Leto 1906 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CII. — Izdan in razposlan dne 10. decembra 1906. Vsebina: (St.23l in 282.) 231. Ukaz o izpremembi nekaterih določil izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906.1. in pojasnil k carinski tarifi. — 232. Ukaz o izdaji seznamka o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in izdelkov, zavezanih po št. 622 ocarinjevanju po vrednosti. 331. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 6. decembra 1906.1. o izpremembi nekaterih določil izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. (drž. zak. št. 22) in pojasnil k carinski tarifi. Naslednja določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 22) in pojasnil k carinski tarifi, izdanih na podstavi čl. V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906.1. (drž. zak. št. 20), z razglasom z dne 13. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 115) se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo takole: L K izvrsitvenemu predpisu. V odstavku 1 opomnje pod črto k § 2, točka 10, k t. št. 82 in 219a, 225 izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi je po besedah „bombaževe preje“ črtati besede po začetnem oklepaju: „Št. 183, opomnja 1 in 2, oziroma št. 187a, potem št. 184 in“. V § 11, lit. c, odstavek 2 izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi je na mesto besed : „Plutovini tarifnih številk 364, 365 in 366“ postaviti „lesenem blagu (tarifni razred XXXIV)“ in v 14 vrsti tega odstavka namesto besed „poslednjih petih tarifnih razredov* vstaviti „poslednjih šestih tarifnih razredov“. V § 14, B III, točka 2 izvršitvenega predpisa je v prvem odstavku besedi „frankiranih zalepk“ nadomestiti z besedilom „zalepk ali dopisnic“ in črtati besedo „naslovljene“. Nadalje je v drugem odstavku, 5. vrsti črtati besede „in pošlje na povedani naslov“ in namesto njih vstaviti nastopno besedilo: „Ako se te izkaznice izročč carinskemu uradu naslovljene in frankirane, jih je poslati na povedani naslov, sicer pa izročiti prevoznemu zavodu“. Besedilo v prihodnjem stavku: „s tem, da se pritisne štam-pilja itd.“ do „pošiljaču“ je črtati in namesto njega vstaviti : „z zaznamkom: Izkaznica za carine prosti , . v . , . vposlana na povedan zopetni vstop vreč izdana in —-------------------- izročena prevoznemu zavodu ’ k temu se pristavi na isti strani opomnja „*) To, kar se ne sklada, je črtati.“ (Slovenisch.) 21G V prilogi A k izvršitvenemu predpisu k zakonu o carinski tarifi (Postavki tare) je k št. 132 po po-stavkih tare za mesni ekstrakt vstaviti: „Pribitek tare za Maggijevo začimho juhe. ako prihaja v vagonih-cisternah, 8 odstotkov.“ K št. 176 in 177 (rudninska olja itd.) se znižuje postavek tare za zaboje in košare s pločevinastimi posodami, steklenicami in vrči od 16 odstotkov na 15 odstotkov. K št. 598 f (Jedavčena kislina itd.) ter k št. 619 (Kolodij itd.) je v razpredelku postavki tare vstaviti: „Za trda telesa, uvrščena v to tarifno številko, osem odstotkov v zabojih in sodih.“ V seznamku o oblastih carinskih uradov za uvozno ocarinjevanje (priloga B k § 23 iz. u.) je vzprejeti k tarifni številki 56 opomnjo pod črto: „Cvetlične čebule tudi okoreninjene, zemlje osnažene P. II.“ V istem seznamku je vzprejeti'k št. 425 naslednjo opomnjo pod črto: „K št. 425. Za pogodovano odpravo lončarske posode benečanske in apulske po postavku l-20 K za 100 kilogramov so sedaj pooblaščeni naslednji carinski uradi: Zader, Spljet, Dubrovnik, Kotor, Kormin, Trst, Ala, Reka, Poreč, Pula, Piran. Gorica, Koper, Viško, Rovinj in Umag.