• j'- 16.000 iztisov. -----
Maribor, 28 decembra 10O&.
„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
Maja rsak dngi ««Mak. Naročniki BSlor. Gospodarja0 g» dobivajo sasteej. Fcsabej naroSsn velja a poätniao vred eno krono za celo lešo. PossEasmse štsviiks «djajo 4 k. “» Naročnina se poiilja a« opravBiitro jNsi^a Doms“ v tiskanj sv. Girils v Maribor«. — Za osnanib n plačuje od nndss vratiss ipsth),
& m sskrat natisne, po 15 k dvakrat 85 k, trikrat $5 Si.
Naše delo.
Ob novem letu se obnavljajo naročnina za liste. In listi se bahajo ob tej priliki, kako neprecenljivo dobre lastnosti imajo: da so čudovito ceni, da obsegajo nepričakovano mnogo strani, da prinašajo najno-vej se novice iz vseh kotev vesoljnega sveta, | skratka ob novem letu so po njih lastnem i mnenju vsi listi izborni. Mi nočemo slediti j takim listom: Najnovejših stvari ne moremo 1 prinašati, ker izhajamo le vsakih štirinajst j dni; ali smo najcenejši list, ne vemo, naš ; list pač stane za celo leto eno krono nove l avstrijske veljave. Vsebine pa ima toliko, f kolikor je en list, izhajajoč vsakih štirinajst j dni, more za eno krono dati.
Ne vabimo torej starih in novih naroč- t nikov k sebi s tako puhlo samohvalo. Ne. | ampak mi jih vabimo zato, ker želimo, da ' podpirajo naše delovanje za blagor slovea- j skegn ljudstva. In k delo je, da našo mla- s d.no in vse, ki se dosedaj niso brigali za javne razmere, vzbudimo iz spanja in jih t vnamemo za svoje stanovske, narodne" in j verske zadeve.	|
Mladino vabimo k sebi! la vabimo jo ' zv to, da jo navdušujemo „za vero, dom, j cesarja“, da jo bodrimo k stanovski izo- i brazbi in da jo uvajamo polagoma v javno j politično življenje. Našemu listu se godi *
čudno. Ko smo mlademu čitatelju vzbudili veselje do čitanja in zanimanje za politično vrvenje, tedaj nam mlad naročnik obrne hrbet ter si naroči večji in večkrat izhajajoč list. Toda mi zaradi tega ne dobimo niti najmanjše jezice, ampak nasprotno, ravno veselo zadovoljnost občutimo, ker vidimo, da dobrq*ižvršujemo svojo nalogo in da res dosegamo svoj aamen. Našo mladino voditi v vsem ‘dobrem, v mišljenju, govorjenju, delovaujui na višjo stopinjo, to je naše hrepenenje, to je cilj našega delovanja, s Zato mladina slovenska, mladeniči in mla- s denke, vabimo vas v krog svojih naročnikov, j
Naš list pa bo tudi dobrodošel onim 1 odr&stlim ljudem, ki dosedaj niso Čitali ‘ nobenega drugega časopisa. Kjerkoli torej } vesto za človeka, da nima časnika in da se s za nič ne zanima, priprtföte ga.-iis ai vsaj \ naš list naroči. Francozi imajo pregovor, da ; človek postane prav lačen še le, ko začne Ü jesti. Kdor se enkrat pridobi za čitanje, jj isti veselja ne izgubi več, ampak to nag- l njenje raste v njem
Kdor nima denarja za dražji časnik, j istega opozorite na naš list. Mi nočemo reči, ‘ da smo najeenejši Časnik na Slovenskem, ( čeravno res ne poznamo bolj cenega. Toda j to režemo, da dajemo več, kakor bi nam | naročnina dovoljevala. Naše tiskovno društvo ‘
je tako plemenito, da iz ljubezni do dobre stvari priloži, kar pri naročnini manjka.
Vabimo pa v krog naššh naročnikov sploh vse slovenske rodoljube in rodoljub-kinje po Slovenskem. N&j podpirajo časnik, ki se trudi za poštene namene, ki ima edino to nalogo, da koristi našemu narodu.
V več kot 16.000 iztisih izhajamo. Toda naše geslo je: .Ne nazaj, ampak naprej! Prijatelji naši, pridobivajte nam naročnikov! Nalogo ia namen našega lista smo vam razložili, delo zanj vam torej ne bo težko. Na veselo svidenje v novem 'etu!
G-ojitev narodnega petja.
Govoril g. Janko Čirič na shodu slov. krše. sveze dne 4. sept. 1905 v Mariboru.
S pesmijo k srcu,
S srcem k domovini!
Zbral sem si štiri točke, da Vam, dragi mi slušatelji, utemeljim v kratkih potezah veliki pomen narodnega petja.
1.	Kje naj bi društva dobila sposobne učitelje.
2.	Kako naj se poslužuje pevovodja učenja pri društvu, kjer še ni petja.
3.	Kje dobiti potrebnih muzikalij, in
4.	Lepota slovenskega petja ter njega učinki na naše ljudstvo.
Dragi Slovenci! V prvi vrsti mora gotovo vsako društvo skrbeti, ako hoče imeti
Sreča.
j Viljem Mack&y. Njegov sin je potožil ne-l kemu časnikarju: „Samo 24 milijonov sem podedoval — kakšna beračija!“ Torej 24
Marsikdaj nisi bral „listka“, kaj nc, dragi bralec? In zakaj ne? Zakaj si naglo i milijonov ni zadosti, da si srečen. — Ara-vrgel bst v kot? Naslov te ni mikal. Sta- ! gonski kralj Alfonz je nekoč dobil več tisoč vim nc vem kaj, da mi danes tega na storiš.
Le poglej naslov: sreča. Kdo ve, koliko lepih in nelepih, pametnih in nespametnih razglednic bsš dobil, kdo ve, koliko vizitk in pisem, kdo ve, koliko ljudij ti bo stisnilo roko ob novem letu, od povsod in povsod pa ti bo udarjala na uho besedica „Breča, srečno novo leto.* Zares, če bi mogli srečo pridržati s samimi besedami in jo prikleniti nase s samimi željami: imeli bi je dosti.
Jaz pa ti, cenjeni prijatelj, ne samo voščim in ždim sreče ob pragu novega leta, ne samo to, ampak nekaj več bom storil.
Hočem, bom —. Nič ti ne povem, preberi prej vse to, pa boš sam vedel, kaj hočem.
In povedal ti bom danes povest, pa ne samo eno, celo kopico jih bo; kratka, zanimive, resnične so.
O božiču 1. 1903 je nak trgovski pomočnik prejel pismo:	„Podedovali ste
lOO.COO kron.“ Mladi mož je znorel; kaj, je 100.000 kron res takšna neizmerna sreča?
— Nedavno je umrl kanadski milijonar
gonski kralj Alfonz je nekoč dobil več tisoč samih cekinov. Nek dvorjan je gledal, ko so kralju izplačevali zlato; kar hulile so se mu oči, tako je poželjivo gledal po zlatu. Ne more s« več premagati iu reče: „O, kako srečen bi bil, ko bi imel ta denar!“ „No, bodi srečen“, veli kralj in mu porine vse cekine prednj. V kratkem je zapravil dvorjan vse zlato pri igri in aičvrednicah. — V Pariza umrli večkratni milijonar baron Hirsch jo nekemu gospodu pomagal iz hude zadrego. Ves hvaležen je dejal: „Oj, koliko solz ste posušili s svojim darom, hvala Vam“. Na to baron: „Ko bi le mogel tudi svoje
najmanjše svetne dobrote. Če pa sestojem vse daeve neskaljene sreče, najdem komaj 14 takih dnij v svojem življenju.“ Torej med več ko 18.000 dnevi samo 14 srečnih.
Ko ti voščijo srečo, si pa ti morebiti misliš: da, denarja, bogastva bi rad. Jeli v tem sreča? Navedel sem samo posvetne zglede iz življenja najvsčjih bogatinov, in ti trdijo, da je v zlatu in zakladih najti ni.
Morebiti boš pa srečen v novem letu, če te bodo ljudje častili in te volili v razne zastope ter zbore in odbore, se ti klanjali in laskali ?
Le malo je vladarjev, ki bi britkost življenja okusili v toliki meri, kakor naš preljubljeui, svetovno spoštovani cesar Franc Jožefi. In kaj pravi on k temu? „Koga zavidam? Vsacega, ki ničesar“. — Bis-
lastse solze posušiti z denarjem!“ — Kalif ] marku, železnemu kaneelarju nemškega ce-
Abderrahman III. v Kordovi na Španskem je bil eden najbogatejših knezov sveta. Njegova palača je bila nepopisno lepa in razkošno opravljena: samo zlato, srebro, dragi karani ia bliščeč marmor ter težke svilene in baržunaste zavese. Po njegovi smrti bo našli listek, na katerega je zapisal sam: „Več ko 50 let sem vladal sem imel v izobilju, nisem
,, vsega pogrešal tudi
sarstva, kateremu je vsa Evropa priznala dolžno čast in slavo, sreča ni bila mila. Sam je rekel 24. februarja 1894: „Če sestoj em skromne minute prave sreče, dobim komaj celih 24 ur.“ Prejšnja kraljica angleška je vzdihovala tako-le: „Najbolj zavidam ženo, ki ji ni treba nositi kraljevske časti, in ki ji je dovoljeno živeti svojim stvarem*. Prav milobna je beseda sedanjega
Mladeniči, mladlenbe, Sinite s wo j listt
petje, da si dobi sposobnega nčitelja petja. Slovensko Ijndstvo, naši vrli narodni fantje in pridna dekleta kaj radi pojejo. Vešči gg. duhovniki, učitelji, a še najbolj organisti, ker zadnji imajo največ časa na razpolago, bi naj bili prava duša v vsakem društru glede petja.
Vendar bi na tem mestu povdarjal, da gg. duhovniki, koji imajo mnogo vpliva na gg. organiste, naj jih vspodbujajo in tako navdušujejo poleg njihovega cerkvenega zbora še za svoje farane tudi v društvenem življenju vzgojevati narodno petje pri naši mladini!
