Zgodnja s Katolišk cerkven list. Dan izhaja vsak petek na eeli poli. in v cM. 40 kr., za »Vtcrt leta 1 gld. 30 kr V tiskandei rnega, pomišljivega, malovčrnega. Zato ga bara Go spod: ,,Ljubi Peter, zakaj tako pomišljaš in tuhtaš?" „Moj Učenik", reče Peter, ,,zakaj bi ne? sej veš: neki pomisliki si, ki me begajo, ki mi po dnevi in po noči pokoja ue uajo." „No, kaj tacegaV" pravi Zveličar. „0, Go-poi! bojim se povedati, sram me jih je — tuh pomislikov, če se le zmislim na nje." „Meni jih vendar ne boš prikrival, ki sem te svojega učenca izvolil? Ki aem te poklical od galilejskega morji, ko si ondi bro-daril in ribaril — in še za več sem te namenil." „Naj bo, bom pa povedal: Ne vem, če je Bog res pravičen in moder." — „Tako? tega ti ne verjameš? To je slabo, ljubi moj Peter, to je pregrešno. Rečem ti: nespametno je pomišljati, če je moj Oče v nebesih pravičen in moder, ko jaz rečem, da je sama pravica in modrost." „Pa jaz si ne delam pomislikov kar tako, odverne Peter, ampak imam za nje svoje vzroke." — „Vzroke imaš? Postavim....?" „Pervič, postavim, je toliko hudobij in epačenosti po svetu: koder hodiva, vidiva take pregrehe, da misliti ni. Pa. sej sam veš in skušaš." „In sicer —?" — „In sicer je toliko vDemarnih staršev, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti, ki nedolžne otroke zapušajo in potem ubogi^otročaji po potih tapajo, zmikajo in se le hudega uče. Še kamene so za mano lučali. Pa je tudi dosti poštenih mož, ki ves ljubi dan delajo in delajo, da jim p6t z obraza lije, da imajo ker-vavih žuljev za?edene roke, in vendar jih siromaščina tare; potepuhi, postopači in sleparji se pa za preobloženo mizo mastč. Dosti mater poznam, ki vedo, kaj je njih dolžnost, ki Boga ne pozabijo; pa vendar nimajo svojih malih s čim « deti; nesramne ženske, gizdave šopirke se pa v svilo oblačijo." »Res je ljubi Peter, gola istina, vse kar praviš. In potem...?" — „In potlej ti je znano, ljubi jeni Uče-nik, kako naji preganja iu čerti zavistno farizejstvo. Kako za nami preže, da bi nas vjeli v svoje mreže. Undan smo šli po polju, solnce je bilo na zatonu in ko utergamo nekaj klasov, ker smo bili še teš. .. kaj so počeli ti gad je? Kako je sikala strupena lezerčina? Kako je brizgala strup, rekši, da smo postopači in skru-nivci Gospodovega dne! Bojim se za te, ker imajo na te še posebno piko. Na *si judovski zemlji ni hudobniših ljudi, kakor so ti hinavski farizeji, svetohlinci, ki s svojo navidezno pobožnostjo ljudstvo zapeljujejo. Ce bo tako nadalje, še kamnjali nas bodo. Ako je tvoj Oče res pravičen in moder, zakaj dopusti t&ko nerodnost, tako hudobnost V Niso vredni ti ljud je, da jih zemlja nosi in solnce obseva. Jaz bi jih nemudoma z ognjem pokončal. .. Take so moje skušnjave, to so pomisliki, ki mi pokoja ne dajo." ,. Dragi Peter", ga zaverne Zveličar, „tvoji pomisliki so dok »j pregrešni; vendar blag« r ti, ker ne go voriš hudovoljno, ampak v nevednosti in priproščini " Kadar je Gospod to izrekel, se ozre na Petra, milost učenca razsvetli, in spoznal je svojo napako in ne prcmišljenost. Pred Gospoda pade na kolena, proseč ga odpušenja. Gospod mu roko podd, tolaži ga in podučuje. Potujeta dalje in prideta do pristave. Ob hiši je bilo nasajeno polno rodovitnega drevja. Ne daleč je šumljal bister potoček. Mož in žena pa čversti sinček so na po;ju želi in snope vezali. „Mt j dobri Učenik", spre^ovi Peter, „oajva malo počiti, meni vroč na serce t pi." Sedeta pod češnjevo senco. Mož in žena vidita, da sta sj tujca pred njuuo kočo ustavila, pustita delo in jima hitita naproti. ^Stopita noter", pravi žena, „vama bom kaj napravila, da se serce poživi." ,,Ne daj si, žena, z nama opraviti, pravi Gospod, tu pod češnjo je prav dobro, samo požerek vode bi prosila." Zena jima prinese vode in jedi!. „Letos bote imeli bogato žetev", spregovori Peter. „Prav obilna bo", priterdi žena, „hvala bodi zat > Bogu, ki nam je polje tako nenavadno blagoslovil. Pšenice bo tla ostajanje, še za prodaj bo nekaj; meniva pa za izkup sina v mesto dati, da se za pismarja izuči." Gospod in Peter se na pot odpravlja*^, mož pa jima še prinese čutaro rumenega vinca, in deček, ki je imel iti v šolo, polno kučmo černih češenj. Zahvalita se in odideta. Med potjo pravi Peter: „Veš kaj, moj Gospod in Učenik, ti ljudje so prav dobrega serca. Bog jih obvari vse nezgode na polju in doma." Nato Gospod vzdigne oči proti nebu in — zdajci se zbirajo oblaki; gromoviti in viharni oblaki se vale nad pristavo. Ni dolgo — stemni se; vreši, hrumi, da se zemlja trese; bliskovite