Leto I. V. b.b. Journal expćdić par 1’ediieur. Duna), dne 27. marca 1929. Štev. 3 (12) PRIMORSKI GLAS Naroča se za Avstrijo pod naslovom: Lidova tiskarna, Wien V., Margaretenplatz 7. Naročnina znača: za Avstrijo: četrietno S 2*—, celoletno S 8'—; za Jugoslavijo: Za vse ostale države pa se sprejemajo naročila pri Založbi „Jug“ v Ljubljani, četrietno Din. 15 —, celoletno Din. GO1— za ostalo inozemstvo celoletno S lO1— Šelenburgova ulica 7/II, SHS. ali Din. 80‘—. Posamezna številka 25 grošev ali Din. 2'—. Naročnikom In prijateljem našega Usta! Kakor so naši naročniki in prijatelji najbrže že sami ugotovili, jim dohaja naš list z veliko zamudo. Temu obžalovanja vrednemu dejtsvu pa nista kriva niti uredništvo niti uprava, temveč krive so velike tehnične težkoče, s katerimi se mora naš list boriti, odkar se je preselil na Dunaj. Istotako so tudi naši naročniki in prijatelji brez dvoma opazili, da v našem listu kar mrgoli tiskovnih in tudi slovniških napak, toda oprostili nam bodo, če jim povemo, da tiskajo naš list stavci, ki niso vešči slovenskega jezika, kar velja celo tudi za korektorja. Uredništvo in uprava bosta napela vse sile, da te nedostatke V mejah naožnosti čimprej odpravita, nemogočega pa ni mogoče zahtevali. Z veseljem ugotavljamo, da se je na naš poslednji opomin odzvalo veliko število naročnikov, ki so poravnali zaostalo naročnino. Na našo žalost pa je tudi precejšnje število takih, ki tega še niso naredili. Naravnost neverjetno je, da se med temi poslednjimi nahaja tudi veliko število pri-morske inteligence in mnogo takih, ki so prejeli vseh 11 številk našega lista, a niso dosedaj poravnali niti beliča naročnine. Vse te zamudnike Pozivamo še enkrat, da čimprej poravnajo zaostalo članarino, ker drugače jim list brez na-dalnjega ustavimo. Fašlstovske volitve Ko bodo naši čitatelji čitali te vrstice, katere Pišemo na predvečer volitev v Italiji, jim bo izid lstih znan že iz dnevnega časopisja. V ostalem Pa je bil izid fašistovskih volitev znan že takrat, ko je bil sprejet volilni zakon, po katerem se bodo vršile jutrajšnje volitve. Že takrat je bilo Vsakemu jasno, da se bo fašistovski režim pri Vsakib volitvah, ki se bodo vršile na podlagi onega Zakona „priboril“ tako zmago, kakor se mu bo Poljubila, ker manjkata dva glavna predpogoja Vsakih volitev: svoboda in kontrola vohlcev. Kakor znano, bodo pri jutrajšnjih volitvah talijanski volilci glasovali o tem, „sili odobravajo bsto poslancev, ki jih je izbral veliki fašistovski sVet“. Vto svrho bo imel vsak volilec dve gla-5ovnici. Na eni je pod gornjim vprašanjem na Zeleno-belo-rdečim polju zapisana besedica „da“, na drugi na belem polju pa besedica „ne“. Potemtakem bo jutri italijanskemu volilcu Navidezno dana naravnost neverjetna možnost, v. 56 lzjavi, če je za ah proti fašistovskemu re-zunu. Potemtakem se bo jutri navidez bila v Ita-P borba med dvema strankama, med onimi, ki y Za fašizem, in med onimi, ki so proti fašizmu, k resni a’ApJe..SO tvo^ otr°čiči, ali se ti niso že od--.V/ n* Premanila tuja beseda, tuje bo-j; 0" Vsak dan hodijo v dolino v tisto hišo, ki Pravijo šola in se zopet vračajo v Tebi, k ma- teri. Mati, ali veš, kaj si jim ti? Ali jih učiš molitve, ki so več vredne kakor vsa tuja učenost? Ali si jim že povedala povest o kralju Matjažu, ki spi pod goro, da bodo mislili samo nanj in govorili samo o njem? Dokler ne zrastejo veliki in ga pojdejo budit. Popoldne jih pripelji k meni. Jaz jih bom učil brati iz naših bukev. Fantje in čeče, ali se ne poznamo? Mladost je v vas. Vsem je po volji vaša mladost, dokler se ne zaleti. Pa, ali se ni že jokala tista izpod Studenca? Jokala se je in izjokala in sedaj je dobro. Vsi jo imamo radi. Ali tebi, mladina, ni treba solza. Smej se rajše kakor jokaj in ostani pri meni in pri nas v našem gorskem zatišju. Tu je trpljenje naše, tu je veselje le naše. Ljubi moji! Prišle so nad nas nadloge, kakor jih je videl Janez v Skrivnem razodetju. Vojske so pregazile našo deželo, glad je bil naš vsakdanji gost in smrt ni izbirala med nami. Vse to smo skoro že pozabili. Mi pa, ki smo se rešili iz hudih časov, smo tu na naši zemlji in živimo. Pojmo hvalo Gospodu, ki je otel iz nevarnosti naša telesa in prosimo ga, naj odvrne zapeljivca in grabeža od naših duš. Prišli so k nam ljudje, ki nam pohujšujejo in odtutujujejo naše otroke, ste- zajo pohlepne roke po revni, izmučeni zemlji naši, prepojeni z morjem našega znoja, privezani, prikovani na srca naša. Zasmehujejo besedo našo in nam jemljejo naše bukve, čeprav jih skrivamo kakor zaklad. Hočejo nam iztrgati naša srca, ki ljubijo z bolestjo vse, kar je zapovedano po božji in človeški postavi. A še stoje naše gore, še šume naši gozdi, še nam rode naše njive in lazi, nad njimi pa se boči naše nebo. Skozi naša srca pa se pretaka naša kri, ki svojega izvira zatajiti ne more, ker je privrela iz zemlje, matere našega trpljenja in veselja. Amen.“ Ko je končal, je pokleknil in zlat solnčni žarek je posijal na njegovo glavo. Dvanajst očenašev je z zamolklim glasom izmolila srenja za svoje rajne, nato je župni upravitelj vstal in se po latinsko prekrižal za pristopne molitve. Glasen preludij z nizkega kora je predramil drobno lastovico, ki je ždela na ključu sv. Petra, da je splavala kakor vesela misel nad glavami vernikov, obletela trikrat cerkev in zletela kakor puščica skozi odprta vhodna vrata na prosta Pevci so zapeli „Pred Bogom pokleknimo“. ^ Ti', i.. - .... In ob tej priliki se nam je pokazalo nekaj, s čemer moramo začeti resno računati. Mussolini je torej sklenil z Vatikanom spravo. To je bil zanj državniški čin nedosegljive sile, ki bo imel v vsej Evropi še velikih posledic. Fašizem in njega metoda niso imele v Evropi ravno navdušenih občudovalcev, razun vročih glav v prenapetih nacionalistih nekaterih narodov, zlasti takih, ki nimajo preveč narodnih manjšin. Proti fašistovski Italiji so bili vsi evropski socialisti in komunisti, pa tudi vsi katoliki, ki niso mogli preboleti, da je Mussolini prekucnil baš katoliški režim pod vodstvom Don Sturza, ki je moral celo bežati iz Italije. Socializem in katolicizem pa sta Mussolinajeva najnevarnejša sovražnika. In v tem času pride Mussolini z načrtom sprave z Vatikanom, z vspostavitvijo miniature papeževe države, ah vendar — države, da papež ni več vatikanski „jetnik“, da kraljevska hiša italijanska i izobčena iz cerkve, — tako da se bo mogel laški princ poročiti s katoliško princeso itd. itd., kajti neizmerno je tega, kar odpade in bo za-naprej vrejeno v veliko zadovoljjnost vsega ne le italijanskega naroda, marveč vsega katoliškega sveta. Česar ni mogel narediti nihče doslej v Italiji, to je izvršil Mussolini, ki si je najnevarnejše nasprotnike pridobil za najzanesljivejše in najmočnejše zaveznike, pomočnike, sodelavce. S tem je postal Mussohni za nedogleden čas gospodar položaja doma. O tem si ne delajmo ni-kakih iluzij. Vatikanska hvaležnost je zanj najtrdnejša trdnjava. — Doma se mu torej ni treba ničesa več bati. — Na zunaj pa je baš radi te sprave postal občudovan vitez, ki je izvršil nekaj, česar nihče doslej ni zmogel. — S tem dejstvom moramo računati. Kako računati? Kako naj s tem računamo mi, ki moramo voditi s fašizmom neizprosen boj zaradi naših zarobljenih bratov? V člankih o konkordatu smo že pokazali, da trezno računamo z dejstvi in objektivno registriramo vse, kar je dobrega tudi za nas in fašizmu v čast. Morda se v svojih nadah nismo