Razne vesti. 287
»
Razne vesti.
v Ljubljani, 15. septembra 1901. (Dr. J o s. Kaizl f.) Dne 19. pr. m. je nagloma umrl bivši finančni minister dr. Kaizl. Njegova smrt je za narod češki in v gotovih ozirih tudi za avstrijske Slovane sploh hud udarec. Stal je v prvih vrstah avstrijskih državnikov, odlikujoč se z globokim političnim znanjem in veliko bistroumnostjo, poklican, da bi zavzel še visoka odločilna mesta, gotovo ne na škodo narodne jednakopravnosti. Porodil se je Josip Kaizl dne 10. junija 1854 v Volyni na Češkem. Za doktorja prava je bil promoviran 1. 1876. v Pragi. Potem je nadaljeval svoje narodnogospodarske študije v Strassburgu in tu 1. 1878. dobil vseučiliško nagrado za svojo znamenito razpravo: »Der
288 Razne vesti.
Kampf um Gevverbereform und Gewerbefreiheit in Bayern 1799—1868.« — Na podlagi tega dela je 1. 1879. nastopil docenturo iz narodnega gospodarstva na praški univerzi, prestopil 1. 1882. vsled delitve na češko vseučilišče in bil tu leta 1883. imenovan izvenrednim, a leta 1897. rednim profesorjem politične ekonomije. Dasi je od 1. 1885., ko je bil izvoljen državnim poslancem, skoraj neprestano do svoje smrti stal med političnimi prvoboritelji, ga vendar to ni motilo v znanstvenem delovanji. Njegova imenitnejša dela so: »Die Lehre von der Uebervvalzung der Steuern« (1882), »Narodni hospodai;stvi« (1883), »O postatnčni železnic v Rakousku« (1885), »Vyrovnani rakouski-uherske« (1886), »O napravo naši meny« (1890). Njegova izborna »Finančni včda« (I. zv. 1888, II. zv. 1892) bila je nedavno preložena na nemški jezik. Drugih njegovih manjših razprav strokovno-znanstvene, politične, kritične in polemične vsebine je najti v raznih domačih in vnanjih časopisih. L. 1898. je bil dr. KaizI imenovan finančnim ministrom v Thunovem kabinetu in kmalu potem tajnim svetnikom. Odstopil je bil od vlade 1. 1899. s krasnimi nadami za bodočnost. Vse je pa uničila kruta nenadna smrt. Slava njegovemu spominu!
— (Odvetnikov) je bilo koncem 1. 1900. v Cislajtaniji 4297, torej 87 več nego prejšnje leto. Nestor odvetnikov je dr. Pavel vit. Bizzaro v Gorici, ki je bil imenovan za odvetnika v 1. 1841. Izmed odvetnikov, ki so bili imenovani 1. 1848., sta samo še dva, jeden v zbornici dunajski, jeden v roveretski. V kranjski zbornici sta najstarša odvetnika gg. dr. Pfefferer in dr. Munda, prvi imenovan z razpisom just. ministerstva od 6. maja 1865 za Ljubljano, drugi z razpisom od 13. septembra 1865 za Radoljico.
— (Pravni drobiž.) XI. Ako se zahteva prepustitev nujnih potov, je potrebno, da je dotični udeleženec, od katerega se zahteva prepustitev takšnega pota, tudi zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem naj bi se ustanovila zahtevana pravica, kar izhaja iz določb §-ov 4, 5, 7, 10, 11, 15 in 18 zakona z dne 7. julija 1896 št. 140 drž. zak. in §-ov 365, 431 in 441 obč. drž. zak.; to postopanje ima oficijalen značaj in ga ni moči nadomestiti z določili po §-u 350 zvrš. reda (ukrep najvišjega sodišča z dne 28. novembra 1899 št. 17024). — XI. Ni dopustno, da bi se zarubila odškodnina vsled požara za pogorele poljske pridelke tacega zemljišča, katero je podvrženo prisilni upravi (odloč. najvišjega sodišča z dne 14. decembra 1899 št. 18082), kajti po §-u 119 odst. 2 zvrš. reda pripadajo k upravnim doneskom še tudi oni pridelki, ki se pridobe potem, ko se izroči neprimičnina upravniku, kakor tudi pridelki, ki so ob času te izročbe že ločeni, pa so še na nepremičnini. K. IV.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnik« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K, za
pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, v Gospodskih ulicah št. 16; naroča se tudi pri O. Fischerju, knjigotržcu v Ljubljani, na Kongresnem trgu.