kače se zvijajo po temini oblakov; grom potresa nebo. Potnika se podvizata stopaje, da za časa dospeta v bližnje kočo. Zdajci se posveti in tresi v ravno tisto češnjo, pod ktero sta sedela. Peter se je tako prestrašil, da mu je vse odpadlo, kar je nesel. Tako se je aeržal Gospoda, da se ni upal ozreti, ne utegnil pobirati. Med tem dosežeta skalnato dupljino, kjer ostaneta pod streho. Zunaj se usuje toča, ki drevje pokreše, na polju pa mlati in razbija pridelke, da vse poprek leti. Nevihta mine, in Peter vidi strahovito pokončanje, — v serce se mu smilijo dobri ljudje, ne more zderžati solz. Tudi Gospod se je ozerl na ugonobljene polja in vidil razdjani sadež, okleščeno sadno drevje, — pa je molčal. Vidi pa Gospod Petrov žalostni obraz, in ga vpraša: „Ljubi Peter, kaj ti je V' ,,Bog in Učenik," odgovori učenec bridko, „saj si vidil, kako dobri so uni le ljudje tam doli na pristavi; in vendar, kolika nesreča jih je zadela" „Moj ljubi Peter, kaj zopet dvomiš nad modrostjo in pravičnostjo mojega Očeta V"... Gospod ga milostno pogleda in milost Božja Petru um obsije, ter sprevidi svojo napako. Gresta dalje; na poti ju noč obide. Bila sta na samoti. Okoli in okoli je divja gošava. Zverjad se glasi, volkovi tulijo, kakor auhovi peklenski. Strah in groza spreletava Petra, da mu sapa zastaja in noge dervenč. „Ne grem naprej, nikakor ne", se ustavi Peter. „Ljubi Peter, ne veš, če rjove divjina, tulijo volkovi, da jim Bog dopusti?" „Pa požreti se jim ne pustim, drobu iztergati tudi ne", zaterjuje Peter. „Ne boj se, ko sem jaz pri tebi. Tukaj blizo je samotnik, svet mož, tje pojdiva, da naji prenoči." Zavijeta tedaj k samotnikovi koči, proseča, da ju sprejme. Samotar jima ljubeznjivo streže, poda kruha, orehov, korenin in bistre vode v zlatem, z demanti vdelanem kozarcu. Peter se kar zamakne v zlati kozarec, čude se, da ima ubogi pušavnik tako dragoceno posodo. ,,Ne čudita se, ljuba mi gosta, da vidita to dragocenost pri meni, ki sem ločen od ljudi, v samoti, in ki živim ob vodi, zelenji in koreninah Vesta, bil sem nekdaj bogat in premožen, časten in spoštovan, ter je moja beseda mnogo veljala v zboru imenitnih možakov; toda pri Bogu — o moj Bog! vzdihne pušavnik — pri njem nisem bil nič; bil sem kakor žival v berlogu, brez višje misli, brez višjega namena. Znabiti se me je zato Bog usmilil, ker nisem bil skop. Odpovedal sem se svetu, odrekel se veselju, razdal kar sem imel, in umaknil se v samoto. Le-ta kozarec sem si ohranil, ki mi ga je kralj ;'ouaril za moje zasluge." Ker je samotar vidil, da sta potnika trudna in zdelana, jima napravi ležiše, nastlavši po tleh protja, bičja in gozdnega mahu — borna postelj sicer, oa dobra počitka potrebnima. Zjutraj jima zopet postreže, kolikor more. G« s*a se odpravljata naprej, zahvalivši ae gostoljubnemu m< žu. „Ta pušavnik je res sv« t in bogoljuben mož", pravi Peter. ,,Nocoj, vselej ko sem se prebudil, sem ga vidil klečati, moliti in solziti se." — ,.Pobožen je res, odgovori Petru Gospod, pa njegova pobožnost je v nevarnosti." Pot se jima vleče, vročina pritiska in huda žeja ju nadlega, suhi kruh in orehi delajo še bolj suhe usta. Ozirata se po studencu — ni ga; dalje korakata — in še nobene sledi; z veliko težo »e premikata naprej; naposled vendar Peter opazi studenec, ki je spod ger-movja tiho šumljal. Pa kako bota pila? Skloniti se bilo je postarnemu učencu težavno; iz perila srebati, pa ni ročno. Kar izleče Gospod izmed svoje robe znani zlati kozarec — v stermenje Petrovo. Strašna misel, da njegov Učenik____ Tega se Peter ni nadjal. Neznanska obupnost se ga loti. Obraz se mu zmrači in tesno mu prihaja Dri sercu. „Ob, vendar! moj Gospod in Učenik, kaj ima to pomeniti?" — „Peter, miren bodi in pij!" Nikakor mu ni po volji tako početje Učenikovo. .,Ali tvoi Oče v nebesih to poterja?" — „Gotovo da, odgovori Zveličar, vse odobrava, kar storim." Peter zmajuje, kakor da bi mu ne šlo v p avo. „Pet'-r, ti teg * ne umevaš?" „Gospod, ne; ne zapopadem, kako oi to prav bilo. Pušavnik, sveti mož, naji je pod streh vzel. dal, kar je premogel, napravil mehko postelj, se nama razodel, in — dobroto mu tako vračava, da mu edino vrednost, drag spom n ocineseva!" ,,Ne pomišljaj, Peter! Njegova volja je bila tako." Rekši milostno pogleda Gospod učenca, in Peter spozna, da s svojo priprosto pametjo božjih namenov spreviditi ne more. Kesa se napake in globoko zdihne, rekoč: ,,Izidi se tvoja volja." (Konec sledi.) Ogled po Slovenskem in štra Potočnika Anton in Janez. Potem so se stavili na-veti ter se sklepalo, kai iti kako. (Quia haec res :»raeprimis attinet ad pastores et confessores. conclusiones legerc poterit quilibet in ephemeride dioecesana). 