'li'

Paétnina piséasx v gsía.isa:.
MaroCnfna
ssaša letno 30 Din, polletno 15 Dr — ta inozemstvo letno 60 Diu,
Posamezna itev. 1 Slin
UREDNIŠTVO™—HjPRAVA : pri g. Jos. íenko v M. Soboti telefon številka 8.
Si»? rai. p&štnt hran. 13.548
ihfhaS« i?s??It© netlsSi©
Tednik m
n polifilie
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60* Din, pol strani 300 Din. — Cena šalim oglasom do 30 besed 15 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Prt iečkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
«©Pepisi s® ne vrtlale
Nwrsif« Sobot«, 7. iulifa 1935.
Praznik sv. Petra in Pavla je j iičastna procesija iz mesta do bil namenjen mladini. Vpričo j stadiona katere so se udeležili ogromne množice mladine in od-j vsi gostje kongresa, kar jih je raslih, je papežev legai na ogrom- j prihitelo od blizu in daleč. Ranem stadionu daroval sv. mašo. i čunajo, da je bilo navzočih nad H koncu je ö7 duhovnikov v 100.000 ljudi. Po zaključnih sve-mašnem ornatu, z zlatimi ciboriji čanih litanijah je papežev odpo-v rokah pristopilo k vrstam mia- slanec nagovoril množico v slu-dine in jih obhajali. Najslovesnej- venskem jeziku in ji tudi podelil ša prireditev pa je bila nočna blagoslov z najsvetejšim. Ob ve-procesija mož in fantov, ki so se černih urah pa se je ljudstvo zo-z bakljami v rokah podali na pet odpravljalo na svoje bližnje slavnostni prostor. Procesija k in dalnje domove obnovljeno in polnočnici je bila dolga poldrugo pojačano v svojih najsvetejših ču-uro. Za zaključek kongresnih sve- stvlh, ki naj vodijo narod k sre-čanosii pa je bila v nedeljo ve- čnejši bodočnosti.
FÖTTTTkä
IV. L1I§
Evharistiten
kongres.
Velika verska manifestacija v Ljubljani, ki jo ie vse prebivalstvo spremljalo s spoštovanjem in simpatijami, je za nami. Kongres je bil namenjen vsemu katoliškemu prebivalstvu Jugoslavije. Radi političnih prilik v katerih se nahajamo, pa je imel predvsem slovensko obeležje, kar morajo vsi poborniki ideje bratstva obžalovati. Kljub temu pa je bil mogočni slovenski katoliški tabor mejnik razdobja: preteklost s svojo versko nestrpnostjo, ki je prinesla mnogo težkoč in nevšečnosti v naše narodno življenje, in bodočnost bratskega sodelovanja vseh, ki so iste krvi in misli.
Vera je svetla zvezda vodnica v življenju. Naš narod se je oklenil najsvetlejšega kažipota in na njega prikoval vso svojo usodo. Moderna doba ni mogla načeti teh dobrin, pregloboko so bile zasidrane v duši našega človeka. Neomajno zvest krščanskim načelom je oblikoval svoje življenje in ga duhovno povezal z preteklostjo ter ga zasidrai v današnje dni mimo minljivih vrtincev časa. To je naš narod dokumentiral na zadnjem evharističnem kongresu v Ljubljani.
Začetek kongresa je padel na Vidov dan. Nad stotisoč vernikov iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz ostale države in iz inozemstva je sprejela ta dan slavnostno okrašena Ljubljana. Največji sijaj prireditvam sta dala navzočnost čudodelne podobe Marije Pomagaj z Brezij, h kateri se naše ljudstvo tako rado zateka v stiskah in radosti in prihod posebnega papeževega legata Nj. Eminence nadškofa in kardinala Avgusta Hlonda, najvišjega cerkvenega predstavnika bratske Poijske. Vrhu tega je kraljevska vlada poslala kot svoja zastopnika na kongres dva svoja odlična člana notranjega ministra dr. A. Korošca in trgov, ministra dr. Milana Vrbaniče;. Naš kralj pa je počastil mogočno zborovanje s svojim posebnim odposlancem. V Ljubljani so se zbrali tudi vsi katoliški nadškofi in škofi iz Jugoslavije. Posebno slovesen je bii sprejem papeškega legata kardinala Hlonda, ki so ga sprejeli z najvišjimi častmi.
Nova viada bo skušala delati j s parlamentom, k;.kor je to izjavil dr. j Stojadlnovič Parlamentu bo predložila ; zakonski načrt o izpreroembi volivnega j zakona ier zakona o društvih, iboio-vanjih in shodih.
InozemsSd tisk je mnogo m zelo ugodno pisal o naši novi vlad', ter zlasti poudarjajo, da je slada dr Sto jadinoviča vlada notranjega pomirje nja, ki bo pripravila rešitev hrvatskega vprašanja.
Narodna radikalna zsjednlca, bo naslov novi politični formaciji, ki •se pripravlja. Tvorili jo bodo pristaši bivših strank: radikalne, slov. rudske stranke in muslimani.
Zedinjena opoz'cija je začela izdajati v Beogradu svoje glasilo »Narod"
As?gleškl minister Eden je v
zadnjem času mnogo potoval Najprej je bii v Parizu, da pridobi Franc jo za priznanje nemško angleškega pomorskega sporazuma, ki je povzročil med obema državama napete razmerje. Francija se ni uklonila. Iz istega vzroka je na to E1en šel v R.ra, Tam sta se še z Mussolinijem razgovarjala glede Abesinije. Ne v enem, ne v dru gem vprašanju ni dosegel resnega uspeha.
Abessnija . .. Kakor vedno ; Novi transporti italjanskih čet še vedno odhajajo na jug. 10.000 italjanskih državljanov, ki žive v Abesiniji so dobili nalog, da v desetih dneh za-puste deželo. To je dokaz; da se je bati skorajšnjega izbruha sovražnosti, Dosedaj je imela Italija zaradi Abesinije že nad 845 milijonov lir izdatkov.
Svet Male antanté se sestane začetkom avgusta v Beogradu.
Podonavski pakt zopet stopa v ospredje. Po italjanskem mnenju naj bi se dovršil v dveh etapah. Najprej
j bi vse države, tudi Nemčija, sklenile I splošen sporazum o cčuvamu avstrijske ; neodvisnosti in šele potem bi se za-j čelo deio za sam podonavski pakt.
