odprU manjše posvetovalne centre v drugih večjih mestih na kon- zumnem področju Elektro Ljubljane. VoV obrat komunalne energetike! v j v Siski Sodobna ureditev mestnih področij zahteva različ- ne komunalne naprave za oskrbo s komunalnimi sto- ritvami. Poleg oskrbe s pitno vodo in elektriko je go- tovo najvažnejša tista s toplotno energijo. Izkušnje preteklih let in perspektive kažejo, da se toplotna potrošnja na omrežju Komunalne energetike v Ljubljani poveča letno za 30 do 40 Gcal/h. Toplarna v Mostah ima za ogrevalne namene zmogljivost 100 Gcal/h in ta kapaciteta je bUa v letu 1968 že polno zasedena. z gradnjo novih toplovodnih naprav v top- larni Moste bi bilo sicer možno povečati kapacitete tu- di v Mostah, vendar bi nastopili problemi pri prenosu večjih količin toplotne energije v Šiško. Porast toplotne potrošnje v občinah Šiška, Beži- grad in delno v občini Center je narekoval gradnjo novega toplotnega vira. Središče toplotne potrošnje, enostavnost priključ- ka na železniško omrežje in urbanistična zasnova me- sta so bUi odločilni za izbiro lokacije nove toplarne ob kamniški progi v Siškl. V maju 1971 so se pričela prva dela na novi lokaciji in februarja 1972 je toplarna v Šiški začela oddajati prve Gcal v vročevodno omrežje. V I. etapi gradnje sta bila montirana dva vroče- vodna kotla po 50 Gcal/h in dva parna kotla po 10 ton pare na uro za potrošnike industrijske pare in za last- ne potrebe. Vročevodni kotU so konstituirani za obratovanje z nadpritiskom, tako da ventilator dimnih plinov ni po- treben. Takšno obratovanje zahteva nepropustno iz- vedbo kotla, kar je doseženo z varjenimi ekranskiml stenami kotla. Konstrukcija kotlov in drugih pomožnih naprav omogoča kurjenje plina ali kurilnega olja. V zvezi z onesnaženjem zraka pri uporabi goriva je Hi- drometeorološki zavod SRS izdelal ekspertizo, po ka- teri je bil zgrajen 100 m visok dimnik in dva rezervo- arja za kurilno olje z vsebnostjo žvepla do 4 »/o in z vsebnostjo žvepla pod 1 »/o za ekstremno neugodne vremenske razmere, pribUžno 10 dni v letu. Na kotlih so vgrajeni tudi kvalitetni gorilniki, ki delajo z majhnimi prebitki zraka, obenem pa ne po- večujejo nad mero števila trdnih delcev v dimnih plinih. Za napajanje parnih kotlov in vročevodnega omrež- ja se uporablja dekarbonatizirana voda, ki se dodatno mehča in kondiclonira z lugom, fosfati in hidrazinom. Tako pripravljena voda je termostabilna in korozijsko neagreslvna. Regulacijski krogi so trije in sicer: regulacija obremenitve, regulacija tople in hladne recirkulacije. Vse tri zagotavljajo, najbolj ekonomično delovanje kot- lov in optimalno zgorevanje. Toplarna »Šiška« IMP Ljubljana velikan med montažnimi podjetji IMF, Industrijsko montažno podjetje, Ljubljana, so- di v vrsto poslovno najbolj uspešnih slovenskih pod- jetij nasploh. Med jugoslovanskimi podjetji, ki se ukvarjajo z montažo notranjih Instalacij, pa je največ- je v smislu fizičnih kazalcev in tudi najuspešnejše v smislu vrednostnih kazalcev. Relativni pomen IMP lahko plastično predočimo z naslednjimi podatki: pov- prečno števUo zaposlenih znaša 3O00 ljudi, ki so v letu 1971 ustvarili 480 mio din celotnega dohodka in 70 mio čistega poslovnega rezultata. Omenjeni rezultati pred- stavljajo več kot dve tretjini celotnih dohodkov enako- vrstne dejavnosti v SR Sloveniji, povprečne jugoslo- vanske rezultate pa presegajo pri dosedanji produktiv- nosti dela za 43 "/o in pri poslovni učinkovitosti (stopnji intenzivnosti v uporabi družbenih sredstev) za več kot 60 »/o. S svojimi Izdelki m storitvami je IMP evropsko renomirana firma, kar lahko potrdimo s prejetimi pri- znanji iz tujine bodisi s čisto fizičnimi kazalniki, ki nas uvrščajo v zgornji