Naša slovenska mladina je ukaželjna, vsled tega nikakor ne sme izostati med drugimi predmeti tudi „narodno petje“. Učitelj pa naj nastopa pri učenju petja tako, da si pridobi že pri prvi vaji srca učencev-pevcev. To iz lastne skušnje govorim, da je to mogoče s tem, da se takoj v začetku prične učiti lahke čveteroglasne narodne pesmi. Učenje naj bo v začetku le po posluhu. Ko pa znajo pevci zapeti že nekoliko pesmic, takrat pa naj učitelj ne pozabi, da je treba tudi podlage in to pevec zadobi, ako učitelj prične pozneje z učenjem teorije glasbe. Vendar predolgo pri vsaki vaji naj ne muči s teorijo pevca, ampak le nekoliko časa, a pozneje naj zopet zapoje po posluhu. Zagotovljen naj bode vsak učitelj, da si pridobi srca pevcev gotovo. Ko pevci znajo par pesmic čveteroglasno peti, o kako se jim zjasni obraz in srce se kar od veselja smeje, ko čuti neko posebno moč in ljubezen do narodne pesmi. Petje razvedri vsako društveno zabavo, blaži človeška srca, ter probuja naše zaspance.
Kje dobiti potrebnih muzikalij? Da! Treba nam je tudi o tem izpregovoriti. Imamo hvala Bogu že mnogo pesmic har-monizovanih od naših slavnih skladateljev. Imamo tudi že dve slovanski pesmarici, katere je izdala naša dsčsa Mohorjeva družba
Moja želja in srena prošnja bi bila, da bi omenjena družba izdala še tretji zvezek slovenske pesmarice >a sicer naj lepše na
ruskega cesarja: „Za^es odkrito zavidam vsacega, ki nima nositi gkrbij velike države, ki mu ni treba čuti bede trpečega naroda. “ Cesar Helijogabal se je iz neznatnega moža pnspel do velikanske oblasti rimskega cesarja. Torej je bil pač srečen? Nekeg«. dne izda čudno povelje, naj tk krog palače oblože z zlatimi ploščami in posujejo z dragimi kamni, češ, če bom kedaj primoran skočiti skozi okno, da se moje dragoceno telo ne razbije na navadnem tlaku. Tudi ta „sreča“ mu ni bila usojena. Bežal je pred zavratnimi morilci in v strahu skočil v neko kloako (kanal za odvajanje nesnage). — Cesar Teodozij je bil povabljen v nek samostan na obed. Skromno kosilo mu je jako ugajalo. Po kosilu reče menihom: „O vi srečni, zares srečne vas imenujem. Rojen sem v kraljevi palači in tam bil odgojen; a nikdar ne morem kosila povžiti brez skrbi.“ — Leta 1558 je zasedla angleški kraljevski prestol kraljica Elizabeta: „40 let angleška kraljica — in odpovem se nebesom!“ je baje rekla. Res, 40 let je kraljevala, a potem? Noč in dan je prejokala in j prestokaia, sedela na tleh, prste v ustih, j oči v tla uprte. To je sreča časti in slave: j megla v vetru, sneg v solucu. Te ti torej 1 ne želim, tudi ti si je nikdar ne želi.
Vsem najnavadnejša, najlažja in naj-ceneja pot do sreče pa se zdi zabava, uživanje, tako ali tako.
rodne pesmi, zložene deloma za moški, deloma za mešani zbor.
Slavna slov. fcršč.-socijaina zveza bi naj vplivala na to, in naša društva, kojih udje so gotovo tudi vsi udje Mohorjeve družbe, bodo gotovo to narodno pesmarico z odprtim srcem sprejeli. Gg. učitelji petja bi pa imeli dovolj gradiva za pouk in tako bi se širila narodna zavest in ljubezen do milega slovenskega petja. Rekel sem, da hočem govoriti končno tudi o lepoti slovenskega petja in njega učinkih na naše ljudstvo, j
Predragi Slovenci! Jeli zmožen kdo popisati lepoto pesmi, ako sliši lepo ubrano petje kakega dobro vežbanega zbora? Kaj so pisali dunajski listi takrat, ko so naši dragi bratje Ljubljančani hodili na Dunaj s svojim pevskim zborom se zahvaljevat za velikodušnost in ljubezen ob času potresa v Ljubljani? Slovenska narodna pesem je segla Dunajčanom v globočino srca! Verjeti skoraj niso mogli, da slovenski naš narod zna tako milo in lepo peti, da poslušalca kar omami. DuaajČani ne bodo nikdar pozabili milega petja Ljubl jančanov, kateri so si postavili časten spomin v danajskih krogih. Lepota lepega zbranega petja, narodnega petja, se ne da popisati! Toda, tudi pomen slovenske pesmi je velik! Petje izredno blaži človeka in lepa pasem otaja srce tudi odpadniku. Njenemu vplivu se ne moro ustavljati nihče! Lepota petja nadkriljnja vssiko godbo na svetu.
Slavna izobraževalna društva naj torej v svoj delokrog med prve točke uvrste tudi narodno petje.
Zagotovljeni bodite, da bo društveno življenje postalo tako živahno in prijetno, da boste komaj pričakovali zopetnega snidenja! Petje je prevažen činitelj za probujo našega naroda. Petje pa nudi vsakemu društvu naj plemenitejšo zabavo. Pesem, lepo popavana, navdušuje in oživlja celo društvo. Slovenska narodna pesem sega najbolj k srcu našena ljudstva. Vsakemu je drago čuti glas sladak, če se v petju blago združi zbor krepak.
Med ljudi, ki so se na vse načine trudili, pozidati srečo svojo na taki podlagi, spadal je tudi angleški pesnik Green. Užival jo je, užival v toliki meri, da je telo ni moglo prenašati. Zašel je v nepopisno vsestransko bedo. Prijatelji so ga zapustili, svet ga je vrgel na ulico. Ubog čevljar in njegova žena sta ga vzela pod streho. Zdravja sicer ni dobil, a našel je spet samega sebe, našel je vero. V zadnjih dneh pred smrtjo spisal je knjigo s čudnim naslovom: Za en vinar veselja en milijon kesanja“. En vinar veselja : to je zabava in uživanje, ki je samo sebi namen; in kaj dobiš za ta vinar veselja ? En milijon kesanja. Torej en milijon kesa za en vinar veselja. Za en vinar veselja dado mnogi zdravje, čast, mir, dobro ime, lahko vest, da življenje. Se splača? To je najbolj gotova pot v tri hiše nesreče: v bolnišnico, norišnico, kaznilnico. Odpri !e oči in videl boš: pijanci, pohotneži, zapravljivci polnijo te hiše. Zato pa: take sreče varuj nas Bog!
Da ne boš danes leto klel in jokal, se praskal za ušesi in se kesal v srcu: ne želi si ne ene ne druge teh čudnih sreč. Stariši, povejte to svojim otrokom, starčki, podučite v tem mladino; mož in žena: zmenita se o tem bolj natanko. Potem pa si poiščite edino prave sreče, kar jo je sploh dobiti na svetu: miru vesti.
Gojimo torej slovensko narodno petje med aašo mladino, da spozna in ljubi ta biser zlati — narodno pesem! Petje ni le samo za zabavo, amnak gotovo prvi činitelj, s kojim se oživlja društveno življenje, vtr-juje, da ostane društvo zvesto in vztrajno v svojem delovanju. „Naprej torej slovenska srca, za slovensko narodno pesem!“ Grmi, pesem krasna, dvigaj nam sreč, zvoni pesem glasna, čez doli, gorč! (Burna pohvala.)
Mladinska organizacija.
BralnodruštvopriSv. Križuaad Mariborom je pristopilo k Slovensko krščansko socialni zvezi. To je 42 društvo na Štajerske», ki je pri Zvezi. Mi gremo naprej! — Daljo je pristopilo k'Slov. kršč. soc. zvezi kot 43. kat. bralno društvo „Mir* pri Veliki Nedelji. Ostala društva, posnemajte ta vzgled, da bodo v novem letu vsa sepolit. društva na Štajerskem pri „Zvezi“!
Pri Sv. Antonu, v Slov. gor. sa bo osnoval socialnopolitični tečaj. Poučevalo se bo načrtoma o kmečkopolitičnih vprašanjih. Izborno tako!
Potovalna knjižica, ki se snuje za slovensko - nemško majo, da pomaga ohraniti Slovence na njih zemlji, polagoma, a lepo narašča. Katoliško tiskovno društvo v Maribora je darovalo za to podjetje precej knjig, živeli posnemovalci!
Za predavanja v izobraževalnih društvih mora biti vsakemu odboru naj-večja skrb. Razven tečajev z določenim učnim načrtom, se lahko vrše tudi predavanja o perečih vprašanjih. Taka vprašanja so ii. pr.: 1. Kaj je ustava? 2. O volilno-pravni ustavi. 3. direktni in indirektni davki. 4. Razmerje med Avstrijo in Ogrsko. 5. Razvoj slovenskega časopisja. 6. R&zkrist-janjenje zakramenta sv. zakona. 7. Sola brez vere. 8. Socialdemokracija, njeni cilji in njena organizacija. Kdor ne ve, kje bi našei gradivo za ta predavanja, se naj obrne do našega uredništva, ki mn bo takoj odgovorilo.
Knjigovodski tečaj. Glavni odbor „Slov. kršč. socialne zveze“ v Ljubljani je sklenil, da priredi v najkrajšem času za društvene voditelje knjigovodski tečaj. Trajal bo en dan, vodil ga bo pa knjigovodja g. Podlesnik. Če se pravočasno naznani dan prireditve, upamo, da se ga tudi nekateri Štajerci udeleže.
Poučna predavanja. V Ljubljani izhajajoči „Katoliški obzornik“ bo prinašal z novim letom posebno prilogo, v kateri bodo izhajali osnutki za govore v izobraževanih društvih. Govori se bodo baviti z resnimi, koristnimi predlogi. Bodo torej za splošno izobrazbo in izobrazbo v govorništva zelo rabljivi. Vsaj voditelje izobraževalnih društev opozarjamo na nje.
