Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 083. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — 2iro raćun St. 50120-603-55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24,00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani Leto XIII — št. 6 Domžale, 20. junija 1974 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE D O M 2 A L E Pred novimi nalogami Letošnje leto brez dvoma predstavlja v celotnem našem družbenem, gospodarskem in političnem življenju zaključevanje mnogih pred leti začetih akcij, nakazanih poti nadaljnjega razvoja in obenem začetek novih prizadevanj, da izpeljemo vse tisto, kar smo sprejeli. Ne gre samo za to, da bi ponovno iskali nekaj novega, ampak gre za to, da uresničimo naloge in izpolnimo dolžnosti, ki so zapisane: — v USTAVI, ki na najširši osnovi — delegatskem sistemu — daje vsem delovnim ljudem in občanom pravico odločanja o gospodarskem in družbenem razvoju na vseh nivojih; — v RESOLUCIJAH VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ o ekonomski zasnovi družbenega razvoja in o dialektičnem razvoju naše socialistične samoupravne družbe; — v STALIŠČIH o medsebojni povezanosti naše jugoslovanske skupnosti in svetovne politike neuvrščanja, to je o miroljubnem razvoju človeštva ne glede na nacionalno pripadnost in družbeno ureditev. Čeprav smo že do sedaj bili neštetokrat neomahljivi, čeprav smo morali zaradi naše odločnosti kljubovati mnogim ekonomskim in političnim pritiskom, čeprav je naša današnja stvarnost rezultat skupnih prizadevanj, pa bomo morali narediti še marsikaj, da bomo lahko uživali dobrine vsega tistega, kar smo si zadali v zadnjem obdobju. Zanesljivo bomo morali dosledno vztrajati pri načelu, da je nadaljnji razvoj našega družbenega sistema edino mogoč v takem ekonomskem sistemu, kjer bo razširjena reprodukcija omogočala vzporedno rast ne samo gospodarstva, ampak tudi samoupravne družbene razvejanosti na vseh področjih, predvsem pa v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. In kje smo pri tem v naši občini? Lahko rečemo, da smo v tem kratkem obdobju naredili precejšnje premike in da smo zavestno sprejeli dane pobude in se spoprijeli z nekaterimi zadevami, ki odpirajo nadaljnjo perspektivo: — z volitvami delegacij in delegatov v posamezne zbore občinske skupščine smo široko odprli vrata vsem delovnim ljudem in občanom. Ker je bila to zavestna akcija, smo kadrovsko naredili bistvene premike in to ne samo glede stukture in širine, ampak tudi dali možnost neposrednega odločanja vsem tistim, ki so bili v dosedanjih sistemih odmaknjeni od neposrednega odločanja; — integracijski procesi so začeli postajati sestavni del krepitve našega gospodarstva, saj predstavljajo ne samo združevanje delovnih organizacij izven meja naše občine — združitev papirne in kovinske industrije — ampak dajejo večje možnosti investiranja v posamezne industrijske objekte v naši občini; — družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje pomeni začetek uresničevanja tistih družbenih ciljev, ki dajejo delovnemu človeku, ki ustvarja sredstva, tudi pravico odločanja, za katere in za kakšne programe bo združeval sredstva in da bo imel tudi pravico kontrole nad trošenjem združenih sredstev; — ustvarjanje samoupravne interesne skupnosti na področju stanovanjske graditve in stanovanjskega gospodarstva v celoti, že pomeni korake naprej od tistega, kar je bilo tako pereče na tem področju. Zavedati se moramo, da združevanje sredstev še ne pomeni reševanja problemov, ampak nujno zahteva tudi tako obliko upravljanja s sredstvi, ki bo ne samo odstranjevala nakopičene probleme, temveč tudi smotrno vplivala na racionalno gradnjo in skrbela tudi za urbanistični red, ki ne bo več dovoljeval nenačrtnega poseganja v samo naravo; — področje vzgoje in izobraževanja postaja vse bolj oblikovana samoupravna interesna skupnost, ki je pogojena v načrtnem vlaganju v predšolske in šolske objekte v zadnjih letih. Samoprispevek ni bil samo regulator in osnova dosedanjih vlaganj in temelj za uvajanje novega, ampak zavesten pristop k temu, da damo našim otrokom enak start v življenje. Zavedajoč se tega, da je znanje osnova za krepitev materialne baze naše občine, osnova za razvoj vseh dejavnosti, moramo biti še kako živo zainteresirani, da najdemo take oblike samoupravnega reševanja na tem področju, ki bodo sprejemljive tako v materialnem in vsebinskem smislu; — še bi lahko naštevali najrazličnejša področja, vendar lahko rečemo, da začeto delo pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti — kmetijstvo, trgovina, obrtništvo, zdravstvo, kultura, telesna kultura, otroško varstvo in v drugih sferah — predstavlja za delovnega človeka in občana bistvo, ki mora postati v okviru danih in nanovo ustvarjenih materialnih pogojev njegova vsakodnevna domena. Družbenopolitično usposabljanje delegatov V novi ustavni ureditvi, s pomočjo delegatskega sistema in z uresničevanjem delegatskih razmerij delovni ljudje dobivajo ustavno-pravno in dejansko možnost, da demokratično, neposredno in enakopravno odločajo o vseh družbenih vprašanjih — od neposrednega okolja, v katerem delajo in živijo, do zadev, ki so v pristojnosti federacije. Vse delovanje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih razmerij pa bo močno odvisno tudi od usposobljenosti posameznega delegata in celotne delegacije za opravljanje njihovih nalog, pravic in dolžnosti. Delegate je potrebno nenehno usposabljati in sicer takoj, pri tem pa je potrebno poudariti, da moramo to sistematično dograjevati do zaključka mandatne dobe. Sam program je sestavljen iz petih poglavij, ki obravnavajo vsebinska vprašanja, s katerimi morajo biti seznanjeni vsi delegati, ne glede na to, iz katere sredine izhajajo in kje bodo delegatsko funkcijo opravljali. Program obsega naslednje: 1. Družbenoekonomska ureditev 2. Družbenopolitična ureditev 3. Temelje delegatskega in skupščinskega sistema 4. Družbeni dogovor in samoupravne sporazume 5. Komuniciranje v delegatskem sistemu Prav zaradi tega je razširjeno predsedstvo občinske skupščine sklenilo, da zaradi interesiranja začnemo z izobraževanjem delegatov, vso organizacijo je prevzela Delavska univerza. Organiziran je bil enodnevni seminar za vodje delegacij zbora krajevnih skupnosti, za predsednike krajevnih odborov SZDL in predsednike krajevnih skupnosti, in sicer 10. junija. Enodnevni seminar je bil 11. 6. organiziran za vodje delegacij zbora združenega dela in predsednike sindikalnih organizacij. Nadaljevanje na 2. strani Nadaljevanje na 2. strani Nadaljevanje s 1. strani Pred novimi nalogami Obstaja pa nekaj, kar pri vsem tem novem odločanju nikakor ne smemo pozabiti in zanemariti: življenje in vsebina dela vseh samoupravnih mehanizmov ne bo — čeprav v prvi vrsti — odvisna samo od materialne osnove, ampak tudi od tega, kako bomo sposobni vse te interese med seboj povezovati in to tam, kjer morajo biti najbolj pristni in prisotni — v krajevni skupnosti. Zavedati se moramo, da postanemo tisti trenutek, ko se začno samoupravno sporazumevati tudi nosilci tako oblikovanih skupnih nalog, ki že v osnovi ne dopuščajo nobenih lokalpatriotističnih prizadevanj. Zaradi tega bo morala vedno biti prisotna na eni strani solidarnost in na drugi pa iz te solidarnosti izvirajoča družbena potreba. Vsa izhodišča bomo morali iskati tam, kjer živimo, tam uveljavljati in graditi tisto, kar naj v občinskem merilu postane usmerjevalec in osnova razvoja: povezanost dejavnosti vseh družbenopolitičnih organizacij, družbenega in društvenega dela in skladno z materialno osnovo načrtovati porabo ustvarjenih sredstev in njihovo oplemenitenje v družbeni reprodukciji. Skratka, v besedah, ustavi in resolucijah izražene misli bomo morali sami uresničevati, kajti mimo nas ne bo teklo življenje tako, kot smo ga predvidevali, ker nam nihče ne bo dal tistega, kar si želimo. Če bomo znali spoštovati osnovne principe solidarnosti, bomo lahko kmalu ugotavljali, da je delegatski sistem osnovni mehanizem, s pomočjo katerega bomo lahko dosegli vse, kar bomo ustvarjali in samoupravno razdeljevali. R. L. Nadaljevanje s 1. strani DRUŽBENOPOLITIČNO USPOSABLJANJE DELEGATOV Želeli smo, da vodje delegacij in drugi vplivajo na ostale delegate, da bodo šli skozi podobne seminarje, ki se bodo nadaljevali še v mesecu juniju, vse drugo pa