Nemčija se je obvezala v pomorskem sporazumu, dì ne bo nikdar več uporabljala v veja: podmornic jroti trgovskim ladjam. Obljube so lepe !
Pri zadnjih nemirih v S!rlj; in Iraku so imeli svoje prste vmes nemški novinarji. Sedaj sa jih izgnali.
Gonsboš je izjavil pr! zadnji
proračunski razpravi v parlamentu, da Madjarska še nadalje ztraia r.a po polii? enakosti oboroževanja z drugim! državami. Dejal je tud;, da je finančni položaj Madjarske obupen in da dr žava nujno poirebuje mednarodno posojilo.
Avstrijska vlada je sklenila, d:; poveča število oficirjev in podcfc'r-jev. Ta sklep se lahko smatra kot prvi korak splošne vojaške dolžnosti v Avstriji
Socialistične organizacije raz
nih evropski držav pripravljajo pro testni kongres proti nameravanemu italjanskeiTu pohodu v Abesinijo.
Delavke!
Borza dela v Sobot! nujno potrebuje večje število ženskih delavk za delo v Franciji. Delavke, ki se pri javijo za izselitev, morajo biti zdrave, stare polnih 21 let. delavoljne in poštene. Pri prijavi jc treba pokazati krstni lisi in poselsko knjižico. Naje manje se vrši vsak dan, razen v torek in petek. Vožnjo od Sobote do kraja dela v Franciji si bodo delavke ironie same plačati. Stroški znašajo 1.450 Din. Prijavijo se lahko tudi omožene ženske., katere izpolnjujejo zgornje pogoje. Starejše in slabotne
ŠTEV. 27
ženske naj se ne prijavljajo, ker je delo v Franciji težko in naporno ter ga ne bi mogle zmagovati.
Vsem tistim, ki so siromašni in zaslužka potrebni se torej priporoča, da priliko ne zamudijo. Prijavijo naj se čimpreje in sedaj, ko je dovolj dela na razpolago.
Kopališče v IMi Soboti.
Želja vseh se je izpolnila. Sobota je dobila kopališče, ki je naš ponos. saj je po legi kakor po ureditvi pač najlepše daleč na okreg Odveč bi bilo povdariti pomen te naprave. Kdor pozna tukajšnje razmere, se mora pridružiti splošnemu zadovoljstvu, ki obdaja vse ob otvoritvi naše nove spoitne in zdravstvene pridobitve. Ideja zgraditve kopališča ni bila nova. Že v prejšnjih letih se je mnogo razpravljalo o tem vprašanju. Realizacijo načrtov pa se je iotii z vso energijo sedenji žujian g. Hartner Znal je pri dobiti tukajšnje meščanstvo, da je prispevalo po svojih močeh, občino in druge institucije je pritegnil k akciji, osebno pa jevcdil m dela in v teta je njegova zasluga, za katero mu bo prebivaistyo M. Sobote vedno hvaležno.
Svečana otvoritev kopališča bo v petek, dne 5 t. m. ob 16 uri. Po otvoritvi bo prosta zabava. Obiskovalcem bo r*a razpolago restavracija, ki jo oskrbuje g, F, f ik. Prepričani smo, da bo prebivalstvo v polnem številu prisostvovalo svečani otvoritvi ter s tem dalo priznanje -sem onim nesebičnim delavcem, ki so nam ustvarili naie kopališče. V ravnanje vsem kopalcem objavljamo cenik, ki je veljaven od I julija t. i. da^je :
Izkaznica z? enkratno kopanje za cdrssle 3 D a, za dijake 2 Din, za oticle do 6 Je!a 1 Din; mesečna kopalna fzkazn'ca za odrasle 60 Din, za dijake 40 D n, za otroke do 6 leta 20 D n ; sezonska kopalna izkaznica Z3 odrasle 120 D^n, za dijake 80'Di'n, za otroke do 6 leta 40 Din.
Lastnik izkaznice ima pravico do kopanja in do skupne kabine.
Pri sezonskih in mesečnih izksz-nicah imajo osebe, ki so dale denarno podporo ali brezobrestno posojilo za zgradbo kopališča, 25%, oziroma 15% popusta.
Kabina za 1 kopalni čas za 5 eseb 5 D n, za 4 osebe 4 Din ; kabina za celo sezono za 5 oseb 200 Din, za 4 osebe 180 Din.
Pravico do sezonske kabine imajo le osebe, ki so prispevale k zgradbi kopališča.
Izkaznica za obisk kopališča 0 50 Din, izposojnina za moške kopalne hlačke 2 Din, izposojnina za žensko kopalno obleko 5 Din, izposojnina za brisačo 2 Din.
Pri izposojevanju gornjih predmetov se mora položiti kavcija.
Vsak obiskovalec kopališča se z nakupom kopalne karte podvrže določbam kopališkega reda.
Kopališka uprava si pridržuje pravico, da cenik vsak čas izpremeni.
Naš izvoz.
V prvih mesecih letošnjega leta je bil izvoz različnega blaga iz naše države razmeroma slab, šele v naslednjih mesecih je opaziti razveseljiv porast. Tako smo v mesecu maju izvozili 316 438 ton blaga v vrednosti 297.3 milijona Din. Letošnji izvoz v maju je bil po količini za 20,1% večji nego lani v maju, za 23,7% večji nego predlanskim v maju in za 35 2% večji nego v maju 1932. Prav občutno povečanje pa opažamo pri uvozu. Do-čim je uvoz znašal še v januarju 257 milijonov, je do meseca maja narastel na 369,1 milijona Din in je bil po količini le nebistveno večji nego lani. Zaradi tako znatnega povečanja uvoza smo letos v maju imeli za 71,8 milijonov Din pasivno trgovinsko bilanco, dočim je bila v prejšnjem me secu naša trgovinska bilanca aktivna za skoro 43 milijonov Din.
Povečanje uvoza je pripisati uvozu zlata Narodne banke, ki je bilo doslej deponirano v Parizu (56 milijonov Din). Uvoz plemenitih kovin pa se ne bi smel šteti k ostalemu blogovnemu prometu. Tako delajo druge države in v tem bi se morali izvršiti poprave, da naša javnost ne bo v negotovosti, odnosno da ne bomo brez potrebe kazali našo zunanjo trgovino v slabši luči, nego je dejansko.
