105
Govor P. Greuterja
v buđgetni debati 10. marca v državnem zboru.
Visoka zbornica! Izprosil sem si danes besede iz rečenega, nekoliko pa tudi iz osobnega namena. Kakor je Vam znano, smatral sem si lansko leto za svojo dolžnost odkriti rane, katere so na telesu naših šol sploh, posebno pa sem se mislil opravičenega osvetliti jako Čudne razmere dunajske velike šole. Saj veste, kaj se je na to zgodilo. Takoj na to dali so kar trije profesorji svoja pooblastila gosp. poslancu Suessu, da naj pod zaščitstvom svoje imunitete tusaj prebere njihovo izjavo, češ, po svojih izrekih o njihovi delavnosti sem kar h krati na frivolen način tri napadel.
Uže tedaj, gospoda moja, sem Vam povedal, da mi je tak tabak prehud (veselost na desni), ter sem Vam rekel, da tacega očitanja uže v očigled na moje voliice ne morem prenašati. Predlagal sem toraj preiskavo, v kateri naj bi se bilo dokazalo, koliko dogodkov od mene naštetih ne bi imelo popolno resnične podlage. Tako preiskavo so mi tudi takoj obljubili, ter, kakor sem čul, se je taista tudi izvršila, vendar pa do sedaj še prav nič ne vem o njenem koncu. Gospoda moja, tudi danes bi bil še molčal, če bi se ne bile zgodile reči, katere so me silile zopet usta odpreti. In kaj je to? Prvič je bil to tisti mož, ki je imel pogum v očigled nesramnih dogodkov na dunajskem vseučilišči javno izreči se, da bi pod njegovim reittoratom kaj tacega ne bilo brez kazni ostalo; — ta mož moral je iti! ker ni nikjer dobil človeka, na katerega bi se bil opreti zamogel. On ni šel zarad tega — da odgovorim dr. Krausu — ker so ga morda Čehi razžalili, kajti sam je zagovarjal moža, ki se je za češko šolo v dolenjem avstrijskem c. kr. šolskem svetu potegnil. Tako se je zgodilo prvemu možu.
Oni drugi mož pa, čegar postopanje moral sem podvreči javni oceni, kar mi je velela dolžnost, kateri je kot izvoljen rektor po svojem govorjenji preveč pripomogel, da se je ono razburjenje naraščalo, in kateri je kot rektor v službi tako slabo svojo državno veljavo pokazal, pač pa je imel zadosti poguma v javnosti tukaj očitati mi frivolnost, ta mož bil je pa med tem po-češčen in proslavljen, kot ne malo kdo. Vsak, komur niso razmere znane, mora iz tega sklepati, da sem mu toraj delal krivico, ter da se je zadostenje temu možu le na ta način z drugimi vred dalo, da so jih posebno odlikovali.
