Dragi mednarodni kongres za socialno skrbstvo se je te dni vršil v Frankfurtu ob Meni in prinašamo o njem izčrpno poročilo na 7. strani. — Pogled v dvorano ob govoru gospe dr. Aliee Masarykove Srbski planinarji vabijo naše turiste v goste — Izletniki se bodo razdelili v dve skupini pod izvrstnim vodstvom Planina Sokol: pogled z višin pod Dobrim poljem, gledano proti severozapadu. Na sredi vrh Sokola (1825). Srbski častnik gleda proti Kajmakealanu. Beograd, 22. julija. Planine Južne Srbije, katerih višina sko- raj dosega višino Julijskih Alp, vsekakor pa prekaša višino naših Kamniških Alp, niso bile dosedaj radosti poznane v turi- stičnem pogledu. Posamezni naši turisti so se sicer že povzpeli na marsikateri vrh, toda vse to je bilo premalo v primeri z lepoto teh planin. Zato se je Srbsko pla- ninsko društvo v Beogradu odločilo, da organizira letos v avgustu velik obsežen izlet. Vodja bo inž. Dušan Podgradski, iz- vrsten, izkušen turist in vodnik. Tudi go- sti. člani ostalih naših planinskih društev bodo zelo dobrodošli, posebno še turisti fe dravske banovine, ki bodo v planinah vardarske banovine našli dopolnitev pla- ninskih krasot svoje ožje domovine. Zato naj se interecenti prijavijo za udeležbo Srbskemu planinskemu društvu v Beogra- du, Klemansojeva ulica št. 48., ali pa di- rektno enemu izimed organizatorjev izleta, dr. inž. Franu Podbrežniku, Beograd, To- polska ul. 19.. ki bo drage volje dal vse dopolnilne informacije. Prijaviti se je tre- ba najpozneje do 4. avgusta. Izlet je predviden tako, da se formi- rata dve skupini, ena za težjo turo po pla- ninah, druga za lažjo pod planinami. Iz- let ne bo drag, vsi stroški z vožnjo vred fračunano odhod in povratek v Beograd) bodo iznašali največ 800 dinarjev. Na Sar- planini bodo izletniki sprejeti v novi pla- ninski postojanki, ki jo je izgradila ban- ska uprava vardarske banovine, v Kosov- ski Mitrovici pa bodo gosti tamkajšnje podružnice Srbskega planinskega društva. Na ostalih planinah bodo največ gosti žandarmerijskih postaj in obmejnih ka- Poln želodec, neredna vrenja v debe- lem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi na- val krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav pre- senetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefcvo« vodo. »Franz Josefova« gren- čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. raul. Komanda žandarmerije in banska uprava bosta šli turistom v vsem na ro- ko. Seveda morajo udeleženci planinske ture imeti dobro opravo in tudi zadostna pokrivala. Vsi udeleženci morajo biti čla- ni enega od naših zveznih planinskih dru- štev. Skupni odhod bo iz Beograda 6. av- gusta zvečer z vlakom ob 23.50 preko Kra- gujevoa, Kraljeva (nova proga) do Kosov- ske Mitrovice. Odtod z avtomobili do Kačanika, kjer bomo razgledali Kosovsko polje. V Kačaniku se skupini A in B raz- staneta in bo nadaljnja pot naslednja: Skupina A se bo 8. avgusta zjutraj po- vzpela na Šar-planino, katere vrh Ljubo- ten je 2406 m visok. Od tod vodi drugi dan pot čez vrhove Čaušico (2604), Bistro (2640) in Kobilico (2526), nakar 11. avgu- sta pridemo na romantično planinsko Bo- scvačko jezero, kjer bo pol dneva odmo- ra. Če bo kateri udeleženec hotel, se lah- ko že tukaj