motili. Morda bodo posledice sklenjenega konkordata blagodejne za cerkev in naš narod. Prav gotovo bi v takem slučaju ne bilo v škodo Italiji sami. Kakor pa je edini Mussohni mogel skleniti zgodovinsko spravo z Vatikanom, tako bi mogel danes on edini narediti tudi trajno spravo z našim narodom. Ne delajmo si iluzij: nam na- sproti so vsi Italijani bili in so še vedno vsi enaki. Od nikogar nimamo upati ne ljubezni ne pravičnosti, tudi če bi bili na krmilu sami Vatikanci. Razlika bi utegnila biti samo v načinu: bi n as tlačili s prijaznim licem, z nasmehem na ustih, s sladkim licemerstvom — zazibali ba naše rojake v nevarne sanje, češ, da ne preti nikaka nevarnost, — do-čim je fašizem udaril z neusmiljeno roko, da naš narod ve, kaj ima od njega pričakovati. Pa so more tudi primemo boriti. Naši najboljši voditelji so bili mnenja, da fašizem ne sme pasti, dokler niso rešeni naši zarobljeni bratje. Kajti namesto fašizma bi utegnil priti režim, ki bi naše ljudstvo isto tako uničeval in pogubljal, a pri tem še delal se pravičnega. S polomom fašizma smo upali na rešitev, — tako ah tako . . . S spravo z Vatikanom si je fašizem na nedogleden čas podaljšal življenje. Nočemo biti preroki, kako dolgo bo tako, — ah gotovo je, da je Mussolini danes trdnejši nego je kdajkoli bil. Kakor pa je Mussolini tisti, ki je edini mogel narediti spravo z Vatikanom, tako je tudi on edini, ki bi mogel svoje ime zares ovekovečiti, — s spravo z našim narodom. Ako ima Mussolini pohlepne ideje, da bi delal balkansko politiko, tedaj naj bi ga prešinil duh velikega ge- nija Mazzinija, ki je že pred 90 leti videl vstajenje našega naroda. V svoji slavni brošuri „La uestione d’Oriente“ je opisal tedanji skromen naš začetek, in vendar je dejal, da takega zdravega naroda je bodočnost. In priporočal je svojim rojakom, naj bodo vedno prijatelji takega naroda v soseščini. — Zakaj bi Mussohni ne poskusil narediti po vatikanskem vzgledu tudi sprave z našim narodom? Edini on to more storiti, in obžalujemo le, da doslej še ni imel svetovalcev, ki bi ga bili poučili o taki veliki nalogi, ki jo more v korist države in človeštva izvršiti samo on, — sicer bo sledilo maščevanje usode nad njim in Italijo samo. Quotisque tandem? „II Popolo di Trieste“ z dne 12. marca 1929, 1. VII je priobčil pod naslovom „protiitalijanska gonja slovenskih listov“ sledečo vest, ki nosi datum „Lubljana 11 “ in šifro (p) : „V poslednjih dneh je pričelo tukajšnje časopisje zopet priobčevati tendenciozne vesti iz italijanskih obmejnih pokrajin. V istem časopisju, ki je svoječasno priobčevalo vesti o „naših preko granic“, so se zopet pojavile rubrike, ki nosijo sedaj naslov „Primorske vesti“ ter vsebujejo fantastične podrobnosti o življenju v Julijski Krajini in absurdna poročila o gospodarskem in političnem položaju v našem ozemlju.“ K tej vesti iz Ljubljane je dodalo uredništvo tržaškega fašistovskega glasila sledeči komenr tar: „Narovnost presenetljivo je postopanje listov, kakor je ljubljanski „Slovenec“, ki so po prekinjanju sistematične gonje, opirajoče se na pretvezna skoraj vedno lažnjiva in obrekovalna i poročila iz Italije, zopet vpeljali obžalovanja vredno rubriko in mislijo, da so že dovolj naredili, če so spremenili njen naslov. Vsakdanji prispevek laži, ki se kujejo in razširjajo v Ljubljani v nasprotju s tolikokrat povdarjanim prijateljsvom do Italije in morda tudi v nasprotju z namerami beograjske vlade same, nam priča o oni neozdravljivi balkanski duševnosti Koroščevega glasila, ki misli, da sme zopet dajati duška svojemu tradicionalnemu sovraštvu do Italije“. Poskušali smo kolikor mogoče doslovno podati ljubljansko vest in tržaški komentar fašistov-skega glasila, ne najdemo pa primernih besed, s katerimi bi v zadostni meri ožigosali njegovo nesramnost. V poslednjem času je ljubljanski „Slovenec“ zares zopet otvoril novo ponižno rubriko z vestmi iz Primorja. V tej rubriki je vsaj dosedaj poročal samo o tem, kdo je v Primorju umrl ah se ponesrečil. Edino le v številki z dne 10. t. m. je prinesel poleg vesti o smrtnih skučajih in nesrečah še nekoliko gospodarskih vesti, med katerimi je bila tudi vest, da primorske ladjedelnice v vedno večji meri odpuščajo svoje delavstvo in da vlada po uradni statistiki največja brezposelnost v Primorju. Evo, to je oni strašni greh, katerega je zagrešil ljubljanski „Slovenec“ in ki je tako zbodel tržaško fašistovsko glasilo, da je kar skočilo od jeze in besa. Značilno za nesramno fašistovsko duševnost tržaškega glasila pa je dejstvo, da vidi pezdir v očesu ljubljanskega „Slovenca“, bruna v lastnem pa ne. Kakor smo že večkrat omenili je beograjska vlada prepovedala jugoslovanskemu časopisju pisati o Italiji stvari, ki bi utegnile količkaj neprijetno zveneti na ušesa fašistovske Italije. Podobno prepoved je izdala, kakor izgleda, svojemu časopisju tudi italijanska vlada. Dočim pa se ona prepoved izvaja v Jugoslaviji s tako strogostjo, da ni mogoče o raz- merah v Italiji sploh več ničesar pisati, je italijansko časopisje le v neznatni meri opustilo svoj strupeni ton, v katerem je vedno pisalo o razmerah v Jugoslaviji. Najboljši dokaz tej naši trditvi je baš oni „Popolo di Trieste“, ki se s tako nesramnim obrazom zgraža nad ponižnimi in nedolžnimi vestmi ljubljanskih listov. Tržaški list ima v Beogradu svojega poročevalca, ki ga redno zalaga s krajšimi in daljšimi poročili o razmerah v Jugoslaviji. Njegova poročila so tako tendenciozna, iz vsake vrstve veje tako strupeno sovraštvo do Jugoslavije, in poleg tega so ona poročila tako glupa, da bi bil v Italiji vsak inozemski poročevalec, ki bi si dovolil pisati podobne stvari o Italiji, takoj izgnan preko meje. Kaj vse si je ta gospod dovolil pisati v preteklem mescu o predsedniku vlade, generalu Živkoviču, o princu Juriju in srbski pravoslavni cerkvi?! No, in ta mož, ki je še tako predrzen, da se podpisuje s polnim imenom Ugo Zanetti, se še vedno svobodno šeta po Beogradu, medtem ko bi jugoslovanski novinar, ki bi si dovolil pošiljati svojemu listu podobna poročila iz Italije, prav gotovo nemudoma zletel preko meje. Glasilo primorskih emigrantov v Jugoslaviji je moralo iskati zavetja v tujini, če je hotelo še nadalje izhajati in še nadalje stati na braniku v borbi za pravice nad pol miljona teptanega slovanskega življa v Italiji. V Italiji pa izhaja nemoteno m neovirano še nadalje glasilo italijanskih prostovoljcev „La Volonta d’Italia“, ki odkrito oznanja in propoveduje borbo za odrešenje „zasužnjene“ Dalmacije, ker živi slučajno v njej peščica Italijanov, ki uživa vse mogoče pravice in privilegije. Vsaka številka tega „imperialističnega tednika“ je prepolna najogabnejših napadov na Jugoslavijo, njeno vlado in njenega kralja, kakor si jih mi proti Italiji nismo nikdar dovolili, ker smatramo kaj takega tudi pod svojo častjo. Ljubljanski „Slovenec“ se je torej osmelil prinesti poleg vesti o smrtnih slučajih in nesrečah tudi kratko in nedolžno notico o težkem gospodarskem položaju, ki vlada v Primorju in ki je, več ali manj, znan že celemu svetu. Ta vest je tako razburila tržaško fašistovsko glasilo, ki prinaša skoraj v vsaki svoji številki najbolj tendenciozne in glupe vesti o Jugoslaviji, da poziva med vrsticami jugoslovansko vlado, da naj vendar še strožje postopa proti jugoslovanskemu časopisju, če ji je kaj mar do prijateljstva z Italijo. Ta nastop in izbruh tržaškega fašistovskega glasila nam tudi dovolj nazorno priča