del lestvice največjih evrop- skih montažnih podjetij. Kakšen vsebinski napredek pomeni minulih 25 let uspešnega delovanja IMP Ljubljana, lahko (delno) opi- šemo z razvojem montažne dejavnosti. Po prvi sve- tovni vojni je bilo v Sloveniji le malo vodovodnih in- stalaterjev; medtem ko monterjev centralne kurjave, klimatskih naprav in elektromonterjev še ni bilo. In- stalacije so na večjih zgradbah izvajala Izključno tuja podjetja; v njihovi pristojnosti je bilo tudi izdelovanje tehnične dokumentacije in nadziranje. Razvoj domačih podjetij se začne šele po letu 1930, ko se začne bolj organizirano usposabljati tudi domači strokovni kader, predvsem za vodovodne in plinske instalacije (ker je njihova montaža manj zahtevna). Formalno organiza- cijska rast te povojne dejavnosti se je začela s podruž- bljenjem manjših obrtnih montažnih podjetij po drugi vojni. Na tej osnovi sta nastali podjetji »Toplovod« in »Elektrosignal« Ljubljana, ki pa se leta 1963 združita v eno podjetje s sedanjo firmo. Kratek pregled sedanjega poslovnega predmeta IMP Ljubljana nam kaže takole sliko: izvajamo Inženiring kompletnih in kompleksnih objektov na vseh področjih družbene dejavnosti; izvajamo posamične vrste mon- tažnih storitev: vodovod, centralna kurjava, klimati- zacija, pUnski vodi in elektrolnstalacije; uspešno iz- vajanje montaže pa ne bi bilo možno brez strokovno in številčno izredno močne projektivne dejavnosti za spredaj omenjene montažne zvrsti; v naših tovarnah proizvajamo izdelke za potrebe šibkega in jakega toka, komfortne klimatske naprave, termoenergetsko opre- mo, elemente za avtomatizacijo in imamo močno livar- no za kakovostno sivo litino; poleg tega smo eksklu- zivnl zastopnik za švedsko firmo »Alfa-Laval«. Skrat- ka, z navedeno razsežnostjo poslovnega predmeta IMP Ljubljana je v celoti pokrita horizontalna in vertikalna razčlenitev montažnih potreb. Iskanje vzrokov, ki so omogočiti tako uspešno rast in razvoj našega podjetja, nas navaja k poudarjanju pomena, ki ga ima v prvi vrsti visoka delovna uspo- sobljenost neposrednih proizvajalcev (komaj 10,34 "/o je nekvalificiranih), kar je združeno z visokim nivojem strokovnosti delavcev, zaposlenih v strokovnih službah IMP Ljubljana (13,65 "A pa jih ima končano višjo, viso- ko ali magistrsko stopnjo Izobrazbe). To nam je omo- gočilo solidnost pri. vzdrževanju poslovnih odnosov in sposobnost za reševanje zapletenih tehničnih postop- kov na področju našega poslovnega predmeta in za uspešno vključevanje tudi v mednarodno deUtev dela. Oboje pa je prispevalo k stabilnosti delovnega kolek- tiva, ki skupaj z vitalnostjo in dinamičnostjo našega razvoja v preteklosti opredeljuje tudi naša prihodnja hotenja In usmeritev. Sposobnost prilagajanja ima bistven pomen pri do- seganju poslovne uspešnosti IMP. Nič manjšega pome- na nima skrb za nove ideje, nove delovne postopke in nove proizvode, ki jih je treba vpeljati v življenje sedmih samostojnih organizacij združenega podjetja IMP Ljubljana, ki so razmeščene po Sloveniji. Ravna- nje na temelju ekonomskih načel postavlja zahtevo, da se tudi v prihodnje odrekamo stremljenju po tre- nutno doseženih rezultatih. Stimuliranje tovrstnih ho- tenj nas bo prej ali slej obsodilo na dekadenco. Splošno gradbeno podjetje GROSUPLJE telefon 771011 Čestitamo vsem delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem in partnerjem za praznik dneva republike 29. november, obenem pa jim želimo srečno in uspešno novo leto 1973 Projektiramo in gradimo visoke in nizke ter industrijske gradnje proizvaja: TERACO + MARMOR, sredstvo za čiščenje kamnitih površin. Emulzija AVTO, za osvežitev in zaščito avto laka, ARBONITE, impregnacijska sredstva za les. Se priporočamo! Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim po- slovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. november, obenem pa želimo polno delovnih uspehov v NOVEM LETU 19731 ljubljanska banka pravi naslov mdenMne zadeve^ LJUBLJANA, DRAGA 41 Telefon: 55 366, 57 052 Podjetje za izdelavo in popravilo kmetijske in gozdarske mehanizacije. Telex: 31 271 Telegram: Agrostroj-Ljubljana, Ljubljana, p. p. 7/1, konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejše naprave za namakanje z umetnim dežjem v sta- bilnem, polstabilnem in pomičnem sistemu. Z lastno mehanizacijo opravlja vsa melioracijska dela, servis kmetijske in gozdarske mehanizacije ter avtomobilov Skoda, Simca, Saab in Land Rower. Izdeluje epoksy smole in kite. odporne proti ki- slinam in alkalijam za uporabo v strojni, grad- beni in živUski industriji. Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER! Vsem voznikom motornih vozil se priporočamo in jim želimo srečno vožnjo v novem letu 1973 VSEM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM CESTITA ZA PRAZNIK 29. NOVEMBER IN OBENEM ZELI TUDI ZADOVOLJNO NOVO LETO 1973 s prodajnimi enotami: — VELEBLAGOVNICA PRI POSTI, Ljubljana — KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana — BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana — BLAGOVNICA, Kočevje — BLAGOVNICA, Skofja Loka — VELEBLAGOVNICA, Velenje Pasarstvo GABRIJEL NOVŠAK LJUBLJANA Dolenjska cesta 7 a Sporočamo svojim cenjenim stran- kam, da smo se preselili iz Trža- ške ceste 34 a, kjer je bil prvotni obrat »PASARSTVA«, na Dolenj- sko cesto 7 a in da redno obratu- jemo. Želimo s kvaliteto in točno določe- nim rokom dobave zadovoljiti na- ročnike ter ustreči njihovim že- ljam. Vsem naročnikom, znancem, dobavi- teljem in prijateljem pa želimo SREČNO NOVO LETO 1973 KOVINSKO PODJETJE LJUBLJANA, KAMNIŠKA 41; izdeluje jeklene konstrukcije, okna in vrata v »SECCO« izvedbi, stopniščne in balkonske ograje, regale za opremo skladišč in vse druge v ključavničarsko stroko spadajoče izdelke. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA ŽELIMO SREČNO IN MIRNO NOVO LETO 1973! CESTITA ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, ISTOČASNO PA ZELI SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM TUDI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1973 EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA lO/III — JUGOSLAVIJA Telefoni : Hišna centrala: Glavni direktor: Sektor za meso: Sektor za živino: Sektor za krmo: Sektor uvoza: Sektor za proizvodnjo: Finančni sektor: Telex : Telegram: Poštni predal: 312 231, 312 833 310 183 310 546, 312 124 313 345, 313 295 312 235 322 958 310 069 313 324 31117 Yu Gruda Gruda Ljubljana 243 Predstavništva: ZAGREB, Palmotičeva 43 a, telefon: 32 143 BEOGRAD, Vlajkovičeva 6, telefon: 25 188 Poslovalnica v Sežani, Partizanska 33 b, telefon 73 488 Poslovalnica Murska Sobota, Staneta Rozmana, 17, telefon 21 911 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA 2ELIMO SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO ! KOMUNALNO PODJETJE Kanalizacija Ljubljana, Ambrožev trg 7 Telefon 315 572, 316 070 projektira, gradi in vzdržuje javno kanalizacijsko omrežje ter naprave Delovna skupnost »KANALIZACIJE« čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslov- nim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. no- vember In obenem želi polno delovnih uspehov v NOVEM LETU 1973! GRADBENO PODJETJE TEHNIKA LJUBLJANA, VOSNJAKOVA ULICA 8 telefon : 311 444 telex: 31429 YU — GPTEH Predmet poslovanja: — graditev, projektiranje vseh vrst visokih in nizkih zgradb, — graditev objektov za tržišče in oddajanje poslovnih prostorov v najem, — proizvodnja in