sam spusti v Tetovo. od ko- der se z vlakom vrne preko Skoplja do- mov. Od Bosovačkega jezera se p o vzpne- mo najprej1 na planino Babo-Hasanico (2467) in odtod preko vrhov: Turčina (2702), Džinbega (2610), Bori.slajeca (2662), Popove Šapke (2080) na albansko mejo na Šerupo-planino. Odtod po meji preko Ko- raiVkih Vrat (2055) na Golemi Korab <2764 m), ki je samo za 100 m nižji od Triglava, in na P loče (2238), kamor pride- mo 16. avgusta. Tudi odtod se lahko po- samezni udeleženci spuste v vas Žirovni- co in Debar, kjer lahko počakajo ostale, ali se pa vrnejo nazaj v Beograd. Grupa pojde 17. avgusta naprej po grebenih pre- ko Inoske (1999 m), Velivara (2374) in Krčina (2345) ter se sipusti v Debar na prenočišče. Odtod potiujemo 18. avgusta z avtomobilom čez Strugo v Ohrid, kjer se sestanemo s skupino B. Skupina B potuje 8. avgusta naprej z vlakom v Skoplje in 9. avgiusta v Grad- sko, kjer si razgleda razvaline Stobi. Na- to potuje v Prilep (grad Kraljeviča Mar- ka), dalje v Bitolj. odtod na Kajmakčalan in potem na Ohridsko jezero na oddih za štiri dni. kjer počaka grupo A. Obe skupini napravita 19. avgusta izlet v samostan Sv. Naum, a 20. avgusta se vr- nemo v Sik opij e, katero si dobro ogleda- mo. 21. avgusta ob 20.19 odpotujemo z vlakom v Beograd, kamor prispemo na- slednje jutro ob 9.20. Slovenskim umetnikom gle- de razstave v Amsterdamu Ljubljana, 22. julija. Zaradi nesporazuma beograjskega umet- niškega društva »Oblik« s prireditelji raz- stave, z društvom »Cvjeto Zuzorič«, je prišlo do nepravilnih sklepov in ukrepov, tako glede pozivov kakor tudi števila slo- venskih umetnikov za to razstavo. Prire- ditelji so spoznali, da je zaradi tega po- stala razstava v Amsterdamu ogrožena. Obračajo se zato na naju, da stvar za Slovence, ako se še da i,n v kolikor se da, urediva. Razstava je vsestransko zelo ve- likega pomena, tako za posameznike, ka- kor za skupnost. Zato prosiva in apeli- rava na vse one, ki so bili že poprej in zdaj na novo vabljeni, da se je zanesljivo in točno ter z dostojnimi umetninami udeleže. Tudi izgledi na prodajo so ugod- ni. Glede oskrbovanja in pakiranja umet- nin se je doslej društvo »Cvjeta Zuzorič« zelo vestno izkazalo. Na Slovence pripada do 400 oljnatih slik, 20 do 30 grafik in 15 skulptur. Zaradi razstavnega prostora so veliki formati izključeni. Prijave z običaj- nimi navedbami je poslati takoj, dela pa do 1. avgusta na Narodno galerijo v Ljub- ljani. Nadaljnje stroške nosijo prireditelji. Nadalje sporoča društvo »Cvjeta Zuzo- rič, da se delajo priprave za splošno slo- vensko umetnostno razstavo v Beogradu letošnjo jesen. Rihard Jakopič in France Kralj Grenčica Hunyadi Janos je najzaneslji- vejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Odkritja v logaških jamah Ljubljana, 22. julija. Za fosilne najdbe, ki so jih logaški ja- marji, pred vsem g. Ivan Dolar in g. Mir- ko Straus odkrili in izkopali v jami, se- daj po njihovem idealnem vodtelju ime- novani »Dolarjevi jami« v logaškem okra- ju, ter jih 14. t. m. prinesli v Ljubljano in darovali Narodnemu muzeju, se ravna- teljstvo tega zaveda imenovanim prav iskreno zahvaljuj e. Imenovani gospodje, ki so našli jamo in odkrili v njej za znanost in poznava- nje