o oni tipični italijansko-fašistovski duševnosti, ki se junači, dokler vidi, da nasprotnik popušča in se umika, ki pa takoj stisne rep med noge, čim se ji pokažejo ostro na-bruŠeni zobje. Baš radi tega si dovoljujemo staviti na jugoslovansko vlado sledeča vprašanja: Ali ji je znano, kako tendenciozno in žaljivo poroča svojemu listu beograjski poročevalec tržaškega „II Popolo di Trieste“ o razmerah v Jugoslaviji? Ah ji je znano, kako žaljivo piše o Jugoslaviji glasilo italijanskih dobrovoljcev „La Volonta d’Italia“? Zakaj ne dovoljuje jugoslovanskemu časopisju vsaj iste svobode pri poročanju o razmerah v Italiji, kakor jo uživajo italijanski listi pri poročanju o razmerah v Jugoslaviji? Zakaj si je moralo glasilo primorskih emigrantov iskati zavetja v tujini, ko pa ni pisalo, pa če prav je imelo tisočkrat več razlogov za to, nikdar tako ostro in še manj žaljivo proti Italiji, kakor piše „La Volonta d’Italia“, ki nima zato nikakega razloga, proti Jugoslaviji? Niti najmanj ni naš namen motiti eventuelne predpriprave za sklenitev nove prijateljske p°' godbe med obema državama, pa čeprav se n&O1 zdi v sedanjih razmerah iskreno prijateljstvo nemogoče. Tudi ni niti najmanj naš namen, kaliti mimo sožitje med Italijo in Jugoslavijo, ker nismo prijatelji izzivanja in ker ga že dovolj kali Italija, če ne z drugim, s svojim postopanjem z našo narodno manjšino. Pač pa smo odločno proti temu, da bi si Jugoslavija pustila diktirati svojo voljo od italijanskega diktatorja in njegovega časopisja. Če se ni pustila ponižati mala predvojna Srbija od mogočne Avstrije, še manj bi se smela pustiti ponižati današnja Jugoslavija od trhle fašistov-ske Italije. Zato se obračamo na jugoslovansko vlado še enkrat s vprašanjem: Do kedaj bo še trajalo, da bo smelo italijansko časopisje žaljivo pisati o Jugoslaviji, dočim je jugoslovanskemu časopisju zabranjeno prinašati celo najnedolžnejše vesti o Italiji? Mar je Jugoslavija postala že zares duce-jeva kolonija?! Pred velikim gospodarskim polomom Notorično je, da se bori fašistovska Italija že skozi dve leti z ostro gospodarsko krizo. Glavne vzroke tej krizi je pač treba iskati v ogromnih davčnih bremenih, s katerimi je obremenjeno italijansko gospodarstvo. Poleg teh že itak občutnih davkov je uvedel fašizem najrazličnejše prispevke za svoje korporativne organizacije, za razne, navidez, zelo modeme socialne ustanove, od katerih pa nimajo nobenega haska niti industrijalec, niti kmet, niti delavec. Hasek od njih ima le ona ogromna armada vernih slug režima, katerim je bilo potrebno preskrbeti v eni ali drugi obliki korita. Da bo nesreča še večja, je nezmotljivi duce v svoji nacionalistični megalomaniji in zaslepljenosti stabilizaral liro na previsoki kvoti v njenem razmerju proti angleškemu funtu sterlingu in amerikanskemu dolarju, pa čeprav so se gospodarski krogi krčevito temu upirali. Od tedaj je zašlo italijansko gospodarstvo, ki že prej ni bilo ravno cvetoče, v ostro krizo, iz katere železnega objema se nikakor ne more osvoboditi. Italijanski izvoz v inozemstvo je padal, v notranjosti pa je začela naravnost grozeče naraščati brezposelnost. Najhujše pa je prizadeto od te krize naše Primorje, ki se je itak nahajalo v stalni latentni krizi, odkar je prišlo pod Italijo, ker je izgubilo svoje naravno zaledje. V poslednjem času se je kriza v Primorju tako poostrila, da stoji, kakor vse kaže, primorsko gospodarstvo pred velikim polomom. Po vojni je bilo osnovano v Primorju veliko industrijsko podjetje pod imenom „Sicmat“ (So-cieta italiana commercio materie tessili), ki je bolj znano pod imenom Brunner, z delniškim kapitalom 150 miljonov lir. Podjetje poseduje ogromno predilnico in elektrarno v Podgori pri Gorici in predilnici v Ajdovščini in Ronkah. Poleg tega se je podjetje ukvarjalo s prekomorsko trgovino s surovinami, s katerimi je zalagalo svoje in razne druge srednjeevropejske predilnice. V predilnicah podjetja je obstojala že dalj časa ostra kriza. Še pred dobrim letom je bila podgorska predilnica tako zaposlena, da se je številno delavstvo zmenjavalo dvakrat na dan. Od 6. do 14. ure je delala ena, od 14. do 22. ure pa druga partija. Po stabilizaciji lire pa je pričelo delo rapidno pojemati. Mesto prejšnjih dveh partij je bila najprej vpeljana samo ena partija, pozneje pa sta bili iz te ene partije narejeni zopet dve partije, ki sta se vrstili vsak teden na delu, tako da je bila en teden zaposlena ena, drugi teden pa druga partija in z delom so pričele rapidno padati tudi plače delavstva. V poslednjem času je zašlo ogromno gospo-darsko podjetje v tako težke denarne stiske, da je bilo primorano zaprositi svoje upnike za moratorij. Upravitelji podjetja upajo, da se jim med tem časom posreči rešiti s pomočjo vlade podjetje pred polomom, ki bi potegnil s seboj v propast tudi razne denarne zavode in druga podjetja v Primorju. Baje je vlada obljubila prispevati k saniciji podjetja z zneskom 60 milijonov lir. Vprašanje pa je, če bo ta znesek kaj pomagal, ko pa znašajo pasiva podjetja približno pol miljarde lir in ko ni nikakih izgledov na zboljšanje gospodarskega položaja podjetja. Kako širok odmev so našle denarne stiske podjetja v primorskem gospodarstvu, nam pričajo sledeče Številke in dogodki: Dne 5. t. m. so notirale delnice podjetja na tržaški borzi 168, dne 6. t. m. 164, dne 7. t. m. 160, dne 8. t. m. 145, dne 9. t. m. 129. Tekom enega samega tedna je padla torej vrednost za skoraj eno četrtino. Ker je pri podjetju zainteresirana tudi „Banca Commerciale Triesti-na‘\ sa napravili vlagatelji naravost juriš na to banko. Dne 8. in 9. t. m. so bile dvignjene ogromne svote vloženega denarje. Baje je bilo samo dne 9. t. m. dvignjeno nad 8 milijonov lir vlog. Upravni svet banke je bil primoran objaviti pomirjujočo izjavo, v kateri trdi, da je banka le v mali meri zainteresirana na ogroženem podjetju in da razpolaga s potrebnimi kritji. Tudi nekdaj cvetoče primorske ladjedelnice preživljajo ostro krizo. V tržiški ladjedelnici, kjer je nekdaj — pred in po vojni — delalo okrog 7000 uradnikov in delavcev, dela sedaj komaj 3000, in še te neprestano odpuščajo. V Miljah, kjer je nekdaj delalo okoli 500 delavcev, je zaposlenih danes komaj 25 oseb. Nič bolje ni v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu. Sicer pa nam povejo to Še najlepše sledeče številke: v času od 3. do 17. t. m. je padla vrednost delnic tržiške ladjedelnice (Cantiere Navaly Triesti- no) od 121 na 94. Tako izgledajo torej gospodarske perspektive nekaterih največjih primorskih industrij. Sicer pa ni mnogo bolje tudi v ostali industriji, da niti ne govorimo o primorskem poljedeltsvu, ki je že zdavna zapisano propasti. Žalostna posledica vsega tega je, da naše ljudstvo trumoma zapušča svojo zemljo in se seli v vse mogoče dele sveta, kjer upa najti košček kruha, ki mu ga ne more več dati pod italijanskim jarmom izmozgana domača gruda. Policijska država Francoski listi poročajo, da stane fašistovsko Italijo policijski aparat 1 miljardo 459 miljonov lir, med tem ko stane Francijo njema policija le eno tretjino te svote, in sicer 507 miljonov. Kakor je poldruga miljarda lir pri celotnih državnih izdatkih 20. miljard ogromna, naravnost neverjetna svota, ki jo trosi Itilija v zgolj policijske svrhe, moramo pa vendar le verjeti temu poročilu. Saj smo se v našem Primorju na lastne oči prepričali, da požre policijski aparat več kot vse druge upravne režije. Samo