Se več bom p >vedal. Vse se tako vidi, kakor da bi bili sicer po celem svetu veljavni pojmi o nalogi modrega naučnega ministerstva glede dunajske univerze, tukaj prišli popolno ob svojo veljavo. Tudi sledeče nam to dokazuje. Dunajsko vseučilišče doletela je lansko leto največja čast, katera veliko šolo sploh doleteti zamore, presvitli cesar ji je namreč naklonil čast svojega obiskanja ob priložnosti otvorenja one krasne palače, ki je nastala po milosti in darežljivosti presvitlega vladarja in po požrtovalnosti vseh avstrijskih narodov. In kaj se je zgodilo? Rektor je naročil dijaškim društvom, naj k njemu pridejo. Zakaj? Da bi morda iz njih ust ob objavi te vesele novice, čul še veselejše živahno odobravanje od strani dijakov. Pričakovali smo tega, kar smo morali pričakovati. Toda nič! Nič takega! Rektor je dijake k sebi poklical, da napravi z njimi pogodbo; poklical jih je k sebi, kakor da bili vojskovodje sovražne mu armade, da z njimi pogodbo sklene, da se bodo ob navzočnosti Nj. Veličanstva lepo in pametno zadržali. (Čujte! na desni.) Čudom čudili smo se zunaj po deželi čitajoč to! In nekega druzega dne, ob priliki vme-ščenja  novega  rektorja  v veliki dvorani „aule" ,  se je
rektor izjavil, da so dijaki res na akademičen način rešili svojo častno besedo, da se je slavnost mirno in dostojno vršiti zamogla. Dijaki dali so rektorju častno besedo, da bodo mirovali in so mu zato stavili svoje pogoje. Pogoji so se sprejeli, mir je bil sklenjen, konec vsega pa je bil ta, da se je rektor dijakom zahvalil, da so se tako lepo ia dostojno obnašali ob slavnosti. Dijaki stavili so toraj najpoprej pogoje, potem še le rešili so dano častno besedo! Jaz ne bom rektorja obsojal, toda vem, kaj naj si o njem mislim in misliti moram. To je ravno silno žalostno pri vsi reči, da je rektor moral tako delati, kakor je delal. On ni bil povod razmeram na tej univerzi, temveč jih je uže našel in s temi moral je računiti, ako ni hotel, da bila bi ali vsa slovesnost izostala, ali bi se bile reči godile, pri katerih bi si bila Avstrija od sramote obraz zakrila, inostran-stvo bi se bilo pa brezmerno čudilo. Vprašam Vas, kake so li take razmere? Tukaj so krvaveče rakove rane, katere mora vlada prej ko prej ozdraviti in če treba tudi izrezati.
Med tem so se vajeti veljave in potrebne discipline nekaj krepkeje nategnili. Znano nam je, da je bilo v minuli jeseni pet velikošolcev spodenih. Kaj pa potem? Komaj so te relegacije znane postale, pri katerih so bili tudi trije židje prizadeti in uže se je dvignila vsa „alliance izraelite" (združeno židovstvo). (Čujte! čujte! na desni.) Podali so se k naučnemu ministru, kjer so prosili, naj bi jim kazen ali odpustil ali pa uže vsaj zmanjšal in stvar še dandanes ni dognana. Radoveden sem, kaj bode le storila naučna oblastnija; na-djam se, da bode poznala svojo dolžnost!
Ta slučaj, gospoda moja, pripelje me na drugo polje, kjer ne morem, da bi se ne ustavil. Je jako kočljiva zadeva dotični predmet in tem kočljivša, ker je postal dandanes predmet tako poljuden in so dogodki vsi popolnoma resnični. Kaj je to? Kratko ga bom povedal, kakor sem navajen. Ako pojde na dunajski univerzi v sedanji meri tako dalje, kakor do zdaj, bode prenehala univerza biti in postane druga „orientalna (vzhodna) akademija". (Živahni ugovori na levi in sikanje.) Le pustite me, da izgovorim in potem sodite, kedar bom uže dokazal. Na mislih so mi učiteljske moči na tem vseučilišči. Tu ne govorim iz svojega verskega stališča, temveč iz stališča prave pravičnosti, po katerem imajo tudi zapadni rodovi svoje pravice.
Kaka pa je razlika ondi med semiti in kristijani? Potrebno se mi zdi povedati, da bodo avstrijski narodi to zvedeli. Kakor nam statistika to kaže, bi bila razmera zidov do kristijanov štiri in pol. Če pa po tej razmeri računimo, nahajam, da je na obeh praktičnih fakultetih „zdravilstva" in „pravoslovja" 159 profesorjev in docentov. 4t\ proti 159? Kakošno bi moralo biti pravo število profesorjev glede števila prebivalcev? (Na levi kličejo: to je smešno!)
Če bi šlo toraj po pravici, bi na dunajski univerzi ne smelo več židovskih profesorjev biti, kakor 7, k večem 8. (Na levi kličejo: k večem 8V2, živahna radost.)