prodaja gradbenega materila in izdelkov, — opravljanje uslug tujim naročnikom in prodaja lastnih izdelkov v obratih, opažarski obrat, železokrivski obrat, obrat mehanizacije, mehanični servis, kovinski obrat (proizvodnja mehaničnih lopat in pretovornih betonskih silosov) in avtopark, — izvajanje investicijskih del v tujini, — izvoz in uvoz blaga ter drugega reprodukcijskega materiala zase in za druge, — zastopanje tujih firm Čestitamo za praznik dneva republike, obenem pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1973! TEOL Ljubljana Zaloška cesta 54 Telefon: h. c. 311 522, direktor 316 642 izdeluje tekstilna in usnjarska pomožna sredstva, sintetična lepila, detergente, sredstva za hlajenje v ko- vinski industriji ter proizvode na bazi etilenoksida. Imamo lasten servis za uvajanje naših izdelkov pri odjemalcih. Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, istočasno pa želimo svojim poslov- nim prijateljem in znancem tudi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1973! Čestitamo za praznik dneva republike, obenem pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1973! KEMIČNA INDUSTRIJA J1IB DOL PRI LJUBLJANI proizvaja : SUHE BARVE: mineralne barve koksne barve organske barve fasadne barve cementne barve barve JUBOFLOR DISPERZIJSKI IZDELKI: STEKLARSKI KITI: EXTRA steklarski EGOJUBOSIT EGOMER EGO dur 30 EGO U special EGO SB 21 kit — JUBOCOLOR barve — JUBOCOLOR PASTE za niansiranje — JUPOL disperzij ska barva — JUKOL impregnacija za podlago — JUBOLIN dlsperzljski kit — JUBOLIT plastični omet LEPILA: JUBINOL 3 a, lepilo za lepljenje ultrapasa JUBINOL 5 a, lepilo za lepljenje kartona in tapet JUBINOL 6 a, lepilo za lepljenje parketa in top- lega poda JUBINOL 7 a, dvokomponentno lepilo za ploče- vino in stiropor JUBINOL 10 a, lepilo za malto JUBINOL 11 a, lepilo za stiropor SIPROLIT, lepilo za siporeks In keramične plo- ščice TAPETOFIX, lepilo za tapete TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV LJUBLJANA, TRŽAŠKA 32 PROIZVAJA KREME ZA Čevlje, SPRAYE ZA nego NAVADNEGA, LAKASTEGA IN SEMIS USNJA, SREDSTVA ZA CiSCENJE TAL, S VECE, NAVADNE IN OKRASNE; FRIZERSKE PREPARATE, BARVE IN PRELIVE ZA LASE, LAKE ZA LASE, SAMPONE; NARTALAS IZDELKE — LASULJE IN LASNE DODATKE ILIRIJA — TRADICIJA IN KVALITETA Franc Zmuc pasarstvo Ljubljana, Vižmarje Tacenska cesta 96 Telefon 51 815 IZDELUJE VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA. TUDI ČASTITI DUHOVŠČINI SE PRIPOROČA SE POSEBEJ ZA IZDELAVO CERKVENIH PREDMETOV. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM CESTITA ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA ZELI SREČNO IN MIRNO NOVO LETO 1973! LIVARNA LIGA LJUBLJANA Galjevlca 266 Telefon 23 541 odliva odlitke vseh barvastih kovin Čestitamo za praznik dneva republike, obenem pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1973! TRGOVSKO PODJETJE MEDEX LJUBLJANA Miklošičeva 30 Telefon 311 545 i Nudimo vam naraven cvetlični in gozdni med, pristno domačo me- dico, preparate na osnovi matič- nega mlečka in cvetnega prahu, kot so: MELBROSIN, GELEE RO- YALE, POLLJUVEN, MELBROSIA pld. — čebelarski reprodukcijski material — Se priporočamo! Srečno novo leto 1973! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TEMELJ LJUBLJANA-CRNUCE 89 b Telefon 343 281, 343 269, 343 298 — Izvajamo vsa dela na visokih in nizkih gradnjah — Poleg tega smo specializirani za gradnjo minigolf igrišč kakor tudi drugih športno rekreacijskih objektov Čestitamo za praznik dneva republike, obenem pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1973! GALIS LJUBLJANA Lepodvorska ulica 23 a trgovsko podjetje z igračami, galanterijskimi izdelki in otroško konfekcijo na debelo Telefoni: direktor komerciala oddelek pletenin — blagajna skladišče Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim po- slovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. no- vember, obenem pa želimo polno delovnih uspe- hov v NOVEM LETU 1973! 