v gorenjem slovenskem delu Primorja so tekom zadnjega pol leta vznikli kakor gobe po dežju iz tal novi komisarijati. Vsak še tako naveden podeželski policijski komisarijat ima na razpolago več sredstev in pa osobja (agentov in konfidentov) kot pa ljubljanska policija z obema obmejnima komisarijatoma skupaj. Poleg obeh kolosalnih kvestur v Trstu in Gorici imamo še sledeče policijske komisarijate v gorenjem delu primorske dežele: v Nabrežini, Se- žani, Senožečah, Postojini, Idriji, Podbrdem in zadnje čase še v Tolminu. Armadi karabinjerjev, miličarjev, financev in njihovih neštetih konfidentov v vsaki vasi pomaga še ves ogromni korpus policijskih specializiranih tajnih agentov, ki služi v drugh državah le za težke, zamotane naloge v globinah velikih mest. Vsi ti financarji in karabinerji, vse te uniformirane in neuniformirane prisluškujoče in opazujoče postave, cela ta ogromna gora raznovrstnih policijskih plasti pa rodi miško. Ljudje se že ne obračajo več na orožnike v slučaju tatvin, ker vedo, da nič ne pomaga. Desetorica umorov v zadnjih dveh letih je ostala, n. pr. na Goriškem, zavita v tajno. Niti političnih procesov niso znali pravilno izpeljati, ampak le trpajo kar ne slepo v ječe nedolžne žrtve. V notranjosti Italije ni mnogo boljše. Na železniških peronih, v vlakih, v javnih lokalih, povsod postave v prisluškovanju. Najsmešnejšo vlogo igrajo tajni agentje v naših majhnih krajih. Šjora agenta pozna vsak otrok tako kot davkarja, župnika in učitelja. Je javna osebnost. Jih menjajo pogosto, pa ne pomaga nič. Komaj je prespal noč v vasi, je že javna osebnost. Agentje sami spoznajo v kratkem nesmiselnost svoje službe in mirno igrajo zvečer briškolo. Saj država plača, saj stoje na oni strani ceste kmetje v vrsti pred davčno izterjevalnico s šopom plačilnih povelj v rokah. Velika parada Da je fašizem mojster v prirejanju parad, to je znana stvar. Paradam se ima v veliki meri zahvaliti, da je prišel na površje, in svojim paradam se ima predvsem zahvaliti, da se vzdržuje na površju. Fašizem in njegov duce znasta mojster-sko izkoriščati to slabo stran italijanskega naroda, ki ga z lepo parado in- visoko donečo frazo vedno navdušiš, pa čeprav mu morda v trenutku, ko se ves navdušen naslaja nad parado, — kruli po želodcu. Dne 10. marca je priredil duce svojemu narodu zopet veliko parado. Onega dne se je vršilo v Rimu zborovanje režima, zborovanje, ki se bo vršilo odslej vsakih pet let in sicer ravno neposredno pred „volitvami“ v nevoljeno korporativno zbornico. Vse zborovanje je obstojalo v tem, da je držal duce pred povabljenci dolg govor in da so mu povabljenci burno vsklikali in ploskali. Kaj takega ni bilo prav nič potrebno sklicati nekoliko tisoč povabljencev iz cele Italije v Rim, ker bi bil duce lahko predal svoj govor potom radija in časopisja, toda potrebna je bila parada. Udeleženci parade pa najbrže vseeno niso prišli na svoj račun. Gledališče Costanzi, v katerem se je zborovanje vršilo, je bilo sicer za to priliko razkošno opremljeno, toda ducejev dolgi govor jih je moral pa le razočarati, če so imeli le količkaj soli v glavi. Duce je že ob razpustu poslanske zbornice dne 8. decembra 1928 napovedal svoj veliki govor, ki ga bo imel na zborovanju v marcu, z opazko, da ga je že takrat pričel sestavljati. Zato je pač vsakdo pričakoval, da bo njegov govor zares nekaj tako velikega, da se bosta od njega tresla nebo in zemlja. Kakšno razočaranje?! — Podoben govor bi imel lahko vsak minister, državni podtajnik ali pa tudi navaden zemljan, ne pa človek, ki ga je „naklonila Italiji sama božja previdnost“. Svoječasno je bil duce v svojih govorih vsaj originalen, bojevit in dovtipen, vžigal je množice s svojimi frazami o veličini, ki čaka Italijo, in njeni imperialni bodočnosti ter s svojimi grožnjami na naslov .. .razoroženih narodov. Danes pa ni več tako. Veliki duce je postal suhoparen kakor vsak drug minister. Pomislite, v svojem velikem govoru ni niti omenil imperija, niti veličja Italje, niti ni grozil svojim sosedom, ampak je bil neverjetno miroljuben. Govoril je o uspehih fa-šisma tekom poslednjih petih let. zamolčal pa je njegove in svoje neuspehe. Katastrofalne stabilizacije lire, o kateri se je bahal, da je njegovo delo, se je le mimogrede dotaknil in jo je celo predočil za uspeh. Najzanimivejši pa je oni odstavek njegovega govora, kjer našteva število audijenc, ki jih je podelil, in število prošenj, ki jih je osebno rešil. Glede števila audijenc ne dvomimo nad točnostjo njegovih navedb, ker je duce v podeljevanju audijenc raznim inozemskim posameznikom in skupinam zelo širokogruden. Ob takih prilikah se namreč pusti navadno vedno fotografirati in se potem piše o njem v inozemskem časopisju. Glede števila prošenj, ki jih je osebno rešil, bi si dovolili dvomiti nad točnostjo njegovih navedb. Ko-nečno pa je to vseeno, li jih je rešil on, ali pa njegovi tajniki. Pač pa globoko obžalujemo, da ni duce v svojem govoru tudi navedel, kolikokrat se je pustil v poslednjih petih letih fotografirati, v kakšnih pozah in koliko fotografij z lastnoročnim podpisom je razdelil tekom poslednjih petih let. To bi bile tudi zelo zanimive številke, ki bi bile prav dobrodošle marsikateremu — psihiatru. 0 naših konflniranclah Poročali smo že o trpljenju nesrečnih kon-finirancev na otočiču Ponzi v tirenskem morju. Preganjani in mučeni pa niso le laški konfiniranci, ampak tudi slovenski. Pred vsem imajo nadzorstveni oblasti na piki Dr. Deklevo, ki se ne sme nastaniti, kot ostali konfiniranci, v zasebnih hišah, temveč mora prebivati v na pol razpadlih, zamazanih barakah, ki so preostale še iz vojnega časa. Skupno s konfinirancema Pahorjem in pa koba-ridcem Uršičem si morajo kar sami izgotavljati hrano. Domače prebivalstvo izrablja konjukturo obilnega števila konfinirancev ter navija cene tako, da ne morejo shajati z odmerjenim in državnim prispevkom ter trpe radi tega pomanjkanje. Le čisto ia kratko je bilo svoječasno omenjeno v časopisju, da je 23 letni Rudi Uršič iz Kobarida konfiniran. Ni pa bilo navedeno, pod kako pretvezo je fašistovska vlada Uršiča konfinirala. Kot za ostale slovenske konfinirance, tako tudi za Uršiča ne obstoji nikak razlog za njegovo kon-finacijo. Povod je bil ta: Uršič se je podal na kratek obisk v Jugoslavijo. Pri povratku je nakupil par slovenskih časopisov, katere je imel čisto odkrito pri sebi, v železniškem kupeju. Zaplenili so mu jih ter mu napravili doma preiskavo. Goriška prefektura je napravila na notranje ministrstvo predlog za kon-finacijo. Takrat še ni bil konfiniran nihče izmed Slovencev in se je zdel notranjemu ministrstvu razlog za konfinacijo le premalenkostem. Kasneje so pa za goriško deželo rabili par slovenskih konfinirancev za zgled in strašilo slovenskemu go-riškemu prebivalstvu. Skupno z dr. Kraljem in Slavkom Tutom so ga istočasno konfinirali. Ker je bila zaplemba slovenskih časopisov le premalenkosten razlog za konfinacijo, so mu v kon-finacijskem odloku očitali še čisto nedolžna pisma, ki jih pisal bratu za časa, ko je bil v vojaški službi. Proučavanje vsakega posameznega slučaja naših konfinirancev nam jasno kaže, da niso imele laške oblasti v nobenem slučaju najmanjšega povoda za njihovo konfiniranje, ampak so imele pred očmi le strahovanje nesrečnega slovenskega ljudstva v Italiji. Pa tudi pred sodiščem ni varen konfinaranec v fašistovski Italiji. Žerjal Josip iz Boršta pri Trstu, ki je konfiniran za