Posebno se je dvignil v zadnjih mesecih izvoz gradbenega lesa. Najboljši kupec je Italija, ki rabi les za vojaške potrebe v Vzhodni Afriki. Dočim smo v januarju izvozili samo 4471 vagonov gradbenega lesa, smo v mesecu maju izvozili že 9503 vagone (lani 7176 vagonov) v vrednosti 80;2 milijonov Din. Največ lesa se je izvo silo iz Bosne in to mehek les, slabše vrste. Za ostali les kakor tudi za lesne
izdelke pa je opaziti pri izvozu še vedno zastoj.
Nadalje je bil, kakor v prejšnjih mesecih, živahen izvoz kuruze, ki smo je izvozili 3596 vagonov v vrednosti 26 milijonov Din ; od lanskega oktobra, ko se je pričel izvoz nove koruze, smo doslej izvozili 47.713 vagonov koruze v vrednosti 367 milijonov Din. Pšenice smo v maju izvozili 615 vagonov; v 11 mesecih žitne kampanje 1934/35, t. j.'od lanskega junija, pa smo izvozili 11 522 vagonov pšenice v vrednosti 152 milijonov Din. Za vse leto 1934/35 bo torej znašal predvidoma izvoz pšenice 12.000 vagonov, medtem ko smo lani ob pri-četku kampanje računali z izvozom 20 000 vagonov. Nadalje ugodno pa se razvija izvoz ostalega žita, ki prej v naši trgovinski bilanci ni igral važnejše vloge. Ta izvoz je znašal v maju 287 vagonov, od začetka leta pa je ta izvoz že dosegel 1012 vagonov v vrednosti 11.1 milijona Din. Tudi izvoz otrobov je bil v maju znaten in je znašal 351 vagonov, od začetka leta pa 1624 vagonov v vrednosti 13 3 milijona Din.
Izvoz živine letos zopet nazaduje, razen izvoza telet in zlasti svinj, ki se le po lanskem zastoju zopet dvignil. Konj smo v maju izvozili 3077 (lani 4292), goveda pa samo 2984 glav (lani 5287) ; skoro podvojil pa se je izvoz telet, in sicer na 2047 glav (lani 1190) ter Izvoz svinj, ki je znašal 18.921 glav (lani 10.353) v vrednosti 21.6 milijona Din (lani 11.6). Skoro na polovico pa je padel izvoz drobnice, namreč na 18.540 glav (lani 32.593). Nekoliko manjši je bil tudi izvoz žive perutnine, namreč 61 vagonov (lani 77), pri čemer pa je treba upoštevati, da stalno narašča izvoz zaklane perutnine, ki je upoštevana pod postavko sveže meso, ki smo ga letos izvozili v maju 74 vagonov (lani 37). Tudi svinjske masti smo izvozili 30 vagonov (lani 3), jajc pa 132 vagonov v vrednosti 11.5 milijona Din (lani 139 vagonov v vrednosti 9 4 milijona Din).
Kljub vsemu temu, na videz ugodnemu razvoju naše izvozne trgovine pa opazimo, da je vrednost uvoženega blaga za 72 milijonov večja kot izvoženega. Ta vsota da velike pomisleke, vendar pa nas navdaja ob primerjanju z prejšnjimi leti upanje, da je tudi naša zunanja trgovina na najboljši poti do ozdravitve.
Utonil ie.
Iz Sel nam poročajo o žalostnem dogodku, ki se je pripetil pred drievi. 18 letni Horvat Josip se je šel kopat v potok pri Ivanskem mlinu. Po nesreči pa je zašel priblizu mlina, kjer ga je zgrabil vrtinec in ga potegnil na dno. Kljub takojšnji pomoči so ga potegnili že mrtvega na breg. Nesreča mladeniča, ki je bil v cvetu življenja, je zbudila povsod mnogo sočutja z prizadetimi.
K temu bi še pripomnili, da je bilo na istem mestu že več sličnih nesreč, ki so zahtevale človeške žrtve. Zato bi bilo nujno potrebno, da se oblastno prepove vsako kopanje na tem mestu, kjer je voda tako za-vratna in nevarna. Nesrečni Horvat naj bo k temu resen opomin !
Daleč smo prišli...
Vidov dan je gotovo eden naših največjih nacionalnih praznikov; zato ni čudno, če je po vsej naši kraljevini ta dan združen z različnimi slovesnostmi. Posebno srednje in osnovne šole se navadno ta dan zelo iskažejo.
Pred nekoliko leti je bilo tudi pri nas v navadi, da so se gimnazijci skupno s svojimi stariši, podali po slovesni službi božji, pri kateri se je pelo in igralo, (torej res slovesni), v gimnazijo, kjer so se vršile slavnostne akademije. Slednje so bile izvedene v taki obliki, da niso bile samo v ponos svojim profesorjem, gimnaziji in starišem, ampak vsemu Prekmurju. To so spomini nas bivših dijakov soboške gimnazije. Današnjemu rodu je to odvzeto — ukradeno I
Dočakali smo celo čas, ko je pri slovesni službi božji na državni praznik himna odpadla.
če je danes že tako, da se vzgaja naša srednješolska mladež, brez vsake srčne kulture, t. j. brez ljubezni do naše pesmi, bodisi religiozne ali posvetne, naj se vsaj nacionalna vzgoja pri njej popolnoma ne zatre. Ne bi bilo napačno, če bi si merodajni faktorji jemali za vzgled naše bližnje sosede.
Ce se pa naši gimnazijci ne morejo v vsem letu naučiti naše himne, (kar pa težko verjamem, ker vem, da so Prekmurcl zelo dobri pevci in bi se dal ustanoviti na gimnaziji sijajen mladinski pevski zbor, kakor tudi orkester, kar nam je g. Lah tudi doka-
zal) potem naj gredo po pomoč v osnovno šolo, ki se je na proslavitvi Vidovega dne res iskazala.
Prav iskreno čestitam učiteljskemu zboru tuk. osnovne šole, ki tako lepo skrbi za vzgojo naše mladine !