Društveni koledarček za 1. 1906, Ko je bil letos shod Slov. krščansko socialne zveze v Mariboru, je marsikateremu mladeniču iz žepa nad srcem molela rdeča knjižica. Istobarvno knjižico si zapazil tudi na'drugih zborovanjih. To je bil društveni koledarček za 1. 1905. No, ta mora sedaj k počitku, leto je minulo. Na njegovo mesto naj stopi pri vsakem mladeniču Društveni koledarček za 1. 1906, ki je že izšel ia se razpošilja. Nas je prav razveselil novi rdeči koledarček. Vsakdo, ki mn je mari pošten napredek slovenskega ljudstva, naj bi imel „Koledarček“. Priporočamo ga najtopleje vsakemu. Tvarine poučne dovolj
lynsbdexilöi, ncupo&ita» si „Iflaä Dom“!
mm
za vsakega, ki rcu niso mari le prazne ienče in prismuknjeni romani. V poročilu o zborovanju »Slov. krš$. soc. zveza“ v Mariboru dobi vsak raznovrstnega gradiva. Oni, ki tožijo, da nimajo gradiva za predavanja, ga dobe, kolikor hočejo. Društva in osobito društvena načelstva naj poskrbe, da te sklepe izvrše. Naši delavski organizaciji je posvečen poseben oddelek, ki opisuje večje prireditve našega delavstva. Ob tej priliki opozarjamo delavska društva na sklepe I. vseslovenskega shoda pri D. M. y Polju. Skrbite, da se prav povsod tudi izvrše. Opis mladeniških shodov na Štajerskem je velezanimiv. Kaže, da vrla štsjer-ska mladina ne drži križem rok. Le tako naprej ! Vrlo delujoča štajerska organizirana mladina, naša nada, naš up, obrne gotovo svojo pozornost tudi na delavsko združevanje, ki je na Štajerskem še pomanjkljivo. V »Navodilih za zvezna društva“ pa najde vsak, ki mu je na srcu društveno življenje, kar poželi in potrebuje. Društva naj bi le izpolnjevala nauk« navodil. Prav dobro služijo navodila tudi voditeljem „Čebelic“. Jako prav pridejo tudi tabele za računanje vsebine okroglega, tesanega in žaganega lesa v kubičnih metrih. Gospodarski zapisnik pa nemo kliče svojim naročnikom:	Imejte v
redu svoje gospodarstvo, vpisujte svi je dohodke in stroške. Društveni seznam kaže, da je v ,Zvezi“ 133 društev z 9120 člani. Lična knjižica stane 1 krono, »aročila naslovite na g. Luka Smolnikar, stolni vikar, Ljubljana. Ker je na razpolago še nekaj lanskih »Koledarčkov“, opozarjamo delavstvo, da je v njem mnogo za delavstvo velevainih sestankov. Segajte torej pridno po »Društvenem koledarčku“.
Spomini z romanja v Rim.
Piše kmet iz mariborske okolice.
(Dalje.)
Dne 5. marca smo obiskali cerkev Marije na bribn Kapitalskem, od koder je po Rimu omamliiv razgled. Tukaj je" stal nekdaj tempelj rimskega Boga" Jnpiterja,
V cerkvi je 22 stebrov iz marmorja, kateri so nekdaj stali v pagauskih tem-peljib. Umetno iz lesa izrezan strop so dali pozlatiti rimski mestjani v hvaležen spomin hude. pomorske bitke med kristjani in Turki pri Lepaatii. V cerkvi je 28 marmornatih altarjev. V eni kapelici je za ža-gredom znana čudodelna podoba deteta Jezusa v krasnem Ideen, ki je pri Rimljanih v veliki časti. V tej cerkvi, v krasnem okroglem tempelču (rotundi) počiva v rakvi iz portirja truplo matere cesarja Konstantina, sv. Helene, katera je za sv. ostanke tako pridno skrbela, našla sv. Križ v Jeruzalemu is bogato pomagala za zidanje cerkev. V glavnem-altarju je zelo stara Marijina slika, katero je baje sv. Lnkež naslikal.
Najstarejša cerkev v Rima in na celem svetu je Marijina k amčemikom, ki je okrogla ter meri 42 m v premeru. Postav-Ijena je bila kot tempelj bogovom malikom že 25 let pred Kr. rojstvom in so jo takrat imenovali Pantheon. Res čudno je, da se v tako dolgem času, nad dva tkoč let ni podrla, in da je sovražniki, ki so mnogokrat po Rimu plenili, niso mogli razrušiti. To kaže, da je iz zelo trdnega in močnega zidovja. .Močni granitni stebri, 11 m visoki, so pravi orjaki; in na 16. takih stebrih B.om stavba. Lahko si je misliti, koliko truda in napora je stalo, predno so bili iz
kamenoloma tje pripeljani. Velika vrata so ; iz brona in še prvotne ter jih tujci kaj z j zanimanjem ogledujejo. Oken tukaj ai in l svetloba prihaja skozi silno veliko kupolo. ; Tlak je iz marmornatih in porfirnih plošč. 5 Krog in krog je osem velikih votlin (zid j je pet in pol metrov debel), v katerih so 1 nekdaj stali maliki. Zdaj so krasni altarji s v čudno lepi skladnosti. Ko je papež Boni- i facij IV. leta 610. ta tempel posvetil v 1 kršansko cerkev, dal je na 58 vozeh pri- j peljati iz katakomb neprecenljiv zaklad j ostankov sv. mučenikov, ki so v posebni : rakvi pokopani. Cerkev je posvetil Mariji i in vsem svetnikom in od takrat je vpeljan "■ praznik »vseh svetnikov“.
V Rimu ja okoli 400 cerkev, pa v | vsaki se nahaja več ah manj spomenikov, * podob sv. trupelj in v sekaterih je nepre- ^ •ca'sij iva vrednost Kdor bi si hotel Rim in ) vso znamenitosti dobro ogledati, pri čemur | bi moral tudi zgodovino dobro razumeti in f brati, bi več mescev potreboval; nam pa je f bilo le 8 dni odmerjeno.
Stanoval sem kakih 20 minut od cerkve • l sv. Petra in kolikokrat mi je čas dopusdl, | I šel sem tje. Posebno me je zanimal zraven j i cerkve mirodvor, »Camposanto Tedesea“, i ji kateri je ograjen z visokim zidom ter sa- ä \ saje* s cipresami in raznim lepim zelenjem. 5 \ Ko bi napisov in nagrobnih križev ne bilo, : 1 bi bil videti kakor lep park. Na ta miro- j I dvor je nav ožeča zemlja is gore Kalvarije, j I na kateri je bil naš Odrešenik križan. I
-	Tukaj je pokopanih mnoga umetnikov in j kardinal Hohenlohe, ki je leta 1896. umrl.
V tej, od našega Odrešenika s krvjo na-i močeni, iz Palestine privežem zemlji počiva
-	zdaj nepozabni mi znanec Jože Polančič, ; naš rojak iz Jarenine, katerega je Bog kot i
l romarja v Rima k sebi vzel. 1
Ko sem hodd po tem mirodvorn, so \ j vriščali in letali po visokih drevesih in po ' j visokem zidovju cerkve sv. Petra črni kro-j karji, kateri se baje cd tam ne dajo pre-I gnati ia delajo nekak utožen utis.
Zvečer pri zborovanja so nam je na- j . zaanilo, da nas bodo sv. oče, če se jim j : zdravje ne poslabi, dne 8. sulca v avdijenci j ; sprejeli, kar nas je vse zelo razveselilo in [ ; srčno smo želeli, naj ljubi Bog sv. Očeta j čvrstega ohrani.
Dne 6. marca čakali so nas spet iz- j j voščeki ob 8. uri ter nas peljali v razne ; cerkve. Človeku se skoro vrti v glavi, ko j v vsaki cerkvi vidi neprecenljive relikvije, sveta trupla, čudovito krasne podobe itd.
Peljali so nas aa hrib Kvirinal k cerkvi sv."Andreja. Cerkev je znana zaradi mnogo zalih kipov in slik. Tukaj je 20. februarja 1842 le iz radovednosti hud sovražnik kristjanov pa zelo bogat žid Ratisbone j podobe ogledoval. Prikazala se mu je Ma-i rija ter se je brž spreobrnil. Stopil je v i red jezuitov in v Jeruzalemu mnogo dobrega j storil.
Potem smo se peljali v cerkev sv. Igna-j cija, kjer je sv. Alojzij pokopan.
(Dalje prih.)
Domače novice.
