Naročnina listu : =
Celo leto .	. K 12'—
Pol leta .	.	„ 6'—
Četrt leta .	.	„ 3‘—
Mesečno .	. „P—
Zunaj Avstrije : == Celo leto .	. K 17-—
Posamezne številke 10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek popoldne. ::: Rokopisi ee ne vračajo.
Uredništvo in upravnišivo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen poliiičsn lisi za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Nesrečna Bolgarska.
Bolgarija se umaknila na celi erti. — Na bojiščih mir. — Premirje še ni sklenjeno. — Zloba nemškega časopisja. — Bolgarski kralj ni umorjen. Rumuni na Bolgarskem. — Turčija zasedla črto Enos-Midija, — Avstrijska politika zopet blamirana. — Berchtold odstopi?
nih nedolžnih žrtev pokriva, mace do n,’sle a bojišča) in je Bolgarska brez moči.
V	nesreči se še le kažejo pravi prijatelji, prar vi star pregovor, in o tem so se menda bolgarski politiki in vojskovodje sedaj jasno prepričali. Zginili so in se poskrili sedaj vsi prejšnji dozdevni prijatelji Bolga,rske. Le po slovanskem svetu, katerega bratskih glasov bolgarski državniki niso hoteli po-slušajti, je vzbudila nesrečna, katjajstrota Bolgarske pravo slovajnsko pomilovanje in sočutje. In to le po vsej pravici. Tajko tragične usode junaška bolgarska armada ni zaslužila, tako tragične usode niso zaslužili junaki izpred Lozengr^da,, OSdrina, Bunar Hi-sarja in Lüle Burgasa. 'Ne sme biti poštenega, Slovana, ki ne bi sočustvoval z usodo bolgarskega naroda.
V	Sofiji so uvideli, da, so grešili, ko niso po-. slušali miroljubnih glasov iz retrograda, in so, zaj-
upajoč v svojo orožje in v hinavske našepetr^vce, — blamirali celo carja; krenili so sedaj za to na pravo pot. Upajmo, da bivši zaivezniki kmalu odlože orožje in si zopet sežejo v roko. Slovjatni pač kmalu in radi pozabljajo krivice, če je potem prijateljstvo odkritosrčno in v resnici prijateljsko. Bolgari morejo uvideti sedaj, kolikjega pomična je ravno zainje Balkanska zveza, ko jim R,umunij;a neprestano streže po življenju. Krepka in trdna Balkanska, zveza pa je najboljša garancija za vzilrža/nje miru na Balkanu in sedaj tako ošabna Romunska bo morala računati ž njo.
Roparski napad Rumunije gotovo)' ne, vzbudi med poštenim svetom simpatij in RUmunom nikakor ni v čast. Maščeval se bo slej ali prej. Ce bi imela Rumunija v resnici čisto vest“ in posten namen, potem bi bila že prej posegla v dogodke. Tedaj bi jej bil hvaležen ves svet, saj bi bila tisočem in tisočem ohrajniia življenje: in si s tem pridobila nevenijive zasluge. Da pa je ravno sedaj nastopila z oboroženo silo, ko je vojna: med zavezniki že skoro končana in Bolgarska brez moči, je jasno pokazala, da stremi le za povečanjem lastne države na škodo slovsan-
Kocke so .odločile-: junaška Bolgarska je doživela težak poraz. Vojna sreča, M je bila) na, njeni strani tekom cele turške vojske, jo je zapustila. Ob Brjegalnici so bile njene pete poražene ijn, se umikajo na celi črti. Borili so se Bolgari pogumno in neustrašeno, toda, dvema nasprotnikoma! le niso bili kos. Ztaa\govaIce je stala zmaga ogromnih, žrtev in so sedaj njihove moči izčrpane, za to se ne sliši skoro nič o kakem zasledovanju in je na bojiščih mir. In Rusija, katero je Bolgarska prosila, za posredovanje, je to nalogo sprejela in bo gotovo kmajlu prillo do premirja.
Bolj kakor koda j prej se je pokazala, zloba — nemškega Časopisja v tej vojski. Z najravnost ostudno brezvestnostjo so nemški časniki hujskali balr kanske države v vojsko. Pozabili so na, vse principe humainitete in so samo skušali preprečiti miroyno akcijo ruskega carja, inferiva tuo početje se jim je posrečilo. Znana brzojavka ruskega, carja je ostala brez vspeha. Komaj pa je doletela Bolgarijo zdaj nesreča. že so jo .ti 'hinaVski prijatelj^ |tudi zapustili. Njene politike, ki so jih prej hujskali, sedaj, blatijo in kot povzročiteljico spora; skušajo našli kajti Rusijo, ki se je vendar pošteno trudila, da bi obrabila, mir. Nam je taka dvorezna, politika prava; bodo balkanski narodi vsaj uvideli. da Nemcem ne smejo nikdar zaupati.
*
* *
Tragična usoda je zadela' bolgarsko državo. Takorekoč čez noč jo je doletela katastrofa, kakor-Šnih ne pomni kmalu svetovna zgodovina, in katere za enkrat še ni mogoče preceniti. Razbita in strta je njena ponosna -armpjda, poraženi generali in državniki. •Odpovedal je ženijalni Savov, slavnega oblegovalen Odrina Ivanova; je popolnoma zapustila sreča in bolgarski Napoleon, Radko Dimitrijev, se je moral na vsej črti umakniti pred sijlnim srbskim navalom. In da bo nesreča še večja — kakor da bi nesrečna. Bolgarska še ne bila dovolj kaznofvjana — so šli sedaj še lačni Rumuni iskat tovorjenih vencev in to v trenu-tjku, ko skoro 100.000 mrt|vib in ranje-
P OB IrIS TE K,
Mirko na potovanju,
(Konec.)
V	naslednjem hipu in1 tlesnil z rokama in začel deklamirali Zupančičevo: „jMak, sredi polja kima“ in se vsekako povspel v, fantaziji nad) pesnika, češ : „Naša Jerca bi imela za krila dovolj blaga in še jaz bi dobil za pentljo pod vjrjait/ ob nejdeljjah dovolj . . .“
Nič manji ni1 rastel tudi kokalj in Mjirko se je na glas zasmejal, domislivši se robate pesmi o kok-lju -— poldju.
Za take nemarne misli ga je pokajral1 Bog. Iz tal je mahoma, zazijal v Mirka —1 parkelj, kkkor je v prvem hipu Mirko mislil. Prišodši k sebi — po nemški povedano — je videl, da je pač le murn, velik sicer, ali vendar vsaj analogen in ne analogen, kot tisti Aškerčev vrag — volk, ki se je bil Aškerc toliko vanj zagledal, da je napisal še par ballad! i o morskem in tudi jezuitskem vragu.
V	tem hipu je stopil Mirko na nekako obsežno peščeno ravan, podobno pustinji. In ker se mn je pa zdela ta pustinja pekam sumljivo široka pesta in pa ker sumljivo široke/ c e št e v pekel drže, i je krenil Mirko raje počez.