310 061 311 314 311 315 311 306 GEOLOŠKI ZAVOD LJUBLTANA GEOLOŠKA, HIDROGEOLOSKA IN GEO- FIZIKALNA RAZISKOVANJA — VRTANJE — RUDARSKA IN INZENIRSKO-GEOLOŠKA DELA — KONSOLIDACIJA TAL — KONSTRUKCIJE VRTALNIH STROJEV Čestitamo vsem našim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem ZA DAN REPUBLIKE 29. NO- VEMBER, obenem pa želimo svojim poslovnim znancem SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1973! Projehl-nizhe zgradbe LJUBLJANA, PARMOVA 33 Telefon 312 029 ¦ Izdeluje projekte za vse vrste nizkih gradenj ; ceste, mestne ulice, mostove, viadukte, predore, aerodrome, regulacije, melioracije, vodovode, ka- nalizacije, jezove, pregrade, črpalnice, čistilne naprave, industrijske in druge visoke zgradbe. Opravlja geodetske izmere in ekspropriacijske elaborate Čestitamo za praznik dneva republike, obenem pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1973! mu LJUBLJANA, TRPINCEVA 39 TOVARNA POZAMENTERIJE IN PREDELAVA PLASTIČNIH MAS Telefon: h. c: 311 635, 311 488, 311 555, 311 544 Komerciala za pozamenterijo : 314 775 Komerciala za cevi : 312 823 (Miklošičeva 18/1) Vam daje po konkurenčnih cenah: vse vrste vezalk In elastike, izdelke iz plastike, okiten cevi in spojke za vodovodne In druge napeljave, embalažo in tehnične artikle iz plastike, in sicer PVC, polietilena, polipropilena in drugih materialov, plastificirane izdelke in trakove, perline vrvi, ščipalke, gospodinjske mrežice, pripenjače za avtomobile in motorna kolesa, storitvene orodjarne in drugih delavnic. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA ŽELIMO SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO ! URADNI UST SR SLOV[NII[ LJUBLJANA, VESELOVA 11 Priporoča: 1. dr. Stojan Clgoj »Odškodninsko pravo Jugoslavije« Razvojna tendenca jugoslovanske judlkature in primerjalno pravo 2. dr. Stojan Clgoj »Odškodninska odgovornost avtomobilista in zavarovanje« 3. dr. Stojan Cigoj »Transport« 4. dr. VUko Androjna »Splošni upravni postopek in upravni spor« 5. Franc Sink »Pravni izrazi« primerjalni, z decimalno klasifikacijo slovensko-srbohrvaško-francosko-nemško. Izide februarja 1973. 6. Stanovanjski predpisi I in II, zemljiški pred- pisi, zakon o združevanju kmetov s komentar- jem, zakon o notranjih zadevah, zakon o po- kojninskem zavarovanju s pojasnili in drugi predpisi aktualni za vsakodnevno prakso. Čestitamo ZA DAN REPUBLIKE 29. november, svojim poslovnim prijateljem, znancem in vsem delovnim ljudem, obenem pa želimo SRECNO IN MmNO NOVO LETO 1973! KOVINSKA INDUSTRUA IG PRI LJUBLJANI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO ! PODJETJE IMPORT-EKSPORT Telefon : 23 189 ter notranja trgovina z laboratorijskim in foto- grafskim materialom na debelo in drobno. Uprava v Ljubljani, Trg revolucije 2. Poslužujte se naših trgovin: FOTOMATERIAL, Cankarjeva 7 FOTOMATERIAL, Gradišče 4 (arkade) Trubarjeva cesta 20 (za obrtnike) Tovarna kovinskega okovja KOT TACEN 38, LJUBLJANA-SENTVID Telefon 51 244, 51 146 Izdeluje okvire za damske torbice razno- vrstne ključavnice in okovje za kovčke, aktovke, razne športne rekvizite, konservne nožke, ščit- nike, modne zaponke, žebljičke za obutveno in- dustrijo v nikljani, antičnem srebru, rumeni in barvani Izvedbi prvovrstne kvalitete, ki jih kon- zumira poleg domačega tudi inozemsko tržišče. Komercialno-tehnična organizacija cestno prometnih podjetij AVtOnabSIVa Telefon315 7S2 LJUBJANA, Zvezna ulica 2 a čestita vsem delovnim ljudem za DAN REPUBLIKE 