se bo nadaljevalo takoj v mesecu septembru. Pohvaliti moramo udeležbo, poleg tega pa tudi to, da je bila živahna diskusija, da je bilo vrsto vprašanj, na katera je bilo treba odgovoriti. Kolikor se bo tako nadaljevalo, smo lahko trdno prepričani, da bodo delegati usposobljeni za tisto, za kar so bili izvoljeni v občinsko skupščino. Radrnelič Četrta seja občinske konference ZKS Domžale Člani občinske konference ZK in sekretarji osnovnih organizacij ZK so imeli v počastitev X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije deiovno sejo občinske konference, dne 28. maja 1974. Na dnevnem redu je bila ocena volitev 1974, finančno poročilo za leto 1973 in finančni načrt za leto 1974, verska problematika in pa program dela komunistov občine Domžale. Delegatom X. kongresa so navzoči poslali pozdravni telegram. V okviru idejnopolitičnega izobraževanja komunistov je bila verska problematika obravnavana na seminarju za člane komiteja in sekretarje osnovnih organizacij ZK. Predaval je Milan Pekarovič, sekretar komiteja občinske konference ZK Logatec. Istega dne je Milan Pekarovič predaval o verski problematiki vsem prosvetnim delavcem občine Domžale. V vseh organizacijah ZK v organizacijah združenega dela in na terenu, pa je bila ta problematika obravnavana v mesecu aprilu in maju. Za tekoče leto 1974 so člani konference sprejeli program dela za uresničitev sklepov in stališč sedmega in desetega kongresa ZKS in ZKJ. V programu dela so zajete najbolj aktualne naloge na osnovi sprejetih partijskih dokumentov, ki terjajo takojšen pristop k realizaciji. Program dela zajema naloge za letošnje leto in je le okviren, zato bo lahko dobra osnova za pripravo akcijskih programov osnovnih organizacij zveze komunistov. Komite OK ZKS ZAKLJUČKI 4. SEJE OBČINSKE konference ZKS Domžale, z dne 28. maja 1974 1. Ocena volitev 1974 se sprejme v celoti, ugotovitve v oceni pa so napotki za nadaljnje delo. 2. Potrdi se finančno poročilo za leto 1973 in finančni načrt za leto 1974 komiteja občinske konference ZKS. 3. Ugotavljamo, da ni nobenega dvoma o tem, da rimokatoliška cerkev organizira svojo dejavnost v povečanem obsegu tudi na družbenem področju. To pa narekuje, da se Zveza komunistov in pod njenim vodstvom socialistične sile organizirajo in povečajo svojo aktivnost, še posebej v vseh družbenih dejavnostih, v kadrovski politiki in na področju vzgoje in izobraževanja. 4. Zveza komunistov mora imeti stalen pregled in vpliv pri kadrovanju na vsa vodilna delovna mesta v občini, krajevnih skupnostih gospodarskih organizacijah, šolah, društvih in drugod. Zato mora zaživeti tudi delo koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja pri SZDL. 5. Od verskih komisij pri SZDL in skupščini občine je potrebno zahtevati, da vsa vprašanja rešujejo v skladu z ustavo in zakoni ter navodili, pri tem pa jim nuditi vso podporo. Za delovanje takih komisij sta osebno odgovorna predsednik občinske skupščine in predsednik občinske konference SZDL. 6. Nedopustna je praksa, da se tolerirajo posamezne izvencer-kvene dejavnosti, ki potem postajajo pravilo. 7. Ugotoviti in analizirati je treba idejnopolitično usmerjenost dijakov in študentov v kadrovskih šolah od srednje do fakultete. To je naloga komisije za kadre pri komiteju občinske konference ZKS in komisije za idejnopolitična vprašanja pri občinski konferenci. 8. Sprejme se program dela občinske konference ZKS Domžale, za uresničitev stališč in sklepov VII. in X. kongresa ZKS in ZKJ, ki je obenem osnova za akcijske programe osnovnih organizacij ZK v občini za leto 1974. Komite OK ZKS Del udeležencev seminarja za vodje delegacij krajevnih skupnosti v Grobljah PROGRAM DELA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS Domžale in njenih organov za uresničevanje stališč in sklepov VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ NOSILCI IZVAJANJA PROGRAMA Stališča in sklepi VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ so obvezna podlaga in usmeritev delovanja CK in njenih organov, občinskih organizacij ZK, OZK in drugih organiziranih oblik ter vsakega člana Zveze komunistov. Naloge, ki smo jih sprejeli na VII. in X. kongresu ZKS in ZKJ ter pripravljenost delovnih ljudi in občanov za njihovo uresničevanje, zahtevajo našo dobro organiziranost in doslednost v akciji. Pri tem se moramo zavedati, da bomo naloge lahko uspešno reševali le, če se bomo vsak na svojem delovnem področju, v svoji TOZD, krajevni skupnosti, interesni skupnosti, v delovnem in življenjskem okolju, zavzemal za izvajanje nalog kongresov. Vsako čakanje, vsaka neiniciativnost, vsako omahovanje in prelaganje na druge, bi imelo za posledico manjšo učinkovitost v našem delu. Zato je treba utrditi pri delovnih ljudeh spoznanje, da bomo le ob zavzeti aktivnosti vseh, slehernega komunista, povsod komunisti na čelu, lahko uspešno uresničevali stališča in sklepe VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, naloge iz pisma IB predsedstva ZKJ in sklepe sprejete na občinski konferenci ZKS Domžale. Dolžnost uresničevati stališča in sklepe kongresov in vsebine ustave ne obvezuje le komuniste v OZK, temveč tudi komuniste organizirane v SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah, komuniste v delegacijah in samoupravnih organih, v izvršnih in upravnih organih, v interesnih skupnostih in drugod. Uspešno bomo uresničevali vse to le ob aktivnosti slehernega komunista in vseh oblik organiziranega delovanja komunistov. I. AKTUALNA DRUŽBENOEKONOMSKA VPRAŠANJA V svojem delovanju se bo občinska organizacija ZKS Domžale osredotočila na naslednje skupne naloge: 1. Na hitrejši, stabilen in skladen razvoj materialne baze združenega dela. Skrb za čimvečjo proizvodnjo in ustvarjanje dohodka je temelj za nadaljnji napredek naše občine in socialistične družbe. Komuniste obvezuje, da sprejemajo in izvajajo odločitve, ki bodo v podporo tistim silam, ki doprinašajo k hitrejšemu razvoju materialne osnove našega samoupravljanja. Komunisti se bomo zavzemali za integracije, ki bodo izhajale iz utemeljenih programov in analiz ne glede na občinske ali regionalne meje. Posebnega pomena pa je utrjevati spoznanje, da je produktivnost dela izhodišče za nadaljnji hitrejši razvoj. 2. Na zagotavljanje večje družbene in socialne varnosti delovnih ljudi in občanov in na odpravljanju vseh tistih razlik, ki ne temelje na delu in prisvajanju rezultatov dela. Zato bo potrebno proučiti gospodarsko situacijo v vseh TOZD, ki poslujejo na robu rentabilnosti in kjer so še vedno OD pod poprečjem v panogi. Pri tem bo potrebno še posebej analizirati uveljavljanje samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. 3. Zavzeti se je treba za akcijo varčevanja na vseh nivojih in v vseh samoupravnih strukturah. Pri tem ne smemo akcije zredu-cirati na obrobne pojave, temveč je treba videti kako trosimo sredstva v proizvodnji in neproizvodnji za vse namene ter uresničevati sklepe 3. seje konference ZKS o socialnem razlikovanju. II. OBČINSKA SKUPŠČINA IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 1. S sprejemom nove ustave SRS in SFRJ in opravljenimi volitvami bo naša prioritetna naloga zagotoviti delovanje delegatskega sistema. Sedanja skupščina in njeni organi, bo bolj kot doslej združevala interese delovnih ljudi in občanov, zato bo delovanje kvalitetnejše, po drugi strani pa bo potrebna velika aktivnost za usklajevanje družbenih interesov. Posebno pozornost bomo morali posvetiti organizaciji dela in delovnim pogojem v občinski skup ščini. Pomembno bo zlasti učinkovito delovanje izvršnega sveta občinske skupščine. Vse to bo zahtevalo precejšnje napore in močno angažiranje komunistov in še zlasti vodstva. 2. Drugi pomemben pogoj za uspešno delovanje skupščine je razvitost krajevnih skupnosti na principih nove ustave. Krajevne skupnosti na območju tukajšnje občine so še v mnogih primerih slabo organizirane. Zato bo potrebno zagotoviti poleg kadrovskih tudi materialne pogoje za njihovo delovanje. 3. Uveljavljanje novih družbenih odnosov na področju družbene dejavnosti zahteva v letošnjem letu neposredne akcije za konstituiranje teh dejavnosti na ustavnih principih (SIS). 