Sdlnce se mu je prav prifekio gorko vprlo v pleča. Korakal je vspešno.
Hjipoma je obstal.
Pred njim je ležalo- neko svetlo kolo,
„.-Tončkov gumb!“ je vikniil in se zopet zamislil, kolik! bi moral biti njegov brat iTpnček, če bi po-sil hlače na) takih gumbih. Ce bi bil Mjirko kaj Afe-dei, kolik zaklad je našel, (Hackel bi bil v senci za-tonil vpričo Mirkovega pračloveka,. 11 Tlako pa je o-stajl la gumb sredi ceste iin H/äckla pero, da je fal-zifikaitor.
Na to je srečal Mirko čudno karavano. Bile so
velike mravlje, kot naše podgane in Mirko se je podvizal, da se jim ogne in stal je hijpopija pred veliko skalo in bil prepričan, da je pred piramido v Egiptu, samo to mu ni bilo jasno, kako bi neki v Ejgitpt zašel, če pa še Trsta ni videl m je vendar slišal že sosedovo Rezo reči, da gredo Tolminke v Gorico, iz Gorice v Tirst, iz Trsta po morju v Egipt in da pridejo nazaj po „šup“ (beseda, ki je mladi Slovenec o-čikjidno n!i razumel), beseda, ki se je je Mirko oklenil, kakor nekake čudotvorne, principijelne, kakor marsikateri podjetnik, ki ima, že ves načrt in samo firme ne najde.
V tem hipu je zalesketalo pred 'Mirkom široko površje nekake lene, umazanoj-temne vode. Tla so se rahlo spuščala doli. Par korajkov pred seboj je videl Mirko ostudno žival. Velika je bila kot vol. V tistem hipu je žival šinila čez obronek v onö umjazajno v;o-dovje. „Žaba“, je zadrhtelo od groze in studa, v Mirku, ki ni le tega razumel, ’čemu pesnik poroča;, da, se je tista napuhnjena žaba raztegnila/: in je vendair baš kar v basniški velikosti sunila v moo’ad.
Novo čudo. Ogromen „[modrasov hlapec“ zaokroži Mirku nad glavo. 'Mirko si je potegnil kfriž čez lice ob misli, da mu bo, novemu Danteju, dana prilika, videti gospodarja, modrasa samega.
In je že tako, kakor v sanjah, da ima človek samo smolo. Par streljajev mimo Mirka se je vil malemu slepiču podoben gorostas. Gaz, ki jo je pušjčal za seboj, je bila tolika, kolikoršen je istrski kolovoz, ki je, kakor ta, izginila v malarični nižini.
Vendar pa je sklenil Mjirko, da preide to vodovje in začel je iskati prehoda. In res ga je našel in sklenil, da se pirebije na ono strah, kjer so kipeli neizrečeno veliki leskovi grmi pod nebo.
Komaj se je bil izvlekel iz močvirnatih tal in počil' pod senco velikih listov, evo nd|ye groze: neka zelena pošast zija s prikrojenim očesom ba'Š v našega Mirka,
ske Boljgarske in za to je njen naistop roparski in pravo izsiljevanje.
Kaj pa mi Avstrijci? Mi bomo seveda zopet samo „im-irni opazovalci“, ker ne dopuščamo,- da bi se sploh kaka velesila vmešavala v balkanske razmere. Naši interesi so baje tangirani. A kam dovedejo gospodje na Ballplatzu našo interesno barko s to-fle politiko, o tem bomo mogli v Bratićem napraviti definitivno bilanco. Že bilanca, po prvi balkalnski vojni je bila skrajno neugodna:	Srbe in Črnogorce smo
že kar a pripri odbili, Bolgarov nismo pridobili, Grško odvrnili in Riunirne ozlofvioljili. Tiudi sedanjo bilanco lahko že napravimo: Srbija in Crnagorai proti nam, Bolgarska proti nam, Rumuiiija nai potu v tripelenjtento, od Grške pa tako nismo nikdar ničen sar imeli in tudi ničesar ne dobimo. Torej vse .proti nam in še posebno na Bolgarskem nam je za vedno odklenkalo.
* *
*
Da/našnje situacijsko poročilo pravi:
V treh ostro zarisa(nih dejstvih se trenutno -zrcalijo težkoee balkanskega problema: poraz Bolgarov po Srbih in Grkih je očividen, Rum-unija je prekoračila bolgarsko mejo in turške čete so zasedle mejo Midia—Enos, ki so jo določile Velesile kot bodočo mejo med Bolgarijo in Turčijo,in tretjič:	/sta-
lišče našega zunanjega ministra grofa Berehtolda je baje zelo omajano in se pričakuje v bližnjem času sprememba v osebi našega zunapjega ministra. Nikogar bi ne iznenajdilo., če bi- odstopil grof Berch-to-ld. Že iz osebnih vzrokov bi to: ne bilo nič čudnega, kajti govori se, da se je vsled kri(z,ki trajajo že celih devet mesecev, naveličal. So pai tudi stvarni vzroki. Njegova politika ni našla nikjer pravega odmeva, pač pa je naletela na hude odpore. Sodbo o Berchtoldu bo izrekel še le poznejši čas. Z-a danes le toliko, da je politika grofa Berciatotela) sijcer obva|-rovjala Avstrijo pred vojsko, ito.da škoda, ki jo ima Avstrija vsled njegove nerodne politike, je naravnost neprecenljiva. Za, to za njim, ne bo nihče žaloval in samo upajmo, da bo njegov natslednik popravil, kar je Berohtold zamudil. Za n a slednika se že imenujejo tri osebe: premeteni BBinski, nekronani kralj ogrski grof Tisza in pl. Mercy, ki je- baje inteligenten mož. Kar zahtevajo avstrijski narodi, od svojega bodočega zunanjega ministra, je že itak predobro znano in že ponovno povedano; nobene slabotne in cincajoče, ampak krepke in smotrene mirovne politike. S sedajnjjim sistemom, ki je naperjen proti vsemu, kar je slovanskega, je treba korenito pomesti.
„/Krokodil“, je osupnil Mirko in y nepopisni grozi plezal po deblu na grm nad seboj in pri tem opravku vpil, kakor je to zopet navada pri velikih junakih. Stopraiv petnajst metrov — kakor se je to Mirku zdelo — nad zemljo, se je oddahnil in si' upal ozreti se na zver, ki ni vedel, je-li kušar ali pa tisti Jurijev zmaj, ki je sicer apokrifen, dasi ga naši u-metniki rišejo, ki sicer o mitologiji ne vedo rajvho preveč in za to raje pokrajinske slike razstavljajo. Toliko pa je kljiub svoji grozi dojgjnal Mirko, Ida ta zmaj ni črn, nego zelen in je zelena bh(rva vsaj (simbol vednega upanja in ob enem tudi deželnia barva Štajerske.