29. november — svojim poslovnim prijateljem in znancem pa želi SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1973! ŽIVILSKI KOMBINAT z delovnimi enotami čestita ZA DAN REPUBLIKE 29. november Svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom pa želi tudi SRECNO in uspeha POLNO NOVO LETO 1973! tovarna elektromateriala ljubljana Črnuče Tel. 343 271 — Telex 31218 Telegram ELMA CRNUCE__ PROIZVODNI PROGRAM ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL (stikala, okovi, neprepustni elektroinstalacijski material, spojke, pešel cevi in pribor) MALI GOSPODINJSKI APARATI (električni likalniki in sušilna avba za lase) ELEKTROIZOLACIJSKI MATERIAL (bougier cevi, lakirani svileni trak, diagonalni trak, oljna svila, steklena im- pregnirana tkanina, silikonski trak) SUHI TRANSFORMATORJI (eno- in trifazni do 250 kVA po naročilu. Stabilizatorji napetosti (princip trans- formatorja z nasičenjem jarma) -1- 10%; — 20%; popačenje manjše in 3%, stabilizirana napetost + 1% (Regulacijski transformatorji z zvezno brezkontaktno regulacijo napetosti pod obtežbo do 100 kVA) USLUGE (okovi za avtomobilsko industrijo, izdelava visokokvalitetnih izdelkov iz duro- plastov) ZASTOPAMO »ROWENTO« ZA NASLEDNJE ARTIKLE cvrtnik / opekač / električna rešetka / dodatni pribor za električno rešetko POSLOVNO TEHNIČNO SODELOVANJE Z ELEKTRO-KONTAKTOM instalacijskem materialu, ki dopolnjuje naš proizvodni program v naslednjih proizvodih: vtičnice / vtiči / wecco sponke / priključne doze sodobno in stilno pohištvo, gospodinjski aparati, kompletna oprema za stanovanjske in druge objekte, les, polizdelki, gradbeni material DOMACI TRG — EKSPORT-IMPORT ZASTOPSTVA — KONSIGNACIJE LJUBLJANA Telefon 56 902 TRGOVSKO PODJETJE OSoo LJUBLjonn vsak dan sveža kava iz lastne pra- 2ARNE — velika izbira kvalitetnih de- likates — solidna postrežba vsem poslovnim prijateljem in delov- nim kolektivom čestitamo za praznik dneva republike 29. november, obenem pa Želimo srečno in mirno novo leto! [^ONTAL LJUBLJANA BEETHOVNOVA 11/V ZASTOPSTVA IZVOZ — UVOZ VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM PA ŽELIMO SRECNO in MIRNO NOVO LETO! TRGOVSKO PODJETJE Telefon Sil 650, 311 646 Drogerija Ljubljana, Ulica Milana Majcna 12 sporoča cenjenim kupcem, da ima v svojih po- slovalnicah v Ljubljani in Domžalah lepo izbiro daril, kot so damske manikire, moške in dam- ske potovalne garniture, kopalni pribor, razpr- šilci za kolonjsko vodo, okrasni predmeti z bo- gato Izbiro domačih in inozemskih kozmetičnih preparatov. Obiščite naš kozmetični salon »CU- TIS« v Pražakovi ulici 8, in pedikerski salon »Danica« na Trubarjevi cesti. Čestitamo ZA DAN REPUBLIKE 29. november svojim poslovnim prijateljem, znancem in vsem delovnim ljudem, obenem pa želimo SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1973!_ trgovsko podjetje LJUBLJANA, DVORZAKOVA 12 Telefon: 314 856 Kupujte vse modno blago nicah: v naših posloval- ROKAVICAR, Titova cesta 10, telefon 23 415 Pletenine, trikotažo, rokavice PIONIR, Titova 17, telefon 21597 Vsa oblačila za otroke, igrače NOGAVICAH, Nazorjeva ulica 3, telefon 23 414 Nogavice vseh vrst JELICA, Miklošičeva 34, telefon 314 134 Modno blago vseh vrst MAJA, Miklošičeva 10, telefon 312 024 Specialna trgovina za ženske rokavice, noga- vice, perilo, pletenine TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE Telefon 342 261 Ljubljana, Tolstojeva 4 čestita vsem poslovnim sodelavcem ZA DAN REPUBLIKE 29. november Podjetje proizvaja kovinsko galanterijsko blago za industrijo, obrt in široko potrošnjo Ulli] Partizan Ljubljana v naših restavracijah in bifejih v Ljub- ljani, Mariboru, Celju, Kranju, Vrhniki, Postojni, Vipavi, II. Bistrici in Ribnici