4. Na področju izobraževanja in otroškega varstva nas zavezujejo sklepi 2. seje občinske konference ZKS Domžale s tem, da moramo nadaljevati s procesom izenačevanja pogojev za šolanje in varstvo naših otrok. Več bo potrebno storiti za idejno stran pouka, za kar so poleg komunistov odgovorna tudi vodstva šol. 5. Pomembna naloga, ki jo zahteva VII. kongres ZKS je področje stanovanjskega gospodarstva, ustanavljanje SSS v občini in uresničevanje družbene akcije za pospešeno izgradnjo stanovanj za delavce (26 tisoč stanovanj v dveh letih). 6. Z delovanjem samoupravnih skupnosti na področju kulture in telesne kulture so postavljeni temelji za hitrejši razvoj. Pri tem je sedanja naloga ustvariti pogoje za večjo množičnost delovanja v skupnostih. Komunisti na področju kulture in telesne kulture so posebej odgovorni za pravilno usmerjanje mlade generacije v življenje. III. IZVAJANJE KONCEPTA SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA 1. Uresničevanje SLO se polagoma vrašča v celoten samoupravni in politični sistem, toda kljub temu je na tem področju še veliko nalog. Predvsem si je treba prizadevati, da se SLO realizira v vseh samoupravnih in političnih strukturah v občini. 2. Izvajanja zamisli SLO pa mora predvsem veljati odborom SLO v KS in OZD. Odgovornost za njihovo delovanje morajo prevzeti komunisti. Stalno je treba dopolnjevati organizacijske priprave ZK za pogoje SLO. 3. Izvajanje nalog o samozaščiti je potrebno pregledati, dopolniti in ugotoviti njihovo realizacijo. Nosilca: Komisiji za SLO pri komiteju ZKS in SZDL. IV. IDEJNOPOLITIČNI IN ORGANIZACIJSKI PROBLEMI V ZK 1. Po X. kongresu ZKJ moramo nadaljevati s sprejemanjem novih članov v ZK. Posebno pozornost bomo tokrat posvetili OZK, ki letos še niso sprejele novih članov. Ne smemo se zadovoljiti z doseženimi rezultati, temveč moramo stalno, permanentno spremljati in sprejemati v naše vrste mlade, pridne, poštene delavce. Zelo šibka je zastopanost v ZK s področja kmetijstva, prosvete in zdravstva, zato bo veljala večja angažiranost v teh sferah. 2. Izdelati je potrebno poseben program ustanavljanja OZK v TOZD in KS. Prizadevati se je potrebno za čimprejšnjo ustanovitev novih svetov ZK v KS, zlasti v Domžalah ter približati organiziranost ZK samoupravnemu delovanju (aktivi). 3. Ob koncu letošnje izobraževalne sezone in ob začetku nove, bomo proučili, kako je bil realiziran program IPUK in program dela komisije za idejnopolitična vprašanja pri občinski konferenci ZKS. 4. Posebno skrb bo moral komite posvetiti delovanju aktivov komunistov, njihovi nadaljnji utrditvi ter vsebini delovanja. (Aktivi: delavcev, mladih komunistov, prosvetnih delavcev itd.). 5. Uresničevanje sklepov CK ZKS o kadrovski politiki je stalna naloga komunistov in OZK. Sklenjeni družbeni dogovor o kadrovski politiki in štipendiranju moramo čimpreje uresničiti v praksi ter z neposredno akcijo zagotoviti kadrovski vpliv ZK na vseh področjih družbenega življenja. 6. Morali bomo proučiti DPO in to SZDL, ZS, ZMS, ZB, kako komunisti delujejo in koliko so aktivni v njih. Še posebno je treba upoštevati stališča III. konference ZKJ o mladini, pri čemer ne smemo pozabiti na delo s študentsko mladino. V. UKREPI ZA IZVAJANJE NALOG 1. Sedanja situacija zahteva od ZK kot celote še posebno od konference, komiteja in sekretarjev OZK, aktivov in predsednikov komisij, da neposredno vodijo akcijo za uresničevanje politike ZK. V Zvezi komunistov moramo speljati najostrejšo notranjo disciplino in delati po načelih demokratičnega centralizma. 2. Za uspešno izvajanje nalog se je potrebno dogovoriti in organizirati, zato je naloga koordinacije političnega dela v občini, da opredeli naloge komunistov v skupščini in posameznih političnih organizacijah. 3. Rezultat vsakega dogovora, sestanka ali konference, morajo biti sprejeti sklepi, stališča ali zaključki, iz katerih nedvoumno izhaja zakaj smo se dogovorili, kdo bo nosilec naloge in v kakšnem času naj bo izvršena. Dosledno izvajati prakso preverjanja izvajanja sklepov in uveljavljanja osebne odgovornosti za slabo delo ter takojšnje ukrepanje. 4. še posebno pa se komunisti obvezujemo, da po X. kongresu ZKJ, v OZK proučimo svoje dosedanje programe dela in jih prilagodimo sredini, kjer delamo in živimo ter da naloge spreminjamo v prakso, v vsakdanje življenje. Predloženi program dela pokongresne aktivnosti v letošnjem letu predstavlja le najnujnejše naloge, pri katerih mora biti Zveza komunistov prisotna. Komite OK ZKS Predsednik Občinskega sindikalnega sveta Marjan Bolhar bere na plenumu uvodni referat o novi organizaciji sindikata v naši občini Učinkovit delovni dogovor Ni naključje, da je razprava na občnem zboru občinske organizacije Zveze sindikatov — Domžale, ki je bil 17. maja, odprla vrsto vprašanj in pobud, katerim problemom kaže v prihodnje posvetiti še posebno skrb. S sprejetjem nove ustave se namreč postavlja veliko večja odgovornost družbeno-političnih organizacij, zlasti pa sindikatov pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki so v interesu večine delavcev. Postavlja se torej potreba po boljši in učinkovitejši organiziranosti sindikatov na vseh ravneh, zlasti še v osnovnih orga- Nadaljevanje na 4. strani Nadaljevanje s 3. strani nizacijah, ki predstavljajo najpomembnejšo in osnovno celico sindikalne organiziranosti. V poročilu in razpravi na občnem zboru je bil podan velik poudarek ravno vprašanjem, kako preoblikovati osnovne organizacije sindikata tako, da bodo delavci združeni v njih lahko uspešno uveljavljali svoje interese. Ravno dobra organiziranost je namreč pogoj za večjo učinkovitost pri akciji. Ze same vsebinske priprave na občni zbor so v marsičem pripomogle, da so delegati v razpravi spregovorili o delu v pretekli mandatni dobi kritično in samokritično so ocenili uspehe in pomanjkljivosti ter s konkretnimi predlogi prispevali k oblikovanju zaključkov občnega zbora, ki pomenijo temeljno orientacijo bodočega dela. Obravnavan je bil torej cel spekter vprašanj od poglabljanja samoupravnih odnosov v TOZD, samoupravne delavske kontrole, stabilizacije našega gospodarstva, kadrovske politike in izobraževanja, reševanja stanovanjskih vprašanj, preoblikovanja samoupravnih interesnih skupnosti na novih delegatskih osnovah do množične rekreacije naših delavcev. Občni zbor je verificiral tudi izvolitev delegatov za nov občinski svet in sicer: 1. KONJAR Marjan, Universale Domžale 2. BURGAR Malči, Trak Mengeš 3. ZUPANEK Metka, TOKO Domžale 4. ROSTAN Danica, HELIOS Domžale 5. ROTAR Stane, HELIOS Domžale 6. GOLOB Marjan, Lek Mengeš 7. 2IBERT Rajko, Melodija Mengeš 8. ROJS Vinko, GG Domžale 9. KONJAR Ludvik, Tamiz Mengeš 10. GNIDOVEC Franc, Emona Ihan 11. RIHTER Sonja, 2ito Domžale 12. ŠTRUKELJ Stanka, Oljarna Domžale 13. KOLAR Marjana, VVZ Domžale 14. NOVAK Milka, Poklicna šola Domžale 15. ŠUŠTAR Anton, Zavarovalnica »SAVA« Mengeš 16. DEJANOVIC Ana, Oš Brdo 17. HOČEVAR Boštjan, Mlinostroj 18. ERCE Florjan, Hidrometal 19. STRAŽAR Marjan, Papirnica 20. CERAR Janez, Papirnica 21. ANTONIJEVIČ Žika, Opekarna 22. ROVŠEK Marjeta, PTT Domžale 23. MERČUN Franci, Emona Vir 24. BUCIK Tinka, Napredek 25. ZULE Ivanka, Gost. podjetje 26. BURNIK Bojan, Komunalno gospodarstvo 27. BEČAJ Jelka, Zdravstveni dom Domžale 28. BERGANT Janez, Slamnik Mengeš 29. GALE ANICA, OK ZKS Domžale. Delegati občnega zbora so izvolili tudi nov nadzorni odbor: 1. LAPAJNE Franc, Papirnica Količevo 2. ZAJC Ivanka, SOb Domžale 3. MASELJ Pavla, SDK Domžale. Po zaključku občnega zbora se je sestal na prvo sejo tudi občinski svet ter izvolil za: predsednika Marjana Konjarja, zaposl. Universale Domžale, podpredsednika Janeza Cerarja, zaposl. Papirnica Količevo, Ano Dejanovič, zaposl. osnovna šola J. Kersnik Brdo. Za opravljanje strokovno-političnih nalog je občinski svet imenoval sekretarja, in sicer: Marjana Bolharja. Občinski svet je izvolil tudi 9-člansko predsedstvo, in sicer: 1. KONJAR Marjan, UNIVERSALE Domžale 2. ROTAR Stane, TERMIT Domžale 3. ŽIBERT Rajko, MELODIJA Mengeš 4. GNIDOVEC Franc, EMONA Ihan 5. DEJANOVIČ Ana, Oš Brdo 6. ERCE Florjan, HIDROMETAL Mengeš 7. CERAR Janez, PAPIRNICA Količevo 8. BEČAJ JELKA, ZDRAVSTVENI DOM Domžale 9. ŠUŠTAR Anton, ZAVAROVALNICA »SAVA« Mengeš Komisije za posamezna področja pa bo občinski svet izvolil takoj na drugi seji. Občinski svet Domžale Vsem predsednikom krajevnih konferenc SZDL v občini Domžale Evidentiranje novega predsednika Občinske konference SZDL Domžale Skladno z 28. in 122. členom Poslovnika Občinske konference SZDL Domžale uvajamo postopek za izvolitev novega predsednika: 1. Do 17. 