Naše misli. Z današnjo številko smo dogotovili peti letnik. Več veselega, nego žalostnega smo doživeli v tem času. Krog naših čitatelje? je vedno rastel in naše delo
1 V živsin spominu so mi vesele ure, kako »e je radoval, ko smo se snidli po veseli zmagi pri volitvah v Mariboru, in kako otožen ja bii, ko smo propali. Naj v miru počival
je rodilo sad. Slovenska mladina se je oklenila lista kot svojega glasila in s svojim nastopom si je pridobila časten ugled po celi slovenski domovini. Naš list se tudi mnogo čita med koroškim slovenskim ljudstvom. Okoli 2000 izvodov ga roma vsakokrat med drage brate. Vendar se moramo pritožiti, da pri koroških voditeljih nismo našli iste podpore in istega sprejema, nego med ljudstvom. Ne vemo, zakaj nas nekateri ne marajo. Toda to vemo iz gotovega vira, da nekateri v nas vidijo tekmeca »Mira“. Da je kaj takega izključeno, se nara zdi jasno kot beli dan! Kako bo vendar list. ki izhaja v majhni obliki vsakih štirinajst dni in se bavi s štajerskimi in koroškimi zadevami, mogel tekmovati s tednikom, ki ima veliko obliko in ki se peča raz ven potrebnega širi ega pregleda izključno s koroškimi razmerami? Mi nočemo „Mira“ škodovati in amo prepričani, da mn tudi ne škodujemo, ampak nasprotno, kdor je naš naročnik, je čez par let gotovo tudi naročnik »Mira“, ki ga o koroških dogodkih iahko boljše poučuje nego naš majhen in tesea list. Da, istina je, mi hočemo tudi na Koroškem enemu listu tla izpodkopati, toda to ni »Mi?“, ampak ptujski „Štajerc“. Temu smo nasprotniki, tega zapeljivca hočemo ugonobiti. In mi vemo dobro, da kakor hitro je začel naš list izhajati, število „Štajerca“ ni več napredovalo in v zadnjih letih je začelo znatno nojemati, tudi na Koroškem. Naš list pa »epreaehoma raste in sicer raz-msrno najbolj na Koroškem, Toliko smo hoteli javno in jasno povedati, da se poznamo in mi ostanemo dobri prijatelji. Saj imamo vsi en cilj, ohraniti in okrepiti slovenski rod na Koroškem. Obračamo se torej do koroških voditeljev, da tudi naš list sprejmejo v svoje srce ter nas vrlo podpirajo — posebno s kratkimi dopisi, če imamo enkrat te, si bomo že vedeli priboriti vhod v slovenske hiše na Koroškem. Na dobro prijateljstvo v novem letu! Seveda tudi naše štajerske prijatelje, mlade in stare, znane in neznane, prosimo za sodelovanje. Kratko, jedrnato, a dobro, to je glavno pravilo za dopisovalce. Na veselo svidenje vsem našim ljubim prijateljem v novem letu. Veselo novo leto!
Kako se piača naročnina? Našim naročnikom ni treba več pisati denarnih nakaznic, kadar nam hočejo poslati naročnino. Idite na pošto, tam povejte uradniku, da hočete imeti »Naš Dom“, ki izhaja v Mariboru, dajte mu eno krono kot celoletno naročnino ter še povrh 10 vinarjev za po-šiljatev, in naročnina je plačana. Seveda lahko pa se naroča tudi na stari način z nakaznico, na katero je treba napisati naslov: Upravništvo »Naš Dom“, Maribor. Ta naslov zadostuje. Na odrezku zapišite tudi, ali ste star ali nov naročnik.
Zmaga Slovence? v mariborski okolici. V mariborskem okrajnem glavarstvu so pri volitvah v cenilno komisijo za osebni dohodninski davek zmagali na vsi črti Slovenci, ia sicer ne le v 3. ampak tudi v 2. razredu, S tem so Slovenci dokazali, da so celo ob jezikovni meji davčno močnejši ko Nemci.
Slovenci, na branik! Nemci so imeli v Gradcu v začetku tega meseca shod, na katerem so se posvetovali, kako bi zabranili prodiranje Slovencev, oziroma kako bi si jih podjarmili. Znani mariborski nemški advokat dr. Mraulag je v dolgem govoru podučil Nemce, kako naj zatirajo Slovence. Svoj govor je sklenil z besedami: »Proč
„Naä 33oixi“ stax*
celo leto sasaao eno ks?ono!
g slovenskimi uradniki! Proč s slovenskimi učitelji!“ Slovenski kmetje, vašim sinom hočejo odvzeti kruh ti brezobzirni in kruti Nemci! Na branik torej! V vaših vrstah naj zadoni klic: Proč z nemškimi in nem-čurskimi nradniki in učitelji! Noben Sio-veaec naj ne govori v uradu, naj si bo kateri koli, lenaški! Govorite slovenski! Uradniki vas morajo razumeti! Če pa nočejo ali ne znajo, pa proč ž njimi! Napovedi! so nam boj, ker nočejo z nami mirno živeti, ker nočejo privoščiti Slovencu boljšega kruha! Kjer je kak nemški uradnik, zahtevajte, da se odstrani! Bodite brezobzirni, kakor so oni! Vsaka popustljivost je tukaj naroden greh! Slovenci, na branik!
Finančno okrajno ravnateljstvo v Maribora saznanja, da imajo od dne 15. decembra do 15. aprila vsakega leta zalogo priznalnib formularjev za osebno-dohodninski davek v naj višji ceni 4 vin. za komad v svojih prodajalnah na prodaj v Celju sledeči: Viljem du Nord, Rotovška ulica, Jur Hausmann, Graška cesta, Marija Miklavc, Ljubljanska cesta, Marija Janesch, Glavni trg in Mart. Tersteajak, Cerkveni trg.
Luteran stv o v Ptujn. Ob božičnih praznikih pride z dovijanjem župana Ornika zopet luteranski pastor v Ptuj, oznanjsvat jim krive vere. Pastorje doma iz prusovsko države. Kakor slišimo, je zadnji čas v Ptuju odpadlo več meščanov k luteranstvu. Zakaj se ne naznanijo njih imena? Mogoče so zraven tudi od nas Slovencev odvisni ljudje, katere bi mi gotovo spravili do treznega mišljenja.
Gornjeradgonski okraj. Odkar občinska volitev za občinsko voliivijo izpade neugodno za orehovskega Bračka, so očka večkrat selo zamišljeni. In takrat mislijo na odstop. Sploh mislijo iz štajerskega oditi in jo potegniti bige prek čez Muro na Ogrsko, Vse jih že svađi. Tudi prijateljem ne zaupajo nič več prav. Na Ogrskem bodo očka Bračko gotovo Madžar. Basama teremtete!
Naše zmage pri občinskih volitvah. Z veselim zaupanjem lahko zremo v bodočnost. Naše delo is delo naših rodoljubnih mož ni bilo zastonj. Vedno in povsod se kažejo posledice našega delovanja, da se namreč vzbuja naše ljudstvo, da začenja trgati raz se verige nemčurstva, da se začne zavecbri svojih pravic in da mu raste naroden po» ! To nam posebno kažejo občinske volitve po Spod. Štajerskem, kjer pada občina za občino iz nemškutarskih v slovenske roke. V teku mesec dal imamo zaznamovati kar 6 zmag, žal da smo tudi v eni občini pri žrebanju propadli. Esa najslavnejših zmag je v trški občini Šoštanj. Slovenci so zmagali v II. in III. razredu. Nemci sedaj grdo lažejo in dolžijo Slovence vseh mogočih krivic. S tem hočejo le samo prikriti svojo jezo ia sramoto, da so'bili tako strašno poraženi, — Posebno nas je pa razveselila zmaga pri občinskih volitvah v Cir-šaku pri št. lijn v Slov. gor. Dosedanji župan Karol Flucher je skušal vse mogoče, da bi zagotovil zmago svoji posilinemški stranki. Tara so volilci razdeljeni samo v dva razreda. V I. razred j« ta ,küssten“ župa* spravil pet častnih občanov i* sicer: zdravnika Venigerholca, mariborskega župana Schmidererja, načelnika „Südmarke“ Fleisch-hackeija, tovarnarja Scbalbammerja in — nadučitelja Holtschla. Ti so mn pripomogli k zmagi v I. razreda. Da ti gospodje nimajo nobenih zaslug za to občino, nam ni treba posebej omeniti. Saj še nekateri niti vedli niso, kje je občina, in so na ko-
lodvoru gledali okoli sebe, kam se naj po~ j dajo. V dragem razredu je pa zmagala l slovenska kmečka stranka. Sedaj imajo j posilmemci štiri in Slovenci štiri odbornike, i — Na Gornji Polskavi je pogorela š pri občinskih volitvah Stiegerjeva ali meš-; čansko-podrepniška stranka. Kmečki volilci \ so prodrli v dveh razredih. — Tudi pri š Veliki Nedelji je izvoljen za župana j vrl narodnjak. „Štajerc“ ae že v zadnji j številki zaradi tega jezi in psuje. — T r-j begovska občina pri Sv. Juriju ob i Ščavnici se je tudi znebila pri drugi volitvi [ prejšnjega župana, ki je še! za „Štajerčevim“
I evangelistom Bračkom. — Hud volilni boj je bil v Do b r ni pri Celju. Tam so posi-linetcci strastno delali za zmago. Vse zastonj ! Slovenski kmečki volilci so stali ka-; kor skala in zmaga jim je bila. Vidite,
I dragi bralci, mi gremo res naprej! — Samo i v e*i občini smo za ta čas propadli, namreč j v Š t. 11 j u v Slov. gor. Obe stranki sta j imeli v I. razreda jednako glasov, i» žreb I je odločil za Nemce. Z Nemci je volil tudi i nekaj tednov prej umrli trgovec Gierlinger.
Njegov sin je namreč imel pooblastilo. Kako ; je dal umrli rajni iz onega sveta pooblastilo,
: je res pravi čudež. In v naši Avstriji se ; še sedaj res godijo včasih take gorostasne reči, da je lahko verjeti na čudež. Toda šeBtiijski Slovenci bodo že „panali“ ta čudež j z krepkim ugovorom. I* takrat so bomo j drugače pomenili.
Trbovlje. Bivši ravnatelj tukajšnega I premogovnika, Martin Terpotitz, je pre-: stavljen v Kočevje. Ta mož se je po svoji i vztrajnosti i» sila praktičnem duhu povspel i od navadnega rudarja do ravnatelja in slednjič generalnega nodiornika „Trhovljske j premog, družbe“. Bil je strog ter zahteval j od delavcev in uradnikov neizprosen red,
1 s čimer si je nakopal mnogo sovraštva,
1 ker je bil preveč natančen in neusmiljen.
Kot tak bo ostal delavcem v neprijetnem ; spominu.
Društvo „Domovina“ v Graden je pričelo z dnem 5. nov. 1905 s poučnimi predavanji in učenjem nemškega in slov. jezika za Člane, ki se za to zanimajo. Bilo je do zdaj pet predavanj ob jako msogo-hrojni udeležbi društvenikov in sicer; vsako nedeljo od 6, do 9. ure zvečer. Predaval je g. modroslovee Val. Božic in sicer: 1. pregleden opis. kako so prišle posamezne dežele k avstrijski državi. 2, Žensko vpra-i sanje s socijalnega stališča. 3. Razvoj avstrijske držsve od lota 1848. do 1867, Prehod iz samodržae k ustavni vladi. 4. Državni zbor in delegacije. Pome» in na-' loge. Zgodovina in pomen splošne, enake, j tajne in neposredne volilne pravice. — i Nemški in slovenski j«zik poučuje gospod j modroslovee Gorjanc vsako nedeljo od 4.