2. točko: ,,Kako naj katehet vpeljuje otroke v keršansko ali cerkveno življenje", je izdelal g. Fiis, ter jo vsestransko, obširno in določno pojasnoval. Ker e že g. Klis kot mnogoletin in skušen katehet o tem govoril, in tudi g. fajm. Matija Hočevar, enako skušen in zveden katehet besedo poprijel, je bilo treba malo •» tem govoriti, tera-wč bolj, kako se naj v škofiji enako ravnanje vpelje zastran rabe raznih molitev; iri tega razgovora se je vdeležila veČina zbranih deležnikov, ker vsaki ima svoje skušnje, pomislike, in slednjič se je glasovalo, da se imajo po vsi škofiji rabiti novo izdane in že za rabo zapovedane evangeljske bukve, in pri molitvah se je strogo deržati na katekizem, da se ne bode molitvam nič dodajalo, pa tudi nič izpuščalo. — 3. točka je bila o cerkvenem petju. Pervi, sam izurjen in skušen pevec, poprime besedo g. A. Potočnik, ter jedernato pojasnuje dogodke, vesele in žalostne, ktere je doživel zastran cerkvenega petja. Za njim je posebno še govoril č. o. Angelk, zoani strokovnjak v petju io orgljanju, ter se ]c slednjič sklenilo, kako je želeti, Ha bi se cerkvena pesmaric* z notami izdelala in se pospeševal poduk v orgljanji, oziroma da bi to prevzelo društvo sv. Cecilije, ki se ima tudi v Ljubljani vstanoviti Konerno se je seja sklenila ob eni popoldne z duhovnimi molitvami iz brevirja, iu mil. škof, ki so konferenco sami vodili, so jo tudi skleniii Bog daj, da bi rodila obilno dobrega v tvojo čast in zveličanje duš! U Smarjete, 27. listopada. Včeraj jc bil za nas pač zares lep dan — p»avi Gospodov dan Novomeški kanonik vis. č. g. Janez Vovk, pootLsteni od vis. č. mil. škofa, so blagoslovili novi križ na pokopališi in pa novo podobo sv. Margarite, farne |>atrone. Podobo križa nam je zrezal p« .obar Steian Subic iz Gorenje vasi pri Poljanah. Pr..v ci-dna podoba je. Novo tablo pa je zmaial njegov Min Janez Subic v Rimu. Ta podoba je povsem enaka Ilorjuljski novi podobi: ker želel sem tako. Le da je uaša malo manjši. Ker sem tudi Horjuljsko vidil, na; jo nekoliko opišem. Sv. Margariia kleči v oblakih: z desnico derži križ na persih, h-vico pa ima na stran obernjeno. Obraz je v višav«*, proti nebu, zamaknjen. >podaj, nji na desno, je augelj, ki z levo derži na verigi peklenskega zmaja, kteremu na tilniku stoji: z desnico pa kaže proti nebu. Zgorej, na desni strani podobe, je angelj: v desnici deržeč palmo, kaže z levico v svete nebesa. Na drugi straru deva drugi angel zelen venec sv. nevesti na glavo. Ta aigcl je posebno len. Tudi angel pod podobo se mi zdi še bolje naslikan, kakor je na Ilorjuljski podobi, kjer se mi zdi rnalo premilega obraza. Sv. devica kaže posebno modrost in pa serčnost, ki ste tudi njene naj imenituiši čednosti; kakor bi hotla reči: Sklenila sem ljubiti le Jezusa, in od te ljubezni nikakor ne odstopim ; zato zaničujem vse obljube ter se ne bojim nobene in nikakoršne muke. Ako bo g. Janez Subic v cerkvenem duhu napredoval, kakor zdaj kaže, se smemo nad jati, da bo na pravil še prav veliko zares lepega. Toraj: Bog ga ohrani in podpiraj! To našo slovesnost smo pa povzdignili še s tem, da so imeli ta dau mladenči in dekleta svoj družbinski praznik, ponovljenje sv. misijona, ter so, kakor upam, zlo vsi pristopili k angeljski uiizi. Zjutraj so pridigovali g. o. Metodi, ki s svojo ponižnostjo in z gorečnostjo za blagor duš kaj veliko dobrega st- re, zlasti po vsih bližnjih farah, kjerkoli se jc obhajal sv. misijon. Po blagoslovu podobe, ktero smo v procesiji spremili v cerkev in jo postavili na lepo okinčani in ovenčani altar, so pa pred veliko mašo imeli vis. č. g. kanonik zares izverstno pridigo, v kteri so nas vse, zlasti še mladost opomnili slovesnih obljub, pri sv. misijonu storjenih. Pretresljivo so omenili, kako gorje čaka tiste, ki so milosti sv. misijona zavergli; kako pa bodo drugi bugrovali sv. milijon, ki jih je na poti nedolžnosti ohranil ali pa pripeljal na pravo pot, ako le stanovitni ostanejo. Kako lepo-milo so popisali srečni stan čiste, nedolžne duše, in z vso onemo priporočevali m'ad<>sti, naj cvet svojega življenja daruje nebeškemu Ženinu, Jezu-ui Kristusu, ki je toliko ljubezen skakal našim dušam! Britko so omenili, kako gerdo in nehvaležno bi bilo. ako bi naj lepši leta svetu in satanu dali, svojemu Bogu pa otrobe, suhe kosti, ostanke ponujali. In ker še to ni gotovo, da bi se v starosti pokoriti mogli, s priserčno