Sedeč nad prepadom, je videl na to Mirko še neko apokaliptično zver, ki jo sicer poznajo šoTajSdki pod imenom „domači vrabec.“ Vrabec! Kaj pranim ? Že glas tega orjaškega ptiča je bil tolfk, da si je moral Mirko ušesa zatisniti. Niti' dihati si ni upal,, dokler se ni ptica, dvignila in odlettela dajlleč, |d|ajleč čez tri dole.
In zdaj je mogel Mirko mirno razgledati svet pod seboj. Videl je onstran’čez tisto „jcesto“ v ,„/gozdove“ in ono veliko preseko in vse dalj čez obzorje, .kjer je tonilo v neskončni dalji sojl'nole nekam v: zar brisah horicont.,
Hipoma je zatemnelo solnce. Sem po tisti preseki je stopal — največje čudo — orjak, človek. Do kolena zavihane hlače, na glajvi klobu\k, kot cerkvena streha. Visok, da bi mu Mirko ne vjidel do kolien, kam li do brade, katere — zelo čudno — ta velijkan ni imel, dasi bi jo po vseh p ra vi lih p r i p eh je dek za o-troke moral imeti.
Velikan je stopil na cesto in se pripognil ter pobral oni gumb in se zadovoljno zasmejal, na to pa kaj malomarno pripomnil — v velikanoVskem jeziku :
„JCnof ! “
„Knof!“ je ponovil tudi naš 'Mirko, čudeč se,
Izmed vseh balkanskih držav je bila Bolgarija ona država, ki je imela v vojski zoper Turka) naj-veö vspehov in ki je imela vsled tega tudi ilaijveč žrtev. V prvi balkanski vojski je izgubila nad 30.000 mož; k temu še pa pride ogromno število ranjencev in obolelih. Izmučena in oslabela se je vrgla v drugo vojsko zoper svoje prejšnje zaveznike. Umevno je tedaj, da je zaprosila ;že koj po prvih izgubljenih bojih za mir. Tudi ga. bo dobila. Saj si tudi Srbija in Grčija želita miru in imata dovolj vzroka),, da bi bil vendar že konec vojske in sicer še tem bolj zdaj, ko se je uresničilo njuno upanje,, da si povečate še svoje ozemlje. Razvidno je to iz naslednjih podatkov: pred prvo balkansko vojsko so obsegale: Bolgarija 96.345i štirijaških kilometrov s 4.3 milijoni prebivalcev, -Srbija 48.5,50 štirijaških kilometrov s 2.9 milijoni prebivalcev, Grška1 64.057 štinjašjkih kilometrov s 2.6 milijoni prebivalcev. Po vojski s Turki je zahtevala Bolgarija 183.000 štirija|šjk|ih kilometrov s 6.6 milijoni prebivalcev, Srbija 75.000 štirijaških kilometrov s 4.1 milijoni prebivalceV', Grška 76.000 štirijašjkih kilometrov s 3.5 milijoni prebivalcev. Bodoča posest, kakor jo zahtevate! Srbija in Grčija: Bolgarija 167.000 štirijaških kilompjtrovv Srbija 85 tisoč štirijašjkih kilometrov, Grška 92.000 štirijaških kilometrov
Vse kaže, da hiti balkajnska kriza h koncu. Do miru mora priti in bo tudi v kratkem prišlo. To je gotovo in ravno tako gotovo je tudi, da bo zasedla Rumunija ono bolgarsko ozemlje, katerega hoče i-meti brez vsakega krvoprel'itja. Ce zasedejo Turki črto Midija—Enos, se bo td zgodilo, 1 ne da bi počil en strel. Upravičeno je tedaj upajnje,, da pride na Balkanu do trajnega miru, ker s|i ga žele vse balkanske držafve. Bolgarija predlaga napram Srbiji in Grčiji mirni sporazum, se ne protivi Rumuniji in tudi mirno pripušča, da zasedejo Turki. ozemlje, ki so ji ga določile velesile. Do sedaj sd govorile puške in topovi, na njihovo mesto pa stopijo boji — diplomatov.
Dosedanji dogodki na bojišču.
Tiskovni urad v Belgradi! poroča:...
Napad so izvršili Bolgari z vso svojo glavno silo, kar dokazuje dejstvo, da se, je poldrugi dan vršila borba na srbski strani ,demlarkaci|ske črte, in da so Srbi na tem prostoru pobrali' tako ogromno število. bolgarskih ranjencev. To dokazujejo tudi naredbe, ki so se našle pri bolgarskih ujeitnlikih.
Glavno bojišče je bilo do sedaj okrog Zletov,s-ke reke in Brjejgalnice, preko katerih je pritiskala glavna bolgarska airmada generala Kovačeva z namenom, prodreti v sporne pokrajine Macedonie in Stare Srbije. Bolgari so zavzeli Gevgeli, kajtero mesto so jim kasneje iztrgali Grki. Takoj prvi dan so zavzeli Krjvolak. Od tu so bili potisnjeni, a so kasneje zopet zavzeli to mesto, ki so ga branili mainjši srbski oddelki z znatnim delom srbskih prostovoljskih čet.
Krivfolak so v soboto, dne 5. t. m., zopet zavzeli Srbi. Bolgari so bili potisnjeni nazaj z velikimi izgubami.
Timoška divizija sploh ni bila uničena, ker je še kasneje posegla v borbo in je bila pra)v tista divizija,, ki je Bolgarom zopet odvzela Krivolak. Konstatirati je tudi treba, da so prve soiijdke vesti jajv-ljale, da so Bolgari od timoške divizije ujeli 10.000 mož. Kasneje se je to število skrčilo na 4000 mož in sedaj pa se poroča, da jih je bilo, samo 400.
Dejstvo je, da so se sedaj Bolgari, preganjani od srbskih čett, umaknili izpred Stipa, iz celega prostora med Vardarjem in Lakavico in iz Radovlsta, kjer je bil nameščen glavni šltab vse bolgarske armade in da beže proti Pečevu, kar najbolj označuje brezpomembnost krivolaškega trerfutnega in pretirano povečanega vspeha.
Absolutno dejstvo je„ da ni bilo niti pred Velesom, niti pred Kumunovem, kamo-li pred Skopljem nobenih bojev. V vsem tem času se nobena bolgarska kolona ni nahajala bliže nego1 ,55 kilometrov od Skoplja, 40 kilometrov od Kumanova in 20 kilometrov zračne črte od Velesa.
Deseti dan bitke so bili Bolgari potisnjeni pa vsi fronti od Zletovske reke do Krivolaka za 50 ktm, torej Še enkrat tako daleč od prej imenovanih mest. Poleg tega je vsa njihova armjada razbita in jDušča na begu topove, streljivo, živila in puške, težeč za tem, da se izogne obkoljenju.