boste vedno postreženi s ceneno hrano in najkvalitetnejšimi pijačami. Vsem gostom, delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem čestitamo za praz- nik republike, obenem pa želimo srečno in mirno Novo leto. STAM P I La K E za urade, trgovine in obrti izdeluje in dobavlja solidno in po zmernih cenah podjetje Nasi. Marija Blejec, telefon doma 314 411 Ljubljana, Nazorjeva ulica 3 Delavnica: Resljeva cesta 6, telefon 323 238 Cestita vsem delovnim ljudem in svojim po- slovnim prijateljem za dan republike 29. no- vember obenem pa jim želimo SRECNO IN USPEŠNO NOVO leto 1973! o OBRTNO MONTAŽNO PODJETJE OBLOGA SLiKOPLASTiKA Oblaganje sten In podov s keramičnimi, keramitni- mi, klinker ploščicami in mozaikom — pečarska, soboslikarska In pleskarska dela — oblaganje s ta- ¦ inni I R II It lin I IT petami, polaganje tlakov iz plastičnih mas in Iglanih Lu U D Lil A NA" F U Lil t preprog. Cestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, Istočasno pa želi SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1973! Ljubljana, Resljeva 30 Telefon 310 584 Trgovina s papirjem in grafičnimi potrebščinami na veliko TEŽMER servis za popravilo tehtnic, težnih in merilnih naprav LJUBLJANA, GORNJI TRG 44 — Telefon 20 844 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER Vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem pa želi uspešno in SRECNO NOVO LETO 1973! Priporočamo se še naprej za izkazano zaupanje pri naših storitvenih uslugah. INDUSTRIJSKI BIRO podjetje za izgradnjo industrijskih objektov LJUBLJANA, Parmova 33 prevzema in Izvaja inženiringe za izgradnjo in rekonstrukcijo Industrijskih objektov, izdeluje razne projekte in ekonomske elaborate. TRGOVSKO PODJETJE KURIVOPRODAUA Ljubljana, Na jami 10 Prodajni oddelek: telefon 313 259 Celovška cesta 53 vam nudi v svojih poslovalnicah vse vrste kuri- va in gradbenega materiala po konkurenčnih cenah. Čestitamo ZA DAN REPUBLIKE 29. nov., obenem pa želimo SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1973! dental TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA LJUBLJANA ] Titova cesta 25a' podjetje za promet z zobarskimi potrebščinami Čestitamo za praznik dneva republike, obenem pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1973! Čestitamo za praznik dneva republike, obenem pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 19173! CENTROMERKUR Uvozno-izvozno trgovsko podjetje CENTROMERKUR iZ Ljubljane, ki praznuje letošnje leto 20-letnico svojega obstoja, je generalni zastop- nik svetovno znanih kozmetik — 4711 — Tabac Original — Marga Greiter — Outdoor Girl. Kolektiv se priporoča, istočasno pa česUta za praznik DNEVA REPUBLIKE 29. november, svo- jim poslovnim prijateljem pa želi SRECNO NOVO LETO 1973! KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA LJUBLJANA, Cankarjeva 2, tel. 23 071 s svojimi poslovnimi obrati: — restavracija ŠESTICA«, Ljubljana, Titova 16 — samopostrežna restavracija EMONA Ljubljana, Titova 11 — Restavracija »POD LIPO« Ljubljana, Borštnikov trg 3 se pridružuje čestitkam ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE 29. november svojim cenjenim gostom, poslovnim prijateljem in znancem pa žeU v novoletnih praznikih mno- go prijetnega razvedrila in jim obenem želi tudi SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1973! 