dobo petih let na Li-parskih otokih, je bil od tržaške kazenske sodnije odsojen na globo 30 Lir, češ, da je brez oblastvenega dovoljenja razpečaval in prodajal knjige. Žerjal je bil namreč, ko ni bil še konfiniran, poverjenik „Goriške Matice“ za Boršt. Žerjal pred sodnijo sploh zaslišan ni bil. Ker smo že pri hišnih prenskavah, naj ome-izvršene hišne preiskave tudi na stanovanjih Antona Podbrščeka in učitelja Trebča v Trstu. Zaplenili so nekoliko letnikov „Ljubljanskega nimo še, da so bile v nedeljo, dne 24. februarja Zvona“. Slovanski lisk v Italiji Slovanska narodna manjšina v Italiji je bila lahko upravičeno ponosna na lepo število časopisov, revij in publikacij, ki so navzlic vedno večjemu pritisku in zatiranju fašizma še do nedavno izhajali v Italiji. Saj je s tem lepim številom dokazovala pred svetom svojo visoko kulturno stopnjo, saj je bilo ono lepo število najboljši odgovor na očitke raznih Gayd in drugih gnjid o naši nekulturnosti. Naj nam navedejo samo eno pokrajino v Italiji s pretežno podeželskim prebivalstvom, ki bi se mogla vsaj približno kosati in meriti z našim Primorjem! Še do nedavno so izhajali sledeči naši politični, gospodarski in kulturni listi in revije: „Ed-nost“, „Goriška straža“, „Narodni gospodar“, „Razumni gospodar“, „Gospodarski vestnik“ in „Gospodarski list“, „Naš glas“, „Ženski svet“, „Vez“, „Naš čolnič“. Jaslice“, „Zbornik svečenikov sv. Pavla“ in „Staničev vestnik“. Poleg teh listov in revij so skrbeli in še skribijo za izobrazbo našega ljudstva v Primorju književne družbe „Goriška Matica“, „Goriška Mohorjeva družba“ in „LUČ“, ki razširjajo vsako leto med našim ljudstvom tisoče in tisoče izvodov podušnih in zabavnih knjig. Kakor vsem našim političnim, kulturnim in gospodarskim organizacijam, tako je napovedal fašizem boj do iztrebljenja tudi našemu tisku. S svojimi tiskovnimi zakoni je napravil iz našega političnega časopisja že davno suhoparne informativne organe, ki so imeli samo to poročati, kar je bilo po volji oblastim. Naše politično časopisje je postalo — hočeš, nočeš, moraš — po obliki in vsebini tako, da bi bilo naklonjeno fašizmu. Zato je tudi fašizem našemu tisku tako dolgo prizanašal. Ko je enkrat uničili in zatrl vse ostale narodne, kulturne in gospodarske organizacije, tedaj se je naposled spravil še nad slovansko tiskano besedo. Prva žrtev so postale tržaške „Novice“, ki so prenehala izhajati že 1. 1927, ker je oblast preklicala priznanje odgovornega urednika. Po skoraj enoletnem zatišju je pričel fašizem novo ofenzivo in tedaj je pričel padati list za listom z drevesa slovanskega tiska v Italiji. V septembru 1928 je prenehala izhajati „Edinost“, ki je bila poleg uradnega lista „L’Osservatore Triestino“ najstarejši časopis v Primorju. Dva meseca pozneje ji je sledila „Goriška Straža“. Najhujša burja pa je zapihala ob novem letu, ki je odtrgala z drevesa slovanskega tiska poslednje liste, ki so še na njem ostali. Kakor smo svoječasno že poročali, je stopil namreč 1. januarja t. 1. v veljavo nov zakon, ki predpisuje, da morajo biti odgovorni uredniki časopisov in revij vpisani v novinarski seznam. Odgovorni uredniki še izhajajočih slovanskih listov m revij so še pravočasno vložili prošnje za sprejem v novinarski seznam, toda novinarski sindikat je njihove prošnje zavrnil, ker je tržaški prefekt podal o prosilcih neugodne izjave, dočim se goriški prefekt o odgovornih urednikih, ki spadajo v njegovo področje, še ni izjavil. Zato so s 1. januarjem ponehali izhajati vsi slovanski časopisi in revije v Italiji. Od organizacij, ki so razširjale slovansko tiskano besedo, so ostale tedaj samo še one tri književne družbe, ki smo jih zgoraj navedli. Tem družbam je sicer še vedno dovoljeno izdajati slovanske knjige, ker najbrže oblasti še niso iztuhtale zakona, po katerem bi to preprečile. Zato pa onemogočajo podrejeni organi razširjenje knjig med ljudstvom s tem, da preganjajo poverjenike in naročnike in plenijo knjige, kar je naposled skoraj istovetno s prepovedjo izdajanja. Kakor nam sedaj poročajo, je baje poslanec dr. Besednjak izprosil v Rimu to milost, da bodo smeli v bodočnosti izhajati en slovenski in en hrvatski tednik in 1 slovensko-hrvatski mesečnik. Odgovorni urednik vseh teh listov bo moral biti dr. Besednjak sam. Rekurzi ostalih listov sicer Še niso rešeni, toda — kakor izgleda — je ta rešitev maksimum, ki so blagovolili koncedirati slovanski narodni manjšini gospodje v Rimu. Sponi&neamenle (prosio* voljno) Prostovoljno so prispevali italijanski državljani z enim dolarjem za plačilo dolga Ameriki, prostovoljno so si pustili sprementi kratkoročne bone državnega zaklada v dolgoletno posojilo, prostovoljno so podpisovali liktorsko posojilo, prostovoljno vračajo sedaj državi obveznice onega posojila, prostovoljno spreminjajo državljani slovenske in tudi italijanske narodnosti slovanska imena v italijanska, prostovoljno pošiljajo Južno* tirolski Nemci razne delegacije v Rim, da se klanjaju Duceju, prostovoljno dajajo ljudje denar za razne režimske ustanove, prostovoljno se naročajo na razne režimske časopise (Popolo di Trieste) in revije, prostovoljno prispevajo za fa-šistovske „befane“ (božičnice). Tako se ob vseh mogočih prilikah hvalijo fašistovski listi. V resnici pa se fašistovski „spontaneamente“ prav nič ne razlikuje od našega „hočeš, nočeš, moraš!“, kar Še najbolj živo občuti naše nesrečno Primorje. Prostovoljen prispevek za plačilo enega dolarja za plačilo prvega obroka vojnega dolga Ameriki so delavstvu in uradništvu kar odtrgali od njegovih plač. Isto se je dogodilo tudi z liktor-skim posojilom pri katerem so nalašč radi tega uvedli plačevanje v obrokih. Ker niso hoteli slovenskih rodoljubi prispevat s svojim dolarjem, so bili občutno kaznovani. Samo ker so se bali, da bi tujina spoznala pravi pomen fašistovskega „spontaneamente“, je kasacijsko sodišče ta ukrep preklicalo. Če ne spremeni slovenski uradnik, slovenski uslužbenec, ki je odvisen od države ali od italijanskega podjetja, svojega priimka v italijanskega, je kratkomalo odpuščen iz službe. Če ne prispeva slovenski in tudi italijanski trgovec ali obrtnik za režimske ustanove in razne „befame“ in druge fašistovske pajacade, mu kratkomalo odvzamejo obrtno dovoljenje. Navedne, neodvisne zemljane pa napišejo v „črne bukve“ in so ob vsaki priliki izpostavljeni vsem mogočim šikanam, v katerih so podeštati, orožniški marešjali in brigadirji takoizvrstni mojstri. Sicer pa ni treba zlasti Primorcem, ki so živeli v fašistovski Italiji, tega posebej pojasnjevati in dokazovati. Če bi smelo slovensko ljudstvo zares delati in postopati po svoji prosti volji, tedaj bi najprej pognalo lačne pritepence z brcami tja, od koder so prišli, če bi smelo italijansko ljudstvo postopati Po prosti volji, tedaj bi izpraznilo temne ječe in osamele morskeotoke, na katerih strašno ječijo i .politični zločinci“ in konfiniranci in bi postavilo Pa njihova mesta svoje današnje krvosese. Gorje fašizmu, če bi smelo italijansko ljudstvo prostovoljno in svobodno izreči svojo sodbo! VESTI U PÜMÖitJA Pomlad 1929 Med pomladi, katerih se stare kronike spominjajo z grozo, bo prišteta v našem Primorju tudi letošnja žalostna in lačna pomlad 1929. Suša lanskega leta je požgala koruzo, osmodila fižol, posušila trte, zakril javila krompir, da ni primorski kmet imel na jesen skoraj nikakega opravila s pospravljanjem letine v svoje revne shrambe in kleti. Pa je prišla povrh vse