Vesti o cerniranju srbsko-tdonajvSke divizije so absolutno neresnične. Ta divizija ni bila nikdar o-
kajti velikan ni bil izpregovoril z orkanskim glasom, nego prav tiho in rahlo jecljajoče, prav kajjmr Mirkov brat Tonče.
Dalje ni mislil Mirko, videl je pa, kako je izruval velikan velikansko bilko in jo potisnil njemu (Mirku) pod nos.
Znšegetajlo ga je.
Vesel smeh je zadonel na Mirkovo uho.
V nekak nič se je razblinilo veličastvo narave ob njem, on 'sam pa je evolucijoniral v večje dimenzije.
In je odprl oči in je videl, da je rž res rž in gumb res gumb — o Marx, o Häckel — iln da je onstran domača, hiša in da je velikan Tonček in da se smeje kot pravi škratelj, tisti, ki tako rad podira človeških otrok velike sanje in nas prestavlja nazaj v majhno, neznatno, vsakda/nje življenje pasjih dniv
grožena, ,a kamo-li obkoljena- Ta vest je najbrže nap stala na podlagi bolgarske nakane, da to store še v prvih dneh bitke in poskusa, ,da prodro v smeri do Vranje. Konštalirati je treba* da sede ta vest javila z dostavkom, da Bolgari ogrožajo Srbe z napadòm iz Kočane in sicer v trenutku,, , ko so bili Bolgari' že potisnjeni 35 km ,iz njihovih pozicij.
Naskok na Viasino so srbske čete odbile. Nato so Bolgari ponovili na raznih mestih. Najdalj e so prodrli do Knjuzevaca, 14 km od meje. Tu so bili pa popolnoma strti, kakor so bili tudi odbiti izpred Za-jecara. Sedaj ni niti enega bolgarskega oddelka več na srbskem ozemlju.
Potemtakem ni bila niti en trenutek ogrožena niti železniška proga, niti kako večje srbsko mesto. Takisto tudi ni bila presekana zveza, med postlanimi deli srbske armade, še mainj pa, da bi bila kakšna večja srbska kolona obkoljena.
Nafsprqtno, dejstvo je, da se je glavna devetdnevna ogromna bitka bila ob Brjegalnici z glavno bolgarsko armado. Tu so bili Bolgari razbiti in so se umaknili preko Plaskavice planine, bežeč med planinami Plaskajvjice in MaleŠa proti Džumaju in zgornjemu delu Strume, ogroženi od prodirajočih Grkov.
To absolutno točno stanje stvari kaže, da so Bolgari doživeli katastrofalen poraz na srbskem in grškem bojišču med Vardarjem in S trumo.
Ne ve se, ali bodo Bolgari, zasledovani na vsi črti, sploh še mogli misliti naj kalk odpor in ali jim bo mogoče uteči pretečemu jim cernirajnju ostankov svoje glavne armade, ki je imela izvjesti glavno in edino svrho te vojne: okupacijo spornih delov Macedonie in Stare Srbije.
Druga fajza te vojne se tiče sedaj starega bolgarskega ozemlja, kar dokazuje, da so Bolgari strti v svoji o svoj e vpl ni ofenzivi in so sedaj že1 primorani, da branijo svoje staro ozemlje od invazije svojih sovražnikov.
Srbsko-holgarski boji.
Iz Beljgrada uradno poročajo z dne 10. t. m.:
Včeraj se je naša armada bojevala na jako razširjeni fronti. Zasledovala je sovrajžnika pred južno mejo v Macedoniji, kjer je potem naša konjenica zasedla Rajdovište in je na severu na srbsko-bolgar-sld meji nazaj potisnila bolgarske čete, potem, ko je te na Teč krajih porazila. Na tej fronti, ki je bila dozdaj najdaljša bojna črta, so se operacije na sledeč način odigrajle :
Včeraj so napadli sovražnika ob pol 5. zjutraj pri Zaječarju. Spopad je bil zelo oster, ker je sovjrar žna artilerija posegla v boj,, da krije Bolgare, ki so jih naši zasledovali. Pri Sv. Nikolaju, južnozaihodno od Knjaževaca, je bil sovražnik z Velikimi izgubami potisnjen proti meji. Zahodno od Vllasinje so bili bolgarski oddelki popolnoma poraženi. Pri umikanju je imel sovražnik velipce izgube in, je pustil za seboj velike množine municije. Cesta je polna pušk in bajonetov, ki so jih vrgli od sebe begunci. Pred Vla-sinjo je bilo število sovražnikov precejšnje. Tudi še močan bolgarski kavalerijski oddelek je posegel v boj. Bolgari so poskušali s tem, dai so odposlali majhne čete, priti pri Vlasinhainu do železniške proge. Posrečilo se na|m je, da smo tudi tem odrezali umikanje. En del sovražnikov se j,e moral udati, drugi del je bil na begu ujet, ali pa potisnjen čez mejo. Med bojem so poskušali Bolgari obiti s pomočjo enega kavalerijskega eskadrona in enim oddelkom mitraljez našo pozicijo.. Naš poveljnik, ki je spregledal ta manever, je na sledeč način onemogočil sovražno postopanje: Ko so mitraljeze in sovražna kavalerija obšle našo pozicijo, so jim naši odrezali umikanje in so na drugih točkah izvedli ob enem izborne atake, ki so sovražnika prisilile, da je izročil orožje ter se vdal. Kavalerijski eskadron iln oddelek mitraljez so naši ujeli.
Med temi vspehi na srbsko-bolgarski meji se je nadaljevalo vspešno preganjanje sovražnika ,pri Ra-dovišti in Štipu. Pred napadajočo srbsko kavalerijo se je četrta bolgarska armada 1 umaknila v največjem neredu. Naša kavalerija je včeraj popoldne zasedla Radovište in danes zjutraj so jse spojile naše čete z Grki, ki so ravno zavzeli Strumico. Lahko se trdi, da. so včerajšnji in danajšnji boji zapečajili poraz Bolgarov v macedonski vojni.
Oficijelno poročajo iz Skoplja, da so vojaške operacije na ozemlju kraljevine srbske končale fi popolno zmago srbske armade na vseh bojnih črtah. Bolgarske armade, ki so stale pod poveljstvom generalov Kovačeva, Ivanova in Kutinčeva, so bile popolnoma poražene in v neredu beže po ozemlju bolgarskega ozemlja.
Rumimi na Bolgarskem.