(Dalje prihodnjič.)
112
Politične  stvari.
Govor P. Greuterja
v buđgetni debati 10. marca v državnem zboru.
(Dalje.)
Toda, gospoda moja, ondi ne nahajamo le 7, temveč katalog nam kaže 64 učiteljev semitskega rodu. (Oujte, čujte! na desni.) V eni fakulteti ima uže polovico, v drugi jo bo pa skoraj dobila, ako pojde tako na dalje; potem se bodo možje zapadne omike — kri-stijani niti ne rečem ne — popolnoma v kot potisnili in zarad tega imam prav, če trdim: ako pojde v tem smislu na dalje, prestala bo dunajska univerza biti, ker se bo spremenila v drugo orientalno akademijo. (Živahna veselost na desni, sikanje in zasmehovanje na levi.)
Uže vem, kaj mi bote odgovarjali. Da, bote rekli, naše temeljne postave ne delajo razločka med verami, še manj pa med verniki. Res je tako. Jaz se tem od-nošajem nisem upiral raz stališča temeljnih postav, kajti, če temeljne postave tudi dopuščajo in če ministerstvo tudi ne žali temeljnih postav, če se bodo vsi kristijani odgnali in sami židje nastavili, vendar ni nikjer v ustavi zapisano, da bi se moralo tako izključljivo postopati. Tudi ne bom o tem govoril, da je bila večina naših sedanjih univerz od prednikov našega presvitlega cesarja kot katolišk učni zavod ustanovljena in so se ji katoliški zakladi določili; tista ustanovna pisma založili ste „ad acta" in iz katoliških ustanovnih denarjev se je napravil pravi „košer" (zidom čista reč) (veselost) in v tem smislu ravno pri nas v temeljnih postavah nimamo razločka med verami in verniki.
Ako Vam je bilo s preobratom teh ustanovnih denarjev tako lahko, se zna pač lahko primeriti, da bodo prišli svoje dni ljudje, ki bodo ravno tako naredili s posestnimi polarni v zemljiščinih knjigah. Kdor pravi „A", reči mora tudi „B" in naj ga tudi kaj boli za to !
Od kod pa izvira to velikansko usiljevanje zidov k podučevanji na univerzi? Židovski učenjaki znajo jako dobro računiti in večina teh mladenčev si misli, da bodo pri podučevanji na univerzi prav dobro opravili in da jim bo posebno pri vspešnem postopanji na univerzi pšenica še prav posebno cvetela. Dokazal Vam bom. Morda mi bodete ugovarjali: saj vlada nikogar ne imenuje, kogar ne priporoča kolegij profesorjev. Na to moram na ves glas reči, da to nikakor ni res. Predlog, ki ga stavi fakulteta, za visoko naučno upraviteljstvo nikakor ni merodajen, lahko ga sprejme, pa ravno tako
113
lahko odbije. Da, celo nov predlog lahko zahteva in da to sme, je tudj uže večkrat dokazalo, posluživši se svojega prava. Čudno je pa to, da naučna oprava ni nikdar kakega predloga odbila na korist kakemu kristijanu. (Čujte! na desni.) Kedar je kak predlog odbila, ^godilo se je vedno na korist kakemu zidu!   (Čujte! na desni.)
Tudi za to imam pri rokah dokaz. Le enkrat se je zgodilo, da je fakulteta nekoga predlagala za profesorja mednarodnega prava. Tukaj, se ve, da so bili me-rodajni viši oziri, ker mora ta učitelj mednarodnega prava taisto tudi na orijentalni akademiji predavati. Tukaj je sicer naučnega ministerstva uprava umaknila svoj predlog, toda v osmih dneh bil je imenovan ravno ta mož za profesorja državnega prava, če tudi ga fakulteta ni predlagala. Opomnil sem Vas na to, da ne bi morda mislili, da vladi za pretekle grehe kaj očitam, ne, temveč le za bodočnost bi ji rad namignil, kajti nam to ne more enakolično biti. V očigled antisemitska agitacije, katera se na mnogih krajih nahaja, kateri početka mi pa ni volja preiskavati, se prav lahko zgodi, da se bo s takimi odloki tej agitaciji nov kvas prideval. (Prav res! na desai.) Bodite toraj vsaj pravični!