6. 1974 nam pismeno, ustno ali telefonično javite možne predloge za predsednika Obč. konference SZDL Domžale. 2. Od 17. 6. 1974 do 30. 6. 1974 bo potekal kandidacijski postopek. Vse možne predloge, ki nam jih boste poslali z utemeljitvijo, bomo ponovno poslali v potrditev vsem krajevnim konferencam SZDL. 3. V prvi polovici meseca julija je predvidena seja Občinske konference SZDL Domžale, ko naj bi izvolili novega predsednika, obravnavali poročilo o volitvah delegacij in se pogovorili o krajevni samoupravi. Prosimo, da nam sporočite vaše predloge. Marijan Stopar PREDLOG Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in Izvršni odbor Občinske konference SZDL Domžale sta na ločenih sejah, dne 31. 5. 1974 razpravljala o pomembnosti funkcije predsednika Občinske konference SZDL Domžale in sklenila, da se uvede postopek za evidentiranje možnih kandidatov. Hkrati sta tudi sama evidentirala možnega kandidata za predsednika Občinske konference SZDL Domžale tov. VREČEK Janeza. Življenjepis Vreček Janez se je rodil, 26. 4. 1920 v Ljubljani. Izhaja iz obrtniške družine. Še pred vojno je končal pomorsko trgovsko akademijo. Vojna ga je zatekla v Dubrovniku, od koder je prišel leta 1941 najprej k staršem v Lukovico, nato pa je odšel nazaj v Ljubljano, kjer je bil aretiran in od marca 1942 do avgusta 1943 tudi zaprt v različnih taboriščih v Italiji. Nato je odšel v partizane v Kamniško-zasavski odred, potem Dolenjski odred. Ob koncu vojne je bil v obveščevalnem oddelku glavnega štaba Slovenije. Po vojni je služboval najprej v generalštabu JLA, nato komandi vojne mornarice na operativnih in političnih dolžnostih. Leta 1970 je bil upokojen. Preselil se je v Lukovico, kjer sedaj živi, a dela na oddelku za NO pri občinski skupščini Domžale. Je družbenopolitično aktiven delavec. Sedaj je član občinske konference ZK Domžale, član njenega komiteja in namestnik sekretarja komiteja ZK. V SZDL je vseskozi aktivno sodeloval v podružabljanju splošnega ljudskega odpora v občini. Predvsem pod njegovim vodstvom je bila v zadnjem obdobju speljana organizacija SLO v krajevnih skupnostih. Aktivno sodeluje tudi kot predavatelj v CZ in ZRVS. Menimo, da bi bil lahko zelo dober predsednik Občinske konference SZDL Domžale. To je le eden možen predlog. Prosimo, da predlagate še nove možne kandidate. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in Izvršni odbor OK SZDL Domžale Sklepi zbora občanov Zaboršta in dela Podrečja Zaradi nerešenih vprašanj prebivalcev stanujočih na vzhodnem bregu Bistrice v naseljih Zaboršt in dela Podrečja, so občani razpravljali o teh vpra- šanjih in skupaj s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter krajevne skupnosti Domžale sprejeli nekatere sklepe, ki neposredno Vsem je znano, da je bil tov. Lenič Jernej izvoljen za predsednika skupščine občine Domžale, zato ne more, po naših Pravilih in Poslovniku, več opravljati tudi funkcijo našega predsednika. Tov. Leniču poteče mandat sicer spomladi 1975, a do spomladi ne moremo biti brez predsednika. Končno so se začela pripravljalna dela za gradnjo mostu preko Kamniške Bistrice zadevajo njihovo nadaljnje delo in življenje. Na podlagi informacije predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Vili j a Držaniča o izgradnji mostu preko Kamniške Bistrice so občani sprejeli celotno podano informacijo in predlagali, da bi naj izvršni svet ponovno proučil rok izgradnje tega objekta. Ta rok je namreč 30. oktober 1974. Težava pa bo verjetno v tem, da v letošnjem letu ne bo možno dobiti vseh sredstev v predvideni višini investicije 380 miljonov starih din in da bo zaradi tega pač potrebno graditi ta objekt na podlagi zagotovljenih sredstev. Predsednik Krajevne skupnosti Domžale Vili Limoni je pojasnil občanom, da je podjetje Mostogradnja pregledalo situacijo za popravilo obstoječega mostu preko Kamniške Bistrice na koncu Ceste talcev in predvidelo, da bo gradnja tega mostu za peš prehod trajala približno 45 dni. Obe informaciji sta bili istočasno potrjeni tudi kot sklepa z željo, da resnično pride do njune realizacije. Občani so sprejeli sklep, da se tisti del vhodno od ceste Vir— Ihan v zaselku Podrečje priklju- X. kongres je za nami in sedaj si lahko počasi urejamo vtise ter pristopimo k delu, k uresničevanju nalog, ki smo si jih zastavili. Ce pogledamo kongres v številkah, lahko vidimo, da mu je prisostvovalo 1662 delegatov, od katerih je bilo 1052 izbranih na konferencah ZK (od tega je 156 žensk). Starost delegatov je bila v poprečju štirideset let. Samo 41 jih je imelo več kot 56 let, a 151 jih je bilo mlajših kot 27 let. Največ je bilo delavcev iz neposredne proizvodnje in to kar 261. Prvi dan je bila skupna svečana plenarna seja, na kateri je imel uvodni govor tov. Tito. Nato so potekale obširne in plodne diskusije. Ko je tov. Tito ocenil, da je socialistična Jugoslavija v zelo kratkem obdobju ustvarila materialni in družbeni razvoj na samoupravnih osnovah in dvignila življenjski standard delovnih ljudi, je dejal, da pred našo družbo stoji še veliko nalog, ki jih bo treba v naslednjem obdobju uresničiti. Ena od osnovnih nalog v tem obdobju bo povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, ker se samo na ta način lahko zagotovi rast življenjskega standarda, večja zaposlitev, hitrejši razvoj ekonomsko manj razvitih krajev in širše ter uspešnejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno razdelitev dela. To bi omogočilo tudi stabilizacijo gospodarskih tokov in nadaljnji razvoj socialističnih produkcijskih odnosov na osnovah samoupravljanja. Med ostalimi nalogami je tov. Tito tudi povedal, da se je treba veliko bolj posvetiti razvoju poljedelstva in socialistični preusmeritvi vasi. V prvi vrsti je či h Krajevni skupnosti Domžale. Zaradi tega naj pristojne službe pri občinski skupščini skupaj s Krajevno skupnostjo Domžale poskrbijo, da se ta zahteva občanov čimpreje izpolni. Ravno tako je bil sprejet predlog, da se za to območje izvolita dva nova delegata v delegacijo Krajevne skupnosti Domžale. Glede vzdrževanja cest je bil sprejet sklep, da bi naj Krajevna skupnost Domžale pomagala urejati ceste na tem območju s tem, da bi občani Zaboršta solidarno prispevali sredstva za to ureditev. Zaradi tega, da bi dela lahko nemoteno potekala, je bil izvoljen tudi gradbeni odbor, ki naj določi prioriteto del na tem območju. V ta odbor so bili izvoljeni: Ivo Kralj, Janez Hribar, Ivan Šuštar, Ivan Rode in Tone Kavka. Glede informiranosti občanov o vseh zadevah, ki se nanašajo na to področje je bil sprejet sklep, da naj pristojne službe občinske skupščine obveščajo občane o delu in tudi svet Krajevne skupnosti tako, da bodo lahko sproti seznanjeni z vsem tistim, kar jih neposredno zanima. K. D. treba ustvariti boljše pogoje za nadaljnjo rast zaposlenosti. Posebej je tov. Tito poudaril, da morajo biti družbena sredstva in dohodek v celoti stvar odločanja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. »Z eno besedo, ko se dela o razvoju družbeno-ekonomskih odnosov, pravzaprav o tem, da delavci v združenem delu postanejo nosilci razširjene reprodukcije, se moramo mi boriti za to, da se višek dela ne odtujuje od delavca, da to ne bo osnova za moč drugih nad delavci, da- bo to osnova njihove moči. O višku dela morajo odločati sami delavci, v svojem interesu svoje organizacije, kot tudi v skupnem interesu vseh delavcev v združenem delu.« Razprave o poročanju in referatu tov. Tita, pod naslovom »Boj za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja v naši državi in vloga ZKJ«, so se vodile v petih komisijah. Vsi delegati — 464, ki so diskutirali, so dali močno podporo stališču tov. Tita in so se zavzeli za to, da bodo komunisti prvi v vseh sferah dejavnosti razvoja naše družbe, prvi v vseh tokovih razvoja samoupravne socialistične družbe. S tem je na najboljši mogoči način potrjena misel tov. Tita, da ni področja družbenega razvoja, za katerega ZK ne bi bila zainteresirana in na katerem ne bi morala delovati. Drugi in tretji dan se je ta velika množica delegatov iz hale doma »Pionir« razdelila in smo odšli na delo v komisijah. V vseh komisijah so bile zelo plodne diskusije in dani obširni referati o delu in življenju delavcev v temeljnih organizacijah, o nepravilnostih, ki so se do sedaj dogajale v naši družbi in katere je treba čim preje odstraniti. 