„Agence telegraphique bulgare“ poroča z dne 10. julija: V trenutku, ko je bilo posredovanje Rusije in ustavljenje oboroženega konflikta med Bolgarsko, Srbijo in Grško že zasigurano in ko se je domnevalo, da je mir na Balkanu že zagjotovjjljep, je rumun-ska vlada po svojem poslaniku v Sofiji izročila noto, Iv kateri, sklicevaje se na ravino ta konflikt, obvešča bolgarsko vlado, da je rumuitska. vlada ukazala rumunski armadi, naj prekorači bolgarsko mejo. V očigled temu položaju je bolgarska vlada naročila svojim vojaškim oblastim, naj se rumunski armadi čisto nič ne upirajo. ’
Bukarest, dne 10. julija. Uradni komunike rumunske vlade, ki je bil izročen v, Sofiji pred za-
četkom rumunjskih operacij, se glasi:, jRumunska \}lada je svoj očalno obvestila/ bolgarsko vlado, da Rumunija nikakor ne more ostati pasivna, če pride do vojne med zavezniki. Bolgarska Vlada na to sporočilo ni odgovorilo. Ker je izbruhnila vojna,, smatra rumunska vlada, da je v interesu države, da) zasede bolgarsko ozemlje.
Rumunske zahteve.
Rumunske zahteve se glase:
1.	Bolgarska mora odstopiti Rumuniji ozemlje T.uturkan-Baičlik.
2.	Rumunska mora biti navzoča) > pri določitvi meja med bivšimi balkanskimi zavezniki.
Srbija je za sporazum.
Bel g rad, dne 11. julija. Iz informirane strani se nam poroča: Srbija iskreno želi sporazuma z Bolgarsko in je celo pripravljena privoliti v premirje. To pa le pod pogojem, da Bolgarska že poprej sklene ž njo principijelem sporazum glede razdelitve osvojenega turškega teritorija, ker ne more dovoliti, da bi Bolgarija vporabila premirje le za to, da bi o-jačila in okrepila svoje slabe pozicije.' Srbija ne zahteva ničesar drugega, kakor samo to, ka(r je že i-tak pred vojno zahtevala. Verjetno pa je, da bodo grške zahteve sedaj precej večje, ker nameravajo zahtevati Grki sedaj tudi Kavalo in vse ozemlje do reke Strumice,
Vojaški in diplomatični položaj Bolgarije — obupen.
Že zadnjič smo kratko poročali,, ,, da je kralj Ferdinand naznanil ruski vladi, da obžaljuje dosedanjo bratomorno vojno, opravičil se je, da ni on povzročil sedajnje vojne, ampak generalisimus Savov, in zaprosil rusko vlado, naj posreduje pjri srbski in grški vladi, da ustavita nadaljnje operacije na bojiščih, kar je seveda tudi Bolgarska takoj pripravljena storiti.
O kaki vspešni akciji bolgarskih armad se dar nes sploh ne more več govoriti. Vse tri bolgarske armade se pod vodstvom generalov Toševa, Kovačeva in Ivanowa z, naj večjo naglico umikajo pred silnim pritiskom zasledujočih Srbov in Grkov, ki so se clones že združili. Celi macedonski glavni bolgarski armadi grozi velika katastrofa in ni izključeno, da jo Srbi zajamejo.
Tudi ofenziva bolgarske severne armade, ki je prodirala v Srbijo, se je popolnoma ponesrečila. Danes je vsa srbska dežela izčiščena bolgarskih vojačkov. Cete, ki so operirale okoli Ktnjazevaca, so bile uničene, napadi na trdnjave Z'ajecar, Vašinja In Pirot so se popolnoma izjalovili. Srbi so na vseh točkah zmagovito pognali Bolgare< Čez mejo in. kakor se kaže, Čaka armada generala Stepanoviča pri Pirotu samo še povelj ai generalissima vojvode Put pika	iz
Skoplja, da udari z vso silo čez mejo, naravnost v. osrčje Bolgarije, proti Sofiji.
Vojaški položaj Bolgarske je torej obupen in za to je čisto umevno, da se je kralj Ferdinand v zajd-njem trenutku odločil, rešiti še- košček Vojaške reputacije in moralni ugled poprej tako zmagovite Bolgarije. Sicer pa je tudi že skrajni čas za‘ to. Iz Bukarešta se namreč poroča, da namerava Rumunija Še tekom današnjega dne izročiti bolgarski vladi /ultimatum in gotovo je, da vpade v bolgarsko ozemlje, če se ji ne ugodi. Ce se hoče Bolgarska obvarovati pred popolno katastrofo, mora nujno skleniti s Srbijo mir in sporazum, kajti le v obnovitvi Balkanske zveze ima garancijo, da ji Rumunija ne bo mogla Še streči po življenju. Le če se Bolgarija hitro poravna s Srbijo, se bo tudi Rusija zavzela za njene interese in rumunska akcija bo vsaj V glavnem splavala po vodi. Sicer je pa izključeno, da bi Rumunija resignirala na vsako kompenzacijo. Bolgarska politika in strategija bolgarskih' vojskovodij sta doživela polom, katerega posledice bo trpel bolgarski naj-rod Še dolgo : Časa..
Avstrijska odpoved Bolgarski.
Avstrijska oficijelna politika/ se javfno odpoveduje Bolgarski. V oficijelnih krogih izjavljajo : Bolgarska vlada si je izbrala rusofilski kurz in Rusija naj sedaj upraviči s svojim nastopom ! to zaupalnje. Avstrija bo v smislu izrajvtnajoče pravičnosti delovala .na rumunski strani.
Bolgarski protest proti grškim grozovitostim v Solunu.
Sofi ja, dne 11. julija. Grška vlada je v Solunu storila vandalizem, kateremu ni primere v zgodovini. Pustila je napasti malo ok(up)aicijs|ko garnizijo bolgarsko in ne da bi ji pustila čas, vprašati svojega vojaškega zapovednika za instrukcije, jo je )u-ničila. Ta mala garnizija., ki se je udeležila zavzetja mesta, je bila tamkaj puščena vsled dogovora o-beh vlad. Mi, reprezentanti vseh slojev bolgarskega naroda, revoltirani v dnu Svoje duše, naznanjamo to dejstvo Vam in javnemu mnenju Vaše plemenite dežele in protestiramo z indignacijo profl temu dejanju. Obsojamo ta zločin Grkov tem bolj, ker hočemo živeti z Grki v bratskih odnošajlh in v dobrem razmerju, tako potrebnem za ( svobodo in civilizacijo balkanskih držav in zlasti za mučeniško prebivalstvo Macedonije, čigar trpljenja so bila poglavitni vzrok osvobodilne vojne.
Podpisani :
Metropolit Vasilij, predsednik sv. sinoda bolgarske cerkve: Partenij, metropolit sofijski; Zgurev, podpredsednik sobranja; dr. Malinov, bivši mjinisfcrski
predsednik ; dr. Genadijev, bivši minister; dr.. |Ton-čev, bivši minister; Hr. Teodorov, bivši mifciàster; dr. Kjrov, rektor sofijskega vseučilišča; dr. Miletič, podpredsednik akademije znanosti; Ivan, Gešov;, župani sofijski; dr. Ehrenpreis, veliki rabin bolgarski ; Ivan Grozev„ predsednik trgovinske zbornice sofijske; Ivan Vaszov, pisatelj, bivši minister in član akademije; dr. Načevič, bivši minister in član akademije; T. G. Vladkov, Sitrašimirov, poslajnca.