te revščine in pomanjkanja še strašna zima. Ne hiše, ne gospodarska poslopja in ne obleka našega Primorca niso pripravljene na ostrane, kot jih je zadajala letošnja zima. Zato je izstradano primorsko ljudstvo trpelo v pretekli zimi neprimerno več kot prebivalstvo drugih dežel. Sunki ledeno-mrzle burje z nad ICO km na uro pri 15 stopinj mraza so razgrebli in pomrznili ozimna žita po Istri in Krasu, prodirali so v bedne kraške bajte in tresli lačne, zmrzle ljudi. Zamrznila so hčerka planin Soča, Bača, Vipava, Timav, Pivka in Raša, popokali so sadno drevje in trte. Na Tolminskem so morali kuriti prezebli živini po hlevih in je še kljub temu nazebla živina kar crkala po vrsti. Še le okoli 10. marca je planila pomlad kar naekrat v deželo s toplim dihom ter je začelo vse rastlinstvo kar naenkrat poganjati. Niso mogli Primorci okopati trt, očediti sadnega drevja, opraviti drugih del na polju, ki se v Primorju izvrše po zimi. Sedaj jih pa čaka kar naenkrat vse ogromno zastalo delo, katerega pa ne morejo izvršiti. Krompir je zmrznil v kleteh po gorah in ni pomenskega krompirja, ni klaje za mršavo živino m denarja za nakup žvepla, vitriola, vrtnarskih Semen, umetnega in hlevskega gnoja, ni kredita posojila, ni razumevanje in volje od strani Bških oblasti in sindikalnih organizacij. Kar je bilo moških, ki so mogli s posojili spraviti potrebno za vožnjo v negotovost južnoameriških republik, je polnilo in polni preko-m^eanske emigrantske Cosulichove parnike. Ostali bpe v pomanjkanju in pod pritiskom fašistovskega t^kla. Za naše Primorje ne bo tudi to leto vsklilo Veselje in upanje pomladanskega odrešenja, am-imk naraščala bo le težka, vedno bolj siva skrb ?a obstanek. Skoraj gotovo bodo kot v preteklem letu po mginitvi snega pomanjkanje, sila, beg pred napiljeni in ječo zopet vrgle preko meje stotine rezposelnih, bednih naših rojakov. Še bednejših lanskih; od leta do leta so namreč bednejši in 9 obupani in izmučeni. Dolžnost naših števil- emigrantov je, da gredo tem borcem iz deset- jim po svojih močeh j^. - silo z besedo, nasveti in sredstvi olajšajo 1 -Jt, Ud gi nega boja na pomoč za lvanje v novJ) svobodni domovini. Šikane na padovanski univerzi , šikaniranje slovenskega življa v Italiji se je ^domacilo tudi na univerzah, ki bi morale biti se nePristanski hrami znanosti. Posebno odlikuje v šikaniranju slovanskega dijaštva pa-°Vanska univerza. v ^ tekočem šolskem letu dela univerza SIo-Soenr\m italijanskim državljanom, ki |\r .ovr*ili srednje šole v Jugolaviji, vse zapreke. ajprej zahteva od dijakov, da prinesejo pojas-}• Vranskega konzula v Zagrebu ali v Ljub-111 o tem, zakaj ]e dotični dijak študiral v ino- zemstvu. Ko jim dijak to potrdilo preskrbi, mu pa zopet stavijo druge zahteve in ga šikanirajo tako dolgo, dokler ni vpisni rok zamujen in leto zgubljeno. Pa tudi drugače je življenje našega dijaka kaj težko, ker se mora vedno in povsod paziti pred ovaduhi, ki se rekrutirajo iz vrst istrskega in tržaškega italijanskega dijaštva in so mu tudi profesorji nenaklonjeni. Izključeni visokočolci Pred časom so bili Gvidon Vesel, Ljubo Čargo in Milan Čok, ki so bili svoječasno radi znanih škocijanskih dogodkov obsojeni na 8 mesecev ječe, po prestani kazni izpuščeni na svobodo. Ker so bili vsi trije slušatelji trgovske univerze v Trstu, so zaprosili za zopetni sprejem na univerzo. Univerza jih je začasno sprejela, toda italijanski tovariši so jim branili zahajati k predavanjem. Sedaj pa je posegla vmes tudi univerza, ki je zavrnila njihovo prošnjo za sprejem in jim obenem tudi sporočila, da so izključeni tudi iz vseh ostalih italijanskih visoknh šol. Nesposobni porotniki Že pred več časom smo poročali, kako so bili iz seznama porotnikov črtani najuglednejši k a-nalski občinarji samo zato, ker so zavedni Slovenc'., medtem ko so bili sprejeti v seznam ljudje, ki so malodane pravi analfabeti. Še bolj drastičen slučaj se je pripetil nekemu slovenskemu doktorju prava iz Kojskega. Tudi on je bil črtan iz seznama porotnikov radi „nezadostne izobrazbe“ in radi „neznanja italijanskega jezika“. Prizadeti je vložil radi te tako žaljive motivacije proti izključenju rekurz na prizivno sodišče v Trstu. Na razpravi, na kateri se je sam zagovarjal, je prizadeti dokazal, da obvladuje izvrstno italijanski jezik, saj je študiral kot begunec srednjo šolo v južni Italiji in je dovršil pravne študije na padovanski univerzi. Zato bi vsak pošten človek pričakoval, da je prizivno sodišče sklep goriškega pokrajinskega odbora razveljavilo in ugodilo rekurzu. Toda v fašistovski Italiji pošten človek nikdar ne pride na svoj račun. Za sodišče je bilo merodajno to, da je zaveden Slovenec in zato nasprotnik Italije. Na podlagi tega poročila je sodišče ugodilo predlogu državnega pravnika in potrdilo izbris iz seznama; spremenilo je samo motivacijo, ki se je potem glasila „non idoneo“ (nesposoben). Bridka usoda slovenske inteligence. Absolviran slušatelj tržaške višje trgovske šole je zaprosil za mesto pri tržaški podružnici „Banco di Si-cilia“. Njegova prošnja je bila cgodno rešena, toda pred definitivno podelitvijo mesta je zaprosilo ravnateljstvo zavoda še za informacije pri tržaški policiji, kajti tudi privatni zavodi in podjetja ne smejo sprejemati v službo brez predidočega dovoljenja policijske oblasti. Ker so bile informacije policije neugodne, češ, da je prosilec Slovenec, mu je bila načeloma že ugodno rešena prošnja zavrnjena. Diplomirani farmacevt, ki je dovršil svoje študije na italijanski univerzi, je zaprosil za vpis v zbornico in sindakat farmacevtov v Trstu. Ker je imel vse predpisane listine v redu, je bil brez nadaljnega sprejet v zbornico in sindakat. Sindakat mu je celo ponudil eno mesto v Sežani, ki je bilo vsled bolezni prejšnjega nastavljenca nezasedeno. Farmacevt je to mesto z veseljem sprejel. Komaj pa je bil en dan v službi, je prišlo povelje, da ga mora takoj zapustiti, ker je Slovenec in zato preveč nevaren v tako kočljivem kraju, kakor je Sežana. Slovenski farmacevt je moral iz istega razloga prekiniti že lani svojo prakso v Gorici. Najlepše pa je to, da nočejo slovanskemu inteli-gentu, ki je izključen v Italiji iz vsake službe, izdati niti potnega lista, da bi si poiskal kruha v inozemstvu. Iz primorskih fašjev Pred dobrim letom sta bila na Proseku in v Bazovici ustanovljena pododseka openskega fašja. Odbor fašja na Proseku je sestavljen iz sledečih gg.: Francesco Tagliavia, politični tajnik; Giacoma Bertoli, upravni tajnik; učitelj Sebastijan Steuner, politični podtajnik; potapljač Giovani Ciuk, Antonio Daneu in Luigi Bann, odborniki. Odbor fašja v Bazovici pa tvorijo sledeči gg.: učitelj Basilio Vaiz, politični tajnik; Giuseppe Marc, politični podtajnik; Francesco Ber-tusca, upravni tajnik; Francesco Fonda, Giuseppe Gherghich(!) in Antonio Crisimancich(!) odborniki. Na predlog sežanskega Atile Graziolija je tržaška fašistovska zveza odobrila na svoji vodstveni seji nove odbore sledečih fašjev v tržaški pokrajini : Fašij v Divači: Leschi Lodovico, politični podtajnik; Massalin Albano, upravni tajnik; Paimieri Francesco, Dreossi Rudolfo, Decle-va(!) Francesco, odborniki; Robiglio Filippo, Redi Giovanni, revizorja. Fašij v Zgoniku: David Ernesto, politični podtajnik; Cozzolino Luigi, upravni tajnik; Ferro Remo, Scherbi(!) Antonio, Grillanz(!) Rai-mondo, odborniki; Milici (!) Antonio, Furlan Angelo, revizorja. Fašij v Prestranku: Riccagno Giuseppe, Loj