66
Š i l c , u . & P. k o Š i r , 2006: Synanthropic vegetation of the city of Kranj (central Slovenia). 
Hacquetia (Ljubljana) 5 (2 ): 213-231.
t r i n a j S t i ć , I., 2005: Ass. Saxifrago tridactyliti-Hornungietum petraeae I z c o 1974 (Trachynion 
distachyae) in the vegetation of Croatia. Natura Croat. (Zagreb) 14 (2): 155–158.
ig o r da k s k o b l e r & je r n e j Pe l j h a n
76. Trichophorum alpinum (L.) Pers. 
Novo nahajališče ranljive vrste v zahodni Sloveniji, prvo v porečju reke Soče. 
New locality of vulnerable species in western Slovenia, the first in the Soča 
river basin.
9949/3 (UTM VL19) Slovenija: Vojskarska planota, Vojsko, na desnem bregu potoka 
Gačnik, vzhodno, oz. gorvodno od domačije Na Pustoti, mokrotni travnik, že precej zarasel 
z navadnim trstom (Phragmites australis), glinavec, meljevec in roženec (trias), 930 m n.m. 
Leg. & det. I. Zelnik & I. Dakskobler, 21. 7. 2006, delovni herbarij ZRC SAZU.
Alpski mavček je ranljiva vrsta slovenske flore, ki raste v močvirjih in na mokrotnih 
travnikih, predvsem v montanskem pasu, raztreseno v vseh fitogeografskih območjih, razen 
v submediteranskem (Ma r t i n č i č 1999: 688). Isti avtor (Ma r t i n č i č 1996: 128) ga uvršča v 
skupino minerotrofnih nizkobarjanskih vrst, ki uspevajo na zmerno vlažni podlagi, ki 
vsebuje precej organskih snovi. k o c J a n (2001) meni, da se je pri nas ohranil predvsem na 
visokih barjih Pokljuke in Pohorja, manj nahajališč pa je na nizkih barjih, kjer je pogosto 
že izginil. Martinčič (2006, v pismu) se temu mnenju ne pridružuje v celoti, saj po njegovih 
spoznanjih na visokih barjih uspeva le izjemoma oz. redko (npr. na Šijcu), pač pa le na 
mineralno bogatem obrobju visokih barij. Karto njegove razširjenosti v Sloveniji so izdelali 
t. W r a b e r & s k o b e r n e (1989: 318) ter Jo g a n & al. (2001: 385), kasneje je novo nahajališče v 
Zgornji Savinjski dolini (pod Pavličevim sedlom) objavil Ma r t i n č i č (2002). V obeh kartah 
ni označenih nahajališč v porečju Soče, katerega del je tudi potok Gačnik (Gačnik se izliva v 
Trebuščico, ta pa v Idrijco).
Alpski mavček smo popisali v združbi z naslednjo vrstno sestavo:
Phragmites australis 4.3, Molinia caerulea subsp. caerulea 4.3, Trichophorum alpinum 
1.3, Carex echinata 1.2, C. elata 1.3, C. lepidocarpa 1.2, C. panicea 1.2, C. paniculata +.3, 
Cirsium palustre 1.2, Epipactis palustris 1.1, Eriophorum latifolium +.2, Valeriana dioica +. 
2, Galium mollugo +.2, Potentilla erecta +.2 in Gymnadenia conopsea +. 
Povirni, ravninski del porečja potoka Gačnika (preden se ta pod domačijo Gačnik v 
številnih slapovih spusti v strmo, padajočo grapo), na meji med Vojskim in Gorenjo Trebušo, 
ima svojstveno rastje. V njem se prepletajo nizkobarjanske združbe iz reda Caricetalia 
Notulae ad floram Sloveniae

67
davallianae Br.-Bl. 1949, močvirne združbe iz reda Phragmitetalia Koch 1926, med njimi 
predvsem združbe visokoraslih šašev iz podzveze Caricenion rostratae (Bal.-Tul. 1963) 
Oberd. & al. 1967, mokrotni travniki iz zveze Molinion Koch 1926, in fragmenti združb z 
različnimi vrstami vrb, s sivo jelšo ter pionirski sestoji breze in rdečega bora. Pomemben 
vzrok za to svojstvenost in pestrost je tudi kamninska podlaga, saj se tu izmenjujejo v okolici 
sicer prevladujoči dolomit in nekarbonatne kamnine (glinavec, meljevec, roženec). Ker pa 
so nekateri tipi vegetacije antropogenega nastanka, in med njimi ravno mokrotni travniki, 
kjer smo obravnavano vrsto tudi našli, je za njihovo vzdrževanje potrebna stalna košnja ali 
paša (Z e l n i k 2005). Zaradi opuščanja rabe se del teh površin že zarašča. Prvi je na floristične 
posebnosti ob Gačniku opozoril t e r P i n (1994, 2005). Na tem območju sta botanizirala Dolinar 
in Kocjan (2003, še neobjavljeno), v zadnjih letih pa floristične, vegetacijske in favnistične 
raziskave povirja Gačnika (in drugih potokov v porečju Trebuščice) opravljamo raziskovalci 
Biološkega inštituta ZRC SAZU. 
Literatura 
jo g a n , n., t. ba č i č , b. fr a j M a n , i. le S k o v a r , d. na g l i č , a. po d o b n i k , b. ro Z M a n , S. St r g u l c 
- k r a j š e k & b. t r č a k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. 
k o c J a n , M. J., 2001: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih 
taksonov v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 11: 17–24.
Ma r t i n č i č , A., 1996: Barja. In: J. Gregori & al.: Narava Slovenije, stanje in perspektive. 
Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana. pp. 122–132.
Ma r t i n č i č , A., 1999: Cyperaceae – ostričevke. In: A. Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. 
Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba, Ljubljana. pp. 684–707.
Ma r t i n č i č , A., 2002: Trichophorum alpinum . In: N. Jogan (ed): Nova nahajališča – New 
localities. Hladnikia (Ljubljana) 14: 60.
t e r P i n , R., 1994: O zavarovanih in nekaterih drugih redkih rastlinah na Idrijsko-Cerkljanskem 
ozemlju. Idrijski razgledi (Idrija) 38/1–2 (1993): 51–59.
t e r P i n , R., 2005: Kukavičevke na Idrijskem. Idrijski razgledi (Idrija) 50 (1): 132–147.
W r a b e r , t . & P. s k o b e r n e , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije.
Varstvo narave (Ljubljana) 14–15: 1–429. 
z e l n i k , i., 2005: Conservation of the wet meadows in south-eastern Slovenia. Hacquetia 
(Ljubljana) 4 (1): 91–102.
i g o r d a k s k o b l e r & i g o r Z e l n i k
Hladnikia 19: 47-72 (2006)