Ugibanja, kdo je kriv.
Iz Sofije poročajo:
T(u se zelo najstopa proti dr. Diapevu, k| ga dolže, da je zakrivil bolgarski poraz, ker je odklonil Sajvov vojni načrt. Savov je. namreč izdelal vojni načrt, po katerem naj bi se bil izvedel glavini bolgarski napad iz ^stendila na Pirot;; srbska armada v Miacedoniji naj bi se bila z boji le zadrževalni. Dr. Dian e v pa je ta načrt zavrgel, češ, da bi ogorčil še Rusijo in je ukazal, da sme bolgarska armada v Srbijo še le potem udreiti, ko bojdo Srbi udrli že na bolgarsko zemljo. Na to je Savov, kot glavni poveljnik odstopil, sledil mu je pa rusofilni general Dimitrijev, ki je moral hitro nov. vojni načrt izdelati. A vodstvo bolgarske armaide se zajto ni izkazalo.
Izgube.
Belgrad, dne 11. julija. ! Iz površne statistike mrtvih in rajnjenih je razvidno, da znašajo srbske izgube v lOdnevnih bojih z Bolgari 35.000 do
40.000	mrtvih in ranjenih., Samo v zadnjih treh dneh so izgubili Srbi 20.000 mrtvih in ranjenih. Bolgarske izgube v bojih s Srbi se cenijo na) nad 50.000 mrtvih in ranjenih.
Zadnje vesti.
Bolgarski kralj ni umorjen.
Iz jeze., ker je dožijvela germjajnska politika na Balkanu poraz, ker se je obrnila Bolgarija) za posredovanje na Rusijo, bi nemški časopisi radi napravili sedaj na Bolgarskem revolucijo. Preko Bukarešte si pustijo brzojajvdjati, da je vzbruhnjla v Sofiji revolucija, 'da je prevzel celo deželo prekucuš-ki duh, da je bil izvršen atentat na carja Ferdinanda in dr. Dajneva itd. Vse te vesti so neresnične. Veselje sicer gotovo ne vlada naj Bolgarskem, toda o kakšnih nemirih ni govora in so tudi vesti o atentatih izmišljene.
Prodiranje Rumimi je.
,„Lokalanzeiger“ prinaša sledečo brzoj ajvjko iz Sofije: \
Tukaj je znano, da je rumunska konjenica že v četrtek pio noči prekoračila mejo. Govoril se, da Rumuni baje ne bodo nikjer raztegnili svojih pozicij čez Donajvo, izvzemši Silistrijo. Vlada je izdala na prebivalstvo tozadevna pomirjevalna, obvestila.
Direktna pogajanja med bojujočimi?
B e (L g r a d, dne 12. julija. (K. b.) Iz s Skoplja prihaja vest. da prodira srbska armada. Siliši se, da je Bolgarija privolila, da se direktno ' pogaja s Srbijo in Grčijo.
Umikanje Bolgarov na severu.
Lokal an zeiger“ brzojavilja iz Belgrada: _
Že tri dni divja ljut boj pri Egri Palanki, koder skušajo Bolgari z obupnimi napori poriniti nazaj srbsko armado, ki ogrožava iyhod proti Kisten-dilu in Sofiji. Do sedaj so bili vsi bolgarski napadi odbiti. V političnih krogih pričakujejo važnih sklepov vlade.
Razširjanje šol in obupen položaj davkoplačevalčev.
Lanska vinska letina je bila vsepovsod skrajno slaba in če ne bo začelo kmalu solnce pripekati, bo tudi letos marsikateri vinogradnik obupno premišljeval, s čim naj plača daivke, s čim obresti. Kljub vsem nadlogam pa se je začel nalagajti davkoplačevalcem nov, nepotreben davek. Sole se razširjajo še prav brez potrebe ip nikdo se ne briga in ne ozira na denarne krize, v katerih živimo, nikdo se ne z-meni za ubogega vinogradnika in davkoplačevalca.^
Kakor se nam poroča, je Sklenil krajjni šolski svet v Leitersberg-Karčovini vkljub temu, da ima dotična nemška štiriraizrednica le približno 260 šolskih otrok, ka,r je za; štirirazrednico premalo, da se v jeseni ta šola razširi zopet za - en razred — v: pet-razrednico. Ko smo izvedeli o tem neverjetnem'sklepu,'smo se vprašali, ali se Šole res samo za to razširjajo, da dobi dotični nadučitelj večjo plačo? Radovedni smo, ali se bo našel v karčevinski ali pa v leitersberški občini mož, ki se bo uprl tem nepotrebnim davkom in zabranil razširjenje omenjene šole. Pa tudi od deželnega odbora; pričakujemo, da odločno zavrne nakane krajnega Šolskejga sveta in nas obvaruje novih, nepotrebnih davkov. Ce pa; nas ne bo nikdo branil, se bomo branili sami s tem, da pometemo enkrat radikalno v obeh občin ali. (Treba bo enkrat za vselej volilcem povedati* kdo so njihovi prijatelji!,
Raznoterosti.
Naš cesar na lovu. Išl, dne 10. julija. Danes popoldne se je podal naš cesar v spremstvu dvornega svetnika Böhma kot vodje dvornih lovov, in logarja Jocherja na goro Wimmersberg na ilov. Cesar
je čvrsto in čilo korakal, „opiraje se na gorjpčo, na precej strmo goro. Strma pot ga ni utrudila. Ustrelil je mogočnega jelena. Zdravje cesarjevo je izborno.
„Sloga“ — kje si? Že dva tednaj te zastonj pričakujemo. Za rajžo si dobila,, a vendar te ni? No, menda se ti vendar ni kaj pripetilo ? V teh vročih čnsih, ko začpejo celo , mravjije po zraku Malji, si nam bila vedno dobrodošla,, ker smo v tvojih političnih nazorih našli vedno dovolj g radij v a za smeh in kratek, čas. Tvoj politični prijatelj ,„|Stajerc“, ki brska najrajši po farovških straniščih, če bi našel kje kako smrdljivo kost, se šopiri, kakor po navadi, a tebe ni. Kje si? Ali spiš, ali umiraš, ali si že u-mrla?
Volitve na Goriškem. Včeraj so se pričele na Goriškem deželnozborske volitve. Izid iz splošne kurije, ki je volila včeraj,, nam še ni znan. Med mlado in staro strujo, S. L. S. ni prišlo do sporazuma, in se je bil, med' obema ljut boj, ki že ni bil, več dostojen. Zlasti starostrujarji so nastopili sj takimi sredstvi, da jih moramo vsekakor obsoditi. Est modus in rebus, prijatelji na solnčnem Goriškem.