“ Nadalje je namesto št. : „552 in 559 (sestavine koles itd.............) G. II.“ postaviti: „552 in 557 (sestavine koles itd.............) G. II.“ „558. 559 (ladje) G. I.“ II. K pojasnilom. Pripomnje k št. 48 je dopolniti z naslednjim (tretjim) odstavkom: „Ne zmleto gorčično seme v vrečah, balah i. e. v pogodbenem prometu ni izključeno od carinq prostega ravnanja“. Pri št. 56 je vzprejeti naslednja določila po tretjçin odstavku pripomnje 5 : „Za gozdne rastline je šteti sadike listnatega drevja do višine 1 metra, šilovja do višine 50 centimetrov, ako se naj rabijo za lesorejo, oziroma za pogozdovanje in ne za okrasne rastline, za drevesa v parkih ali drevoredih in ako se ta oTcolnost potrdi s tem, da se prinesejo izkaznice po namenišču pri- stojne gozdarstvene glavne korporacije, c. kr. političnega oblastva I stopnje ali kralj. ogr. gozdnega nadzornika.“ Pri št. 87 je v pripomnji 1, odstavek 1 po besedah „ribje luskine“ vzprejeti: („tudi v zakovanih pločevinastih pušicah“) .... V pripomnji 2, odstavek 1 k št. 134 je namesto besed „Les za sode še ne prirejen“ postaviti: „Les za sode. tudi žagan z valjasto (kronsko, bobensko) žago, ne dalje prirejen“. V pripomnji 1 k št. 150 je črtati besede „ali žgana v kosih“, ki slede za „glina, nepregorna, sirovo mleta ali plavljena“. Pri občih pripomnjah o bombaževih prejali je v pododdelku o prejali v striženih snutkih v odstavku 3, zadnja vrsta namesto zadnje besede („sind“) pristaviti: „oder mehrdrähtig sind und bloße stärkere Randfäden (Lehtenfäden) bei der Ermittlung der Garnfeinheit der Kette außer Anschlag zu lassen sind“. V pripomnji 6, odstavek 2 pripomenj kšL 267 do 269 je v 7 vrsti po besedi „Scheiben“ vstaviti, „aus Filz. Sparterie und Posamenten“. V odstavku 3 iste pripomnje, 2. vrsta je po besedi „Hutstumpen“ vstaviti: „sowie Platten und Scheiben aus Stroh, Bast, Holzspan u. dgl.“, nadalje je v prihodnji (3. vrsti) po besedi „Kopfweite“ vstaviti: „beziehungsweise Größe“. Na koncu pripomnje 4 k št. 285 je vzprejeti naslednje napotilo: „Zaradi razlikovanja navadnih kartonov od risalnega papirja in papirja n. b. b. glej št. 289“. V pripomnji 1, odstavek 4 k št. 287 je v vrsti 2 vstavili namesto „20“ centimetrov, „15“ centimetrov. Prvi stavek v pripomnji 1, odstavek 1 k št. 289 se nadomešča z nastopnim novim določilom: „Risalni papir (akvarelni papir, bristol-papir. slonokoščeni papir, velinpapir, tauenpapir, naravni papir itd.) je ponajveč močen papir, iz fine mase, klejen. bel ali v masi barvan več ali manj s klobu-činastim, sitastim ali valjastim tiskom hrapav ali zrnat vsaj 150 gramov težek na kvadratni meter.“ K pripomnji 4 k št. 289 je dostaviti naslednji stavek : „Navadni kartoni so v nasprotju k risalnemu papirju vedno satinirani; odpravljati jih je s ložo manj nego 160 gramov za kvadratni meter po št. 296.“ V pripomnji 1, odstavek 1 k št. 300 je za besedami „in einer Breite von 20 Zentimeter und darunter4 vstaviti: „undbei Packpapier der Nr. 287 in einer Breite von 15 Zentimeter und darunter“. Pri št. 347 je pripomnjo 3 nadomestiti z nastopnim določilom; „3. Za prirejen les za sode št. 347 je obravnavati doge za sode brez žleba, ki imajo konično obliko, ali obdelane sestavine za dno sodov.