besedo priporočevali, nai ijuba mladina posnema sv. Margarito, svojo prelepo farno patrono; naj se, kakor ta lepa nevesta Kristusova, serčno vojskuje zoper vse, zoper svoje lastno meso in zoper hudobnega duha, potem čaka tudi njo nebeška krona, ktero si bo v dnevih svoje cveteče mladosti prislužila, in ktero bo tudi nji nebeški Ženin na glavo djal. Živo so priporočali, naj vsi visoko častimo svoje telo, da, ko bodo telesa kak čas v senci sv. Križa, kterega bodo blagoslovili, na pokopališi počivale, se veselo na s dnji dan sklenejo s svojimi dušami in z njimi vred se vekomaj veselijo v s?, nebesih. Pravi misijonar so ta gospod, so djali ljudje. Bog jim poverni! Janez. Mariborsko semeniše so zapustili 4 bogoslovci. Zakaj? ni pocedano. — Marsikteri mislijo, da mnogi mladenči se zato zbojc bogoslovja, ker sedanji liberalni svet duhovnom malo privoši in bi mnogi naj raji vse izstradali. Morebiti so pri kterih taki oziri. Toda navadno navdušeni in blagoserčni mladi junaki pri volitvi stanu na to ne gledajo. Začetnik naše sv. vere je aposteljnom več hudega kot dobrega obetal; pa so vender povsod učencev dobivali. Sedanji li 1 letni starček preč. gosp. Fr. Pire so pred več leti želeli nekaj šolskih mladenčev iz Kranjskega vzeti seboj v Ameriko, da se tam duhov-stvu posvete. In lejte: ponudilo se jih je pri tisti priči toliko, kolikor bi jih bili hotli, akoravno so vedili, da gredo v zatajevanje, v pomanjkanje, v terpljenje. Podobno je tudi doma. Ako nekteri odstopijo, se najdejo pa še zmeraj serčni mladenči, ktere pravi poklic navdušuje ter so zmožni darovati sami sebe naj lepšemu stanu za blag- r nevednega in terpečega človeštva. Se ve, verniki morajo tudi vedno moliti, da bi Gospod pošiljal potrebno število pravih aposteljnov v svoj vinograd in odvračal zaderžke, ki temu nasprotujejo. Misijonske sporočila r. I*. Valjavca. XVIII. Misij on Tcrnovski v Ljublja n i. od 3.-13. decembra 1870. Med misijon;, za ktere se je sosebno bal o. Doljak, jc bil pervi ljubljanski misijon v Ternovera. Jaz pak sc nisem bal ničesar, pervič zato ne, ker je zadel v devetdnevnico Brezmadežne, drugič pa, ker se je začel v predvečer sv. Frančiška Ksaverja. Taka dva mogočna zavetnika bi nas zapustila? Ni mogoče, si mislim, in prav sem imel. Ko pride 2. december, sem se v Božjem imenu odpravil na ljubljanski misijon z nar boljšim upanjem — in zares, nisem se ukanil, Bog mi je zaupanje vanj, v Brezmadežne in Ksaverja p>moč obilno, preobilno blagoslovil. Nikdar morda, kar stoji, še ni vidila Ternovska spreiepa cerkev v svojem ozidji tolikanj ljudi, ko pervi adventni teden leta 1870, ob času namreč sv. poslanja in perva dva dni aruzega tedna, ko se je misijon skon-čaval. Glava pri glavi je 3tala, jedva se količkaj gibaje. Zunaj je bil občutni mraz, znotraj pa taka vročina, da je bilo komaj dihati. Nihče se ni mogel ganiti. Kaj pa še le pri spovednicah — tu je bila pa tolika goječa, da se notri ni moglo. In to dan za dnevom naprej do sklepa — blagor n:u, kdor je mogel opraviti v Ternovera, veliko jin je rno^lo drugam. In ne samo ženske, tudi moštvo je sililo k govorom in spovednicam na vso moč. Mars:ktcr, ki ie menil hitro priti na versto in berž opraviti spoved, je stal ure in ure pri spovednici čakaje odrešenju. Ternovčan tudi v misijonu ni zatajil svojega odkritega serca in svoje vroče kervi. Ne bilo bi se jim posrečilo protivnikom našim, ako bi bili hotli res kaj poskusiti zoper nas, kakor se je slišalo sem ter tje... Zato je pa tudi ljubljanski „Tagblatt" tako škripal z zobmi in pikal naše govore in ginjenje ljudstva. Da, prederznil se je celo škofa napadati, rekoč: kaj bi ranjki previdni škof rekel, ko bi vidil te komedije v Terno-vem, ki se gode po misijonih zdaj po Kranjskem?! Na to sta mu „Danica" in ,,Vaterland" krepko odgovorila, in „Vaterland" mu je še pismo ranjcega škofa \Volf-a zakadil pod nos, v kterem blagi škof čestita ranjcemu Leben-u, šmartenskemu župniku, ko je poklical misijon ter mu reče: „sein letzter officieller Akt war die Be-willigung der Mission in St. Martin", in še pristavi: was wiirde wohl der selige Bischof Wolf sagen, wenn unter seinen Augen ein deutsches seandaloses Blatt in Laibach so einen gottesschanderiscben Artikel brachte, al s ihn neulicb das „Laibacher Tagblatt1' uber die Re-liquienverehrung einem abscheulichen miihriscben Wo-chenblatte nachdruckte?!" S tem ga je namazal, da mu je lastna nesnaga usta zamašila, da ni besedice več černniti si upal. Le to je bilo škoda pri tem misijonu , da spovednikov nismo skoraj nič imeli. Vse je doma spovedovalo. Očetov Frančiškanov je po deset sedelo v spovednicah, pa še niso bili množici kos. Tako pri sv. Jakopu vsi gospodje, celo pri sv. Petru so spovedovali. 