Kamila Theimer. V zadnjem času dviga na Kranjskem precej prahu afersc Kamile Theimerjeve, ki se je pod okriljem „Slovenskega Naroda“ spravila v boj' na S. L. S., in nj'ene vodliMjei. V „Slovencu“ od sobote je, priobčil odgovorni urednik Moš-kerc dokazilni material, ki ga je dal preiskovalnemu sodniku vsled tožbe, katero je na|perila Kamila (Theimer piroti „Slovencu“ radi nekih polemičnih notic. Iz tega materiala sledi brezdvomno, da je Theimer — nora in so doživeli liberalci s to najnovejšo pomočnico nesmrtno blamažo.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so v času od dne 19. maja do dne 10. julija t. 1. darovali: 400 K: vfeoki deželni odbor, kranjski; 50,K: 'gospod Edmund Kavčič v Ljubljani od dijaških vžigalic, in dr. Karl Hinterlechner, c. kr. geolog na Dunaju; 36 K: volilo gospoda Josipa Potokar ja| iz Kamnika; 20 K:	Ignac Grunftar, , c. kr.
notar v Ribnici; po 10 K: Josip Lenarčič na Vjrdu-Vrhniki, P. Miklavčič v Kočevju, dr. Fram Košmelj, zdravnik v Ljubljani, Matija Škrajnar, nadzornik j. žel. na Dunaju, dr. Milan Škerlj, ministeilijalni tajnik na Dunaju; 6 K: dr. Franc Žižek, vseučiliščni docent in ministerijalni podtajnik na Dunaju; po 5 K: dr. Josip Kolšek, odvetnik na Laškem, Ji. Klemenčič, vpokojeni poštni kontrolor, in Ivan Dolenc, gimnazij alni suplent, oba v Ljubljani ;	3 K: (Josip
Skrbinšek, c. kr. profesorje Pribrauiu; po 2 K: Iv. Viodlajk. c. kr. davčni kontrolor v St. Lenartu v Sl. goricah, in dr., Anton Mulej, sodni predstojnik v Gornjemgradu,. . Skupaj 634 K., za katero svoto se društveni odbor vsem plemenitim darovalcem najis-kreneje zahvaljuje.
Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje iz Brežic priredi Krščansko-soo i j almi zveza dne 28. julija t. 1. Vozni red in cene so sledeče:
Odhod:					Cena III. razred:		II. razred	
i 7.	uri	30 minut			Brežice	K 7-40	K	11-30
7.	)j	43	>?		Videm	„ 7 20	11	11 —
7.	D	51	»		Rajhenburg	„ 7-10	11	10-80
8.	11	09	11		Sevnica	„ 6-80	11	10-40
8.	11	26	11		Loka	„ 66 >	11	1O-20
8.	11	33	11		Radeče	„ 6-50	11	io-—
10.	11	07	11	dohod	Ljubljana			
10.	11	20	V	odhod	Ljubljana			
11.	11	47	D	dohod	Otočej			
Nazaj se vrnemo 'dne 29. julija zvečer. Vlak gre nazaj iz postaje Lesce, tako da bodo romarji šli lahko na Bled in potem ,v Lescah vstopili na vlak. Vlak vozi nazaj po tem-le voznem redu:
Iz Lesc	ob 4.	uri 05 minut	
Iz Otoč	„ 4.	>, 19	11
V Ljubljano pride	„ 5.	„ 22	11
Iz Ljubljane gre	„ 5.	„ 38	11
V Zidanmost pride	» e.	„ 53	11
V Brežice pride	„ 8.	» 15	11
Takih kart, s katerimi bi 'se lahko v Ljubljani izstopilo, nam železnica žal ni dovolila. Za otroke nad štiri leta je treba plačati, kakor za odrasle. Polovičnih kart za) otroke ni dottiti. Posebni lepaki se ne bodo izdali. Cč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, da ljudi na to romanje blagohotno opozorijo. Naj bodo tudi tako dobrip da zberejo denar in kolikor mogoče skupno naročijo karte, ker nato prihranijo s tem mnogo stroškov. Karte se pošiljajo sar mo proti gotovemu predplačilu. Karte je treba naročiti najpozneje do dne 21. julija, ker nam drugače ni mogoče naročiti potrebnih vozov. (Karte se naročijo in denar naj se pošlje edino-le na naslov: Fran Špindler, kaplan, Brežice. Nai vlaku ne bo nikdo več dobil karte, zato se naj iste pravočasno oskrbijo.
Politični pregled.
Deželni zbori.
Moravski deželni zbor je sklican na dne 16. julija, tržaški pa na dne 23. julija. Zìa moravskega deželnega glavarja je imenovan grof Oton Serenyi, za namestnika pa dr. Jan Začek in Josip Jelinek.
Zmaga Rusije nad, Kitajske brez krvo-prelitja.
Pekin g, dne 10. julija. (Korespondenčni biro.) Petrograjska brzojavna agentura jatvllja: Vsled energičnega nastopa Rusije, katerega je> podpirala z vojaškimi represalijami, se je \(dala jldtajjska vlada, ter zadostila vsem zahtevam Rusije.
Štajersko.
Maribor. Danes zjutraj ob 6. uri je umrla blaga gospa Frančiška Majcen, vdova po nadučitelju. (Zemeljski ostanki rajne se bodo v sredo zjutraj ob
7.	uri pred hišo žalosti' (Stolni trg) blagoslovili in nato prepeljali k Sv. Jakobu v Slov. gor. Naj v miru počiva!
Ruše. •• (Iz spominske knjige.) Celjski general (ali kako ga že nazivljejo) dr. Kukovec je s svojimi liberalnimi ideali hipnotiziral svojega adjutanta, gostobesednega go'spoda dr. Gorišeka, (jezičnega doktorja pri Sv. Lep ar tu v Slov. goricah- In ta misli seveda v svoji gorečnosti preganjati sedaj z dušo in telesom vse:	naše somišljenike,: častito duhovščino,
ter celo šolske sestre, ki so mu vendar najmanj v nadlego. (Upamo pa, da bo ta dr. Kukovčeva hipnoza polagoma ponehala.) Nehotte Vas, gospod' 'dr. Gorišek, javno opozorimo na podlagi resnice na dejstvo, da so bili duhovniki (po Vašem „iarji“) in njihovi somišljeniki prvi podporniki ob prihodu Vaših velespoštovanih roditeljev v Ruše. Naše spoštovanje; še sega tudi v prerani grob našega nepozabnega zdrar vnika gospoda dr. Gorišeka. Sedaj pa, se zglasite Še Vi, blagorodni gospod dr. Gorišek ter povejte, če se je Vaš gospod general trudil, 'da bi povzdignil vele-čaštni sprevod Vašega dobrega gospoda : očeta k (večnemu počitku, ali častiti gospodje, duhovniki, kojih je bilo pri pogrebu 12? Pregovor: („[Sad ne pade 'daleč od jablane“, se je tukaj izjalovil, pač pa .ostal na svojem mestu drugi: „Nehvaležnost je plačilo sveta.“ Za Vaše „žgeče“ dopise, ki jih trosite po različnih časnikih, se bomo pošteno revanšiirajli ter šentle-nartskim okoličanom pri prvi pril|iki „;nekaj“ na uho zašepetali, kar bo Vam, gospod doktor, skrajno neljubo.