naše fosilne favne tako važne in za- nimive najdbe, so postopali že pri prvih dvigih tega gradiva previdno in pohvale vredno, kar se pri nestrokovnjakih raznih jamskih ekspedicij prav redko dogodi. V svojem velikem idealizmu in požrtvoval- nosti se niso strašili ne gmotnih žrtev in ne noči, ki jih je bilo treba prečuti v ja- mi piri trdem delu. Posebno pa je še treba pozdraviti vse hvale in vsega posnemanja vredno odločitev logaških jamarskih ,kro- gov se bodo tudi v bodoče redno in takoj obveščali muzejsko vodstvo o vseh novih najdbah, ki so glede njih izjavili, da jih bodo prepustili za zbirke muzeja. Drzna tatvina ob Krki Kostanjevica, 22. julija. V našo dolino se od časa do časa pri- klati kaik sumljiv tip, ki išče prilike, da bi se okoristil s tujo lastnino. Prošle dni je po okolici postopal mlad moški, — po narečju sodeč je moral biti z one strani Gorjancev —, ki se mu je 21. t. m. res posrečilo, da je pri kopanju okradel gospo E. D. mudečo se na oddihu pri svojcih. Gospa se je šla kopat v Krko in je odloži- la obleko v privatni utici. Na klop je po- ložla zlato uro, zlat prstan z briljanti in koralde, meneč, da je na privatnem vrtu popolnoma varna. Med kopanjem je opa- zila na drugi strani Krke neznanega mo- škega kopalca, ki se je kmalu na to poja- vil na desnem bregu i.n se potikal v bli- žini utice. Ko se je gosipa šla oblačit, so bile stvari še na svojem mestu. Odstrani- la pa se je za par minut, da si opere ko- palno obleko. V tem času pa je neznanec izidrl par palic iz vrtnega plota, se prikra- del v utico in pograbil uro, prstan in ko- ralde. Gospa je tatvino takoj opazila in je tekla na breg Krke, kjer je na drugi strani zagledala tatu, ki se je urno oblačil. Pozvala ga je, naj takoj vrne ukradene stvari, tat pa jo je prosil naj ne kriči, češ da pride na drugo stran in se bosta mirno pomenila. Gosipa se je dala pregovoriti, postopač pa se je potuhnil v vrbinju in izginil v smeri proti vodnemiu toku. Med tem je nekdo pohitel s kolesom na orožniško postajo, toda orožniki so prišli na lice mesta dokaj pozno in tatu niso več mogli ujeti. Neznanec je nosil klobuik svetle barve s povešenimi krajevci, mo- der suknjič, svetle hlače in čevlje z gu- mijastimi podplati. Okradena gosipa je še isiti dan javila tatvino orožnišiki postaji v Št. Jernejiu. Kostanjeviški orožniki so bili FAVORIT najlepših časov- — časov, katere preživi žena v pazljivem nego- vanju svoje lepote, je in ostane Elida Favorit milo s svojim nežnim finim vonjem. Isto ohrani polt čisto in jasno ter ji daje naravno svežost ELIDA namreč mnenja, da je težko izslediti tatu, za katerim so bili še vidni in sveži sle- dov, čeprav je bil podan podroben popis njegove zunanjosti, češ da ne vedo ne- znančevega imena. Komur bi bile ukradene stvari ponuje- ne v nakup, naj izvoli zadevo javiti orož- niški stanici v Kostanjevici. Prstan je iz svetlega zlata, s srebrnim četverekotom z vdelanimi majhnimi briljantnimi drobci in z večjim briljantom v sredi. Ura je dam- ska, zapestna, na črnem traku, zlata; znara- /ce »Anker«. Tramvaj podrl policista Ljubljana, 22. julija. V Šiški v bližini stražnice se je popol- dne malo pred 16. uro pripetila huda ne- sreča. Po cesti je patruljiral 451etni