708414 Centralna lekarna Ljubljana s svojimi delovnimi enotami čestita ZA DAN REPUBLIKE 29. november in ZA NOVO LETO 1973 GASILSKA OPREMA LJUBLJANA, LEVSTIKOV THG 7 Telefon 20 102 Nudimo : gasuske avtomobile, prevozne In prenosne ga- silne aparate, prenosne in avtomobilske gasilske črpEdke, vse vrste »Storž« spojk, hidrantne na- stavke, lestve in sesalne cevi, gasuske uniforme, reševalne vrvi kakor tudi električne In ročne sirene za protiletalsko zaščito ter vso opremo za gasilske enote. »INSTALACIJA« Uubljana Kamniška ulica 48 a opravlja : instalacije za vse tekočine in pline, montira : sanitarne naprave v zdravstvenih, gostinskih, stanovanjskih in Industrijskih objektih, izdeluje : projekte za vsa navedena dela. Ob 20-Ielnlcl svojega poslovanja Agroobnova gradnje in melioracije LJUBLJANA, Črtomirova ul. 8 Telefon 313126, 313 491 Gradnja kmetijskih objektov, ob- jektov živilsko-predelovalne indu- strije in objektov družbenega standarda. Hidro- in agromelioracije. Vodovodi. Nizke gradnje za kmetijstvo. Vzdrževanje in generalna popra- vila težke gradbene mehanizacije. Čestitamo ZA DAN REPUBLIKE 29. november, svojim poslovnim prijateljem, znancem In vsem delovnim ljudem, obenem pa želimo SRECNO IN MIRNO NOVO LETO 1973! Čestitamo ZA DAN REPUBLIKE In želimo SRECNO NOVO LETO 1973! LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11/VI Telefon 23 263 Nudi vam sodoben pristop k investiciji, preu- čuje programe dejavnosti, ekonomsko in finanč- no programira, preverja utemeljenost investicije, projektira in organizira projektiranje za vse vrste gradenj. Izbira najcenejše in najsolidnejše izvajalce, nadzira kvaliteto in kvantiteto grad- nje, sodeluje in deluje na področju bančnih in pravnih poslov, Izdejuje elaborate o zaključku Investicije. Na posebno željo opravljamo tudi consulting Inženiring. USPEŠNO POSLOVNO LETO VAM 2ELI Papirna galanterija SIMONČIČ LJUBLJANA, Razpotna 4 Telefon: 2S-091 Telegram: Slmončič Ljubljana TISKARSTVO: KOMERCIALNI TISK KATALOGI PROSPEKTI ETIKETE EMBALAŽA KOLEDARJI REKLAMNI KARTONI UMETNIŠKE REPRODUKCIJE PREDSTAVNIŠTVO ODKUPNA POSTAJA ODPREMNO SKLADIŠČE »DROGA« 61000 Ljubljana, Prečna 4, telefon 061 311 330 68000 Novo mesto, Slakova 8, telefon 068 - 21 255 Odkupuje: suhe in sveže gobane (jurčke) in druge vrste gob, nadalje vse vrste zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev Izvaža: suhe in sveže gobe, zdravilna zelišča in eterična olja Podjetje odkupuje po kmetijskih zadrugah v vseh krajih Slovenije in drugih republikah v Jugoslaviji. čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. november, obenem pa želi polno delovnih uspe- hov v NOVEM LETU 1973! KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino ima na zalogi naslednje publikacije: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, kompletni letniki IV/1956 do XIX/1971 po ceni 16 dinarjev za letnik, za inozemstvo 3 do- larje; posamezna številka velja 7 dinarjev, za inozemstvo 1 dolar. Naroč- nina za leto 1972 je 25 dinarjev. Prve tri letnike odkupujemo po ceni 10 dinarjev za številko. V seriji Knjižnica Kronike so izšle naslednje knjige: Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), knjigotrška cena 2,50 dinarja. — Razprodano. Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOCJU LJUBLJANE (1956), knjigotrška cena 2 din. Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), knjigotrška cena 2 din. Sergij Vilfan-Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MEST- NE HIŠE (1958), knjigotrška cena 2,80 dinarja. Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), knjigotrška cena 15 din. KOLEKTIV TOVARNE ELEKTROKEMICNIH IZDELKOV BELINKA ISENTJAKOB ob SAVI — LJUBLJANA čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER, obenem pa jim želi SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1973! Hkrati opozarja vse cenjene kupce na svoj razširjeni proizvodni program: vodikov peroksid tehnični vodikov peroksid medicinski vodikov peroksid pro analysi sadolius za oplemenitenje lesa parket lak natrijev perborat kalijev persulfat karbamidperhidrat boraks