“ Pri št. 356 je v pripomnji 4, odstavek 1 (na koncu) črtati besede „Rouleaustangen (selbsttätige, mit eingelassenem Aufrollmechanismus)“. V pripomnji 3 k št. 358 k iskalnici „Federrohre“ je na koncu besedila, ki je v oklepaju, pred sklepnim oklepajem vstaviti: „izvzemši peresnike iz lesa, ki se označujejo za spominske predmete št. 362“. V pripomnji 3 k št. 358 je za besedami „Rouleaus aus Holzstäben mit“ vstaviti besedo „einzelnen“. Zadnji stavek odstavka 1 pripomnje k št. 378 naj se glasi tako : „Taka zrcala z okviri iz tvarin, imenovanih v št. 388 h do d, je ocarinjevati po št. 388 b do d, če ne spadajo kakor majhni rabni predmeti (žepna zrcala) pod št. 468 ali 509, oziroma kakor galanterijsko blago (majhna drobnjarijska mizna zrcala) pod št. 480 ali 511.“ Pri št. 442 je pripomnjo odstavek 3 dopolniti s pristavkom naslednjega stavka: „Zgolj iz pločevin ali ploč sestoječe konstrukcije pa je ocarinjevati po tem, kakor so obdelane, kakor pločevinasto blago št. 445,“ Pri št. 454 je v pripomnji 2 in v 4. vrsti za besedo „versehen“ vstaviti „oder die Hülsen verlötet oder durch Nieten versichert sind“. V predzadnjem napotilu v pripomnji 1 k št. 456 je črtati besedo „größere“, za besedo „Klemmfutter* pa je vstaviti besede „im Stückgewichte von mehr als 5 Kilogramm“. V pripomnji 1, odstavek 3 pojasnil k št. 468, in sicer v 3. vrsti odzdol je pred besedo „Federhülsen“ vstaviti besedo „eigentlichen“ in po koncu odstavka v besedilu pristaviti: „peresniki iz lesa, trstja, pinte itd. z vstavljenimi, prerezanimi, vzmet- nimi kapicami iz jeklene pločevine, razred XXX1V, glej pripomnjo 3 k št. 358“. Pri št. 471 je v pripomnji 2, odstavek 4 v prvi vrsti črtati besedo „Draht“ in za to vstaviti besedo „Stabeisen“. Pri št. 471 je v pripomnji 3, 4. odstavek, 4. vrsta od vzdol črtati besede: „automatische Rouleausstangen mit eingefügten Federn (Mechanismus) nach Nr. 483, eventuell als Holzwaren“. Pripomnjo 2, odstavek 1 in 2 k št. 476 je dopolniti takole: V prvem odstavku je za nadpičjem črtati besede: „Jedes Lochen...............ausgeschlossen“, na njih mesto pa postaviti: „vsekane ali vrtane luknje, vrezani navoji, ščenei, vijaki, vsi ti le za zvezo posameznih delov, ter golo udarjanje s pilo na zveznih mestih pa ne alterira ravnanja po št. 476 a“. V 2. odstavku, 1. vrsta iste pripomnje je po besedi „einer“ vstaviti besedo „anderen“, in v 3. vrsti je po besedi: „Materialien“, in sicer pred vejico vstaviti besedi: „als Holz“. Pri št. 495 je v pripomnji 3 pristaviti za 2. in 3. odstavek : „Dobava v tenke palčice izvedene kovine in bitih lotov po kupčevalcih je dovoljena le po naslednjih pogojih. Kupčevalci, ki namerjajo v tenke palčice izvedeno kovino in bite lote za prodajo kovinarjem dobivati iz inozemstva, morajo to naznaniti finančnim deželnim oblastvom in se zavezati, da bodo o prejemu in prodaji teh polizdelkov pisali knjigo, odposlanim finančnim organom dovoljevali vsakčas vpogled v nje ter kovinarjem neprodani del takih pošiljatev na zahtevanje pokazali. Ako se to blago ne dobiva na glavnih carinskih uradih, je vzorce pošiljatev, ki jih dobé kupčevalci, vposlali glavnemu carinskemu uradu na Dunaju, da izreče svoje mnenje; višjo carino je zagotovili in po izvidu glavnega carinskega urada dunajskega povrniti“. Pri št. 509 je v pripomnji 6, odstavek 2 v tretji vrsti od vzdol pred besedo „Federhülsen“ vstaviti besedo „eigentlichen“ na koncu odstavka v besedilu dostaviti; „Peresniki iz lesa, trstja, plutè itd. z