nad- stražnik Jakob Pavlovčič, ki se mu je pri- bližala neka pasantinja in sa vpraševala za neke informacije. Nadstražnik se ie zato- pil z njo v daljši pogovor. Razpravljala sta tako živahno, da Pavlovčič ni čul prihajati tramvajskega voza, ki je vozil v smeri pro- ti mestu baš za njegovim hrbtom. Prav ta- ko tudi ženska ni pazila na prihod voza- Ker je stal nadstražnik baš na tračnicah, je vozač seveda zvonil na vse pretege in opozarjal na nevarnost. Vsi signali pa niso zalegli, voz je v precej nagli vožnji zavozil naravnost v Pavlovčiča. ga zadel v glavo in hrbet, podrl na tla in sunil' proč na ce- sto. Ženska je silno zakričala in na pomoč so takoj prihiteli številni ljudje, ki so opa- zovali prizor čisto iz bližine. Poškodovane- ga Pavlovčiča, ki ima razen zelo hudih ran na slavi in hrbtu, poškodbe tudi po ostalih delih telesa, so prenesli v bližnjo hišo, na- kar so nemudoma telefonirali po reševalni avto, ki je ranjenca jadrno odneljal v sploš- no bolnico. Seveda je bila takoj uvedena preiskava, da se dožene, v koliki meri za- dene krivda tramvajskega voznika, ki je pač upravičeno domneval, da je nadstraž- nik slišal signale in da bo odskočil s tira vsaj v poslednjem trenutku. Gluhec pred sodniki Ljubljana, 22. julija. Predsednik malega kazenskega senata g. Anton Mladič je danes vodil glavno (razpravo proti zidarskemu pomožnemu delavcu, 261etnemu Angelu Mavriču, obto- ženemu tatvine 2000 Din na škodo svoje- ga tovariša in sostanovalca Vinka Mavri- ča. Oba sta goriška rojaka. Obtoženi An- gelo je močno gluh. zato je bilo zasliše- vanje prav težavno. Po prevratu je Ange- lo prva leta delal v Luiksemburgu s svojim bratom. Prihranil si je nekaj frankov. L. 1927. je prišel v Jugoslavijo in dobil delo v Ljubljani. Lani je odšel v Orno goro, kjer je izvrševalo stavbno podjetje inž. Frana Tavčarja večja državna dela. Po povratku sta z Vinkom Mavričem nekaj časa stanovala pri Grandičevih v Črnu- čah. Letos junija je Vinku izginilo iz za- klenjenega kovčega 2000 Din. Drž. tožilec dr. Fellacher je Angela ob- tožil tatvine, a obtoženi je podal po svo- jem branilcu dr. Alojziju Vrtačniku obši- ren obrambni spis, v katerem je skušal pojarniti in dokazati, da si je sam prihra- nil 1820 Din, ki so mu jih orožniki ob aretaciji zaplenili. Predsednik je pripom- nii: »Na eno uho siploh nič, na drugo ma- lo sliši.« Zato mu je napisal na listek, če je kriv tatvine. Obtoženec je odkimal in tiho odvrnil: »Vzel? Nisem nič vzel?« Po daljšem zasliševanju je predsednik pri- stavil: »Vsekakor je vse hudo zagonetno. Bomo videli, kaj pravijo priče!« Vinko Mavrič je izjavil, da edino An- gela sumi tatvine, ker drug ni vedel za njegov ključ, ne imel dostopa do stano- vanja. Nekatere druge priče so opisale obtoženca kot marljivega in varčnega člo- veka. Zidarski polir Jože Gabrijelčič je potrdil, da je Angelo prejel od podjetja inž. Tavčarja 1884 Din. opazil pa ni, da bt prinesel kako večjo vsoto iz Črne gore. »Kar je slabo za njega, tega noče slišati. Poznam jaz tička!