14 —15.000 je bilo že obhajanih za misijona v Ternovem. To je tudi mil. knezoškofa tako veselilo, da so sami prišli k sklepu sv. poslanja v Ternovo, so papežev blagoslov dali in zahvaljeno pesem zapeli. Ta misijon jih je tudi nagnil, da so veleli nam kupiti veliko cerkvenih oblačil za Repnje. Sreberni kelih iz nar čistejega srebra s tremi slikami, kterega delo je stalo 130 gl., nam je ta misijon z drugimi cerkvenimi in potrebnimi rečmi prinesel. Dala ga nam je narediti mlada gospodičina iz Ternovega, ktera mi je sama rekla: veliko ste storili v Ternovem; poznam jaz ljudi okoli sebe, ali da bi se taki poboljšali, kakor sem jih vidila zdaj v misijonu, sem mislila, da je nemogoče. Nereda ni bilo nič pri toliki sili ljudstva v Ternovem. Le eden, ki je šel ribe lovit med misijonom, je utonil, da ga dolgo potem niso najti mogli. Gosp. župnik in monsignor Jeran pa sta tako vesela bila pri tem misijonu, da nista skor besedi našla za hvalo sv. misijona. Po vsi sili sta mogla še ostati oo. Doljak in Starč, ki je ravno iz Gorice k sklepu misijona prišel, da sta spovedovala še nektere silo potrebne, ki v sv. poslan ji nikakor niso mogli na versto priti. In tako je bil srečno dokončan pervi misijon jezuitov v beli Ljubljani, ki so za 100 let že umolknili bili v misijonu. Vnuki so se očetov vredni skazali in z mogočnim glasom so izrekli svojo vero v cerkvi sv. Janeza Keratnika, v kteri veri hočejo živeti in umreti. Razgled po svetu. Govor sv. Očeta do francoskih romarjev. [Božje procesije prepovedane, satanove procesije dopušene in hvali-sane.) Bog govori, preljubi sinovi, in sicer na več na činov; včasi govori z bobnenjem groma in viharja, in včasi govori s pihljanjem krotke sape. Na pervi način je govoril na Sinaju, ko je prestrašeno hebrejsko ljudstvo Mozesa prosilo, da naj potolaži Gospoda: Non loijua-tur Dominus, ne forte moriamur. (Bog naj bi ne govoril tako strašno, da ne pomerjemo straha.) Iu na drugi način je govoril Bog nekega dnč Eliju in govori še zdaj dušam ter se prijetno v serca snuje z ljubeznjivostjo in sladkostjo krotke sape. In to je ravno vaše govorjenje, preljubi, take so besede, ki so ravnokar prišle iz ust vašega višega pastirja, besede, ktere je navdal duh Božji, izrečene tudi v našem imenu s prisebnostjo in ljubeznijo pred namestnikom križanega Jezusa. Od Boga navdani so ravno tako vaši shodi, vaše romanja, ti sveti obhodi, ko romate v Rim, da tukaj častite grobe ss. aposteljnov. In ker je nam zadnjo nedeljo sv. Cerkev dala v premišljevanje obujenje Jajrove hčere, in ker smo pri oni priliki vidili dve med seboj čisto različni procesiji, zato se poprimem tega evangelija, da vam še kaj vec spregovorim, pre-ljubljeni sinovi moji. Pervak od shodnice stopi pred Jezusa Kristusa, ki je vedil, da je poln ljubezni in usmiljenja do ubogih, in na kolenih pred njim, poln vete in upanja v sercu, mu govori: Domine, tilia mea modo defuncta est; sed veni, impone manum tuam super eam. et vivet. — Gospod, moja hči je ravno umerla; pa pridi, položi svojo roko nanjo, in bo živela. Jezus Kristus je bil obdajan z množico dobrih duš, ki so v trumah hodile za njim, ne le iz hrepenenja ga viditi, temveč tudi, da bi ga slišale, njegove čudeže občudovale, po njegovih stopinjah hodile in kolikor je bilo njim mogoče, njegove zglede posnemale. Ginjen tedaj od prošenj pervaka iz shodnice, gre Jezus Kristus proti hiši in najde tam drugo procesijo čisto različne podobe: od ene strani vidi hrumečo ljudsko trumo in od druge strani piska?e, ki so čakali pripravljeni spremit deklico na pokopališe. Jezus Kristus predčre med to neversko procesijo in zakliče: Recedite, non est mortua puella, sed dormit — Kaj delate tukaj ? Odstopite, deklica ni mertva, ampak spi. Komaj je bil Jezus Kristus izgovoril te besede, kar ga začno vsi za -sramovati: et deridebant eum — in so ga zasmehovali. Resnica je pa, da je Jezus Kristus v sobo stopivsi prijel za roko umerlo deklico, jo vzdignil iu k življenju obudil. Ne vem, ljubi sinovi, ali je vam znano, da se tukaj v Italiji še obhajajo procesije: pa dobrih nočejo; slabe, te pač v varstvo jemljejo. Ce Jezus Kristus, vredno spremljan, hoče iti po potih in tudi stopiti v hiše bolnih in umirajočih jih tolažit s svojo božjo pričujočuostjo in vsemogočnostjo; ne, to ni dovoljeno. Ni treba praviti, da so to procesije dobrih duš, ki hočejo