2e v samih pripravah na X. kongres so problemi razvoja druž-beno-ekonomskega položaja in idejne usmerjenosti vzgoje, izobraževanja in kulture dobili značajno vlogo. To je izraz spoznanja, da temeljno reformiranje sistema vzgoje in izobraževanja ter njegov hitrejši napredek, spadajo med glavna vprašanja razvoja naše socialistične samoupravne družbe. Tovariš Budislav Šoškič je poudaril v svojem uvodnem referatu v komisiji za vprašanja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti, da je v vsakem od predloženih resolucij narejen napor, da se kar najbolje utrdi razredno jedro politike ZK v izobraževanju, kulturi in znanosti. »Delavski razred do sedaj ni bil v položaju, da bolj konkretno vpliva na usmerjenost, prioritete in pravice razvoja izobraževanja, kulture in znanosti. Vzgojnoizobraževalne ustanove in vse oblike izobraževanja imajo značilno vlogo in obvezo v tem, da z marksizmom, cilji in vrednostmi naše revolucije in samoupravne socialistične družbene prakse ustvarijo odločilni vpliv na formiranje osebnosti, njegovega pogleda na svet in življenjskega stališča, njihove ideološko politične opredelitve in socialističnih norm družbenega obnašanja. Ta stališča se morajo sedaj prebiti v konkretno politiko, programe praktičnih mer in živahno družbeno akcijo. Zato je ena od naslednjih nalog ZK tudi idejno praktično usposabljanje in organiziranje vseh samoupravnih družbenih subjektov, od katerih je odvisno življenje teh stališč,« je zaključil uvodni govor tov. Budislav Šoškič. X. kongres ZKJ, kot nobeden do sedaj, je obudil ogromno zanimanje, tako delovnih ljudi in komunistov Jugoslavije, kakor tudi svetovne javnosti. O tem najbolj govori podatek, da ga je spremi j alo kar 34 tujih novinarjev 45 najbolj znanih svetovnih časopisov, agencij, TV in radio postaj. Kongres je spremljalo tudi nekaj sto delegacij komunističnih in socialističnih partij ter naprednih gibanj celega sveta. Zato lahko rečemo, da je X. kongres jugoslovanskih komunistov bil zelo viden dogodek, ki je imel odmev v vseh krajih sveta. Posebno se to lahko reče za uvodni govor tov. Tita in njegove ocene sprememb v današnjem svetu in osnove karakteristike zunanje politike Jugoslavije V teh ocenah je neuvrščenost in sodelovanje z vsemi naprednimi partijami in deželami na enakopravnih osnovah, najpomembnejša komponenta. Po štiridnevnih razpravah v veliki beograjski dvorani »Pionir«, so delegati X. kongresa izbrali tov. Tita za predsednika ZKJ brez omejitve mandata in izrazili svojo odločnost, da celotna naša družba vztraja na poti, ki jo je on trasiral: višek dela morajo vzeti v roke delavci, naša družba mora zakorakati v nove samoupravne storitve, v zunanji politiki pa si mora prizadevati za neuvrščenost in pravično stvar tistih, ki se borijo za svojo neodvisnost. Deseti kongres ZKJ je bil končan s triumfalnim potrdilom enotnosti jugoslovanskih narodov, z enotno željo, da se vztraja na poti samoupravnega socializma in čvrstimi stališči na področju mednarodne politike. To so neuvrščenost in sodelovanje z vsemi deželami in gibanji na principih enakopravnosti. Ta politika je ponovno potrjena v govorih delegatov, kakor tudi v 4000 pozdravnih telegramih, ki so jih X. kongresu poslali komunisti in delovni ljudje iz vseh krajev Jugoslavije z najboljšimi željami za uspešno delo. Ta enotnost in odločnost milijonskega partijskega članstva daje garancijo, da bo naslednji korak v življenju naše partije čvrst in dolg ter da bo pomenil odstranitev mnogih želja in upanj komunistov ter vseh delovnih ljudi, ki od komunistov pričakujejo, da se borijo in izborijo osvojena stališča. In na kraju naj omenim še to, biti delegat na takšnem delovnem in obenem veličastnem kongresu, je res predvsem pa za mladega človeka, enkratno doživetje. Kot delegat kamniške in domžalske občine se čutim obvezna, da se iz vsega srca zahvalim za zaupanje, ki so mi ga izkazali člani in organizacije ZK obeh občin. Delegat na X. kongresu ZKJ Davorina Vreček OKVIRNI PROGRAM 3. SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V MESECU JULIJU 1. Ocena družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja po osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974. 2. Samoupravni sporazum o štipendiranju — oblikovanje enotne politike na tem področju. 3. Soglasje k cenam Vzgojnovarstvenega zavoda Domžale. 4. Zaključni račun proračuna za leto 1973. 5. Odlok o stanovanjskem standardu. 6. Odlok o poslovnem času gostinskih obratov na območju občine Domžale. 7. Odlok o omejitvi točenja alkoholnih pijač. 8. Odlok o vpisu nedovoljenih gradenj v posebni list Zemljiške knjige. Poleg navedenih točk bodo organi občinske skupščine pripravili tudi predloge za volitve in imenovanja ter druge predloge odlokov, ki jih bo morala sprejeti občinska skupščina na svoji 3. seji. Iz pisarne sekretarja občinske skupščine Vtisi z X. kongresa ZKJ r. Analiza volitev 1974 S prehodom na idejno in politično ofenzivo so družbenopolitične organizacije in še posebno Zveza komunistov v naši občini dosegle določene rezultate, ki jih do sredine 1972. leta nismo mogli podcenjevati v razvoju socialističnega samoupravljanja. Čutilo pa se je prepočasno in malodušno izvajanje sklepov na področju, kjer naj se krepi vloga delavskega razreda. Vzrok temu so morda nekatere družbeno-politične akcije speljane izven močnejšega vpliva delovnih ljudi v naši občini. Preveč smo imeli opravka s posameznimi nosilci zavor neposrednega samoupravljanja, manj smo se poglobili v odklanjanje vpliva birokratične mentalitete in meščanske miselnosti, ki se izraža v politikantstvu in v političnih intrigah. Spričo tega so se tudi v naši občini prepočasi kazali rezultati, ki so pogoj za krepitev delavskega razreda v družbenoekonomskih in političnih odnosih, pri izvajanju ustavnih amandmajev, gospodarske stabilizacije, odpravljanja socialnih razlik itd. Premalo se je čutil vpliv neposrednih proizvajalcev. Ni potem samo slučaj, da je vsebina pisma tov. Tita in IB predsedstva ZKJ, 21. seje predsedstva ZKJ in 29. seje CK ZKS tako močno odjeknila med našimi delovnimi ljudmi. Ne samo ZK, ampak so tudi ostale družbenopolitične organizacije v občini do volitev imele pred seboj vrsto konkretnih nalog, jih dovolj kritično ocenile in tudi rešile. Najvažnejše naloge pred volitvami so se kazale predvsem na področju kadrovske politike, pri izdelavi ustreznih postopkov kandidiranja in na področju seznanjanja ljudi z izvedbo vseh volilnih opravil. Osnutek ustave SFRJ, ki je dobil plebiscitarno podporo delovnih ljudi širom Jugoslavije, je postavil delovnega človeka kot osnovnega nosilca družbenega sistema v združenem delu. Ta svoj položaj delovni človek uresničuje tako, da se združuje in organizira v temeljnih samoupravnih skupnostih, prek katerih dobiva dejanske možnosti, da postane nosilec neposrednega samoupravljanja in oblasti. Iz tega pa izhaja, da je on prav tako tudi nosilec vseh političnih priprav za izvedbo volitev in kandidacijskih postopkov. Svoje pravice pa uresničuje organiziran v SZDL kot enotni fronti vseh socialističnih sil pod vodstvom ZK. V SZDL smo od začetka priprav na volitve postavljali, da so vse družbenopolitične organizacije neposredno odgovorne za uresničevanje nalog, ki izhajajo iz politične aktivnosti na tem področju, zato gre pri analizi volitev za skupno oceno družbenopolitičnih organizacij naše občine. Poudarjamo, da uspeh volitev ni uspeh samo SZDL in tudi določenih napak ne moremo pripisovati posameznim družbenopolitičnim organizacijam. Nase bomo morali prevzeti določene odgovornosti in obveznosti, ki nam jih prinaša prihodnost, zato je želeti tudi v prihodnjem delu neprestanih skupnih dogo- vorov, skupnih programov in skupnih akcij. V predvolilnem obdobju, ki je trajalo v naši občini od leta 1972, so bile družbenopolitične organizacije v določenih obdobjih različno enotne v akcijah. Eno pa moramo poudariti: v letu 1973 in v obdobju tega leta smo opravili veliko skupnih nalog, ki so bile vse bolj ali manj vezane tudi na izhod volitev. Važno je bilo, da nismo nikoli ločevali javne razprave o ustavah, o občinskem statutu in o statutih temeljnih samoupravnih skupnostih od oblikovanja TOZD, ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja in tudi ne od