\ do 6. ure popoldne. Društvo „Domovina“ j najde vedno prijateljsko pomoč pri aka-deraičnem kat. slovenskem društvu „Zarja“.
Koroške novice.
Koroške misli. Božični prazniki so že ? skoraj minuli, bliža se novo leto. Na dan I nedolžnih otročičev ali „na otročje“ hodijo j v Podjunski dolini otroci od hiše do hiše j „otepat“. Neusmiljeni so, vsak jih dobi l nekaj primerjenih. Pustimo jim to veselje, ; ki ga imajo enkrat v letu: Hišni oče, ki f se včasih radi postavijo, da zgodaj vstajajo, j večkrat obljubijo lep dar tistemu, ki jih I otepe še v postelji. Prigodi se, da se kak ; „tepežnik“ skrije zvečer pod postelj in jih
zjutraj aa vse zgodaj našvrka, seveda morajo potem tudi oča dati obljubljeno darilo. Že na vse zgodaj trkajo otročiči aa hišna vrata. Mati prinesejo za darilo suhih češpljev, ' „kvoc“ in „šibrlnov“ (posušenih hrušk), \ jabolk, orehov in takih reči, ki jih otročad ; rada zoblje. Otroci pravijo, ko otepajo, l sledeče:
R»š’te se, reä’Ce se k novemu letu zdravi ia vseeii, j	v ga&di božji,
da bi dolgo živeli i	pa v nebesa prišli,
Tudi mi koroškim Slovencem vošči mo i prav veselo novo leto. Ker pa ne moremo vsakega posebej za otročje otepati,0 kar bi sicer silno radi storili, jim voščimo to v „Našem Domu*:
Rsš’te »e res’te a* k novemu letu iz tujega jarma, iz nemških rok.
Zdravi in veseli v gnadi božji, da bi dolgo živeli in branili krepko deželo koroško,
l	slovensko deželo.
Rekli smo, da bi vsakega koroškega I Slovenca radi otepli, vzbudili bi ga radi jj s tem k narodnemu delu, vzbudili bi ga iz I zaspanosti, ker le na, tak način bi menda i pomagalo. Toda naj bo, pustimo to za zdaj I — če se ne bodo razmere zboljšale, bo i uredništvo „Našega Doma“ prihodnje leto j poslalo za otrobe krepkega aoža gor na ■ Koroško, da bo vzdramil koroške rojake. Storil pa bo tudi „Naš Dom“ v prihodnjem letu svojo dolžnost in bo dramil zaspance. Torej na svidenje v novem letu, „zdravi in veseli“.
Pomenljiva zmaga keroikih SUvemeev.
Ne ravno majhno je med Slovenci število onih čmogledcev, ki trdijo, da se pri nas aa Koroškem v narodnih rečeh nič ne da opraviti. Da temu ni tako, ampak da se po vztrajnem nadrobnem narodnem delovanju, ki se tudi po sevspehih na d& preplašiti, dosežejo končno le lepi vspehi, o tem pričuje dan 13. grudna t. 1. Istega dne vršila »e je v Velikovcu o priliki konference županov našega okrajnega glavarstva volitev jednega člana v c. kr. okrajni šolski svet velikovški mesto dosedanjega člana župana Pintariča, kojemu je i«tos šestletna doba potekla. Dozdaj je bil ta zastop, dasi tvorimo mi Slovenci ogromno število prebivalstva, neomejeno torišče naj-odločnejših nemških nacijonalcev. Možje kakor mostni župan Pinterič, državni poslanec Seifric in oskrbnik Glančnik so dozdaj odločevali o naših šolskih razmerah. Po izredni požrtvovalnosti naših slovenskih rodoljubov pa posrečilo se je nam pri zadnjih občinskih volitvah večino od vseh 31 občin našega okrajnega glavarstva, namreč 17 občin pridobiti. Opravičena je bila tedaj nada, da se bodo posledice teh vspehov tudi v javnosti pokazale. Leta 1903. smo napravili prvi resai naskok na naš c. kr. okrajni šolski svet, ta prvi poizkus se na» je ponesrečil, ker sta dva naših slovenskih županov odpadla, smo propadli za dva glasa. Za zadnje volitve dne 13. t. m. gojili smo sicer nekako upanje do zmage, vendar z ozirom na dogodke pri prej sni volitvi nismo iste z gotovostjo pričakovali. Dan 13. t. m. pa prinesel je splošno presenečenje. Nemški nacijonalci so proglasili zopet župana Pinteriča svojim kandidatom, naši slovenski župani pa Fr. Treiberja, župnika v Sv.
SOshdexUaEe, agitirajte za „Nafi Doma“!
Rupertu pri Velikovcu. Glasovanje se j« I
vršilo ob cajvečji napetosti, glasovati so je -moralo celo trikrat. Pri prvem glasovanju sta dobila oba kandidata enako, namreč po 15 glasov, jedon listek je bil pa prašen. Pri drugem glasovanju je jeden naüncc ime našega kandidata pisal nejasno, mesto Treiber je pisal Traber. To pomanjkljivost so nasprotniki v svoji veliki zadregi s slastjo porabili in nam tako nničili jeden glas. Trdili so namreč, da je France Traber različen od našega kandidata župnika Franca Treiberja. Posledica toga ugovora nasprotnikov je bila, da je pri drugem glasovanju dobil Pinterič 15 glasov, župnik Treiber pa le 14 glasov, ker se je 1 glas glasil aa Traberja la jedna glasovalca jo bila zopet prazna. Nasprotniki so zdaj mislili, da je njihov kandidat zmsgal, ker j* največ glasov dobil, ali g. okrajni glavar jih je poučil na podlagi postavnih določb, da je treba za zmago absolutne večine in odredil tretje glasovanje. Pri tretjem glasovanja je dobil župnik Treiber 16 glasov, župan Pinterič pa samo 14 glasov in jedna glasovnica je bila zopet prazna. Na to je g. okrajni glavar proglasil župnika Treiberja, ker je dobil jedec glas absolutne večine, izvoljenim. Prcsenutljivi izid volitve dne 13. t. m. je naše nasprotnike silno poparil ia spravil jih takorekoč ob vso pamet, tako da so v gosp. okraj, glavarja silili, da bi drugo glasovanje razglasil veljavnim, tretje pa razveljavil. Seveda tej zahtevi g. glavar ni mogel ugoditi, ker se je vsa volitev izvršila popolnoma prarilno. V našem mestu je bilo zanimanje za to volitev splošno, ko se je p» izid izvedel, bilo je vse mirno, vse mesto posebno zvečer kakor pometeno. Med Slovenci, katerih je isti dan mnogo prišlo semkaj na trgovanje, pa je zavladalo nepopisno veselje nad to zmago, katere vest sa je kakor blisk raznesla od ust do ust. Dan 13. t. m. je bil časten dan za nas koroške Slovence. Končno je se naša dolžnost, da se hvaležnim srcem spominjamo onih vrlih mož, ki so nam to pomenljivo zmsgo priborili, naših značajnih slovenskih žnpanov, ki so stali kakor hrast za slovansko čast. Hvaležnost našega naroda jim je zagotovljena. Bog jih živi!
Bej za slovenske matrike na Koroškem. Pred kratkim je izšel uradni odlok kaezo-škefijskega ordinarijata krškega, v katerem se nekaterim, ne pa vsem župnikom, oziroma provizarjem slovenskih župnij zapoveduje, da se morajo odslej voditi župna matrike v nemškem jeziku, dokler c. kr. vlada ne izdei toz&iLvncga navodila. Med tem se je „Mirovemu“ uredniku g. Ekarju porodil sin. G. Ekar je pisal g. bnezoškofu dr. Kahnu za dovoljenje, da se v dvojezični celovški župniji sv. Lovrenca sme krst njegovega otroka vknjižiti slovensko. Na poznejšo osebno prošnjo je knezoškof izjavil, da doslej še ni izjave vlade, ordinarijat in škof pa ne more vzeti cele odgovornosti na svoje rame. Priznal je, da on osebno nima čisto nič proti slovenskim matrikam in da bi mn bilo celo ljubo, ako se Slovencem dajo v tem ozirn njihove pravice. Slovenci imajo poko pravico do slovenskih matrik ali, ker se matrike vodijo tudi v imenu države, tega ne odloči gam. G. Ek,ar je nastopil pritožbeno pot na deželno vlado in ministrstvo notranjih zadev.
Guitanjska okeliea. V zadnjem zasedanju deželnega zbora se je g. Grafenauer potegoval tndi za nas okraj. Predlagal je uravnavo Meže in vprašal, Če ne bi občina
Tolsti vrh dobila podpore za smodnik, ki se porabi pri streljanju proti toči. Podpora je zagotovljena. Občina je že vložila prošnjo za podporo. Bog živi našega poslanca!
Umrl je v Celovcu nagle smrti dne 13. t m. infulirani stolni dekan v Celovcu, preč. gospod Karol Elsler, hišni prelat papežev, konsistorijalni svetovalec itd. Umrli j* bil dalje časa knezoškefijski kancelar. Rojan je bil leta 1843 v Spitala, posvečen pa 1869. N. v m. p.!
Razširjeni Beljak. Občinski svet v Beljaku je sprejel 11 okoliških vasi pod mesto.
T Domžalah na Kranjskem, kjer hočejo
tujei (tirolski tovarnarji) gospodovati na slovenski zassiji, je izvoljen za župana Matevž Janežič, ki je, dasi rojen Slovenec domačin, pri volitvah stal sa strani pri-vandranih Tirolcev in tako pomagal tujcem do gospodstva na slovenskih tleh. Tudi tam bo treba Slovencem še krepkega boja, ia se otresejo tujih pijavk.