katoliške biti in se katoliške kazati. (Dandanašnji se dela razloček med katoličanom in kristjanom. To je sramota, zakaj kristjani so bili in so pravi nasledniki Jezusa Kristusa: in vender je dan danes to razločevanje potrebno, ker so se prikazali Užnjivi kristjani.) Tedaj take spremljanja bratovšin, družb in druge zunanje verske zuamnja niso dovoljene. Ce pa umcr;e človek, ki je vselej kazal in se der-žal duha nevere in one stranke, ki jih imenujejo pro-stomišljake, če eden tih ljudi umerje, s takim pečatom zaznamovan, o potem ni nobene prepovedi več, in takega človeka spremlja na pokopališe velika množica tiste svojati, z družbami in zastavami, na gizdavein vozu, ki ga vlečejo peneči konji in k grobu se silijo mnogi neverniki, ter imajo svoje vsake verste zmot in tudi bogokletstva polne govore. Potem ni nobenega zaderžk?, nobenega nasprotovanja več, ravno nasproti, daje se obširno varstvo, kakor plačilo tistemu (inerliču), ki je Boga zasramoval. Od druge strani pa tistega ne morejo terueti, ki gre po poti za Jezusom Kristusom, in naj hujše nasprotujejo ter iznemirjajo tiste, ki svoje stopinje obračajo proti le-temu središu resnice (Rimu). Vi ste pa srečni, ki ste brez strahu, polni serčnosti prišli počastit grobe aposteljnov! Pač da, vi spadate k tisti procesiji, ki je hodila za Jezusom Kristusom ga poslušat, da ste ster meče priče njegovih čudežev in posnemat njegove zglede. Vi ste izmed lepega števila tistih, ki po vesoljni zemlji enako nasledvajo svojega Boga in Učenika, ki ravno tisto vero spoznavajo in so polni enake stanovitnosti. Bog vas blagoslovi, kakor one, in vsi naj zedinjeni z menoj svoj glas povzdigujejo k nebesom in ženejo k njemu, ki sedi ob desnici Očetovi. Prosimo ga, da to ljudstvo reši tolikih sovražnikov ter ga varuje očitnih napadov in skrivnih zalezovanj po moči svoje predrage kervi. O, salvum fac populum tuum, Domine! — O, stori srečno svoje ljudstvo, Gospod! Moj Bog, ti vidiš, od kolikih nevarnost je obdajana tvoja Cerkev; reši jo, in s Cerkvijo reši tudi svoje ljudstvo! Reši ga zalezovanja krivovercev, resi ga tistega požrešnega žrela, ki je že pogoltnilo tvojo dedino! Blagoslovi nas z blagoslovom, ki bo vedno z novo serčnostjo poterjeval naše duše in vedno bolj oživljal vero, zlasti v tistih deželah, kjer je Cerkev naj bolj preganjana, da se bodo pravi katoličani stanovitno ustavljali in ne omagali pred zankami satanovimi, ki se oblači z obličjem človeške nezvestobe in tistih, ki se imenujejo kristjane, ki so pa sinovi istega satana, namenjeni za pogubljenje, če ne ustavijo svojih stopinj. Blagoslovi tudi mene, o moj Bog, in daj mi moč vedno tvojo presveto voljo spolnovati! Blagoslovim vas tedaj, preljubi sinovi, in v?e, ki so z vami, zdaj in ob smertm uri, da bote zamogli svoje duše v tistem zadnjem trenutku izročiti v roke Božje in bote vredni postali ga vse večne čase častiti in hvaliti. Benedictio etc. Francosko. Kar je frajmavrarjev v francoski zbornici, hočejo popolnoma rudeči vse pojesti, kar gre za bogočastje, kar je rudečkastih, pa bi radi saj nekoliko duhovskega pogoltnili. Ta rudeča svojat pa kaže, da ne pozna pod'ag, na ktere je zastavljeno vsako druž-binstvo, zakaj po njih doslednosti bi se morali zatreti vsi očitni stroški, pravi „Unita" po pravici. Cassagnac jim jo je dobro zastavil, rekoč: ,,Ako bi kdo rekel: Nikoli nisem imel pravd in jih ne bom imel: zato nočem pridajati k stroškom za pravdstvo - bi mu vi odgovoriti, da pravništvo je eno izmed poroštev meddružbin-skih zaoev, ki n.orajo vsi sodelati, da se ohranijo. No prav, ravno tak« je z vero." Tudi je vediti, da pridavki za bogočastje ?o le nekako nadomestilo za to, kar so duhovstvu poropali poprešnji rogoviieži. Rudt-čkarji naj bi pomnili, da tudi sami kmali ne bodo imeli kaj v nehvaležne ii:ta devati, ako ver<> zatarejo: zakaj če tudi narod po-tane rudečkarsk, bede delal s tramasoni tako, kak«t or.i zd«j hočejo delati z ljudstvom, s Cerkvijo in duhov&tvom. Naj ne mislijo ti i apihnjeni purmani, da je njih koža iz boljšega blaga, kakor pa druzih ljudi: na dušo tako ne verujejo; ktera pa je bolj černa od kože vsakti rega dimnikarja in oglarja. Iz Jokakame v Kini se naznanuje, da je katoliško cerkev v Ning Kuoh-fu napadlo 1«MJ poganskih vojakov, ter so cerkev z ljudmi v nji s smodnikom razsuli. Francoski konzul sicer tirja odškodovanje in pa da naj se hudodelniki kaznujejo: pa kdo bo umorjenim njih življenje odškodoval? Tudi po druzih krajih po Kini se razodeva sovraštvo, pa ne samo zoper kristjane, ampak sploh zoper