« ... Gospodinja Hele- na Grandičeva je trdila, da noben drug ni mogel priti v stanovanje. Kritično soboto sta Mavriča prišla oba skupaj domov in Vinko je kmalu pogrešil denar. Zaradi nezadostnih dokazov je senat Angela Mavriča oprostil od obtožbe, za- sebni udeleženec pa se je zaradi povrači- la 2000 Din napotil na civilnopravdno pot. Zaplenjenih 18120 Din fe sodišče vrnilo obtožencu. — Pred to razpravo je bila daljša razprava proti juristu F. Bajcu, Id je bil obtožen, da je ob Koroščevi prosla- vi udaril policijskega stražnika Narata. Bil je oproščen. Danes nepreklicno zadnjikrat ob globoko znižanih cenah si morete ogledati prekrasni film ljubavnega šarma, razkošja, pet- ja, humorja, smeha in zabave Operno retfuta (če diplomati ljubijo) Liane Haid, Svetislav Petrovič, Georg Aleksander Ob 4., %8. in %10. uri zvečer. EHtnl kino Matica Telefon 2124 Smrt pod plastjo zemlje Struge, 22. julija. V Strugah na Dolenjskem smo pričeli z graditvijo nove trirazredne narodne šo- le. Delo se vrši s polno paro. Sami smo skopali vse temelje in kleti, dovažamo les, pesek, apno in drugo. Pretekli petek, 15. jiulija, se je pri izkopavanju peska smrt- no ponesrečil Anton Hren, star 25 let. Utrgala se je plast zemlje in mu strla prs- ni koš. Pokojni Tone je bil vseskozi po- štenjačina in odločno naprednega mišlje- nja. Na zadnji poti ga je sjpremila skoro vsa fara. Mrtvaški oder je bil posut s sve- žimi cveticami in venci, pevski odsek so- kolake čete, katere vnet član je bil, mu je pa v slovo zapel pred hišo in ob odpr- tem grobu dve žalostinki. Nemilo pa je presenetilo vse farane, da je pokojniku domači župnik odrekel cer- kveni kondukt, ne oziraje se na prošnjo potrte matere, vdove in drugih domačih. Dragi brat, mi Te kljub temu ne bomo nikdar pozabili! Puranodat Hudorovičev — Življenje faraonskih potomcev sem govoril s tem starim, preizkušenim ci- ganskim poglavarjem, da bi od njega sa- mega zvedel za razne navade in običaje. Nasproti tujcem, zlasti onim iz mest, so ci- gani zelo nezaupljivi, iz razgovorov in opa- zovanja se pa le dobi mnogo zanimivosti iz ciganskega življenja. Naši cigani so navadno po dvakrat ali pa še po večkrat krščeni. Hudoroviči so kato- ličani in da bi matere pokazale, kako znajo ceniti cerkev in vero, nosijo novorojenčke iz ene fare v drugo ter povsod trdijo, da še niso krščeni. To delajo v prvi vrsti zaradi radodarnih botrov in botric. Najčešča ci- ganska imena so: Miha, Jože, Tone, Mate, Fani, Micka, Katrca in Pepca, sicer pa ie vsak fant pr cigansko ravel, dekle pa cika. Ženijo se že prav mladi. Samci, starejši od sedemnajst let. so že redki. Poroke se vršijo prav na kratko s privoljenjem dru- žinskega poglavarja. Kadar pa gre za po- glavarjevega sina ali hčer, pa napravijo tudi poroko po stari ciganski šegi na lonec. Puranodat skliče ves svoj rod ter mu slo- vesno razglasi, da sta ravel in cika zveza- na za življenje, potem razbije lonec, češ, da tudi zakonca ne moreta več narazen, kakor se iz črepinj ne da napraviti novega lonca. Take slovesne poroke so združene s poje- dino, katero cigani tudi dobro zalijeio in se včasih tudi skregajo in stepejo. Če se cigan naveliča svoje žene. dokler še ni bi ^suhega« Toneta, ki mu pravijo cigani otrok, jo z dovoljenjem poglavarja lahko v svojem idiomu puranodat, v razgovorih zapusti in si poišče drugo. Ce pa ima otro- pa jim je poglavar samo »stark. Večkrat 1 Ka, pa je pri ciganih več zakonske in dru- Familija