priprav na slovenski in jugoslovanski kongres ZK in končno tudi ne od volitev delegatov in delegacij. V javni razpravi o osnutkih ustav SFRJ in SRS in o občinskem statutu smo skušali doseči tudi ustvarjalnost delovnih ljudi. Osnovni skupni dogovor družbenopolitičnih organizacij je bil, da delovni ljudje sodelujejo pri redakciji teh osnovnih dokumentov. Na 74 javnih zborovanjih, kjer so delovni ljudje v TOŽD, KS in SIS razpravljali o ustavah SFRJ in SRS ter ter ustvarjalno tudi sodelovali pri oblikovanju stališč z delovnimi ljudmi. Vse to je ugodno vplivalo na volitve. Bilo pa je tudi več težav. Družbenopolitične organizacije (SZDL, sindikat, mladina in najbrž tudi ZK) za tako težavne naloge, kot so bile v preteklem letu in v začetku tega leta ter v prihodnjem obdobju, notranje niso najbolj organizirane. V vsem svojem prizadevanju smo skušali naše skupščine (naj bo občinska skupščina ali interesne) organizirati na delegatskem principu, a sami še nismo tako organizirani, preslaba je tudi personalna zasedba, kar se odraža v kvalitetnih analizah, kampanjskem delu, premajhni pomoči osnovnim družbenopolitičnim organizacijam itd. Res je tudi, da se je del ljudi ob vsem teh akcijah distanciral od družbenopolitičnega dela — toliko časa — dokler jim z volitvami nismo vrnili trdnega položaja. Vsi vemo zanje, a bore malo storimo, da jih ali aktiviramo, ali pa jim odkrito povema, da njihovi postopki niso na mestu. To je naš oportunizem in nedoslednost, ki se nam maščuje prav pri delu in sprovajanju določenih pozitivnih kadrovskih premikov. Predvsem pa ob takih Stanovanjska izgradnja v Domžalah hitro napreduje in prvi del soseske ob Kidričevi cesti bo že kmalu dokončan o občinskem statutu, je sodelovalo nad 5000 delovnih ljudi. Če bi všteli razpravo o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju ter razpravo o osnovnih dokumentih sleherne delovne organizacije, lahko mirno potrojimo število oblikovalcev vseh naših dogovorov. Rezultati vseh teh akcij so se nam bogato obrestovali pri sami izvedbi volitev delegacij in delegatov. Razveseljivo je tudi dejstvo, da smo v tej aktivnosti ustvarili močan team družbenopolitičnih delavcev, ki so sposobni speljati še tako zahtevno politično akcijo. Posebno je treba omeniti kolektivnost dela posameznih izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij, ki so se na posameznih seminarjih ali zborovanjih na terenu pojavljali kolektivno rešitvah pozabimo na tiste ljudi, ki se najbolj angažirajo v trenutkih, ko jih potrebuje družba. Dokazano je sicer, da smo sposobni speljati tako velike akcije, vendar pa je organizacijsko le preveč dela za volitve padlo na posameznike. Ni dozorelo spoznanje v celoti, da so bile volitve delegatov in delegacij mnogo težje, kot so bile običajne volitve odbornikov in poslancev. S sprejetjem osnovnih dokumentov (ustave, statutov) je bila jasno opredeljena vloga in mesto družbenopolitičnih organizacij v naši družbi. Še posebno so opredeljene naloge socialistične zveze kot nosilca politične aktivnosti v pripravah na volitve in v oblikovanju skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Delovni ljudje so osnovni nosilci kandidacijskih in volilnih opravil. Te svoje dolžnosti uresničujejo v okviru socialistične zveze kot enotne fronte vseh organiziranih socialističnih sil na čelu z Zvezo komunistov. Priprave in izvedba volitev predstavljajo spet konkreten primer nastajanja enotne fronte vseh organiziranih socialističnih sil pod vodstvom ZK. SPREJETI DOKUMENTI Pri formiranju delegacij v TOZD, v KS, v skupnosti kmetov in obrtnikov smo imeli dober izbor, z izjemo zastopanosti žensk. Da bi formirali čim bolj kvalitetnejše delgacije, so se vse družbenopolitične organizacije v občini zavzele za sprejem osnovnih volilnih dokumentov. Izdelani in osvojeni so bili, dne 30. 1. 1974 naslednji volilni dokumenti na skupnem sestanku Občinske konference SZDL in Občinskega sindikalnega plenuma ter vseh izvršnih teles družbenopolitičnih organizacij v občini: 1. Rokovnik in postopki za volitve delgacij (ki je bil pozneje deloma korigiran zaradi kasnit-ve zakonskih predpisov). 2. Kriteriji in merila za volitve delegacij. 3. Naloge pred in po volitvah. 4. Predlogi možnih kandidatov za DPZ občine Na 1. Občinski kandidacijski konferenci, ki je bila 20. 2. 1974 v prisotnosti delgacij vseh družbenopolitičnih organizacij občine, so bili sprejeti še naslednji dokumenti: 1. Poslovnik konference. 2. Dogovor o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora, občinske skupščine Domžale. 3. Sklep o postopku delegiranja delegatov iz občinske konference SZDL v DPZ občinske skupščine Domžale. Pravočasno je občinska skupščina sprejela tudi začasen statut občine, v katerem je zapisano, da krajevne skupnosti v občini za 32 delegatskih mest v zboru KS formirajo 25 delegacij. Te delegacije so bile formirane na temeljnih kandidacijskih konferencah v 25 KS, saj smo poleg 21 obstoječih KS formirali v tem obdobju še KS Dob, Rova, Vrhpolje in Velika vas. Od 25 KS se je na TKK (temeljne kandidacijske konference) odločilo za zaprto listo kandidatov 9, ostalih 16 KS pa je imelo odprto kandidatno listo. Za 224 delegatov, kolikor jih je bilo izvoljenih, je kandidiralo 265 delovnih ljudi: 279 moških in 46 žensk (17%). Iz teh podatkov je bilo razvidno, da so bile ženske premalo zastopane. Upoštevajoč dejstvo, da smo imeli v občinskem zboru, ki so ga doslej volili občani v KS, samo eno žensko in da je bilo postavljenih na kandidatne liste delegacij KS skoraj 50% evidentiranih žensk, je to le korak dalje. Najpogostejši vzrok za majhno zastopanost žensk se navaja, da niso hotele podpisati kandidature in da so preveč obremenjene. Menimo pa da je vzrok drugod, predvsem pa v preslabotni organiziranosti sekcije za družbeno aktivnost žensk v občini. a C« Izobrazba Kvalifikacija Položaj delovn. mesta Člani M Interesne, krajevne in *" delovne skupnosti m H Število delegaci. Število evidenti: Število ! izvoljeni ; delegato Moških Žensk Starost 18—27 k Starost nad 27 1 £ w | VIŠ VIS NK w > Delavec Vodstve Vodilni N PQ N 1. Krajevne skupnosti 25 677 224 187 37 43 181 10 51 19 12 52 6 56 18 174 35 15 30 28 2. Delovne skupnosti 48 635 294 187 107 59 235 19 63 9 12 24 33 111 23 227 64 3 33 9 3. Prosveta in kultura 11 100 57 17 40 18 39 6 22 16 5 1 2 5 56 1 12 4. Zdravstvo in social. varstvo 4 37 22 6 16 3 19 4 8 3 3 1 2 1 20 2 2 5. Kmetijsko zemljiška skupn 1 34 12 12 12 1 2 7 2 12 2 6. Zasebna obrtniška skupn. 1 25 15 14 1 15 1 9 5 15 1 2 7. Drž. org. in druž. pol. org. 1 11 11 4 7 4 7 1 6 3 1 8 3 6 2 8. Družbeno-politični zbor 1 25 25 19 6 7 18 1 9 7 3 2 2 1 13 7 5 21 7 SKUPAJ: 92 1544 660 446 214 134 526 42 162 57 36 86 42 187 48 525 112 23 105 50 _ o o o l/i r—" CD to "t (M* co o ©— o to_ o" CM 79,70 % . o Q~ O CO co" .© o to ■*" CM uo in co" O m" O* O °l C% r—1 6,30% ©— m o co" CM B o CN t-" m c-_ oo" t- ©~ O as co" r-4 o m • to" _ © m" , o o in Z odlokom občinske skupščine, ki je bil sprejet 7. 3. 1974, je določeno, da ima zbor združenega dela občinske skupščine 51 delegatskih mest: 37 delgatskih mest s področja gospodarstva, 3 s področja prosvete in kulture, 1 s področja sociale in zdravstva, 1 s področja državnih organov in delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, 4 s področja zasebnega kmetijstva in 5 s področja zasebne obrti. V 66 delegacijah za zbor združenega dela je kandidiralo 477 kandidatov. Izvoljenih je bilo 411 delegatov. Po statutu občine je določeno, da šteje družbenopolitični zbor občinske skupščine 25 delegatov. Dokumenti družbenopolitičnih organizacij so to število že prej utrdili. Pripravljena je bila pravočasno enotna lista kandidatov (25). Evidentiranih je bilo sicer 28, a je bila za 2. kandidacijsko konferenca lista skrčena na 25 možnih kandidatov. S to listo nismo imeli nobenih težav, kar nam je porok, da smo izbrali res dobre družbenopolitične delavce, ki bodo s svojim ugledom in znanjem tudi kreativno pripomogli k nadaljnjemu napredku naše občine. Del volilcev Krajevne skupnosti Vir, ki sicer gravitira bolj h KS Domžale ali KS Ihan (Zaboršt) se je upravičeno jezil za večji sprehod od Zaboršta do Vira, kar bo treba na prihodnjih volitvah popraviti. Isti primer se je zgodil tudi v Domžalah, ko so nekateri volilci, ki stanujejo v bližini volišča šole J. B. Tito, morali voliti v gasilskem domu v Jaršah. Takih primerov je bilo še nekaj, kar bo treba v prihodnje odpraviti. Pokazalo se je, da je treba odpreti več volišč in urediti volilne okoliše. Še nekaj podatkov: 1. V občini je bilo 33.000 delovnih ljudi in občanov. 