Želeti bi bilo, da bi na take dneve tudi druga društva in šole, posebno pa gimnazija, polagala več važnosti na ta dan, kakor se dela to po vsej naši državi. Da smo mi na meji in da je to za nas tem bolj važno, tega ne bom posebej povdarjal.
V nasprotnem slučaju se pa ne bomo smeli čuditi, če se nas ščasoma ne bo več upoštevalo.	G. J.
Razstava dobitkov za tombolo S. K. Mure.
Dne 29. in 30. junija 1935 so naši športaši športnega kluba Mura razstavili dobitke svoje velike javne tombole, ki jo bodo odigrali dne 7. julija v parku ob 14. uri (2. uri popoldne).
Dobitki so bili lepo razvrščeni tako, da si videl lahko vse predmete, ki se rabijo v vsakdanjem življenju in sicer: moške, ženske obleke, klobuke, čevlje i. t. d. Nad vsem je kraljeval glavni dobitek, radioaparat tvrd-ke Hornyphon, ki je vreden 3.200 din. Nadalje je bilo razstavljenih troje koles prvovrstne kakovosti. V posebnem oddelku so bili stekleni in keramični izdelki steklarne Hrastnik in keramične tovarne Petrovče pri Celju. Posebno so ugajali obiskovalcem razni servisi, ki predstavljajo lepo vrednost. Poleg tega je bilo še mnogo emajlira-ne posode in železnine ter špecerije. Razstavo je v teh dneh posetilo nad 5.000 obiskovalcev, kar znači, da je med ljudstvom zelo veliko zanimanje za tombolo.
Predprodaja tombolskih kart se bo zaključila dne 5. julija. Do tega dne morajo vsi vrniti karte, ki so jih vzeli v predprodajo. Po tem datumu bomo smatrali karte za prodane. Ker so nam karte do malega že vse pošle in je po njih še vedno veliko povpraševanje, opozarjamo, da se vsi že v predprodaji preskrbijo karte, ker na dan tombole ne bo dovolj časa za prodajanje tombolskih kart. Začetek tombole bo točno ob 2. uri popoldne, ker je nad 1.500 dobitkov in se bo igra zavlekla.
Jan M. Razpotje.
Urh je rožljal z denarjem in ga prekladal iz dlani v dlan.
„Daj mi denari"
Žena je nenadoma stegnila desnico» da mu vzame denar.
„Ne dami"
Urhova roka se je krčevio stisnila v pest. Obrni! se je in šel proti vratom.
„Denar, denar!... Saj je moj!"
Stara je skoro zakričala. Glas se ji je hripavo lomil in iskal solze, ki jih rodi jeza in sovraštvo.
„Da je tvoj denar praviš."
Toliko hlinjenega začudenja je zvenelo iz Urhovih besed, da so se mu ustnice nehote raztegnile v smeh. Kakor močni in nepričakovani udarci so padale besede in stara je zgubila sle herno trezno misel, ki jih je kovala toliko let v sebi, v večnem strahu, da
bi izdala svojo skrivnost. Planila je k Urhu, ki je nalahno sključen stal pri vratih in jo gledal ves začuden.
„TI, ti stari falot si bil zraven!"
„Kje? Saj vidiš, da nisem pijan kakor on tam."
„Oba sta mi kradla denar."
„Kradla? ... Tvoj... denar?..
Urh je zlogoval bessde in se umikal razbesneli ženi, ki je po njem stegovala roke, da bi ga prijela za ramena, mogoče za vrat, mogoče bi ga celo udariia ... Stara je močna in ne pozna šale I Pa zakaj bi se Urh izstavljal nepotrebnemu prepiru, ali celo tepežu? Kar je hotel izvedeti je zvedel in več ga ne zanima. Sunkoma se je obrni! in se prihuljeno splazil skozi vežo na dvorišče.
Hlad noči mu je božal razgreto čelo in silil skozi razpeto srajco v telo. Prižgal si je pipo . . . Naslonjen na vrtni ograji je mirno in počasi
vlekel dim iz čedre. Pri sosedovih se je trgal pes ob verigi ter hripavo in zateglo zavijal. Daleč za nizkimi slemeni je bila ura. Udarci so padali v noč in se trepetajoč izgubljali. Okno delavnice je ugasnilo . . .
Urh je stolkel pepel iz čedre in šel v sobo. Ženo je našel sedečo na razmetani postelji. Vsa sključena je sedela na robu Prav gotovo je jokala! Počasi se je umirila. Jeza in sovraštvo se je potapljalo v solzah. Previdno in skoro brezslišno se je Urh stisnil pod odejo in še dolgo strmel v noč, v temno sobo. Misli so bile močnejše od spanca . . .
Že po nekaj urah se je zopet zbudil. V motni svetlobi so se risali predmeti v sobi. Zrak je bii težak in je zaudarjal po plesnobi, silil v nosnice in se težko vsedal v sapnik. Urh je stopil k oknu, da ga odpre. Na gosto raztresena slama pred ženino
posteljo se je oprijemala in se vba-dala v njegove bose noge. Žena je je ležala na postelji. Veki priprtih oči so ji trepetale in se razklepale v ozko špranjo.
II.
Jesen je bila. Vrt pri Lecovih je bil že prazen. Na srednji gredi je stara le pripognila edino vrtnico in jo na visoko pokrila s slamo. Ko je bilo še to opravljeno, ko so se zagnali okrog hiše prvi mrzli vetrovi, ki so dišali po snegu, jestara legla. Tožila je o boležinah v križu in bokih in borna jedila, ki jih je Urh pripravljal kakor je vedel in znal, so ostala na stolu pred njeno posteljo skoro nedotaknjena.

Domače vešči
TTiurska $obota:
—	Jubilej. Te dni je dovršil pol stoletje svojega življenja prcfesor na tuk. realni gimnaziji g. Jugovič. Ob srečanju z Abrahamom mu tudi mi želimo še mnogo plodonosnih let!
—	Gdč. Livija Hahn, ki je že večkrat nastopila z velikim uspehom pri nas pri različnih plesnih produkcijah, je letos končala svoje plesne študije. Za njene velike sposobnosti, je dokaz to, da je takoj dobila različne ponudbe za nastope v operah. K uspehu čestitamo !
—	Promoviral je za doktorja vsega zdravilstva g. dr. Hajdinjak Jožef iz Bogojine. čestitamo!