Imenovanje ge riškega nadškofa. -» O ! imenovanju goriškega nadškofa se je žo j mnogo ugibalo po časopisih, posebno pa po liberalnih in židovskih.
________ __ _______,__ Mi na razumemo,
5 kako se morejo posebno židovski listi toliko Dob. Dne 7. decembra t. i. smo imeli ; brigati sa imenovanje katoliškega nadškofa, za Blato občinske volitve. Take vroče vo- j ko se mi katoličani prav malo zmonimo litve še dosedaj nismo imeli kot lotos. Naši ’ za to, kdo da postane židovski nadrabinar. nasprotniki, posebno učitelji, so se silno | Posebno se odlikuje v tem tržaški „Piccolo*, potrudili in se posluževali vseh sredstev, da l da prinaša o imenovanju goriškega nadškofa bi si pridobili večino v odbora; toda varali • razne vesti. Ni dolgo tomu, ko je oms-so se. V tretjem razredu smo bili gotovi; j njeni list pisal, da postane gorilki nadškof naj bn j še smo se bili za drugi razred, ker [ sedanji tržaški škof monsgr. dr. Nagi, in ta je odločeval. Prvi je bil po našem mnenju ! prav po njem posneli so to vest tudi rasni tako izgubljen za nas. Ali prišlo je drugače, i drugi listi in med temi tudi celo slovenski, premagali smo jih v vseh treh razredih, ! pordarjajoč posebno dejstvo, da je tako tako da še on nasprotnik ni prišel v odbor, j vest priobčil celo uradni list „Fremdenblatt*. Voljeni so bili samo zavedni slovenski in No, zdaj pa prihaja sasa „Fremdsnblatt* z krščanski možje.	; neko drugo vestjo na dan, da bo namreč
Tinje aa koroškem. Prav lepo svatbo j slovenski kanonik dr. Sedej v Gorici postal smo imeli na 20. sovembra. Večno zvestobo j goriški nadškof in pravi, da sedanji tržaški in zakonsko ljubezen sta si prisegla pred ' škof monsgr. dr. Nagi ne pride za nadškofa oltarjem Albin Vošic p. d. Primožev na Le- f v Gorico, k#r tega ne želi, in ravno tako sinah in Barbara Krizman p. d. Kernbajsova \ da ne pride v Gorico tudi poreški škof v Dulah. Obe hiši sta dobri krščanski in I monsgr. Flapp, ker baje kaj takega tudi slovenski, in zato je bilo veseljo povabljenih j ne želi. Kdo torej v istini postane goriški svatov tem večje. Bilo jih je nad trideset, j nadškof? No, tega tudi mi ne vemo, me-Pravo veselje pa ee je pričelo šo lo poteši | aimo pa, da ne poteče mnogo dni, ko bona svatbi pri Janu, doli pri Dravskem j demo to izvedeli ter sporočili svojim čita-mostu, kjer mati Janova radi vsakemu i teljem.
dobro postrežejo. Zapeli smo marsikatero 1	..... —............m.—,.............
lepo pesem, tudi kako bolj okroglo, saj na :	Razne novice.
„oheeti* morajo biti boB zaokrožene. Godci j „	,	_	,	.
pa so jo rezali tako dobro, da je še gosp. MnriU« avstrijska «Mario« Li«k«ni kaplana, ki je doli nekje na Štsjeisksra f kaže, kakor se poroča is G«afa, znamenja doma, kjer radi zdravičke „popevžjo“, ! umobolnosti, vsled katarih vrši najvočjo (kakor tisto „En hribček. .* in „Glažek, silovitosti. Pred kratkim je hoteljetmskega glažek rumeni. .*) komaj zdržalo za mizo. I ravnatelja umoriti, zdaj je ps izvršil isti Novemu paru pa želimo veliko sreče v l poskus nad nekim paznikom. Več dm je
I Luccheni simuliral, da je bolan. Nekega “ večera ga je našel paznik nezavestnega
novem stasu.
Sodni dnevi. O. kr. pravosodno ministrstvo je dovolilo, da se vrše v področju velikovškega okrajnega sodišča vsak prvi petek v mesecu, ako bi bil ta dan praznik, pa prvi delavnik po njem, redni sodni dnevi za občino Pustrica, v občinski pisarni na Pustrici. Razun vseh vasi v pustriški občini so ti sodni dnevi določeni tudi za vasi Brezovje, Dolgo brdo, Homič in Spod. Krčanje v grobinjski občini.
Iz drugih slovenskih krajev.
Državni peslanei kranjski ee zelo trudijo, da dosežejo belokranjsko železnico. Na Dunaju se j« v to svrho ustanovil poseben odbor, kateremu načeluje češki rodoljub grof Marrach, podpredsednik mu je dr. Šušteršič. Duša vsemu gibanju pa je dvorni svetnik in državni poslanec Fr. Suklja.
Liberalna stranka na Kranjskem hoče popraviti svoj dosedanji program. Je res že skrajni čas, toda vprašanje je, če bo ga res popravila na boljše.
ležati na tleh z licem. Ko se je naslonil nad jetnika, zgrabil ga je ta za vrat, vrgel ob tla in hitel proti odprtim vratom. Tu pa je padel v roke ravno došlsmu drugemu pazniku. Razvnel se je ljut boj, koncem kojega se je posrečilo Lncchenija premagati in ga z verigami privezati k zidu.
Velika nesreča na lendenskesa kele-dvorn. Na londonskem Ciaring-kolodvoru se je v minolcm todnu dogodila grozna nesreča. Nad ogromnim kolodvorom je bila velika železna streha. Ob 4. uri popoludne, na dan nesreče, ko so delavci popravljali streho, se je naenkrat vsa železna streha oh groznem ropotu zrušila na tir in na vlake. V prvem trenotkn je nastala huda zmešnjava, zrak je bil povsem črn od dima in praha, ki se je dvignil. Nihče ni znal, kaj da se je dogodilo ia kaka da je nesreča. En del strehe je pal na gledališče, ki so ga ravno gradili tik kolodvora. Gledališče se je porušilo in vsa notranja zgradba j* razdejana. Ropot je bil tako strašen, da sc Nov list slovenskih obrtnikov bo pričel je prebivalstva okrog kolodvora polastil izhajati s 1. januarjem leta 1906. Novo silen strah. Trenotek za katastrofo jo nastala slovensko obrtno glasilo bode nosilo ime ] grobna tišina. Ljudje, ki so od daleč videli „Slovenski obrtnik“, glasilo deželne zveze ! nesrečo, so takoj prihiteli na pomoč. Tel*-obrlnib zadrug na Kranjskem. Uhajal bode j foniralo se je po postrežnike bolnikov, od začetka po dvakrat na mesce na 16 j zdravnike, policijo ia vojaštvo. Kolodvor se straneh. Cena za celo leto mu bode 4 K. takoj zaprli, a bolniški strežniki, redarji in
„Naš Don»“ je edini slovenski mladinski list!
zdravmiki bo se koj lotili posla, da izvlečejo žrtve izpod razvalin. Največ je seveda po-aesrečilo delavcev. Izvlekli so jih 30. Ve-činoisa so bili težko ranjeni, nekateri so se borili s smrtjo, a drugi so bili pa mrtvi. Skupno je na strehi delalo 45 delavcev. V vsej nesreči je bila sreča še to, da ni v one se trenutku, ko se je porušila streha, odhajal noben vlak iz kolodvora, da bi se pa nesreča dogodila samo nekoliko metrov bolj proti srednjemu delu kolodvora, bilo bi več sto ljudi ponesrečilo. Neki deii strehe so padli na monovozeče se vozove in kočije, in s&to je bilo na licu mesta ubitih več konj, mnogo votaikov pa težko ranjenih. Nesreča je v vsem Londonu povzročila veliko razburjenje.
Velikanski plag. Bogati avstralski posestnik Brcnch si je naročil pri neki angleški tovarni za kmetijske stroje orjaški plug, ki je 18 čevljev visok ter tehta 36 tisoč fantov. Goni ga poseben parni stroj. Plug ima 12 lemeiev in rezal ter je mogoče ž njim na dan izorati 50 oralov zemlje, seveda se pri tem porabi za stroj V h tona premoga.
Čuden pogreb. V topilnici jekla v New Torku je goreča masa zalila dva delavca. Tovarniško predstojnišsvo je đsđo odsekati od strjene jeklena mase kakih 800 centov težak kos, v katerem ste po približni sodbi zgorela imenovana delavca ter ta kos jekla med običajnimi obredi pokopati na pokopališču.
Siten gest. V neki hotel švicarskega mesta Rigi je prišel nedavno neki Anglež ter izrečno zahteval, da ga mora priti sam hotelir sezuvat. Dasi so se mu natakarji brž ponujali za to službo, je vztrajal Anglež pri svoji zahtevi. Hotelir je Angležu sporočil, da ga pride sezuvat, toda stalo ga bo 1000 kron. Anglež je takoj položil tisočak na mizo, nakar mn je res hotelir sezul čevlje. Ako ostane sitni Anglež dalje časa v hotelu, se bo pač naveličal tako drage postrežbe.
Begat ber&i. V dunajsko splošno bolnišnico je prišel minole dni berač. Obleka na njem je bila vsa razcapana in zamazana. Po nji je mrgolelo golazni. Ko so dali beraču drugo obleko, so zapazili, da je sploh tndi po životu poln golazni, ki se mu je že zajedla v kožo, in trajalo je več dni, predno so ga osnažili. Kasneje so našli pod njegovo posteljo nmazan sveženj. Ko so ga odvili, so našli v njem 28.000 K, deloma v gotovini, deloma naloženih v hranilnih knjižicah. Berač, ki je zdaj 72 let star, je prišel na Dunaj s Češkega. Do 22. leta svoje starosti je bil doma krojaški pomočnik. Potem je pa prišel na Dunaj ter se tam lotil drugega rokodelstva, namreč beračenja. Stalnega stanovanja ni imel nikdar. V poletnem času je preživel noči pod kakim drevesom v Pratrn, po zimi pa je spal po kakih hlevih in sploh tara; kjer ni bilo treba ničesar plačati.