2. število volilnih upravičencev je bilo 23106. 3. Na delu v tujini je 800 volilnih upravičencev. 4. Pri vojakih ali drugače opravičenih 323 volilcev. 5. Število volilcev, ki se je upoštevalo pri ugotovitvi rezultatov je za posamezne volitve različno. Prilagamo tabelo (št. 1). Tabela št. 1 so bile najpogostejše karakteristike iz volišč v naši občini. DPZ ZZD ZKS Referendum Število od upravičencev 23106 13113 22472 23106 V tujini 800 800 glasovali s potrdilom 27 25 število, ki se upošteva pri izidu volitev 22333 13113 22472 22119 glasovalo skupaj 21020 1L924 20801 20772 glasovali za 17717 17053 glasovali proti 2015 3292 neveljavne glasovnice 1288 911 1881 426 ni glasovalo 1313 1189 1672 1347 VOLITVE Leta 1969 so delovni ljudje naše občine oddali 89 % svojih glasov za odbornike in poslance. V Občinskem poročevalcu je bilo takrat zapisano, da je tak rezultat odraz privrženosti samoupravljanju. Rezultati letošnjih volitev delegatov in delegacij so presegli naša pričakovanja. Udeležba na volitvah družbenopolitičnega zbora je bila 92,56 % Udeležba na volitvah delegacij KS je bila 92,56%. Udeležba na volitvah delegacij TOZD je bila 90,93 %. Udeležba na volitvah delegacije kmetov je bila 95,33%. Udeležba na volitvah delegacije obrtnikov je bila 82,12%. Ti rezultati so prav gotovo predvsem rezultat dolgotrajnega in temeljitega dela vseh družbenopolitičnih organizacij. Menjava vodilnih funkcionarjev na komiteju ZK, SZDL in ZM v letu 1973 je vlivala nekaterim v občini in republiki nezaupanje spričo obsežnega dela. Volilni rezultati pa kažejo veliko zagnanost in svežino. Pripravljeni so bili vsi volilni materiali pravočasno tako, da kar je bilo storjeno na dan volitev, je bilo dejansko potrdilo pravilnim pristopom vsem volilnim opravilom. Okrašena volišča, cvetje ob volilni skrinjici, množičnost. Toda tudi kritični moramo biti. Zaradi novosti so bili mnogi volil- ni odbori zaskrbljeni, če bo šlo vse v redu. Samostojnost vodenja volišč je mnogim povzročala preglavice. Imeli smo nekaj manjših napak, kar ne pomeni izkrivljanja celotnega volilnega postopka. Na Prevojah je bil primer posrednih volitev. Občinska (državna) volilna komisija je zaslišala odgovorne za zakonske kršitve in ugotovila, da dva glasova, ki sta bila oddana v volilno skrinjico nista vplivala na izid volitev. STRUKTURA IZVOLJENIH DELEGATOV Struktura vseh izvoljenih delegatov v občini je ugodna. V 92 okoljih, kjer so formirali delegacije, je bilo evidentiranih 1544 možnih kandidatov, kandidiralo jih je 767, izvoljenih pa je bilo 660 delegatov: 446 moških (67,57%), 214 žensk (32,43%), 134 mlajših od 27 let (20,30%), 525 neposrednih proizvajalcev ali (79,54 %) in 105 članov ZK (16 odstotkov). Ugodna je tudi struktura izobrazbe vseh kategorij, kar je razvidno iz priložene tabele štev. 2. V zvezi s strukturo delegatov v obeh zborih, kjer so pri kandidiranju možne odprte ali zaprte kandidatne liste, naj omenim, da je bilo ogrevanje na terenu zelo različno. Predvsem starejši volilci so se ogrevali za odprte liste, češ, da drugače ni volitev. Volilni proces — od evi- dentiranja, predkandidiranja in kandidiranja — pa daje tako možnost izbire najboljših struktur v vseh sredinah, da predstavljajo volitve le zaključek široke in demokratične izbire. Ob kvalitetnih predhodnih volilnih opravilih res ni nujno, da je odprta lista. Z zaprto listo si lažje zagotovimo strukturo delegacij, tako v delovnih kolektivih, kot v KS in tudi zastopanost struktur, ki pri neposrednih volitvah pri odprti listi obvezno izpadajo — delegati iz manjših obratov ali zaselkov. Menimo, da bi se dalo v bodoče volilno zakonodajo prirediti tako, da bi lahko volili delegacije v TOZD in KS podobno kot se vodi DPZ. ZAKLJUČEK Pri izdelavi te ocene se nismo spuščali v posamezne negativne, kakor tudi ne pozitivne primere. Ocena je bolj splošna. Volilne rezultate prvih delegatskih volitev ocenjujemo v občini zelo ugodno. Na tako ugodne rezultate so prav gotovo vplivali še nekateri drugi vzroki, ki jih v uvodu ne omenjamo. Naj na koncu omenimo še enega, ki prav gotovo zasluži vidno mesto: samoprispevek za nadaljnjo izgradnjo šolske mreže. Isti dan kot so bile volitve je 77% naših volilcev reklo za ta samoprispevek »DA«. To je pomenilo, da so naši delovni ljudje za solidarno — skupno dogovarjanje o vseh važnejših problemih v občini. Tako ugodni rezultati volitev in izglasovanje samoprispevka pa nas še v prihodnje obvezuje, da strnemo vse napredne družbene silnice v gradnji naše boljše prihodnosti. DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE DOMŽALE IZŠEL JEN 1SKA MATICA LJUBLJANA Podružnica Kamnik — Domžale Vljudno vas vabimo na prijateljsko srečanje izseljencev in zdomcev, ki bo v Kamniški Bistrici v soboto, 20. VIL 1974, ob 15. uri z bogatim kulturnim programom. Vabljeni! Predstavljamo naš TOZD - Kemija Z uveljavitvijo ustavnih amandmajev smo v podjetju LEK ustanovili tri TOZD in organizacijo skupnih služb. Naša kemična proizvodnja v Mengšu je postala TOZD Kemija, v Ljubljani pa je farmacevtska proizvodnja zajeta v TOZD Farmacija. Organizirali smo se upravno in samoupravno ter je tako z začetkom leta steklo življenje po novem. Približno tretjina naše proizvodnje je namenjena kot surovinska osnova farmacevtski proizvodnji. Ta del zaračunavamo TOZD Farmaciji, poleg tega pa smo soudeleženi pri čistem dohodku zdravil, ki jih izdelajo iz naših surovin. Tretjino naših proizvodov prodamo na domačem tržišču, tretjino pa izvažamo, od tega večino na zahodna tržišča. Naša proizvodnja teče v štirih obratih. V obratu za anorganske soli proizvajamo številne anorganske spojie za domačo in tujo uporabo. Tu delamo tudi surovine za Ulter, ki je znano zdravilo za tiste, ki imajo težave s preveliko množino kisline v želodcu. V obratu za narkozna sredstva proizvajamo eter in dušikov oksidul. Obe snovi se rabita za narkozo pri operacijah. Smo edini proizvajalci v državi, omenjene proizvode pa tudi iz- važamo. Zanimivo je omeniti, da se dušikov oksidu! rabi tudi za spenjenje sladke smetane s pomočjo malih jeklenk. V tretjem obratu predelujemo številna zdravilna zelišča, da dobimo iz njih učinkovita in dragocena zdravila. Predelujemo predvsem ržene rožičke, naprstec in divji kostanj. Ržene rožičke dobimo na nasadih rži, ki jih imamo po celi Sloveniji. Pridobivanje je zelo zahtevno in ni čudno, da so končna zdravila zelo draga. V obratu za organske sinteze proizvajamo aktivne snovi za vrsto zdravil. Tu nastaja surovina za 5-NOK, ki se kot zdravilo močno uporablja. Za našo proizvodnjo na splošno je značilno, da doprinaša k zmanjšanju uvoza, kar je za farmacevtsko industrijo zelo pomembno. Tako tudi na tem področju postajamo v vedno večji meri neodvisni od tujih firm, ki večkrat poleg normalne cene zaračunavajo še posebne pribitke, ker se zavedajo, da blaga ni moč kupiti drugje. Mi pa smo uspeli z delom naših domačih strokovnjakov priti do vedno novih proizvodov. Na tak način krepi podjetje svojo vlogo, zbolj-šuje se rentabilnost poslovanja in položaj delovnih ljudi. V. Z. Potrebe domačega tržišča so vsako leto večje, zaradi česar se stalno povečuje naša proizvodnja. Tako smo letos že dosegli mejo naših proizvodnih kapacitet, pa je nadaljnje povećavanje možno le s temeljito rekonstrukcijo proizvodnih naprav. Že danes bi lahko prodali za polovico več, kot lahko proizvedemo. Proizvod gre še »topel« h kupcu. Dnevne urgence po »prijateljskih zvezah« niso nobena redkost. Imamo tudi možnosti izvoza, a smo jih morali zaenkrat kar odriniti. Z uvajanjem novih stea-ratov bi se pa odprla še nova področja uporabe. Na podlagi take situacije smo sklenili, da izvedemo rekonstrukcijo proizvodnih naprav, ki bi tako omogočile 2 in pol krat večjo proizvodnjo. Rabili bomo okoli 8 milijonov dinarjev, največ za uvoženo tehnološko opremo. Seveda rekonstrukcija ne bo izvršena preko noči, saj moramo za določene stroje čakati tudi 9 mesecev. Ob tem naj omenimo še to, da ne bomo samo enostavno povečali kapacitet, ampak da bomo tudi zboljšali tehnološki proces in vpeljali nekatere najsodobnejše naprave. Proizvodnja