—	Prekmursko muzejsko društvo prosi vse tiste, ki bi imeli kakšen material za osnujočo se zbirko, da ga oddajo gospodarju druitva g. Nemec J. jur. v M. Soboti.
—	Zaroka. Gdč. Schök Lojzika in gospod Grof Štefan, mesar v Murski Soboti, sta se dn? 29 VI. 1935 zaro čila. K mnogoštevilnim častitkam se pridružujejo tudi uslužbenci tovarne Benko.
—	Po tomboli, ki jo to nedeljo priredi S. K. Mura, bo otvoritev na novo urejenega vrta pri Bacu. Okrep-čila, godba in ples! Naj nihče na to ne pozabi!
—	Vidovdanska proslava. Kakor vsako leto, tako je tudi letos nastopila mladina tuk. osnovne šole v Sok. domu z lepo izbranim programom, ki je v celoti uspel. Obširna dvorana je bila polna občinstva. Mladinski zbor pod vodstvom g. učitelja Bračka je uvodoma z velikim uspehom zapel „Petrovo kolo". Temu je sledil nagovor g. šol. upravitelja Gabrijelčiča, ki je v vznešenih besedah govoril o pomenu Vidovega dne. Ponovni nastop mladinskega zbora, deklamacije, prisrčna otroška igrica je pri vseh zapustilo najgloblji vtis in zavest, da je naša mladina na pravi poti nacionalne vzgoje in vzgoje, ki vceplja najvišjo ljubezen do naših najdražjih. H koncu je zadonela iz otroških grl še naša himna. Vsem, ki so pripomogli do tako častnega nastopa naše mladine vso priznanje in zahvalo !
—	Na državni praznik t. j. na dan sv. Cirila in Metoda, dne 5. julija 1935, ko bo svečana otvoritev javnega kopališča v M. Soboti, ostanejo trgovine od 4. ure pop. (16 ure) naprej zaprte. — Uprava Združbe trgovcev.
—	Župni zlet Mariborske Sokolske župe, bo v nedeljo dne 7. VII. 1935 v Doi. Lendavi. Vsi udeleženci imajo polovično vožnjo; na vstopni postaji naj kupi vsak železniško legitimacijo in ceio vozovnico, ki bo veljala z potrdilom udeležbe za brezplačen po-vratek. Iz Murske Sobote vozi poseben vlak ob 4. uri in se vrača v Mursko Soboto ob 0,56,
—	Černelavska gasilska četa priredi dne 7. julija plesno veselico v vseh prostorih gostilne g. Šavel Janeza. Vabljeni vsi!
—	Sprejemni izpiti za I. razred na drž. real, gimnaziji v Murski Soboti so se vršili 1. 2. in 3. julija. Priglasilo se je 82 dečkov in 42 deklic, skupaj 124. Izpit pa je napravilo 67 dečkov in 39 deklic, skupaj 106, zavrnjenih pa je bilo 15 dečkov in 3 deklic, skupaj 18.
—	Karte za veliko tombolo dne 7. julija 1935 se še dobijo v vseh trgovinah v Murski Soboti. Za Din 2 - lahko dobite radio-aparat, kolo znamke Viktorija, Opel, Dürkopp, obleke itd. 1250 dobitkov ! Pohitite !
Qornja Lendava :
—	DruStveni Dom. Nabiralna akcija za bodočo sev. postojanko prav pridno uspeva. Za idealno delo se zanimajo tudi trgovci, obrtniki in posestniki ter vsi po svojih močeh prispevajo v denarju, oziroma v potrebnem stavbenem materijalu. Po 100 Din so darovali : Šbfll Anton, trgovec v Nuskovi, Mekiš Štefan, gostil, v Nus-kovi, Novak Eia, poštna uradnica v Radencih, Fartek Franc, gostilničar v Gor. Slaveči in Pavlina Andrej, fin. preglednik. Po 50 Din : Šalamon Jožef, gostil, v Nuskovi, Kren Andrej, mizarski mojster v Rogaševcih, Lilek Mihael, pek v Rogaševcih, Lukašek Jožef, drž. poštni šofer, Bufalin Ludvik, delovodja v Gor. Slavečih, Mešič Franc, gostil.. Fetich Oto, šol. uprav, v Gerlincih, Raffel Karol iz Rogaie-vec in Miloševič Radoslav, granič. poručnik v Cankovi. Po 25 Din: Unger Mihal, Miler Franc, Huber Franc, Bertalanič Jožef, Ebenspanger Šalamon, Derkač Ana, Kreft Alojz, Sadi Franc. Po 30 Din : Parti Jurij, gostil, iz Pertoče, Pelcar Franc, posest., Recek Jurij, posest., Janič Štefan. Po 20 Din : Mesežef, org. fin. kontr. v Rogaševcih, Milivojevič Božo, carinik, Rogan Avgust, Balan ivan, Crnkovič Anton, Obal Evgen, Celeč Jožef, Krachler Franc, Milan Durič in Karol Zdolšek. 150 Din je podaril Dr. Kaukler, ban. zdravnik v Cankovi. 28 darovalcev je darovalo po 15.-roma 10 Din, ki jih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo imenoma imenovati. Vsem plemenitim darovalcem, ki so se z darovi izkazali, da jim je zidava društvenega doma pri srcu, se ternpotem iskreno zahvaljujemo. To darežljivost naj posnemajo tudi ostali.
—	Neprevidni stariši. Posestnik Žohar iz Kuzrne je gasil apno. Gašenje so radovedno opazovali njegovi otroci. Ker je opravljal to delo v popoldanski vročini, je otroke strašno žejalo, zato je skočil na željo svoj?h otročlčev po mošt. Med odsotnostjo pa je po nesreči padel 3 letni sinček v živo apno. Dobljene opekiine so bile tako strašne, da je čez 3/ì me v velikih bolečinah umrl. Strašen slučaj naj opozarja vse stariše, da otrok ni varno puščati brez nadzorstva.
—	Nesrečen padec. 5 leten otrok Kovač Karol iz Doličev je padel pri igranju tako nesrečno, da si je zlomil
levo roko v komolcu. Po takojšnji zdravniški pomoči je bil cdpremljen v bolnico.