vstavljenimi, prerezanimi, vzmetnimi kapicami iz pločevine, razred XXXIV, gl. pripomnjo 3 k št. 358 “. Obče pripomnje k razredu XL je izprcmeniti tako: K pripomnji 5, po odstavku 8 je vstaviti: „Fabriški zavodi (predilnice, tkalnice, strojnice itd.) in stranke, ki so prisiljene ponovno dobivati nadomestne dele ali sestavine za gradnjo določenih strojev (aparatov) iz inozemstva, lahko — namesto risb, ki jih predložijo od primera do primera — vložijo enkrat za vselej podrobne risbe v primernem številu na c. kr. finančnem ministrstvu, ki jih domenivši se z udeleženemi ministrstvi pošlje tistim carinskim uradom, na katerih se naj ocarinijo ob uvozu. Pripadnost uvažanih sestavin k določenim strojem je poistiniti vselej s tem, da se natančno primerjajo s temi risbami. Na položenih risbah je nazivalo stroja, h kateremu spadajo sestavine, uradno zabeležiti, ako bi že ne bilo napovedano, in nastaviti številko, po kateri se naj vrši ocarinjevanje. Ako nanese tako, se lahko na carinskih uradih položijo tudi vzorci sestavin, kojih pripadnost h kakemu določnemu stroju je že poistinil carinski urad, na kojih podlagi je pozneje prihajajoče enake sestavine odpravljati po dotičnih številkah strojne tarife brez nadaljnjih dokazov. Povsem specifične sestavine, o kojih pripadnosti k določnim strojem ni nikakega dvoma, in ki se spoznajo s samim ogledom, se lahko brez nadaljnjih dokazov odpravljajo po številki dotičnega stroja. Tako se lahko na primer železni plugi, stru-gači, črtala, lemeži kar tako ocarinjujejo po št. 530, pokrovne palice za ščetice po št. 533, kladiva (kladiva na vodo, repata kladiva za izdelovalnice, plavže za pločevine), železa za kladiva in nakovala za parna kladiva, večje železne patrone in ploče za stružnice po št. 538. Zaradi carinskega ravnanja s sestavinami, kojih pripadnost k strojem za določen namen uporabe se dokaže (tekstilni stroji, lokomobili za kmetijske namene itd.) glej 13. teh občih pripomenj“. Po odstavku 9 iste pripoinnje je vstaviti: .Sestavine strojev in aparatov, kojih pripadnost k št. 538 se je dokazala ali o kateri ni dvoma, o katerih pa teža stroja (aparata), h kateremu spadajo, ni dokazana, je ocarinjevati po tistem občem, oziroma pogodbenem stavku tiste stopnje teže kosa št. 538, v katero spada sestavina po svoji resnični teži “. K pripomnji 6 je vstaviti kakor odstavek 2: „Na strojih (aparatih) pritrjenih žičastih vrvi, gonilnih jermenov (tudi gonilnih vrvic) ni treba snemati za ocarinjevanje po njihovi tarifni kakovosti, ako se lahko njihova teža spozna iz predloženih, povsem verojetnih specifikacij*. K pripomnji 7, odstavek 1 je na koncu tega odstavka izločiti piko in jo nadomestiti z nadpičjem (:) in potem dostaviti: „ako tega ni, se morajo ocarinjevati po njihovi tarifni kakovosti, ako pri posameznih številkah v pojasnilih ni izrečno predpisano ravnanje kakor s strojnimi sestavinami, kakor na primer pri št. 461 gledé mikalnikov na lesenih podlagah*. Po 2. odstavku iste pripomnje je vstaviti 3. odstavek : „Ako so v 1. odstavku te pripomnje imenovani predmeti, ki niso pritrjeni in ki jih je ocarinjevati po njihovi tarifni kakovosti, zamotani skupaj s stroji in ako so le majhen del za uvozno odpravo priglašene pošiljatve, se lahko, če bi se le težko vzeli iz omota, da bi se posebej tehtali, to opusti, ako se dokaže njihova teža iz specifikacij, ki jih prinese stranka, tako, da ni nobenega dvoma več. “ V 3. odstavku k tej pripomnji je po prvi besedi „Kratzenbeschläge“ v oklepaju vstaviti besedo: (Kratzenbänder). K pripomnji 13 je po zadnji piki 1. odstavka v besedilu dalje dostaviti: „Te načrte, risbe in specifikacije je praviloma priložiti ocarinjevalnim listinam; vendar je načrte itd., ki naj služijo za dokaz ob poznejših dobavah strojev ali sestavin iste vrste ali, da se poistini, da so postavljeni (glej tabelo II), strankam zopet izročiti s potrdilom izvršene odprave in to poočititi v revizijskih izvidih.