Studenci pri Mariboru. Naše Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne
20.	julija, na vrtu gostilne gospoda Kranjca v Radvanju veliko veselico z zanimivim vsporedom. Godbo preskrbi naš domači društveni tamburaški zbor. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučajju slabega vremena se preloži veselica na nedeljo, 'dne 27. julija. — Slovenci, pridite!
Slov. Bistrica. Kaikor smo se poučili na verodostojnem mestu, je bil naš' zadnji napad na konci-pienta dr. R. in dr. Lemeža neopravičen. Oba gospoda nista z dopisom v „iSloverJskem Narodu“, v katerem se napada naše poslance, v nobeni zvezi in celo obsojala, take neutemeljene napade. Dopisnik „Slovenskega Najroda“ naših razmer nič ne pozna. (Ker nočemo nobenemu krivice delati, tgf radi poprar vijamo. Op. ur.)
Sv. Pavel pri Preboldu, Tukajšnjo tovarno bo lastnica ^Združena avstrijska tekstilna industrija“, popolnoma prenovila in preuredila. Dela se izvajajo z veliko hitrostjo, tako da se bode začelo deloma delati že s 1. avgustom. Tovarna ne bo več predilnica, temveč tkalnica. Postavi se 600 tkalnih strojev. Upelje se tudi električna luč. Delavjstvo se bo znatno pomnožilo. Ta preureditev je velikega gospodarskega pomena za S,t. Pavel.
Sv. Frančišek Ksaverij. Dne 20. t. m. se vrši po rani maši shod S. K. Z. pri cerkvi. Poročat pride poslanec dr. Verstovšek.
Luče. V nedeljo, dne 27. t. m., imamo v našem katoliškem izobraževalnem društvu po opravilu shod S. K. Z. Govorit pride gospod poslanec dr. K. Verstovšek.
Nase prireditve«
Videm.
Dekliški shod za Posavje včerajšnjo nedeljo se je krasno izvršil. V natlačeni, prostorni cerkvi je pridigoval častiti gospod dr. H oi h n j e c,< potem je daroval sv. mašo domači častiti gospod kaplan Las-baher. Takoj po sv. opravilu pa sei je začelo veličastno zborovanje na prostem, oziroma) pod drevjem med župniščem in cerkvijo; spretno ga, je vodila predsednica posavskega, okrožja Dekliških zvez, Resnik iz Vidma.
Priljubljeni voditelj naše mladine, častiti gosp. dr. Hohn j ee je govoril o nekaterih posebnih, nar logah izobraževalnega! dela in njega lastnostih. Nato pa je nastopilo še šest navdušenih govornic, ki so vspodbujale svoje tovarišice k delu za narodovo in svojo srečo.
Blizu tisoöglaya množina deklet iz ‘štajerskega in kranjskega Posajvja je z zanimanjem in velikim odobravanjem spremljala potek shoda, ki se je zaključil zopet v cerkvi z bla;goslovom in petimi litanijami-
Koroško«
Duhovne vaje v St. Andražu na Koroškem se bodo priredile: a) od dne 22. do dne 24. julija; b) od dne 26. 'do dne 28. avgustaj; c) od dna 16* 'doldne
16.	do dne 18. septembra:	d) od dne 7. do dne 9.
oktobra. Priti je treba predvečer.
Nov zdravnik. V Velikovcu se je nastanil doktor vsega zdravilstva gospod dr. Franc Petek, do-sedaj sekundarni zdravnik v. deželni bolnišnici !v Celovcu, ki je kljub svoji mladosti na glasu kot izredno spreten zdravnik.
Diiaka
iz boljših hiš sprejme na stanovanje in hrano R. Lešnik, Mlinska nliea 32, 1. nadstr. v Maribora.	143
Soba
s vporabo vrta — s hrano — ali brez se odda koncem ju liia v Maribora, Badlgasse 15 (V ordernberg).	141
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje «»sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne", Graz
Jakominiplatz 14.
današnjih težavnih razmerah Zimorete obogateti le s srečko!
urška srečka
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000,400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, kor znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. — I Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. avgusta 1913! l*OZOl S Glavni dobitek 4G0.C00 frankov I
Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Vaino! Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijske državne
razredne loterije!
Poj&snila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Loterijske številke.
Gradec
Line
9. julija 1913 12. julija „
35 33 71 43 13 63 28 44 17 15
Belilnica voska, obrt medu in voscemn
F2SS Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih, in namiznih sveč v vsaki velikosti.
94
Trjouina s štiklom, porcelanom In kamenino
gMüKieinsek
MaribSf« Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, [svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:
Popratila ss najceneje izvršujejo!
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
-7 ki se nahaja v novi po-
seiilnišni Hiši na Ringu.
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, HsribOr, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugareka dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Službo organista, cerkov*, nika in obč. tajnika
se razpisuje. Dohodki na leto okoli 800 K. Stanovanje prostorno, toliko zemlje, da, lajhkjo redi kravo in par svinj. Nastop dne 1. avgusta. Prošnje s priporočilom župnijskega urada na župnijski urad Sv. Rupert nad Laškim, pošta Sv. 'Jurij ob juž. žel.
Demetrii Glumač
Glav. delavnica:	bakrar Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnic, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakra in železu
Perilni kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgaMco lastnega izdelka Knpnjem po najvišji ceni staro kovino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno in zelo po ceni. 98
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Velika narodna trgovina
KsMVanič,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturu ega In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in meške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna 1
'4 :.V	;!	j—'--v	-’"Hv -
"■ - . Is)-
Vzorci na razpolago !
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 ptrov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dem ter čevljev za birmo po najnižjih cenah, čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem tečno in po ceni.
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.
Opekarna
i Meljskem dvoru Maribor , (Mellinghof)
priporoča svojo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro žgano strežno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, mestni stavbenik Maribor
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VI.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ford. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala pabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski koDjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik R. Diehl.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mora
registrira, zadruga z neomejeno zavezo
Obresti se ne da
Ungnjlne ninne se.sPreje.maj0 Od vsakega in se obrestujejo: navadne ?o 41/*%5 proti trimesečni odpovedi po 4’/,%• Ob
9“ pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacegr* Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne aa bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Posolilo SB doieiO 'e ^anom *n sicer: ,na vknjižbo proti pupiiarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5’/.%, na vknjižbo in '	' ■* poroštvo po 53/.°/o m na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri
drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Hne UPE 80 vsa^° sre(^° *n Četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uiuuiiu 1,1 “ uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.------------—-----------•—■------——■—■----------------———------------------------
PojasniIa.se dajejo	Pnsoiilnlca ima tali aa razpolaga domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)
Založnik in izdajatelj: Konzorcij .Straža“,
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,
lisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.