—	Napad na cesti. Türha Jožef, posest, iz Sv. Jurija, 65 let star se je vračal po cesti iz Dol. Slaveč. Nenadoma ga je napadla neka njemu znana oseba in mu zadala močne udarce po glavi. Ran nI dobil, pač pä močne podpludbe.
—	Gornji Petrovci. Na Vidov dan, dne 28. t. m. je bila na dvorišču tu kajšnje osnovne šole Vidovdanska proslava. Po službi božji so nastopili otroci iz G. Petrovec in Adrijancev. Vodil jih je g. šol. upravitelj Ivan Paulik iz G. Petrovec. Spored je bil zelo pester in srečno sestavljen. Na začetku izvajanj so šolski otroci odpeli vseslo-vansko himno »Hej, Slovani". Temu je sledil nagovor o pomenu Vidovega dne, po tem pa petje, deklamacije in telovadba; deklice so izvajale svoje vežbe z venčki. Vse točke so bile dobro naštudirane in brezhibno izvajane. Ob koncu je imel g. šol. upravitelj zaključni govor. Proslava se je zaključila s petjem državne himne. Pri petju in telovadbi je sodelovala vaška godba na pihala. Proslave so se udeležili šolski otroci iz okoliških šol s svojimi učitelji. Tudi občinstva je bilo precej.
—	Puconcl. Sokolska četa v Pu-concih se vsem, ki so pripomogli, da je imel naš nastop tako lep moralen in materijelen uspeh, iskreno in bratsko zahvaljuje. V slogi je moč. Zdravo!
—	NorSincl. Na „Petrovo" so se pa res postavili naši fantje in dekleta. Na dvorišču g. Žilavec a sovprizorili trodejansko veseloigro »Trije vaški svetniki", v režiji g. Lončar Franca. Nepresiljeno in z ljubeznijo so posamezni igralci odigrali svoje vloge in uspeh pri mnogobrojnih gledalcih ni mogel izostati. Povdariti moramo posebno na dokaj čisto in pravilno izgovorjavo, kar je poleg pravilnega sceničnega podajanja, zasluga agilne-ga režiserja. Prepričani smo, da ni bil ta nastop zadnji in da bo nor-šinska gas. četa tudi v tem pravcu izvrševala svoje poslanstvo. Po igri je bila prosta zabava. Med obisko-vaici smo opazili mnogo Sobočanov.
—	Turnišče. Šolska mladina je dobila nov prapor Jadranske Straže, katerega razvitje je bilo v nedeljo dne 16. junija. Na lepo okrašeni tribuni poleg cerkve so se zbrali odlični predstavniki naše javnosti g. sr. načelnik Dr. Kartin, g. sr. šol. nadzornik Mi-kuž, predsednik J. S. g. Peterlin in predsednik učit. društva g. Peternel. V prisotnosti mnogobrojnega občinstva je g. dekan Jerič z lepimi besedami orisal pomen organizacije J. S., nakar je blagoslovil prapor. V daljšem govoru je nato g. sr. načelnik omenil pomen slavnosti in povdarjal kako velike važnosti je morje za Jugoslavijo. V istem smislu je govoril tudi g. Peterlin in g. učitelj Babič. Dva učenca „Stražarja" sta na splošno odobravanje občinstva prav lepo dekiamiraia, na kar so učenci zapeli himno „Jadranske straže" in „Bože pravde". Nato so vsi učenci korakali v četveroredu strumno
mimo tribune in pozdravljali prapor in goste. G. upravitelju kakor tudi učiteljstvu pa vse priznanje, ki potom organizacije P. J. S. vcepljajo mladini že v zgodnji mladosti ljubezen do našega morja in tako vzgajajo bodoče čuvarje morja in Jugoslavije.
Med tednom
DOTTlfl
Novi minister brez portfelja Gjuro Jankovič, bo prevzel ministrstvo za pošto ko bo to ustanovljeno. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda pa bo odpravljeno.
Dom poštarjev je bil slovesno otvorjen v LJubljani na Tyrševi cesti.
Uradnik ljubljanske carinarnice Franc Dubrovič se je ustrelil, ko so mu prišli na sled, da je poneveril okrog 350.000 Din.
Kmetskim dolžnikom je zamenjava menic v smislu zakona o kmet-ski zaščiti podaljšana do 1. septembra.
Na Lovčenu je bil otvorjen naš najmodernejši sanatorij. V Ozrenu bodo postavili dom za jetične orožnike.
Od savske banovine proti Biogradu in Šibeniku gradijo novo cesto, ki bo 400 km dolga. Stroški gradnje znašajo 25 milijonov dinarjev. Zaposlenih je 1500 delavcev.
DRUGOD
Mednarodna konferenca za delo je sprejela konvencijo o plačanem enomesečnem dopustu delavstva ter konvencijo o pravici delavstva do pokojnine. Praktičen pomen pa bodo imele te konvencije še le potem, ko jih bodo posamezne države uzakonile, kar pa se ne bo zgodilo tako kmalu.
Mednarodni čebelarski kongres bo letos v začetku avgusta v Bruslju (Belgija). Na sporedu je tudi predavanje o povečani rasti čebel.
Vse gasilstvo v Italiji bo podržavljeno. Vlada je že pripravila tozadevni načrt.
Eno milijardo dolarjev je dovolila ameriška vlada, za dolgoročna posojila tamkajšnjim farmerjem (kmetovalcem).
Za kolero je zbolelo mnogo italjanskih vojakov in delavcev v Somaliji.
17 ljudi je izgubilo življenje pri strašni letalski nesreči, ki se je pripetila v Kolumbiji (Amerika).
Žetev na Madjarskem bo po uradnih cenitvah sledeča : pšenica 19,6 (lani 17,6) milijonov, rž 6,8 (6,2), ječmen 6,1 (5,4) in oves 3,3 (2,6) milijonov stotov.
Kmetski delavci v Nemčiji smejo prihajati v mesta samo s posebnim dovoljenjem. S temi merami hočejo zaščititi mestne industrijske delavce pred navalom kmetskih delavcev z dežele.
6A5IL5TVO:
Dne 7. julija 1935 bodo v Selu okrožne gasilske vaje. Vaj se udeleže vse okoliške čete. Po vajah bo prirejena društvena zabava s plesom, na katero se vse prijatelje gasilstva vljudno vabi.