Saj druzega ne zahtevam , kakor držite se načela utrjenega uže cela stoletja, ki sta ga celo Gothe in Herder pripoznala, da ima vsa zapadna civilizacija svoje srčne korenine v krščanstvu. (Prav dobro! na levi.) Silno nas boli, da se po takih odlokih to staro načelo z nogami tepta.
Dokončavši ta oddelek obrnil se bodem k drugemu, ki je po mojih mislih še največi vzrok, da po univerzah ni vse tako, kakor bi po naših mislih biti moralo glede na velike stroške, ki jih mora narod plačevati.
Najprvo bi se moral po mojih mislih ves drug red vpeljati pri pobiranji kolegijskega deuarja; pravijo sicer, da je pravično, ako se odlični veleumi z obilnimi kolegijskimi novci nagradjajo. Gospoda, tu je pomota. So stroke, pri katerih največji učenjaki, kakor je kak Gaus ali Heršel, za največja svoja dela niti krajcarja ne dobe, med tem si pa kdorkoli nabira kapital, ker podučuje znanost za življenje potrebno. Kje pa je tukaj odlikovanje izbornih talentov? In če dva profesorja predavata ono in tisto reč ter eden izprašuje, drugi pa le bere, tjekaj se ozrite gospodje, pa bote videli, kdo ima kolegijske denarje, kdo pa nič. Od dijaka se ne sme zahtevati, da bi bil tudi še pri kakem drugem profesorju vpisan in da bi kolegijski denar dvakrat plačeval, ako taisti profesor ni ob enem član izpraševalne komisije. To se meni ne zdi prav. Gode se zarad tega reči, kakor smo jih tudi tukaj uže brali. Ne le tukaj, temveč tudi drugod se to primeri, da jeden profesor drugemu vsled nevrednega hlastanja po poljudenosti dijake spred očmi pobere, ter si tak kolegij pridobi, da bi dijakov niti polovica v sobo ne šla, ako bi vsi h krati prišli; kljubu temu pa vendar pri vseh pobere kolegijske novce, če tudi za drugo nikdar posebej ne predava. Tudi to se je menda uže zgodilo.
Dajte stvar na glasovanje in prepričani bodite , da bodo vsi učenjaki in profesorji za to, da naj se jim da plača , kakor se jim taista vsled dostojanstva spodobi in zadovoljni bodo. Kolegijske novce vzame naj pa država sama v roke, ter naj za to profesorje plačuje. (Prav dobro! na desni.) Če pa uže tega nečete, pa smemo nepogojno zahtevati, da se v slučaji, kedar dva profesorja eno in tisto predavata, kolegijski denar razdeli na dve enaki polovici. Potem bo vsega tekmovanja h krati konec, z njim vred poginilo bode pa tudi po vsem nevredno hlastanje po poljudenosti.
To je moja prva želja. Druga dotika se pa privatnih docentov.  Uže Jhering pravi, da so zasobni do-
centje reveži in zakaj? Ako privatni docent hoče, da ga spuste k podučevanju, mora poprej spisati knjigo. Vsak si navadno kaj posebnega izvoli. Sedaj se še le prava začne!