Innocente, revizorja. Fašju v Doberdobu, katerega je dosedaj vodil politični tajnik Andrej Ferfolja, je imenovala tržaška pokrajinska zveza komisarja v osebi Egona Andriano, Preiskave v Trstu Tržaška varnostna oblast stika povsod za nekim slovenskim ženskim listom, ki je baje skrivaj izšel v Trstu. Izvršeno je bilo tudi večje šte-vio hišnih preiskav, ki so bile seveda brezuspešne, kajti oni ženski list je izšel samo v razgreti domišljiji kakega policijskega konfidenta, ki bi rad na njegov račun zaslužil več vali manj mastno nagrado. I DOPISI IZ PBIMORJA I Gorica Gospodarsko stanje Smo sredi marca, v času velikih sejmov za nakup semenskega krompirja. Pa je po Gorah Gorjanom po večini zmrznil. Zato so mu cene visoke in ni ga prav dosti na razpolago. V bližnji goriški okolici ga ne bodo dosti sadili radi posebnih predpisov, ki omejujejo njegov izvoz. Z dežele prihajajo obupna poročila o zlih posledicah letošnje izredno hude zime. Figova drevesa so povečini zmrznila, trte pa so pomrznile bolj v vipavski dolini kot v Brdih, kjer so radi vojne nastali novi nasadi. Celo škodo pa bo mogoče preceniti šele kasneje. Val teške gospodarske krize Brunnerjevega podjetja je pljusknil tudi že v itak siromašno Gorico. Prepolno upnikov, preskrbovalcev raznega materijala za veliko tekstilno tvornico v Podgori živi v dvomu in strahu, da li bodo poplačane njihove terjatve. Obe tvornici v Podgori in Ajdovščini sta skrčili svoj obrat. Odpuščenih je bilo dosti delavk. V zvezi z Brunner-jevo krizo so ljudje izgubili zaupanje tudi v tržaško najmočnejšo banko „Banca Commerciale Triestina“. Naval na goriško podružnico te banke je bil velik. Redarji so morali vzdrževati red. Baje je bilo dvignjenih okoli 6 miljonov lir. Isto se je dogajalo v trstu. Ljudje v tej gospodarski negotovosti in faši-stovskem slepilu že ne vedo večv kje bi imeli naložen svoj denar. V bivšo podružnico Ljubljanske Kreditne banke v Trgovskem domu ne gre več živa duša. Banka je sedaj v rokah laške poldržavne kooperativne banke. Kmetom na deželi je v večini slučajev zmrznilo vino. Trgovci radi mraza niso mogli do kmetov in tako sta sedaj dvetretini vinskega pridelka še neprodani, Tik pred volitvami se fašisti hvalijo, da so dosegli odložitev davka na mlekarne. Lepa reč! Mlekarne davka na premično bogastvo dosedaj sploh niso plačevale in bi jih naložitev tega davka prisilila, da bi morale ustaviti obrat. Tudi revizija zastalih vinskih davkov iz leta 1922—23. ne pomenja za našega kmeta skoro nikake pridobitve. Večina je že morala plačati po 1000 in še več lir, v mnogih slučajih tudi neupravičeno. Obljubljanje revizije pred volitvami je navadna vaba. Že svoj čas so s tem lovili pristaše za sindikate. Budanje pri Vipavi. Pri nas je nastavljena kot učiteljica Marija Musto, rojena Gallo, kateri je izročena vzgoja naše mladine. Ker so štiri otroci govorili med seboj slovenski, si je izmislila učiteljica tako nenavadno kazen, kakor je mogoča samo v Italji: otroke je zbadala z iglo v jezik, dokler niso imeli vsa usta krvava. Starši so zvedeli za to nečedno dejanje samo slučajno, ko so opazili pri enem otroku, da ima usta vsa krvava, ker je učiteljica pod strogo kaznijo zagrozila otrokom, da ne smejo doma ničesar povedati. V učni program je vpeljala imenovana učiteljica tudi poduk v plesu in igranju na karte. Idrsko pri Kobaridu. Dne 31. januarja so bili izpuščeni iz goriških zaporov vsi oni, ki so bili svoječasno aretirani in pozneje prepeljani v goriške zapore, ker so bili obdolženi, da so pomazali senčne slike Mussolinija, ki so jih namazali fašisti po hišnih oglih. Pri razpravi pred goriškim tribunalom se je namreč izkazalo, da so popolnoma nedolžni in da spada v resnici na zatožno klop provokater in ovaduh Karel Volarič. Domačini pa so prepričani, da se nizkotnemu ovaduhu ne bo prav nič zgodilo, ampak da bo nagrajen še z gostilniško koncesijo, za katero se že toliko časa poganja. Obtoženci so bili torej oproščeni, toda kdo jim plača škodo, ki so jo trpeli radi krivične obdolžitve; kdo jim plača ponižanje, ki so ga trpeli, ko so jih vklenjene kakor razbojnike vlekli v Kobarid, iz Kobarida v Tolmin in iz Tolmina v Gorico? Miren. Neke nedelje v februarja so domači fantje prepevali v gostilni Škorec slovenske pesmi. Glasovi slovenske pesmi so prišli na uhu tudi orožnikom, ki so vdrli v gostilno in zagrozili fantom, da jih takoj zaprejo, ako ne prenehajo prepevati slovenske pesmi. Dne 3. februarja je priredilo dobrodelno društvo (Congregazione di Carita) ples. O polnoči so zahtevali fašistovski izivači (katerim bi moralo biti znano, da je izvajanje njihove himne na tako profanih prireditvah, kakor je navaden ples, prepovedano) od godbe, da zaigra „Giovinezzo“. Seveda je bil to krasen povod, da so metali udeležencem klobuke z glav. Tolmin. V zadnjih treh mesecih smo dobili kar štiri nove zastopnike oblasti in sicer novega dekana, novega poveljnika vojaške garnizije, novega poveljnika orožnikov. Sedaj pa smo povrh raznih uradov dobili še policijski komisarijat. Za časa bivše podprefekture smo že imeli na vratu vrsto agentov s komisarjem vred. Nobenega posebno ne gane, da smo jih zopet dobili, ker je že itak dosedaj za vsakim oglom prisluškovalo kako podkupljeno uho. Z vodovodom so pričeli po dolgih dveh letih delati ravno sedaj pred volitvami, da bi na ta način polovili nekaj glasov zase. Influenca je prišla v naše gorske kraje z zakasnitvijo. Ni posebno huda, le nekaj starih, slabotnih ljudi je pomrlo. Velike Žablje. V naši občini učiteljuje g. Carlo Bratina. Mož je rojen pri Sv. Tomažu pod sivim Čavnom. Če tudi Carlo ne zna italijanščine, kakor je ne zna skoraj noben Vipavec, pa se le povsod in ob vsaki priliki z njo ponaša. Carlo je prišel že tako daleč, da celo v privatnih razgovorih s svojimi sosedi lomi italijanščino. Nekega lepega dne so bili vsi žabeljski otroci vpisani v „Balillo“. Otroci niso o tem ničesar vedeli in še manj njihovi starši. Vpisal jih je na lastno pest g. učitelj Carlo. Zato pa plačuje tudi on sam iz lastnega žepa vse s tem združene prispevke, ker bi mu jih otroci nikdar ne plačali. Na tak način je postala žabeljska organizacija „Balille“ najmočnejša organizacija v vipavski dolini in v znak priznanja je bil g. Carlo imenovan za okrožnega načelnika organizacije. V preteklem letu je nabiral g. Carlo po Velikih Žabi j ah prispevke za zastavo, ki naj bi jo prebivalstvo po ukazu fašistov poklonilo orožnikom v Ajdovščini za njihovo „blago“ postopanje z domačim prebivalstvom. Ker je neki Žabeljc prispevek odklonil, ga je g. Carlo naznanil svetokriškemu podeštatu Šemi ju (ex Semichu in ex ex Semiču, ker je doma iz Zapuž pri Šturijah?. Zavedni Žabeljc je bil pozvan v občinsko pisarno Sv. Križ, kjer sta hotela g. Carlo in g. podeštat izsiliti iz njega priznanje, da je žalil italijansko zastavo, kar se jima pa ni posrečilo. Pred meseci je bil otvorjen v Velikih Žabljah kmetijski tečaj. Ob otvoritvi so se vršili seveda različni govori. Najprej sta govorila svetokriški podeštat Šemi in agrarni inženir Velicogna, oba velika prijatelja Slovencev. V tej čedni družbi ni smel manjkati seveda tudi g. Carlo, ki je onega dne tako lomil svojo vipavsko-toskansko italijanščino, da so to opazili celo otroci, ki pač niso nikaki strokovnjaki v italijanščini. Žalostno in obenem razveseljivo je, da se celo otroci sami zgražajo nad hlapčevstvom svojega vzgojitelja. Vipava. V ponedeljek, dne 4. t. m., je nenanoma