Ravno taka je kakor naša!
Prirtdil E, Leskovar.
Prebris mu je bilo ime ter je bil posestnik v naši vasi. Svoje ime pa je nosil popolnoma po krivici. Zelo neroden je bil in hudobni jeziki so ga ogovarjali, da se ne prišteva med posebno prebrisane. Sicer je pa bil priden kmet in je dobro gospodaril. V gostilni si ga le redkokedaj videl, živel je po načelu, da se pri vodi in čistem zraku najbolje živi. Istotako tudi ni zahajal rad
v druščine in ni iskal prijateljev. Prijateljstvo se rade spremeni v neprijateljstvo, menil je večkrat. Mož pa je imel prav; če je prišel v društvo, so se le norčevali drugi iz njega. Tako je živel samo za svojo ženo in tri sinove, katere je vse pošteno preskrbel. Starejši je bil častnik, srednji je bil duhovnik in naj mlaj šega je določil, da prevzame enkrat z* njim kmetijo. Večkrat j« s ponosom rekel: Tri fante imam! Enega sem dal B gu. drugega cesarju, tretjega pa obdrži® gam. Kateri oče je tako bogat ?
Hie», poln goveđe živine je imel Prebris. Bila je naj lepša živina v celi vasi. Vsa je hiia lepo poširiglana in osnažena, da jo je bilo veselje gledati. V hlevu je bilo snažao in lepo, da n® tako v marsikateri koči. Gospodinja je imela vedno polno omaro mleka in mask. To je pa tudi neslo denar. Zato so sosedinje vedno hodile k Prebriski, če «o rabile mleka ali pa denarja. In žena ni bila skopa. Rada je pomagala, Če je le mogla. Zato je bila tudi priljubjena in vse jo je rado imalo. Samo eno napako je imela: tudi ona ni bila posebno prebrisana, kakor njen mož — Prebris.
Eao kravo so imeli pri Prebriskovih, s katero so se posebno ponašali. To je bila „lisa“. Lepo okrogla, imela je vime kakor majhen škaf. Krasno kviško zavihani rogovi na lepi glavici, podajali so se ji kakor krona. Rep z dolgim, gostim čopom je nosila kakor dragon&r svojo sablo. Po celem životu je bila črna, samo na čelu, ki je pričalo o posebni goveji inteligenci, imela je belo liso. Od tod tudi njeno ime „lisa“. Dajala je največ in najboljše mleko. Toda tudi njo je dohitela starost. Postala je „jalova“. Ni imela več nobenega teleta. Vedno in&nj in manj je dajala mleka. Stara krava pa je za nič če je še tako debela in okrogla; zato je šel Prebris v bližnji trg k mesarju Crnetu in mu ponudi svojo „liso“.
Orne je prišel in takoj se mu je do-padla lepa kravica. Čeravno ni dala več mleka, dala bo precej mesa, to je opazilo njegovo strokovnjaško oko na prvi pogled. Kmalo sta se pobotala z gospodarjem. Osemdeset goldinarjev mu je naštel na mizo. Vroče solze je prelivala gospodinja, ko je gnal neusmiljeni mesar njeno ljubljenko.
„Srečno lisa!“ jo je jokaje pobožala po hrbtu. Lisa pa je žalostno obrnila glavo in
„V šestih tednih dobi tele!“ je rekel Črne in ubogi Čož mu je verjel.
Čez nekaj dni je šel skozi vas okrajni živinozdravnik. Čož se ni mogel premagati, da bi mu ne pokazal svoje lepe kravice. Komaj pa si je živinozdravnik dobro ogledal žival, začel se je muzati in je slednjič rekel kmetu:
„Čož, tu vas je Črne pošteno dobil! Krava ja ni breja, ampak je jalova in ne bo imela v svojem kravjem življenju nobenega teleta več! — Veste kaj, prodajte tiho kravo naprej in molčite o celi stvari. Če se izve, imeli boste zraven škode še sramoto. Kajti kmet, ki ne pozna breje krave od jalove, je ubožec. In to vi gotovo nočete biti.“
„Za nič na svetu gospod živinozdraviik!“ pritrdi hitro čož.
„Torej ubogajte me! Dam vam dober nasvet! Poznate Joneca v Smrečji?“
„Seveda, kakor samega sebe!“
„Ta rabi eno kravo! On je skopuh, ki rad ljudi priškrne, kjer le more. Priškrnite ga vi s to kravo! Boste naredili tako?“
„Bom! Hvala za nasvet!“
Dolgo je še zrl Čož kakor nem za odhajajočim živinozdravnikom, Slednjič se je začel praskati za ušesi in odšel mrmraje v hišo.
Drugi dan je poslal hlapca k Jonecu v Smrečje s poročilom, da ima lepo, brejo kravo na prodaj.
Čez tri dni pride Jonec, dolg suh možič, da si ogleda kravo. Dolgo je hodil okoli nje in jo šlatal, slednjič pa je vendar spoznal, da je breja. Ponudil je Čožu sto goldinarjev za njo. čož je zahteval sto in deset. Ker pa jonec le ni hotel odnehati, uda! se je slednjič, misleč: „Bolje zgubiti deset goldinarjev, kakor pa ves denar.“
„Na, tega sem pa dobil“, smejal se je skopi Jonec zmagoslavno, ko je vlekel kravico proti domu. „Svojih 130 gld je vredna in tele še tudi nekaj. Ja, prebrisan mora človek biti!“
Čez nekaj dni je imel živinozdravnik opravek v Smrečju. Nalašč je šel k Jonecu, ki ga je hitro peljal v hlev, da mu pokaže svoj kravji biser.
Smehljaje jo nekaj časa opazuje živinozdravnik, nato pa pravi kmetu: „Jonec, da ste vi tako neumni, bi si pač ne bil mislil! Kako morete kupiti jalovo kravo kot brejo! Ta žival ja spada v mesnico, pa ne v
je trikrat v slovo zamukala: Mu, mu, mu! > hlev! Glejte, da jo prodaste! Mogoče vam
T«ko j« bilo slovo od „lise“
i da mesar petdeset goldinarjev za njo.
Ko pride Crne z liso domu, našel je j Drugega vam na morem svetovati!“ doma kmeta Čoža iz sosedne vasi. Ta je ! ^Což mora takoj kravo nazaj vzeti!“ začel z dopadanjem opazovati lepo in de- j zatuli ves besen Jonec. belo kravico.	f j)ja5 m0j ljubi, to je lahko rečeno, pa
„Ali ae ti dopade, Čoš?“ meni zviti Črne. s težko storjeno! Kupčija je kupčija! Čož „Tu gledaš, kaj!? Je pa tudi škoda z* | tudi ne more videti v kravo! Če pa greste tako lepo kravo, da bi jo zaklal, ravno j tožit, pa tudi ne boste nič dosegli; stroške sedaj ko je breja!“	^	I boste imeli! Ljudje pa zvejo celo zadevo
\ in se vam bodo smejali. Svetujem vam, da j jo kmalo prodaste. Saj poznate Prebrisa v j Dolu. Ta me je naprosil, da bi mu pre-! skrbel lepo kravo. Takoj jutri mu povem, s da jo imate vi, drugo pa potem sami storite.“ Drugi dan pride Prebis. Z rokami tlesne, \ ko zagleda kravico.
„Ravno taka je kakor naša!“
Si tudi imel takšno?“ ga vpraša Jonec. „Da, ravno takšna je bila kakor ta, popolnoma črna, samo na čelu je imela belo liso. Res, ravno taka kakor naša!“ „Se ti dopade?“
„Že zaradi tega, ker je ravno taka!“ „Za en stotak ti jo dam! Hočeš?“ „Kedaj dobi tele?“
„Kje pa si jo kupil?“ vpraša Čož „Pri Prebrisu v Dolu“.
„In ta proda tako lepo kravo!“
„Kaj pa češ, če rabi denar!“
„Koliko si mu dal?“
„Okroglih sto!“
„Po ceni, res poceni! Jaz ti dam desetak j več! Daj jo meni!“
Črne se nekaj časa pomišljuje, slednjič ! pa vdari čožu v roko:
„No, pa naj bo! Ker sva stara prijatelja!“ Čoš izplača ednajst desetakov in se napoti s svojo kravico proti domu.
Doma so bili vsi veseli lepe krave in niso mogli dovolj prehvaliti očeta, da je naredil tako dober kup.
Rodoljubi, £>odx>ix»ctjte naš list!
„Čez šest tednov!“
„Dobro!“
Kupčija je bila sklenjena ia Prebris je imel zopet svojo „liso“; seveda, za dvajset goldiaarjev dražje, kakor jo je bii prodal.
Ko je prišel ž njo doiaov, je žena vesela vsklikniia: „Ravno taka je kakor naša iisa!“
Začela je gladiti kravo, ki jo je ljubez njivo pogledala in ji zatrobila v pozdrav veseli „muu“!
„Tudi muka tako kakor naša!“ zaklicala je cela družina, ki se je zbrala okoli nove „lise“.
Peljali so jo v hlev, kjer je šla kar sama na mesto prodane „lise*. Tam se takoj vleže, očividao je bila trudna. Tudi vlegla se je lepo na isto mesto, malo povprek, kakor je ležala prejšnja.
Tudi sedaj so bili vsi istib misli, ko so zaklicali: „Ravno tako leži kfckor naša!“ Vsi so pa bili veseli, da so dobili tako lepo naslednico za „liso“.
Hlapcu se je pa le zdela ta sličnost sumljiva..
„Dalje easa ko jo gledam“, reče slsdnjič, „tembolj sa mi zdi, da je naša „lisv“. Na desni rog sem ji z nožem začrtal svoje ime. Poglejmo, če je res!“
Ni se varal!
Prebris je kupil svojo lastno jalovo kravo za brejo, in to še za 20 gid. dražje, kakor jo je prodal. Bilo ga je tako sram, da je skoraj zbolel. Le počasi se je posrečilo gospodinji, potolažiti ga. Zapovedal je celi družini, da nobeden n* črhne besede o tem.