* V 5. odstavku iste pripomnje, 7. vrsta od zgoraj je za besedama „Sendung nicht“ vstaviti: „andere Gegenstände oder Maschinen-“. Pred 6. odstavkom 13. pripomnje je vstaviti nov odstavek: „Čista teža strojev, zavezanih po teži kosa različno stopnjevanim carinskim postavkom. se lahko preračuni tudi s tem, da se zakonito ustanovljeni odstotki tare odbijejo od kosmate teže. Carinski uradi pa morajo v tistih primerih, v katerih se pre-računjene teže kosov ne oddalijo daleč od težnih stopenj, ki so zavezane višjim carinskim postavkom, omote natančno presoditi v tem oziru, ali ni dan v 3. odstavku § 12 izv. uk. omenjeni primer in ako ni v istini treba ovedeti čiste teže.“ V 7. odstavku iste pripomnje, 3. vrsta od zgoraj je za besedama „die andern“ vstaviti besede: „im vorstehenden Absätze“ in v 4. vrsti po vejici vstaviti besede: „sowie für Bestandteile, deren Zugehörigkeit zu denselben nachgewiesen erscheint“. Po 7. odstavku k isti pripomuji bi bilo vstaviti nov odstavek: „Z ugodnostjo dobivati sestavine, kojih pripadnost k zgoraj omenjenim strojem se dokaže, imajo pravico tudi fabrike, ki izdelujejo stroje iste vrste. V dveh spredaj stoječih odstavkih omenjene sestavine se dobivajo z ugodnostjo po istih pogojih in načinih, kakor dotični stroji sami. Glej tudi I. in II. tabelo k 13. teh občih pri-pomenj. * V odstavku 18, v 2. vrsti iste pripomnje je po besedi „der“ vstaviti besede: „in Tabelle I genannten“. V predpredzadnjem odstavku pred pripomnjo 14 je po prvi besedi „die“ vstaviti besedo: „nachträgliche ; “ v tretji vrsti je črtati besede: „der Partei beizubringenden deutlichen;“ namesto njih pa vstaviti besede: „den Zollbeamten bei der Nachbeschau benützten“. Pri št. 534 je črtati besedo : „Schlichtekoch-“ v pripomnji 3, odstavek 3, 11. vrsta. V obči pripomnji 2, b k št. 536 do 538 je črtati besede v oklepaju po besedi „Bewegungsmechanismus“, postaviti pa: „mit Ausnahme der Motoren“. V obči pripomnji 4 k št. 540 do 543 je po 4. odstavku vstaviti nov odstavek: „Posebej uvažane izgotovljene sestavine električnih merskih in števnih aparatov (št. 540) ter ne posebej imenovanih električnih aparatov in elektrotehniških priprav (št. 543) je ocarinjevati vedno po postavku tiste težne stopnje, v katero spada posamezna teža sestavine, če bi tudi aparat ali elektrotehniška priprava, h koje sestavi služijo, po svoji teži kosa spadala v kak nižji carinski postavek.“ V pripomnji 1, odstavek 2, k št. 548/549 je po besedi „verzollen“ vstaviti „hierunter sind die zum Anhängen (ähnlich wie Eisenbahnwagen an Lokomotiven gekoppelt werden) eingerichteten Personenwagen, nicht aber die durch Gestänge mit den genannten Vehikeln starr verbundenen, auf einem Rade gestützten Personensitze zu verstehen. Dagegen . . . . “ V pripomnji 2 k št. 581 je besedo „Töne“ nadomestiti z besedo „Klappen“. Pripustna največinska vsebina žveplenokislega amonjaka pri superfosfatih št. 617 se določa s 25 odstotki. Določila pojasnil pri pripomnji 7, odstavek 2 k št. 599, nadalje odstavek 4, 5 in 7 pripomenj k št. 617 ter opomnjo k tej številki je po tem popraviti. Ta ukaz dobi takoj moč. Korytowski s. r. Auersperg s. r. Fort s. r. 338. Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 6. decembra 1906.1. o izdaji seznamka o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in izdelkov, zavezanih po št. 622 ocarinjevanju po vrednosti. Na podstavi § 8 izvršitvenega predpisa z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 22) se objavlja naslednji seznamek najvažnejših po številki 622 carinske tarife carinskemu postavku po vrednosti s 15 odstotki zavezanih kemijskih pomožnih snovi in izdelkov, z napovedjo njihove poprečne trgovinske vrednosti ter carinskega zneska, ki se po tem pokaže oziraje se na njegovo omejitev s 120 K v avtonomnem in 40 K v pogodbenem prometu za 100 kilogramov čiste teže. N a z i v a 1 o Poprečna trgovinska vrednost za 1Ô0 kilogramov čiste teže *) Carinski znesek za 100 kilogramov čiste teže *) v avtonomnem v pogodbenem prometu K h K h K h i Azetanilid (Antifebrin) 240 36 36 Etilova srešna kislina 140 21 21 Jedki kalij, kem. čist 400 60 40 Jedki kalij depuratum 200 30 30 Jedki natron, kem. čist 350 52 50 40 Jedki natron depuratum 200 30 . - 30 Alkaloidi nad 800 120 40 Aluminijev fluorid, tehn 100 15 15 Aluminijev nitrat, čiščen 320 63 40 Mravska kislina, 50 odstotkov, tehn 75 11 25 11 25 *) Poprečne trgovinske vrednosti tega seznamka obsegajo poleg stroškov prevoza do meje, stroškov omota, zavarovanja in komisije prodajno ceno dotiftnega blaga za 100 kilogramov resnične čisto teže, kakor se daje v fakturah navadno kalkulaciji v podstavo. Ob uporabi carinskih postavkov tega seznamka se bo torej ocarinjevalo po teži blaga brez vsakega omota, ako se more ta teža poizvedeti s popolnim resničnim tehtanjem ali poskusnim tehtanjem (tudi na prinesenih poskusnih obalkah). V trgovini običajni notranji omoti (steklenke, kartoni itd.) ostanejo gledé tega carino prosti, ker so se vpoštevali že v trgovinski vrednosti. Pri št. 622 carinske tarife navedeno postavke tare za zunanje obalke je priznati tudi tedaj, ako bi šlo za tekočine v eni sami obalki ali za blago, za katero je v seznamku navedeni carinski postavek 7 K 50 h ali manj. Ako so pa železni sodi, valjarji itd. porabljeni za obalko, je postopati vedno po določilih § 14, št. 1 izv. uk. . Poprečna trgo- vinska vrednost za 100 kilogramov čiste teže Carinski znesek za 100 kilogramov čiste teže X a z i v a 1 o v avtonomnem v pogodbenem prometu K h K 1 h K h Mravska kislina, 90 odstotkov, tehn. . •: . . 90 13 50 13 50 Amonijev bikromat 350 52 50 40 Amonijev bromid 4G0 G9 40 Amonijev ferrosulfat .... 70 10 50 10 50 Amonijev fluorid, tehn. . . . 220 33 33 Amonijev oksalat, tehn. . . . 140 21 21 Amonijev oksalat, kem. čist . . . *» . . 190 28 50 28 50 Amonijev persulfat . . . . . 400 60 40 Amonijev fosfat, tehn 120 18 18 Amonijev fosfat, kem. čist . . 420 63 ‘ 40 Amonijev rodanir, tehn. . . . 180 27 27 Amonijev rodanir, kem. čist 250 37 50 37 50 Anilin, kem. čist GOO 90 •. • 40 Antimonova dvojna sol 130 19 50 19 50 1 Antimonov oksid, tehn. . . . Of ; V 130 19 50 19 50 i Antimonov triklorid 140 21 » 21 Antipirin . . nad 800 120 ' ■ . i 40 Arzennstokisle soli 90 43 50 13 50 Arzenova kislina, tekoča . . . 100 15 • 15 • Arzenovokisle soli . , . . . 