Vse univerze, vsaj po Avstriji, kojikor je meni znanega, so med seboj v kartelni zvezi. Če je mišljenje takega mladega moža takošno, da se jim zdi za rabo, bo kmalu našel receuzenta za svoje delo, — če ne, ga bo težko dobil, pa če ga prav dobi, uže zopet nikogar nima, ki bi tisto recenzijo prinesel potem v kakem strokovnjaškem listu. Njegova naloga ni le knjigo spisati , temveč tudi za to skrbeti, da pride v takem listu v razpravo. Tako je! Ultramontanski pristaši kvirinala (laške vlade) se pripuščajo, ultramontanski prijatelji Vatikana se zavračajo! Tako je geslo in zdi se mi ravno tako, kaKor če bi general framasonske lože pred vstopi znanstvenih zavodov rekel: „Odi profanum vulgus et arceo" — proč z njimi.  (Veselost na desni.)
O disciplini, gospoda moja, govorilo se je uže danes in včeraj mnogo. Tudi jaz bi rad eno zinil, kako o njej sodim.  Omenjal bom le ene same točke.
Naučna oprava treščila je nedavno kakor Jupiter tonans med učiteljske kroge, kjer je iz golega navdušenja za §. 24. šolskega in naučnega reda učiteljem šibo iz rok izvila, o kateri se uže v sv. pismu bere: „Kdor ima svojega sinu rad, ta ga kaznuje." (Veselost.) Nova pedagogika postavila se je menda popolnoma na stališče starih Pelagijcev, ki so trdili: „Človek je dober na svet prišel, podedovani greh je gola sanja, ascese je treba, molitve ne, sploh se nič ne potrebuje, kakor učitelj, ki po svojih naukih kali dobrega iz otroka venkaj izvleče; potem se ni bati hudega."
Prav na tem pelagijskem načelu vtrjena je nova pedagogika. Skušnje vseh časov pa uči, da je to načelo krivo. Ako je tedaj ono krivo, si pač lahko razlagam, kako da postopa naučni minister. Učiteljem vzel je šibo, ki bi bila med divjaki vendar le še nekaj strahu in reda vzdržala, zato jo je pa dal v roke velikošolcem. (Veselost.)
Ako si dva rokodelska pomočnika s palicama nekaj prevroče krvi puščata, je takoj orožnik za njima, da ju zapre; če si pa dijaki z njihovimi železnimi palicami lica razpraskajo, je to junaški! (Veselost.) To kaže na veliko olikanost — iz šibe je postala palica. Družine, ki imajo le zmerno premoženje, morajo dostikrat stradati, ako imajo namreč dvomljivo srečo — kakega di-jaka-velisošolca! Nič kot komersi, menzure (dijaški dvoboji za kako razžaljenje) in kakor se tiste komedije uže vse imenujejo. Na salamandra si vsi izborno razumejo, o učenji noče pa skoraj nihče kaj slišati. Taka je navadno disciplina v prvem letu.
Kar se tiče počitnic, sta včeraj pravo povedala Nj. ekscelenca naučni minister in pa poslanec bar. Pirquet.
Jaz toraj ne smem tistega ponavljati. Čudno je pa na vsak način , kako da imajo nekateri profesorji na velikih šolah po pet mesecev počitnice. Po 14 dni potrebuje se za vpisovanje, 14 dni,vpredno se nabero podpisi. In kako se tisti nabirajo. Čujte resničen dogodek. Na koncu leta je prišel neki dijak v hišo, kjer je stanoval njegov profesor, kakor so dijaku to povedali. Na stopnjicah sreča nekega gospoda, katerega dijak vpraša: „Ali bi mi ne hoteli povedali, kje stanuje tukaj profesor N.?" „Kaj bi radi?" vpraša gospod. „Rad bi imel njegov podpis, ker se danes odpeljem." „Idite z menoj." Dijak gre gori, gre s svojim profesorjem gori, ki mu je podpisal in dijak in profesor se nista nikdar poprej in nikdar pozneje videla.
(Konec prihodnjič.)
121
Politične  stvari
Govor P. Greuterja
v buđgetni debati 10. marca v državnem zboru.
(Dalje.)