Bal se je zbadajočih besed sosedov. Toda jaz sem pa le zvedel o celi stvari. In veste od koga? Povedal mi je vse živinozdravnik, kateremu sem moral obljubiti, da ne bom nikomur o tem pravi!. Bil sem tudi mož beseda. Povedal nisem nikomur ne besedice, samo napisal sem ccdo povest, čo jo drugi berejo, meni nič mar!

- ? „
- si, - p v.	<.■:$*£ it,	-v

Pgzof! ö i t a JI BoBnemu se tl s* sw j© I
Pczori OifaJ! Slabšemu — moč!

Zakraik« kaplji«© Sa slavoxuka zol, M> Kta danes đve naj priljubljenejši ljudski zdravili n«d narodom, ko; ta dva leka delegata gotovo In * najboljšim Ufpebom ter ata si = dpria pot n» vse strani sveta.
Pakralk« kapljice: Delujejo isvrstno pri v*eh želodčnih ia čreveSEih boleznih tar odstranjujejo krče, bolesti iz želode?, vetrove in Čistijo kri, pospešujejo prebavo, »ganjajo male ia velike gliste, odstraniajo mrzlico in ves drug.:: bolezni, ki vsled mrzlice nastajejo. Zdravijo -• se bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sred stvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni »ešč»nski in kmečki tisi. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter JarlSić, lekarnar v Pakracu štev. AS*1 Slavonija. ~ Denar se pošilja naprej ali s. poštnim povzetjem.
Cera je sledeča (franko na vsako pošto): 13 zteklenlčio (i duca t) S K, 34 stekleniči o
(2 ducata) 8 K 80 v, 38 atekienifiio (3 dača; i) 13 K 4G v, 48 stskleniöie (4 ducati) 18 K,
80 gteklenitao (5 ducatov) 18 K. — Manj kot 12 stekleniči o se ne razpošilja.
Slavonalut. x«ls Se rabi s vprav sijajnim in najboljšim uspehe» proti iušiei, sastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamOiklostd, hripavosti v grlu, teškomu Aihtiaju, astmi, proti bodenja, kataru ia odst aujuje goste sli '« ter deluje i-svrst.no pri vseh, tudi naj-starejših prsnih in pljučnih b-.ločinah.' — C«sm -•‘•deSa (franko na vsako pošD<» 2 originalni steklenici 3 li 40 v; 4 originalne steklenica 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 £ 20
Manj kot dve steklenici sa ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:	17 9 - S8
P. Jurišič, lekarnar ¥ Pakracu 101, Slavonija.
«g
«HI
E«
o
pffi
©
>©
o
fr
e$
sä
*D
(0
Q
SL
&
O
S
»(0
O
a
©
s
»o
(S
a
N
©
SL
JSS
©
'i*
I
©
a
©
©
’S
in
©
N
m

Nikdarvečvživljenju!
Cene v goldinarjih.
1 rjuha (prt) brez šiva, velik 80 1 odej» iz Himalaja voln« PIO.
1 odej», šivana, z volno napolnjena, velika 2 40.
1 atlas satin odeja, velika, dobro z volno napolnjena 3'50.
1 posteljna predproga, komplet: velika 40. 1 slamnica (Strohsack) iz dobrega cviliha —•80, 110.
Angin za napolnjevanje perja 80 cm šir.
1 m 32.
Angin za napolnjevanje perja 120 cm širok 1 m 36, 46.
Atlas - Damast gradi, rižatt ali rožnat, 90 cm širok 1 m 30. Atlas - Damast gradi, rižast ali rožnat, 120 cm širok, 1 m 60. Pukano perje brez prahu 1 kg P —, V£0
in 1-60.
Obrisalke za goipodinjsko pripravo, pol ducata P10.
Obrisalke za posodo, pol ducata 6b.
1 namizni prt iz belega damasta, PIO. 1 namizni pit, barvan, velik, 46, 66, 80, Servijeti, beli, platneni, pol duc. 90, P—. Žepni robci, beli ali barvani, 1 ducat
80, 96.
Močno platno, belo, 20 m, 3 60.
Vojaško platno, belo, 20 m, 4^0. Domestik platno, 20 m, 5.—.
Pisani oksfort, močen, 1 m 25.
Kujavo platno, močno, 1 m 20.
Modni bsrbent, debel, 1 m 22.
Močni šifon, 1 m 18
Sifon, jako dobro in fino blago, i m 26.
Obrisalke, platnene, 1 m 20, 22, £6.
J, obrisalka (frotier), belr, z lepimi reki 26. Ženske nogavice, tople, 1 par 20.
1 ženska jegrova srajca, topla 65, 80, 90. 1 ženska srajca iz dobrega platna 45, 60. 1 ženske jegrove hlače, topla 68, 80. Mošt e nogavice, tople. I par 20, 26.
1 jegrova moška srajca, topla, z «vratnikom ali brez 70, 80, 90.
Srajca iz vojaškega platna 75.
Oksford srajca, močna 77, 85, 95. Mollinos sraica, močna, 74.
1 jegrove moške hlača 80.
Moške spodnje hlače iz rujavega platna 50. Moško spodnje hlače iz cvilim 50.
Moške spodnje hlače iz plavega barhenta,
tople 60.
1 moške hlače iz zimskega cajga, velike,
•60, P80.
1 predpasnik is lincerskega druka, za nošo na obeh straneh 43 1 predpasnik iz črnega olota, jako lep 80. Predpasniki za otroke (Schliffschürzen) močni, iz pisanega perkals, se da prati 1	2	3	4	5	6 let.
30	86	38	*;2	46	60 kr.
1 m&traca, enodelna, z afrikansko travo "»polnjena 6'—.
1 matraea, tridelna, z afrikansko travo napolnjena 7—.
1 matraea, žimnata, (Rosshaarmatratze), tridelna, 20 — in 25‘—.
1 konjska koca, velika, 90, 140, 2 50, 3'—, 4'— in 6'—.
Delavske ob;eke iz plavega platna ali cviliha (Schlosseranzüge) 2 80,
1 modna kravata, svilnata, dolga 80, 35, 50 1 par manšet, beli ali pisani 25.
1 šifon srajca, fina P—, 18,0.
1 naprsjt», belo ali pisano 80, «5.
1 šifon spodnje krilo 170, 2'10 1 klot spodrje krilo P80, 2 50.
Dežnik za gospođe ali gospe 'AO, P80.
N
©
3
©
©
©<
H
©
AL
©
©
f*
e
basa
a
©
*3
S1
3
Mai
©
©
m stojmo m liräskm nimm
s tekočimi ištevilksmi aat*ej& «a sabtevanje točno in po osni
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
——"g,-—"—«——.
1 svilnati robec 85, PIO, 130, 2—.
1 šal, volhati 50, 70, 90, P20.
1 šal, svilnati, fini PIO, 1 60, 3 — 2 60. 4 50 m volne za žensko obleko, v vsaki modni barvi, stane P80, 2'25, 8'70.
8’10 m sukna za moško obleko, trpežno blago 3'4;, 4 5 ’, 5'6i>.
Manufakturna trgovina
pri
,pri Amerikancu*
Alojzij G-mušek
Maribor, Glavni trg.
Prva narodna tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev
n Jožef Pfeifer-Ja r
Hočah pri Mariboru na Štajerskem.
IsT a.3 n o v ej š a
rezalnica za klajo.
K. IVE. O.
iirak*st 315 mm (12 palcer), r«ž# v osmih dolgostih od 6—60 mm.
V»*k» teh najnovejših rezalnic ima nogovnico, s katero »e pomaga z nogo goniti. Porivanje krme iivr-«ujeta dva železna zobnata valarja, od katerih zgornji se vzdigne, če se naloži preveč krme in se na ta način potrup stroja obvaruje. Prestavljanje rezne dolgosti se zgodi, ako se na nogovnici samo en del preporine. Na stolu spodaj sta dva mala kolesca za prevažanje stroja. Ta rezalnica» je zaradi njene trpežnosti za gepclj pripravna. Ključ in posodica za olje se priloži.
= Oena. HO kimonu =
a« viiv Iste.
Pumpa ali sesalka za gnojšnico
Ta sesalka je najpriprav-nejša za gnojšnico. Visoka je 3 metre, di ae pa tudi za eden ali dva metra zdaljšati, in je zavoljo njene priprostosti in nizke cene pri kmetijah najbolj vpeljana
Oeii^ 38 Ihrem*

Izdelujejo se tudi
rezalnic®
s. k. m.
315 «m (12 palcev) široke, režejo krmo tudi v osmih dolgostih od 6 do—100 mm
aii '/4 do 4 palcev, ravno
s tistimi prednostmi in iste trpežnosti, in so še bolj pripravne za gepelj. Jamči se eno leto.
Cena 136 kron.
O e Tri za 23d.alj sanje sesalce e d. e n meter e Irron.
Brana za travnike za iztrganje hmela
Širsksst za enega konja 1250 mm 38 kron
Ta slika predstavlja hrano, ki je namenjena za iztrganje hmela na travnikih. Ima na eni strani krajše, drugi strani daljše ostre zobe.
Široksst za dva konja 1750 mm 84 kron.
na
Svoji k svojim!
Slovenci, podpirajte samo obrti \
in gostilne somišljenikov, narod- i
ajakov! —. Ogibajte se trgovin
nemškutarjev in nsprejbedakov!


Kmetje, širite svoj stanovski list:
Slovenski Gospodar.
Izhaja vsak četrtek in stane na leto s prilogo „Naš Dom“ vred za celo leto samo 4 krone, za pol leta 2 krone, za četrt leta 1 krono.
~ lasdajet. se vedmj v SSOO iastlsilau


Maj« katvIlSko tiskarno druitv# v Maribora.
. J/, f h .•
9dgoj. nrsdaik idr. Josa«
js V-
i ■ IL
Tisk tiskarne sr. Cirila v Maribora.
M ■M
A V