Iz uredništva:
Dopisi iz D. Lendave so prepozno dospeli. Objavimo jih prihodnjič !
Stafetni teh skozi Mursko Soboto.
Preteklo leto, ob priliki proslave desetletnice S. K, Mure, je poklonil veliki prijatelj prekmurskega sporta župan g. Hartner krasen pokal, za katerega naj bi se borili tekači naše najožje domovine tako doigo, dokler ga kako moštvo ne csvoji s trikratno zaporedno ali petkratno zmago v presledkih. Pri lanskoletnem tekmovanju je zmagala Mura, ki je veljala tudi le tos za favorita.
V soboto opoldne so nastopile štafete, da bi v drugič pomerile svoje moč'. Že pri starlu sta prišla tekača Mure A (Debelak I ) in Mure B (Debelak III ) v vodstvo, martjanski tekač je nesrečno startal in izgubil 2—3 m. Do druge predaje sta bili štafeti Mure A in B v isti črti, Martjanci so nekoliko zaostali. Po drugi predaji je prešla Mura A v vodstvo in njena zmaga ni bila več niti za trenotek ogrožana. Martjanci so prišli sicer po drugi predaji za kratek čas na drugo mesto, toda mladi tekači Mure B so kmglu izenačili naskok in ostali do konca na drugem mestu. Burno pozdravljen od številnih gledalcev je prišel Aba» kumov I, zadnji tekač Mure A, kot prvi na cilj, 40 m za njim je sledila Mura B, nadaljnih 40 m pa štafeta Mrtjancev.
Za 980 m dolgo progo so rabili zmagovalci 2 min. 6 sek., kar je prav dober čas in je za nekaj sekund bolj ši od časa, ki so jo dosegli lanskoletni zmagovalci.
SOKOL
Čuvajte Jugoslavijo I
Župni zlet v Dolnji Lendavi bo v nedeljo dne 7. julija. 1935 Iz M. Sobote bo vozil posebni vlak ob 4. uri, ki se bo vračal! iz Do!. Lendave okoli 21. ure, tsko, da bo prispel ob 0 56 uri v M Soboto. Vožnja je za vse udeležence polovična. Člani sokolskih društev in čet imajo iste ugodnosti na podlagi „U veren ja", ki ga izsiavi nj h edinica. Ostalo občinstvo kupi na vstopni postaji poleg vozse karte ie železniško legitimacijo.
Vse edinice prekmurskega okro žja opozarjamo, da je udeležba na delnem župnem zletu obvezna za Prek* mursko, Mursko in Ptujsko okrožje.
Edin'cs, kl želijo v Murski So boti prenočit«, naj prijave takoj po šljejo.
Opozarjamo i udi na vprizoritev „Slehernika" v soboto dne 6 VII. 1935 ob 9 uri zvečer pred rim, kai. cerkvijo v M Soboti.
Vse članstvo opozarjamo, da mota imeti, če hoče vživati vozne olajšave, redno člansko legitimacijo.
Zdravo ! Uprava okr. in s. d M. Sobota.
iz delovanja Združbe trgovcev v TTCurski 5°k°ti. Kongres Mednarodne trgovinske zbornice.
Dne 24. junija 1935 je bü v navzočnosti predsednika francoske republike Lebruna ot?orjen VIII kongres Mednarodne trgovinske zbornice. Na kongresu je po delegatih zastopanih 32 držav. Kongres, ki bo trajal en teden, vodi predsednik kongresa ho. landski delegat Fentener van Viissingen.
Prva seja je bila posvečena valutnim vprašanjem ter se pričakuje,
da bo kongres priporočil pcvratek k stabiliziranim valutam.
V svojem otvoritvenem govoru je dejal predsednik Fentener van Viissingen med drugim tudi sledeče:
„Če primerjamo sed3ßji svetovni gospodarski položaj z onim pred dvema letoma, potem moramo ugotoviti; da se je položaj poslabšal. Najbolj vznemirjujoče dejstvo pa je, da ne vidimo nobenega zanesljivega znaka, da prihaja zboljšanje. Moresco sicer ugotovit! v nekaterih državah nekako olajšanje, toda v večini primerov ne izravnava krajevno zboljšanje stalno rastočo komplikacijo valutnih sistemov in mednarodnega pia čilnega prometa. Vsi narodi se bore za večje blagostanje in nekateri delajo drzne in zanimive poskuse, da bi prišli na svoj cilj. Nobenega govora pa ni o skupni mednarodni akciji te vrste in tako traja še naprej žalostno in vznemirjajoče dejstvo, da so ukrepi narodov, ki jih ti sklepajo v svojo korist, navadno v nasprotju z ukrepi, ki so jih podvzeSi sosedni narodi.
Tako dolgo, dokler ne bodo temelji svetovne trgovine zopet obnovljeni, ne moremo Smeti nobenega zaupanja v njen bodoči razvoj. Dokler traja še naprej negotovost v denarstvu, bo ludi ostal pritisk na cene. Podjetniški duh se ne more dvignit?, dokler industrijalec in trgovec pri vsakem koraku zadeneta na posegovsnje vlad v gospodarsko življenje, pa naj gre za prodajo ai: za nakup, za proizvod njo sli za razdelitev odjema ali za poskuse, da se zasiankf izterjajo ali dolgovi plačajo Nikdar se ni trgovec bal računati z normalno negotovostjo trgovine. Toda dodatno riz'ko, ki je bi! v zadnjih letih umetno ustvarjen, preprečuje, da b! pogumno nadaljeval svojo pot."
Po govoru predsednika Fente neria j« poroča! generalni tejnik Mednarodne trgovinske zbornice Pierre Vasseur o delu organfzacije v zadnjih dveh letih.
Uvedba vožnje po desni na Koroškem in na vshodnem
Tirolskem.
Deželno glavarstvo za Koroško v Celovcu sporoča, da se je s 15. junijem 1935 uvedla na vseh cesiah Koroške in vshodiie Tirolske vožnja po desni strani, kakor v naš! državi.
Prehod iz sedanjega v novi red se je izvršil o polnoči od 14 na 15. junija 1935. Od tega trenutka dalie morajo po vsej Koroški in vshodn» Tirolski vsa vozila brez izjeme voziti po desni strani cesie, se izogibati na desno in prehitevati na >e*?o.