Polkovnik mora imeti oblast in disciplino čez svoje častnike, in če tudi so v resnici uže nekaj, se morajo vendar vsi tej oblasti pokoriti; le pri velikošolcih bila naj bi takošna kontrola, ali hodijo redno poslušat ali ne, ali se kaj uče ali nič, strašansko nazadnjaštvo. (Veselost na desni.) Kedar ti gospodje potem uradniki postanejo, tedaj se jim pa nosovi pobesijo, ko uradni načelnik pravi: „Točno ob 9. ali 10. uri morate tukaj biti!"
Dokazi pokorščine odpravili so se v prejšnjih časih in kdor plačuje, tisti je gospodar. Dijaki plačujejo kolegije in zato so nasledki, kakoršne sem Vam naslikal.
Ako bi se v tem oziru kaka boljša kontrola vpeljala, bi ne bilo prav nič odveč in čista višava učenosti vsled tega ne bo prav nič trpela, v praktičnem bi bilo pa mnogo bolje in to tem bolj, ker ima prostost poduka in učenja marsikako dobro stran, kateri bi ne želel, da bi se odpravila. Ako se pa prostost učenja zamenja s prostostjo postopanja in nemarnosti, se moram pa prav odločno taki prostosti upirati.
Konečno (dobro! dobro! na levi). Prezgodaj ste zaklicali ondi „dobro!" (Živahna veselost na desni.) Konečno le še nekaj opazek o mojem spoštovanem rojaku prof. vitezi Wildauerji. Predlagal je na korist ino-mošenske univerze sledečo resolucijo (bere): „Slavna vlada se poziva glede slabih prostorov na inomošenski univerzi nemudoma potrebno ukreniti, da se prične potrebno zidanje; denar za to naj se pripravi po ustavni poti."
Proti tej resoluciji prav za prav nimam jaz nič ugovora, toda utemeljeval jo je tako smešno, da se uže moram nekoliko pri njej pomuditi. On nam konservativnim poslancem iz Tirolske očita, da nimamo nobene čuti več za vedno večje stroške narodove; on pravi (bere): „V tem morji bleska in svitlobe vleče se jedna temna proga; in ta je vedno večja teža davkov, ne po-slopnina, katero po naši deželi vedno britkeje občutimo, tudi ne vedno marljiveje iztirjevanje davkov, ki celo brizgalnice, čebre in planinske družbe z davkom obklada." Tako je utemeljevanje. (Veselost na desni.) In ko smo mi uže denar pripravili, da se poplačajo stari dolgovi, ko smo s težkim srcem finančnemu ministru privolili denar, da bo svoje potrebe z njim pokrival in se bo deficit sčasoma zmanjšal, pride ta-le profesor in od države novih izdajkov zahteva, rekoč: „Vi ste dovolili davek, toraj ste ljudstvu zopet davek povišali." (Dobro! in veselost na desni.) Mi moramo vendar dosledni biti in takemu zanikavcu davka tudi njegovo resolucijo odbiti.   (Dobro! dobro! na desni.)
Dalje je gospod prof. vitez Wildauer mojemu prijatelju iz Pusterške doline očital, da mu njegova politična barvena slepota narodne kmete v Lvovu, Krako-vem, Pragi in Ljubljani v črno-rumeni barvi kaže ter jih zamenja s spoštovano zastavo. Prav resno vas vprašam: „Ali mar poslanec iz Inomosta ni še nikdar videl,
122
kakošna je črno-rumena zastava? Kaj pa je na črno-rumeni zastavi? Državni orel je na nji in ta ima na svojih prsih posamične grbe dežela in kraljevin (dobro! dobro! na desni), ter svoj meč proti tistemu dviga, kdor bi se predrznil le eno teh dežela^odtrgati od njegovega srca. (Dobro! dobro! na desni.) Oe bi se kedaj to imelo zgoditi, da bi se temu orlu zgodila nečast ter bi mu pobrali dosedanje grbe raz prsi, ter bi jih v neizmerni lakoti požrli (smeh na levi), takrat bi mi rekli: „Le pogoltnite jih, toda prebavili jih ne bodete!" (Veselost in dobro! na desni.) Da se črno-rumena zastava v nasprotje postavi s posamičnimi barvami in grbi kraljevin in dežela, za to mora človek v resnici profesor na univerzi biti.   (Smeh na levi.)