tujce. V Kien-ning-fu so ,,literati" (učenjaki) določili, da noben nedomačin ne sme stanovati v mestu; zato so si misijonarji in ruski tergovci zunaj mestnih zidov morali poiskati stanovanja. Čudo ni, ako se daleč na tujem tako dela s kristjani, ker ,,sredi med kristjani" ni prav dosti bolje. Ako, postavim, poganski „literati" kaj ber6, koliko „kereanski iiterati" n. pr. v Parizu, na Dunaju, v Rimu, ali tudi večkrat v Ljubljani spoštujejo svoje lastne cerkve, *>vojo lastno vero; potlej ni nikomur stermeti, ako kitajski „literati" kristjanov ne terpe in vojaki njih cerkve z ljudmi vred s smodnikom posipajo. Liberalci, le dosledno s svojim „humanizmom", ,,napredstvomu (?), in s svojo „aufklarungo"! Dokler bo tako imenovana inteligencija" pri svojem boljšem spoznanji s tako satansko hudobijo resnico zatirala, ni mogoče, da bi bilo bolje na svetu. „Quare fremuerunt gentes, et populi meditati sunt inania? Astiterunt reges terrae, et principes conve-nerunt in unum adversus Dominum et adversus Christum ejus." Pokaj hrume narodi, in si ljudstva izmišljujejo prazne naklepe ? Kralji zemlje se vzdigujejo, in pervaki se zbirajo zoper Gospoda, in zoper njegovega Maziljenca." (Ps. 2, 1. 2 .) Nič ne bojo opravili s svojimi hudobijami: „Qui hubitat in coelis, irridebit eos, et Dominus subsannabit eos." (Ravno tam v. 4.) Drobne novice. Iz Herzogenbuša na Nizozemskem ima „Germania" sporočilo: Nedavno sta obiskala našega škofa dva duhovna, ki bi rada govorila z njim. „Kaj je vajina želja?" ju škof prijazno praša. „Ali bi nama ne mogli povedati, gospod, kje prebivata škofa pader-bornski in kolonijski? Silni vzroki so naji primorali, da vas s tim prašanjem nadlegujeva." Škof jima ni vedil odgovoriti, in to mu je bilo toliko ljubše, ko je zvedil, da ta človeka v duhovski obleki sta bila skrivna policaja. Kanoniki metropolitanskega kapitelna v Zi-tomiru so bili po noči v ječo djani, ker so odrekli ruski jezik vpeljati v semeniše, semenišniki pa so bili odpeljani v terdnjavo Vilno! Je mar tudi to priprava na turško vojsko in za „reševanje" kristjanov? — V Va-lenci na Spanjskem je umeri ondotni kardinal vikši škof Marijan Bario i Fernandez, roj. 1805, postal škof 1847, in vikši škof v Valenci 1870, kardinal pa 1873. R. I. P. Vret in na ti zreste mu lUre. Zahvale. Št. 1. Sestri na pol1 za soiert bolni, ki že skor govoriti ni mogla, se je precej zboljšalo, ko sem jo Mariji priporočila ter obljubila po Danici razglasiti, ako se ozdravi. O češena bodi Naša ljuba Go«pa presv. Jezusovega Serca! V Ljubljani, 26. listopada 1876. M. V. St. 2. Bodi naj pris^rčniši zahvala Naši ljubi Gospej presv. Seica Jezusovega za hitro pomoč! Bili smo jaz in več druzih v veliki nevarnosti ob časno premoženje priti: pa ko smo se obernili do N. ij. G. pr. J. S., nam je bilo pomagano vsled obljub- , ki smo jo dolžni spol-niti. Naj bo torej očitno izrečena zahvala : Cešena bodi. o Marija, Gospa presv. Jezusovega Serca vekomaj. Na Dolenjskem, 26. listopada 1876. F. M. St. 3. Po velikih maternih težavah, po zgubi deteta in svoje matere je bila žena sama v naj večih duhovnih in telesnih boleznih in težavah, iz kterih pa ie bila na priprošnjo k Naši ljubi Gospej, s pomočjo vode iz Lur-dov, na prošnjo Mariie Device na Brezji rešena večkrat zaporedoma, ter je zdaj precej iz nevarnosti. Toraj neizrečena hvala Naši ljubi Gospej! Ob enem bodi še dalje v molitev priporočena. Zraven tega naznanujem živo zahvalo tudi sam za-se, ker po 51etni ponavljani bolezni, po opušenih druzih zdravilih se poprimem neke lahke pomoči in po večkrat opravljeni 9dnevnici sem se tako pozdravil, da sem zmožen tudi težke dela zopet opravljati. Pod Korenom, 27. listopada 1876. J. Kaj žar. Št. 4. Teta bo mi bili jako zboleli. Močno sem se bala za nje, ker so že starostni. Pa priporoČevala sem jih Gospej presv. Serca z obljubo najeti sv. maso, in nevarnost in bolezen je prešla. Zato hvala Bogu in Mariji Devici! Halože, 11. listopada 1876. T. K. Prošnje. St. 1. Večkrat berem v Danici o posebni pomoči naše ljube Gospe presv. Serca; zato prosim dobrotno bratovšino, naj privzame tudi mene v svoje molitve in pobožnosti, posebno tisti, ki 9dnevnice opravljajo, da zadobim doželeno zdravje, ako je tako volja Božja. Z veseljem bom v Danici razglasil zahvalo N. lj. G. pr. J. Serca, ako bom uslišan. V Ljubljani, 18. listopada 1876. M. R. Št. 2. Skerbni hčeri F. L. in A. B serčno pripo-ročujete v prošnje Naše ljube Gospe vsaka svojo bo-lehno mater za ljubo zdravje, ako je po Božjih svetih sklepih še mogoče. Enako živo priporoča mladeneč T. svojo bolno ljubo mater, da bi mu jih dobrotljivi Bog še ohranil. St. 3. V hudi, že 3mesečni bolezni se priporočuje bratovšini v molitev M. Anžlovar v Kamniverhu na Dolenjskem, in ako je Božja volja ter ozdravi, se bo očitno po Danici zahvalila. Družbine zadeve. Mesca vinotoka je bilo na novo zapisanih 1760 udov bratovšine ,,Naše ljube Gospe" v bratovske bukve; vsih skupaj od lanskega leta do sedaj jih je 54.418. Listek za raznoterosti. Koledar za naslednji teden. (■ruden. — December. 