Kadar več vozÜ istočasno dospe do križišča, ima prednost vozilo, ki prihaja od desne Pridnost imajo predvsem vozila na glavnih cestah in sicer na Koroikem zvezna cesta Frie-sach Arnoldstein-Italija in ccste s cestno železnico
Motorna vozila morajo v prvem čssu po uvedbi novega cestnega reda voziti posebno previdno.
Daželno glavarstvo za Koroiko bo poskrbelo, da se uvedba novega reda vožnje naznani prebivalstvu na najlntezivnejš« način z razglasi po radiju, v kinematografih, v šo!»h in cerk-vih. Postavili bodo tudi številne table in napise z označbo nove smeri vožnje.
GOSPODARSKO
Naša živina in izvoz.
Vedno bolj se množijo pritožbe iz inozemskih tržišč, kamor pošiljamo nažo živino, da ta ni take kvalitete, kakoršno zahteva tam odjemalec, kon-surcent. Pritožujejo se pa tudi naši trgovci izvozničarji, da ne dobijo doma zadosti živine take kvalitete, kakoršno se rab! za izvoz v inozemstvo.
Naše sosedne države Madjarska, Romunija in Bolgarija, ki nam pri izvozu živine od leta do leta bolj konkurirajo, so že zboljšaH in še zbolj šujejo kvaliteto svoje živine iako. da so nas že spodríníli iz Čehoslovaške, Avstrije, Italije in celo iz Malte. Mi pa sedimo mirno, tožimo na slabe čase, kritiziramo obstoječe razmere in čakaino na rešitev, ki naj bi prišla, sami neverno odkod.
Naš kmet tarna in pravi, da se živine ne izplača več krmiti, ker so preslabe cene.
Res je, da so cene živini sramotno nizke, a trgovci izvozničarji in zsdruge, ki izvažajo v inozemstvo, nemorejo boljše plačati, ker radi slabih cen na inozemskem trgu, ne pri dejo na račun.
Koliko naših nekdaj dobro si-tuiranih trgovcev izvozničarjev je propadlo radi nestalnih cen na zunanjem trgu.
Ali se naj radi momentanih sla-b h cen reja kvalitetne živine namenjene za izvoz opusti ?
Nikakor ne !
Vedite, da tudi madjarski, romunski in bolgarski krnet svoje živine ne proda cira?je, kot naš kmet, narobe. dostikrat še ceneje, pa se vendar 'zvaža njihova živina celo skozi našo državo v druge države.- Naša živina pa ostale doma, ker radi slabše kvalitete fiima kupca.
Kaj torej naj delamo, da borno lahko prodali našo živino? Odgovor na to je lahek. Delajmo, kakor delajo naši konkurenti. Zboljšajmo kvaliteto živine. Kakovost mora biti t3kšna, kakoršno zahteva kupec In ko bomo že imeli primerno kvalitetno živino, bo prišel iudi kupec, pa fudi bolj še cene.
Pa tudi dobro urejeno kmetijsko gospodarstvo mo»a žrneti dobro živs-no, ne samo radi boljših cen, ki j h ta ima, temveč še bolj radi gnoja, ki ga nam ta da, ker brez dobre a gnoja nI dobrega poljedeljstva, ne travništva in ne vrtnarstva.
Naj bodo cene živini kakoršne že, kmet rab! čimveč žita in drug h pridelkov z njiv, že radi lastne prehrane in prehrane delavcev. Umetnih gnoj i danes velika večina kmetov nemore kupiti, zato pa morajo producati čimveč hlevskega gncia, da vračamo zemlji, kar smo ji odvzeli.
Države, kamor srno vedno živino izvažali, rabiio čitndalje manje, ker fudi tam vlada velika brezposelnost in pomanjkanje denarja. Siromak pa si nemore kupiti mesa. Kdor pa že kupi, hoče dobiti za manjši znesek kvalitetno blago. Povpraševanje in potrošnja je vedno manjša, odjemalca dobi le še prvovrstno blsgo, ki pa mora biti k temu še cenejše, kötnek daj Takšne so zahteve zunanjega trga in po teh se moramo ravnati.
De'ajmo za bodočnost, zboljšajmo kvaiiteto živ.'ne z odbiranjem in pravilnim ter zadostnim krmljenjem, da se pripravimo za boljše čase, ki tnoraio priti.
Bukova drvälKSÄ
resentom, da nudim do 60 klafter najlepših bukovih drv iz svojega gozda po najnižji ceni na oddajo, Herg Franjo, pos. Ormož.
Öbjawa«
V gozdu Markiševcih je na prodaj še nekaj parcel. Natančne podatke dobite v pisarni KODER FRAN, advokata v Murski Soboti.
tanje občinstvi.
Zemi vsaki neznanje, da je pri zidanji moje hiše Novak Franc, zidarski mojster nej nikši krivec.
Celomi konflikti san jas kriv in zaradi tega za vse posledice jaz odgovarjam in nej On.
M. Sobota, 26. VI. 1935. Priča :
ZVER IVAN.	SZUKICS JURIJ.
Štev. 280/2
Licitacija
za prevoz tolčenca
se bo vršila dne 16 julija 1935 ob 9 uri v pisarni cestnega odbora v M. So-b,.ti. Vsa pojasnila dobijo interesenti v pisarni cestne ga odbora. M. Sobota, 28 6 1935
Načelnik : HARTNER i. r.
Odstavljeni prasci
prvovrstne pasme so naprodaj na Kme'ijski šoli v Rakičanu.
Oddata se 2 maii stano-Merili na Lendavski c. št. 17.
c. kopa'cem, da obsioji viak 9d danes naprej pri íkosíu na fóuri
tako, da se vsak lahko kopa. Na razpolago so razna jedila fer pijače. Cenj. gostom se priporoča JOSIP TÜRK, gostilničar M. Sobota.
Naznanilo.
Ceni. prebivalstvu Prekmurja naznanjam, da imam v zalogi še nekaj gotov h
nagrobnih spomenikov.
Oddam j h na vložno knjiž'co Kmečke posojilnice, Občinske posojilnice v M. Soboti in Prekmurske banke. Novo siarečeat: in po načrtih izdelane spomenike so pri tem izključeni.
Josip Močnik
obi. konc. isp. kamnoseški mojster
1	MURSKA SOBOTA.