90 13 50 13 50 Aspirin . . nad 800 120 • 40;. • N a z i v a 1 o Poprečna trgovinska vrednost za 100 kilogramov čiste teže Carinski znesek za 100 kilogramov čiste teže v avtonomnem v pogodbenem prometu K 1 h K 1 h j K h Barijev klorat 180 • 27 27 Barijev acetat, tehn 120 18 18 Barijev acetat, kem. čist 300 45 40 Barijev rodanir 130 19 50 19 50 Bencaldehid (umetno grenko mandeljnovo olje) 350 52 . 50 40 ■ Benzoe-kislina iz smole nad 800 120 40 • Benzoe-kislina iz toluola 440 66 • 40 Jantarjeva kislina nad 800 120 • 40 • Svinčev borat 280 42 • 40 • Svinčev klorid 110 16 50 16 50 Svinčev superoksid, tehn 120 18 • 18 • Bljuvna sol 210 31 50 31 50 Bromamanij 460 69 40 • Bromkalij 400 60 • 40 • Bromnatrij 450 67 50 40 Maslova kislina 460 69 • 40 • Kloralhidrat 660 99 • 40 • Klorov ogljik (Tetraklorov ogljik), tehn. . . . 180 27 • 27 • Kromacetat, tekoč 70 10 50 10 50 Kroroklorid, tehn 60 • 9 • 9 • Kromfluorid, tehn 160 • 24 • 24 • . N a z i v a 1 o Poprečna trgovinska vrednost za 100 kilogramov čiste teže Carinski znesek za 100 kilogramov čiste teže v avtonomnem v pogodbenem prometu K h K h K h I Kromnitrat, tekoč 100 15 15 • Kromova kislina 340 • 51 40 Ciankalij 250 37 50 37 50 Ciannatrij 250 • 37 50 37 50 Železni laktat (mlečnokislo železo) 360 54 40 Železni prali (ferrum limatum) 110 16 50 16 50 Železni prah (ferrum reductum) 300 45 40 Železni oksid, dialisovan, tekoč 50 • 7 50 7 50 Železni oksiklorid, tekoč 40 • 6 6 Fluoraluminij, tehn 100 15 15 • Fluoramonij, tehn 220 33 33 \ i Fluorkalij, tehn 180 27 27 Fluomatrij, tehn. čiščen 140 21 21 Gticerinska borova kislina nad 800 • 120 40 Glicerinska srešna kislina 600 • 90 40 ihtiol nad 800 120 40 Jodove spojine nad 800 • 120 40 • Kadmijeve spojine nad 800 120 40 Kaliumbisulfit, trd 200 • 30 30 • Kaliumbisulfii, tekoč 50 • 7 50 7 50 Kaliumbromat nad 800 • 120 • 40 (Sloven lsch.) 217 Nazivalo Poprečna trgo- Carinski znesek za 100 kilogramov čiste teže za 100 kilogi čiste tež ‘amov v avtonomnem v pogodbenem prometu K 1 h K 1 h K 1 h Kaliumbromid 400 60 40 Kaliumfluorid, tehn 180 27 ' 27 Kaliumnitrit, tehn 210 31 50 31 50 Kaliumnitrit, kem. eist 520 78 40 Kaliumperklorat, tehn 130 19 50 19 50 Kaliumfosfat, kem. čist 440 66 40 Kaliumrodanir (Rodankalij) 350 52 50 40 Kalisoliter, staljen 130 19 50 19 50 Kaliumsulfit, tekoč 80 560 12 • 12 • Kaliumsulfit, kem. čist 84 • 40 Kaliumtartrat, nevtralen 350 52 50 40 Kalciumklorid, krist 40 6 6 Kalciumklorid, staljen 290 43 50 40 • Kalciumpermanganat, tehn 170 25 50 25 50 Karbolova kislina, čista 250 250 37 50 37 50 Karborund 37 50 37 50 Vodikova kislina kremenovega fluorja, tehn. . . 70 10 50 10 50 Kobaltove soli nad 800 120 40 Kriolit, umeten 100 • 15 15 Bakrov klorid, krist. tehn 200 30 30 Bakrov sulfid v obliki testa 120 18 • 18 N a z i v a 1 o Poprečna vinska vreč za 100 kilog čiste tež •rgo- nost ramo v Carinski znesek za 100 kilogramov čiste teže v avtonomnem v pogodbenem prometu K 1 h K 1 h K h Litijeve spojine nad 800 120 40 Magnezijev acetat, tekoč 60 9 9 • Magnezijev acetat, trd 230 34 50 34 50 Magnezijev karbonat 60 9 9 Magnezijev oksid, kem. čist 300 45 • 40 • Manganborat, tehn 80 • 12 • 12 • Manganklorir, tehn 80 12 12 Mangansulfat 80 12 12 Manit nad 800 120 40 Metafosforjeva kislina 390 58 50 40 • Mlečna kislina, tehn 85 12 75 12 75 Molibdenske kisline, in njihove soli .... nad 800 120 • 40 Naftol 340 • 51 • 40 Natrij 400 60 40 Natriumaluminat, tekoč 60 9 d Natriumaluminat, trd 100 15 • 15 Natriumbromid 