iz plemena Hudorovičev Kočevje, julija. Nad Kočevjem se razprostira pust in ne- rodoviten svet, ki so mu dali Kočevarji bogve zakaj in kdaj ime Šahen. Sredi Šah- na domuje ciganski rod Hudorovičev, ki pa se večkrat tudi seli iz enega kraja v dru- gega- Kadar se seli, pusti za seboj samo nekaj poteptane in ožgane zemlje, na drev- ju pa kake cunje. Pri vsem tem pa ne sme- mo misliti, da cigani ne poznajo gotovega reda in pravila skupnosti. Rod Hudorovičev ima že dolga leta svojega poglavarja v ose- žinske zvestobe, kakor v civilizirani družbi, ki ima toliko in toliko cerkvenih in drugih predpisov. Otroke prepustijo cigani naravi in samim sebi. Dokler je otrok majhen, ga mati pre- naša okrog, seveda tudi v namenu, da bi na ta način lažje beračila. Ko shodi, se pa ne meni več zanj. Otroci tekajo napol nagi okrog. dokler iih lakota ne pri^enp v šator Tri gracije ali »kulibo« in že zgodaj se naučijo pro- sjačiti. Vsakega človeka, ki se pojavi blizu taborišča, obsuje truma malih cigančkov moledujoč za dinar, ali tudi samo za kak »čik«. Svoje kolibe postavljajo cigani naj- rajši ob potih ali pa na gričkih, odkoder se vidi na cesto. Šole se branijo cigani na vse kriplje. Ci- gan postane »pismen< šele, ko odsluži voja- ščino. Mladi cigani se radi pohvalijo z od- služeno vojaščino ter pravijo, da je dobro biti v vojakih, ker je dovolj hrane in do- bra obleka. Vendar pa se ne zgodi, da bi kak cigan ostal pri vojakih. Cigan je pač preveč navajen na naravo in svobodo, da bi se ji izneveril. Na Kočevskem je neka ciganka, ki je bila, kakor pravijo ljudje, ve- lika lepotica in se je priženila k bogati kmetski hiši. Sama je sicer ostala zvesta domu in možu, pač pa so se njeni otroci vrnili nazaj k ciganom. Po značaju so cigani nestalni in silno naivni. Smešni so po svoji nezaupljivosti in tudi po svoji predrznosti. Cigan se najbolj boji orožnika in je značilna anekdota, ki pripoveduje, da je neki cigan nekoč takole pripovedoval o sodniiski komisiji, ki se ;e vršila v taborišču po pretepu: K nam so prišli sodnik, dohtar in gospod žandar. — Težjih zločinov cigani ne zagrešijo, zaradi tatvin jih pa nikdar ne peče vest. Kočevski cigani odločno zatrjujejo, da niso še >mkul kradli«. Če je kdo kradel, potem so bili to gotovo kaki drugi cigani. Kadar pridejo k njim na obisk rovomeški cigani Prajdiči ali črnomaljski Hudoroviči, jih kočevski sprejmejo zelo nezaupljivo, poglavar pa vedno pove orožnikom, da njegov rod ne odgovarja več za tatvine, ker so v kraju drugi cigani. Vse spore rešujejo cigani-sa- mi med seboj pred svojim puranodatom in se iz lastnega nagiba nikdar ne zatečejo k oblasti. Ob cesti, ki vodi v svet Kadar poseže smrt v cigansko taborišče, nastopi za vse nekako obligatno žalovanje. Mrliča položijo navadno pod kako drevo in pod njim dobro nasteljejo. Pred smrtjo imajo cigani velik strah in se zaradi tega strahu izogibajo celo svojih bolnih rojakov. V cerkev gredo cigani le tedaj, kadar ne- sejo otroke h krstu- Od molitev pa znajo samo Očenaš, ker je ta pač potreben žen- skam in otrokom pri beračenju. Cigansko življenje je enostavno ter teče iz dneva v dan. Cigani so čuden otok sredi civilizirane človeš&e družbe in vse niene skrbi so jim tuje in tudi smešne. »