Le še eno besedo. Ravno tisti gospod poslanec razkazoval je tukaj našo staro tirolsko šolo, kakor bi se duhovščina ne bila prav nič za njo brigala, ter je pravil o nekem kaplanu, ki je šel samo enkrat v šolo. Ali gospod še ni nikdar slišal, da se v prejšnjih časih otroci v krščanskem nauku niso v šoli podučevali, temveč javno pred vsem narodom v cerkvi?
Ne zamenjujte nam toraj teh reči in le nikar si ne domišljujte, kakor da bi naši predniki ne bili skrbeli, kako se v šoli podučuje in da se ondi ne kvasijo otrokom reči, ki so katoliški veri in katoliškemu duhu nasprotne. Sklenil bom s prošnjo na nj. ekscelenco gospoda naučnega ministra, da naj vspeh uže omenjene preiskave prihodnjič objavi, vsaj gospodje menda vendar v tej prošnji za pravico ne bodo zopet ugledali prošnje za kako koncesijo. (Živahna veselost na desni.) Sicer pa, ker uže govorim, moram vendar le vprašati: Kaj si mislijo ti-le gospodje sploh o nas in naših poslaniških dolžnostih? Morda, da smo kake stare žalujoče žene sedeče na razvalinah vašega političnega razdevanja, katero ste nam zapustili? (Dobro! na desni — smeh na levi.)
Ne, gospoda moja, tega ne bomo storili, pač pak se bomo podali med barikade, katere ste proti nam nakopičili, da jih s postavnimi pripomočki razbijemo in prost uhod napravimo prostosti in pravici. (Živio! dobro na desni — smeh in ugovor na levi.)
To je naša naloga; kar se pa šole tiče, čujte moj sklep v tem oziru. Katoliško šolo si hočemo pozidati, pri nas na Tirolskem jo hočemo postaviti in kako ? Ko so Izraelci nekdaj jeruzalemsko zidovje delali, pravi sv. pismo, da so imeli zidarji v eni roki ometalnico, z drugo so za meč držali, da so se branili pred sovražnikom, kateremu je bilo vse na tem ležeče, da bi se jeruzalemsko obzidje več ne postavilo. Pri nas na Tirolih bomo pa šolo delali in z obema rokama jo bomo delali; kdo pa bo namesto nas za meč prijel?
Ako si hočemo to šolo postaviti na trdni skali samoupravne prostosti, kdo se bo za nas vojskoval, da nas neki centralisti ne bodo zadrževali? Prostovoljci venkaj! kličem vam (glasan smeh na levi) in prišli bodo ne le katoliki in konservativci z desnice, tudi Ml a d očeh i bodo prišli in nas bodo branili izvrševajoče svoje pravo. (Dobro! dobro! živahno ploskanje na desni — smeh na levi.) Tako je moje prepričanje in onega železnega obroča, ki je sedaj stereotipen postal, si nisem nikdar drugače nego takošnega mislil.
S svojo pravico branim tudi gospode tukaj (na desni) in njihovo pravo in z njihovim pravom branim sam svoje pravo. Ako genij Avstrije s to čarodejno besedo vdari ob železni obroč, slišali bote, da ni še počen, temveč doni še vedno jasno in polno v prost pomladanski vzduh boljše bodočnosti (dobro! na desni) in ta naša prostost se ne bo dvignila v zrak na nesrečen dan, kakor se je dvignil vaš sadovški škrjanec; mi imamo zapisano na  tisti dan, kateremu se imata prostost in
pravica vseh narodov za slavno zmago zahvaliti. (Živahna pohvala in ploskanje na desni — smeh in sikanje na levi; sikanje na galeriji.)