450 -.67 50 40 Natriumfluorid, tehn. čiščen 140 21 21 Nalriumsuperoksid 480 72 40 Natronalsoliter, staljen 130 19 50 19 50 Nikljeve soli 370 • 55 50 40 N a z i v a 1 o Poprečna trgovinska vrednost za 100 kilogramov čiste teže Carinski znesek za 100 kilogramov čiste teže v avtonomnem v pogodbenem prometu K 1 h K 1 h 1 K Ih Osmijeve spojine nad 800 120 40 • Pepsin nad 800 120 40 Perhidrol nad 800 120 40 Fenaeetin 680 102 40 Fenolftalein nad 800 120 40 Fosforkalcij 460 69 40 Anhidrid fosforove kisline 460 69 40 Fosforova kislina, steklasta 390 58 50 40 Klorid živega srebra 670 780 100 50 40 Klorir živega srebra 117 40 Preparati živega srebra, drugi nad 800 nad 800 120 • 40 Rozorcin 120 • 40 Salieilova kislina . . . . , 300 420 45 • 40 : Salicilovokisli natron 63 40 i Salol 670 100 50 40 Žvepleno mleko 100 15 • 15 Žveplenega mleka fosfor 500 200 75 • 40 Seignette-sol 30 30 Zelen nad 800 120 • 40 , Srebrove soli • 120 • 40 • Strontiurnklorid 2Q0 • .30 • 30 • N a z i v a 1 o Poprečna trgovinska vrednost za 100 kilogramov čiste teže Carinski znesek za 100 kilogramov čiste teže v avtonomnem v pogodbenem prometu K h K • h K h Strontiumoksid, brezvoden, tehn 120 18 • 18 • Strontiumoksid, kem. čist 600 90 • 40 • Sulfonal nad 800 120 • 40 • Tetraklorov ogljik, tehn 130 19 50 19 50 Termit 650 97 50 40 Nadklorova kislina . . nad 800 120 40 Vanadijeve spojine nad 800 120 40 Bizmutove spojine nad 800 120 40 Wolframova kislina 720 108 40 Cinkov acetat, tehn 160 24 24 Ginkov borat 700 105 40 Ginkov permanganat nad 800 120 40 Citronska kislina 400 60 40 ■ Ta ukaz dobi takoj moč. Korytowski s. r. Auersperg s. r. Fort s. r. (Slovenisch.) 218 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja tudi v letu 1907. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, ruinunskem, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1907 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samb, če se je plačala prej letna naroč' nina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevat' po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemško izdaje se dobivajo Letnik 1S49. za 4 K 20 h Letnik 1868. za . . 4 K — h Letnik 1887. za . . . 5 K — . 1850. » 10, 50 , 1869. . 6 — 1888. . 8 , 40 . 1851. » 2, 60 , 1870. . 2 80 1889. . 6 — , 1852. ,. 5, 20 , 1871. . 4 — 1890. . 5 , 40 , 1853. » 6. 30 . 1872. . 6 40 1891. . 6 , 1854. • 8, 40 , 1873. . 6 60 1892. . 10 — , 1855. * 4, 70 , 1874. . 4 60 1893. . 6 b , 1856. * 4. 90 , 1875. *• • . 4 — 1894. . C ^ , 1857. 5. 70 „ 1876. — 1895. 7 ■ 1858. 4, 80 , 1877. » . 2 — 1896. 7 , 1859. * 4. T 1878. » • . 4 60 1897. 15 , 1860. * 3. 40, 1879. . 4 60 1898. 6 , 1861. • 3, » 1880. . 4 40 1899. 10 , 1862. » 2. 80, 1881. . 4 40 1900. 7 , 1863. 2. 80 , 1882. . 6 — 1901. . 6 . 1864. n 2, 80 „ 1883. . 5 — 1902. . 7 , 50 , 1865. • 4, 1884. „ . 5 — 1903. . 9 r " , 1866. 4, 40 , 1885. r . 3 60 1904. „ • • . 5 » , 1867. » 4, J* 1886. „ . • 4 n 60 1905. » * • . 6 * Prodajna cena za letnik 1906 se naznani začetkom januarja 1907. 1. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celb niso došli ali pa «o mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvomi in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (V* pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, iu v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne liskamice na Dunaju, I., Singerstraße št. 26; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.