3. Nedelja I v adventu. Evangelij : „Jezus napoveduje si dnji dan". (Luk. 21.) — Sv. Frančišk Ksave- apostelj Indijanov, spoz. iz Jezusove družbe, t 1552. — Sv. Sofonija, izmed I2terih malih prerokov, je preroško službo opravljal ob času Josija, kralja Judovega, ki je kraljeval od leta 642 do 611 pred Kr. Sofonija napoveduje prebivavcein Judovega kraljestva sužnjost, če se ne poboljšajo, in k Bogu s.e vemejo: po tem tudi prerokuje nekterim drug.m kraljestvom pokončanje; po-alednjič pa obeta Judom rešenje iz sužnjesii in razširjanje Mesijevega kraljestva med narodi. 4. Ponedeljek. Sv. Barbara, devica in sprič. v Nikomediji na Jutrovem, je bila od svojega ajdovskega očeta obglavljena 1. 240. Sv. Barbara je pomočnica ob smertni uri. — Sv. Peter, s priimkom „Krizolog" (Zlat-govomikj, zavoljo izverstne govornosti tako imenovan, Škot v Kaveni v papeževi deželi, cerkveni učenik, je v neki pridigi zoper ples rekel: „Kdor se radovati hočeš satanom, se ne bo mogel veseliti s Kristusom." 11. 450. 5. Torek. Sv. Saba, opat, sloveč predstojnik vsih pušavnikov v Palestini, Sveti deželi, tudi od cesarjev v Carigradu mnogo spoštovan t 532 v 94. 1. svojega življenja. — Sv. Krispina, preblaga žena in sprič. v Te bastah v Afriki, je bila pod cesarjem Dioklecijanom obglavljena 1. 304, ker ni hotla darovati malikom. Sv. Avguštin jo večkrat preslavlja. — Sv. Pelin, škof in 3Pr«č. v Brundusiju na Laškem, je sprosil, da seje tempelj malika Marta poderl, zato so ga mališki služabniki umorili, usekavši mu 85 rdn. 6. Sreda. Zapovedan post. Sv. Nikolaj, spoz. in škof v Miri, v Liciji na Jutrovem, patron ljubljanske stolne cerkve, velik čudodelnik, varh čolnarjev, f 6. grudna 342. 1. — Sv. Majorik, sin svete Dionizije, še mladenček, sprič. v Afriki, se je grozovitih muk močno bal; pa njegova sv. mati je serčnost dajala razpetemu na tezi, in mladenček, ves navdušen, je junaško pre-terpel silovito smert. Ravno tisti čas so pod vandalskim, arijanskim kraljem Hunerikom dosegli mučeniško krono: s v. Dionizija, njena hči Dativa, njih sorodni zdravnik Emilijan, in Bonifacij z drugimi kristjani vred. 7. Četertek. Post v predpražnik Marije preČiste Device. — Sv. Ambrož, spoz., nadškof v Milanu na Laškem, in cerkveni učenik. t 397. — Sv. Agaton, vojak in sprič. v Aleksandriji, je pod cesarjem Decijem za-derževal nektere izmed derhali, ki so hotli nad trupli svetih spričevalcev svoje burke uganjati; derbal pa je zoper njega hrup zagnala, ga pred sodnika vlekla, in sodnik ga je k smerti z mečem obsodil. 8. Petek. Praznik Čistega spočetja Marije Device, Pomočnice. — Po določilu visoko častite ga ktuzo Škofa danes ni zapovedan post zavoljo velicega praznika pervega reda, ker je bil današnji zapovedani post preložen na poprešnji dan, kar je po nniozih določilih sv. zltora obredov dopušeno. *) Kdor se pa tudi danes posti, ter si dopušene stvari odrekuje iz čistega in svetega namena, in se zavoljo tega nad druge ne povišuje in jih ue graja, ima toliko veči zasluženje pri Bogu. — Sv. oče Pij IX so 8. grudna I. 1854 vpričo 150 škofov in veliko množico vernih slovesno iziekli in razglasili versko resnico, da je bila Marija izvirnega greha obvarovana, tedaj brez madeža spočeta. — Sv. Evharij, učenec sv. Petra aposteljna, pervi Trierski škof. Danes je zadnji krajec ob 3. uri 21. m. zjutraj. 9. Sahota. Sv. Sir, škof v Paviji na Laškem, spoz. (Glej Danico predlansk. 1. List 49.) — Sv. Leobidija, devica in sprič. v Toledu na Španjskem. (Glej Danico lansk. 1. List. 49.) — Sv. Gorgonija, hči sv. None, sestra sv. Cezarija in sv. Gregori ja Bogoslovca, škofa Na-zijanskega, kteri je njene čednosti in čudeže popisal, t 371. Lepota Marije C'istospo*ete. Vsa lepota tega sveta Zgoli senca je temna, Ko Marija čista, sveta, Rajska zvezda pritniglja. Sveta Marija, najlepša si ti, Zemlja in nebo se te veseli. Zlato č.sto se leskcč prav z vajami, pri kterih so bili posvečevah c in posvečenci. P. Karol Schnee\veis S. J. j«; vodil eksercicije. Postave zoper samostane svitli cesar nič