preminul v vipavski dolini splošno znani posestnik Jurca. Svoječasno se je pokojnik mnogo udejstvoval v naših društvih. V zadnjih letih pa se je, deloma radi družinskih razmer, deloma pa pod pritiskom fašizma, popolnoma odtegnil v ozadje in postal povsem pasiven. N. v. m. p.! V poslednjem času vsiljujejo orožniki povsod in vsem fašistovski koledar, ki stane lepi znesek 15 Lir. Obrtniki in drugi od režima odvisni ljudje si morajo nabaviti kar po več izvodov. To vsiljevanje se ne vrši samo v Vipavi, ampak tudi po vseh bližnjih vaseh, kakor na Colu, v Št. Vidu, Vrhpolju, Budanjah, Podkraju in drugod. Zadnja burja je povzročila Vipavcem ogromno škodo. V Vipavi je razkrila novo vojašnico. V Aj-dovčini je porušila žago in skladišča. Še hujšo škodo pa je povzročil našemu kmetu letošnji strašni mraz. Vse zaloge krompirja so pokvarjene. Ker sta zmrnila tudi repa in zelje, so ljudje skoraj brez vsakega živeža. Veliko so trpele tudi trte. Vsi starejši nasadi so uničeni. Ker poleg vsega tega gorja tudi davčni vijak vedno bolj pritiska, se bližamo z veliko naglico popolni gospodarski katastrofi. Pa tudi drugače vlada v našem trgu vedno večje mrtvilo. Nekdanji eksponenti fašizma so popolnoma utihnili, ker so prišli tudi pri fašistih ob sleherni ugled in veljavo. Edinole Karl Ferjančič ima še nekoliko vpliva, ker jim je koristen kot ovaduh našega življa. Čim pa to preneha, tedaj pride tudi on med staro šaro, ob katero bodo brcali z nogo fašisti in Slovenci. Poleg njega je sicer še nekoliko petoliznikov, kakor Giuseppe Rosa (?) iz Št. Vida in Edoardo Žvanut iz Ložic, toda ta dva že ne prihajata več v poštev, ker se za nju nihče več ne zmeni. Razen te kategorije je še nekoliko kričačev, po večini bivših komunistov. V splošnem pa nudi danes Vipava povsem drugo narodno-politično sliko kot pred leti — v veliko jezo vipavskih fašistov. Vipolže. Mesto razpuščenega slovenskega prosvetnega društva imamo sedaj pri nas „dopolavoro“. Ustanovni občni zbor je vršil na sledeči način: Dne 31. oktobra 1928 je napadlo 14 domačih fantalinov skupino kozanskih fantov, ki so čakali na svoja dekleta, vračajoča se vsak večer iz Brunnerjeve tovarne v Podgori. Cela zadeva je prišla v roke orožnikom. Ravno takrat pa so snovali kojščanski podeštat Baiardi, orožniški brigadir v Kojskem in učitelj Le-nardi (ex Lenardič), čigar avstrijakanstvo ni bilo svoječasno prav nič manjše nego je njegov sedanji fašizem, v Vipolžah „dopolavoro“. Zato so dali vi-polškim fantalinom na izbiro: ali sodnija in zapor ali pa „dopolavoro“. Fantalini so seveda odločili rajši za „dopolavoro“. Prva prosvetna prireditev te na tako originalen način ustanovljene organizacije je bil javen ples, ki se je vršil dne 20. novembra. Pri blagajni je sedel sam učitelj Lenardi. Ker so jo obiskali v velikem številu tudi sosedni Furlani, je prva prireditev izvrstno uspela. Ker ni izkazovala nikakekga prebitka, so ljudje šepetali, da je moral denar izginiti v žepe Baiardi- Lenardi. Obodreni po tem prvem uspehu so dopola-voristi priredili dne 1 1. decembra drugo kulturno prireditev — drug ples. Takrat pa s odrezali prireditelji s primanjklajem 1000 lir. Kdo naj ga plača? Navdušenje članov dopolavora bi se bilo popolnoma ohladilo, če bi oni morali plačevati deficit. Zato ga plača občina. Pri dvestotisoč lirah občinskega dolga en tisočak tako ne igra nobene vloge. Ponesrečena kulturna prireditev je imela vsaj to blagodejno posledico, da niso pozneje nobene več priredili. . Zato pa so se pričeli člani dopolavora uveljavljati na drugih kulturnih poljih. Od ustanovitve dopolavora je namreč izginilo v vasi 76 kokoši. Člani dopolavora so se v svoji kulturni vnemi celo tako daleč spozabili, da so vdrli v klet hijerarha, učitelja Lenardija in mu odnesli razne dobrote. Neke noči v januarju je izginilo večje število mladih trt. Kdo jih je smuknil? — „Dopolavorist.“ Ko so ga peljali skozi vas orožniki, je slišal neki domačin sledeči odlomek iz pridige siciljanskega brigadirja: „... pa saj sem Vam rekel, da delajte pazljivo ...“ Čez dva dni je bil uzmovič na intervencijo učitelja Lenardija izpuščen iz zapora. V prvi polovici februarja so prejeli občinarji občine Kojsko naznanilo, da morajo plačati družinski davek od 1. 1925 dalje, ker je občinska blagajna prazna in občina zadolžena čez glavo. Učitelj Lenardi je sklical kmete in kolone v šolo ter jim priporočal, da naj vložijo proti visoko odmerjenemu davku rekurz, ker jim bo prav gotovo znatno znižan, če so vpisani v dopolavoro. Evo, na tak način širi fašizem, ki je razpustil in uničil vse slovenske prosvetne organizacije, omiko in prosveto v našem Primorju. Drobne vesli Smrtna kosa. V Škrbini je umrl v cvetu življenja Vinko Fakin, ljudsko šolski učitelj. Pred vojno se je udejstvoval mnogo v prosvetnih društvih. Po vojni mu je bilo nemogoče. Imel je zadnje čase trgo- ' vino in gostilno. Zapušča vdovo ter par nedoraslih otrok. Domačo škrbinsko šolo vodijo nevešči tujci, dvoje učiteljev, domačinov iz Škrbine, je pa raztepenih po svetu. Kdo ni poznal izmed Goričanov ter goriške predvojne inteligence prof. Franca Novaka? Smrt je sedaj pokosila njegovo sivo postavo v 79. letu starosti. Na Ljubljinu je umrl daleč znani gospodar Bizjak. Bil je poznan radi svojega umnega gospodarstva. Pred par tedni so našli na cesti blizu Plavž pri Podmelcu teško ranjenega starega Luko Kendo, bivšega avstrijskega žandarja. Najbrže ga je povozil kak automobil. Kmalu nato je stari mož podlegel za-dobljenim poškodbam. V Trstu je umrl oče prof. Kosovela, A. Kosovel. Vipavsko. Za Svečnico, ki jo naši ljudje še vedno praznujejo, so imele vse šole reden pouk, pa čeprav so domačini prosili šolske oblasti, da bi bilo onega dne prosto. Pač pa ni bilo dne 4. februarja pouka v Vipavi, Vrhpolju, Slapu in Št. Vidu, ker je učiteljstvo preplesalo celo noč na plesu Dopolavora v Vipavi, kjer se je vedlo tako razbrzdano, da se je zgražala cela dolina. Deskle, v Desklah pri Kanalu je bil otvorjen italijanski otroški vrtec. Zakaj je bil otvorjen, tega pač ni potreba niti omenjati. Korte (severna Istra). Oblasti so pozvale vse občinarje, da mora vsakdo v najkrajšem času predložiti pet fotografij, ki bodo služile za prisilne legitimacije. Po zakonu o javni varnosti mora vsakdo, ki prosi za izdanje legitimacije, predložiti tri slike. Od prebivalcev Kort, ki za istovetnico sploh prosili niso, pa zahtevajo oblasti kar po 5 slik. Kakor se vidi, morajo biti v Kortah strašno nevarni ljudje. Rihemberk. Dne 6. marča je prenočeval v Jak-šetovi gostilni 24 letni dijak Mirko Bandelj, ki je prebival v poslednjem času v Vidmu. Ker ga ni hotelo biti naslednjega dne na spregled, so domači s silo udrli v sobo, kjer so našli Bandelja mrtvega. Nesrečnež se je ponoči zadušil s plinom, ki je uhajal iz zakurjene peči. Vrtojba. V prvi polovici januarja so poizvedovali šempeterski orožniki po vseh hišah, kdo je naročen na „Mali list“. Delali so to z očividnim name' nom, da ljudi preplašijo. Dne 10. januarja sta prišk dva orožnika tudi v hišo posestnika Žižmonda Ivana-Čeprav ni bilo nikogar doma, sta vseeno stopila v hišo-Eden je stražil na vratih, drugi pa je med tem vse prevrgel po hiši. Založnik in izdajatelj Volksbuchdruckerei (Lidovä tiskärna) Ant. Machät & Co. Odgovorni urednik Jaroslav Malf, Dunaj-Wien V., Margareterplatz 7 Tiska Lidovä tiskärna Ant. Machät in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovsk^), Dunaj V., Margaretenplatz 7.