bo bolj rentabilna, saj kljub povečani kapaciteti skoraj ne bomo rabili novih delavcev. Idejne načrte so pripravili strokovnjaki iz naše TOZD, izvedbene načrte pa pripravljajo konstruktorji iz organizacije skupnih služb. Montažo bo izvršil naš oddelek za vzdrževanje. Lahko računamo, da bo delo potekalo po predvidenem načrtu in da bomo v prihodnjem letu že dali na tržišče večje količine ste-aratov. Asortiment bomo razširili z novimi stearati ter na ta način poskrbeli za zmanjšanje uvoza. Poleg izgradnje novega obrata za ekstrakcijo zdravilnih zelišč — o čemer je Občinski poročevalec že pisal — bo tudi ta rekonstrukcija naprave za proizvodnjo stearatov doprinesla k jačanju naše TOZD in tako posredno k boljšemu položaju naših delavcev. V. Z. Podpisan je samoupravni sporazum Na mengeškem polju pri tovarni Lek so zrasli novi objekti, ki bodo kmalu sposobni sprejeti surovine za predelavo v obratih te delovne organizacije Povečali bomo proizvodnjo stearatov V naših kemičnih obratih v TOZD v Mengšu že vrsto let proizvajamo tudi stearate. Ti proizvodi se le v manjši meri rabijo v farmacevtski proizvodnji, velika večina se porabi na raznih področjih kemične pa tudi druge industrije. Naš redni asortiment obsega zaenkrat stearate cinka, kalcija in magnezija, v manjših množinah pa smo delali tudi že druge. Kvaliteta teh proizvodov je zelo dobra tako, da so povsem enakovredni uvoženim, prednost naših proizvodov pa je v tem, da se v določeni meri lahko prilagodimo posebnim željam kupcev. I. HIDROMETAL MENGEŠ V želji, da bi se strojegradnja v naši ožji domovini razvijala v bodoče enotneje in da bi se omogočilo z uspešnim poslovanjem zlasti s perspektivnim razvojnim konceptom tej veji gospodarstva zagotoviti večji delež v domači in mednarodni menjavi, so se delovni ljudje podpisnic tega samoupravnega sporazuma odločili, da osnujejo združena podjetja v okviru tega sporazuma (1. člen samoupravnega sporazuma). Splošni namen združevanja lepo opisuje kot vidimo, prvi člen sporazuma. Poleg osnovnega namena pa ima vsako podjetje za sebe tudi svoje razloge za združevanje, med katerimi ima Hidrometal gotovo specifične. Z izgradnjo čistilne naprave v Mengšu leta 1969, se je Hidrometal (takrat še Komunalno podjetje) kot proizvajalec opreme vključil v reševanje problematike čiščenja voda. Najprej je bila torej izdelana potrebna oprema za lastno čistilno napravo, ki mimogrede povedano zelo lepo in učinkovito deluje, nato pa se je tudi asortiman izdelane opreme močno razširil posebno po letu 1972, ko je dobilo podjetje tudi novo ime. Letni bruto dohodek iz leta v leto raste v korist izdelave omenjene opreme tako, da predstavlja izdelava opreme za čistilne naprave odpadnih voda sedaj glavno dejavnost podjetja. Zato pa je potrebna močna razvojna služba, ki je lahko kos naglemu razvoju sodobne opreme, obenem pa se pojavlja tudi problem kvalitativnega in kvantitativnega zadoščevanja trga. Tako lahko rečemo na kratko, da so zgoraj navedeni problemi naši specifični razlogi za povezovanje v širšo delovno skupnost, da bomo lahko lažje premagovali pred nas postavljene naloge. Kot nosilec delovne skupine pri pripravi razvojnega in proizvodnega programa ZPS smo prispevali svoj delež k oblikovanju programov na področju razvoja in proizvodnje opreme za čistilne naprave odpadnih voda, ki smo jih razširili tudi na področje priprave in distribucije pitne oz. tehnološke vode. Delovni in razvojni programi iz vseh vej dejavnosti združenih podjetij so bili predpogoj za uspešno pripravo drugih aktov o združevanju. Celoten proces se je začel v drugi polovici leta 1972, se nadaljeval z delom delovnih skupin strokovnih, finančnega in pravnega področja preko leta 1973, v letu 1974, točneje 21. maja, pa se je v Trbovljah (Strojne tovarne) končal prvi del povezovanja s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju v ŽPS. Sledi še konstituiranje samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij združenih podjetij. Tako bodo dani pogoji za združeno delo, za sodelovanje, za dosego ciljev, ki so osnovna motivacija sedanjega povezovanja. Cas prinaša že nekaj konkretnih nalog, ki jih bomo lahko rešili le v okviru ZPS, rešili jih bomo kvalitetneje, hitreje, predvsem pa bomo za prevzem večjih poslov tudi kreditno sposobni, saj stoji za nami v glavnem vse, kar danes predstavlja slovensko strojegradnjo. Tine Pavli H IN KAJ PRIČAKUJEMO V MLINOSTROJU OD ZDRUŽEVANJA? Naša nova ustava nam daje široke možnosti medsebojnega gospodarskega povezovanja, bodisi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela in združevanjem v delovne organizacije, bodisi s povezovanjem le-teh v sestavljene organizacije združenega dela. Takšen način združevanja postaja politično gospodarska koncepcija našega gospodarskega sistema, upoštevajoč načela družbenega dogovarjanja, samoupravnega sporazumevanja, družbenega planiranja in samoupravne socialistične solidarnosti. Cilji združenega dela in koristi od takšnega dela pa morajo biti razumljivi vsakemu delavcu v delovni skupnosti. Le tako lahko dosežemo zastavljene cilje. Od združitve v sestavljeno organizacijo ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE pričakujemo, da bomo dosegli predvsem naslednje družbeno ekonomske cilje: — uskladili bomo razvojne kapacitete povezanih članic zdru- ženega podjetja strojegradnje tako, da bodo razvojno konstrukcijski oddelki med seboj usklajeno delovali v pogledu metod in oblike dela (enotna dokumentacija, klasifikacija, standardizacija) in tehnologije. Na ta način bomo dosegli tudi unifikacijo strojnih elementov in podsklo-pov, uporabo tipskih osnovnih materialov in polizdelkov ter široko skupno standardizacijo sestavnih delov; — na osnovi tako razvitih proizvodov in standardnih sestavnih komponent, ki bodo nastopale v manjši izbiri, toda v večjem številu, bomo prečistili in uskladili proizvodne programe tako, da se proizvodnja ne bo podvojevala ali celo potroje-vala, temveč za posamezne izdelke skoncentrirala pri enem proizvajalcu. Logična posledica tega je specializacija proizvodnje, ki v nadaljnji fazi pogojuje in omogoča večjo produktivnost dela, boljšo kakovost izdelkov ter hitrejšo gospodarsko rast podpisnic sporazuma; — v okviru združenih podjetij strojegradnje bomo uspešnejše in z večjimi garancijami nastopali na tržišču. S tem ni miš- ljena samo nabava repromateria-la in prodaja izdelkov, ampak tudi skupni nastop nasproti poslovnim bankam pri zagotavljanju finančnih sredstev za kreditiranje tržišča. Ne navsezadnje omogoča tako samoupravno povezovanje tudi manjšim delovnim organizacijam vstop na mednarodna tržišča; — združeni bomo gospodar-neje načrtovali investicije za razširitev proizvodnih kapacitet in novogradnje ter lažje vplivali na razvoj kadrovske strukture ter nakazovali potrebe te veje gospodarstva v zvezi s politiko izobraževanja. Nedvomno se bo združevanje široko odrazilo tudi v družbenopolitičnem življenju in dejavnosti članic združenih podjetij strojegradnje, ker se bodo družbenopolitične organizacije povezovale v konference ter tako z enotnega stališča vplivale na usmerjenost programov, izvajanje dogovorjenih smernic ter uresničevanje socialističnih medsebojnih razmerij, hkrati pa bo tudi omogočena neposredna izmenjava pridobljenih izkušenj. Ne nazadnje računamo tudi na skupno delovanje na področ- ju rekreacije in organizacije oddiha delavcev. Morebitno naložbo v tej smeri ter poenotenje možnosti za izkoriščanje počitniških kapacitet bodo močno zbližali delavce podpisnic sporazuma iz vseh delov Slovenije. Omeniti moramo tudi športno aktivnost, ki bo z združevanjem veliko pridobila tako na kvaliteti, kot tudi na kvantiteti udeležencev. Vsi ti cilji so za vse organizacije, podpisnice sporazuma ter enako seveda tudi za »Mlino-stroj« izrednega pomena. Pri tem je važno poudariti, da delovne organizacije v tej obliki združevanja ne izgubljajo svoje samostojnosti. Predvsem ne izgube podpisnice svoje primarne in izvirne pravice razpolagati z rezultati svojega dela, obdrže pa tudi vse pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz ustave, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Podpisnice so si enakopravni partnerji, med katerimi je edina osnova za odločanje in osnovni način dela samoupravno dogovarjanje. H. B. Družbena prehrana otrok Usposabljanje osebja, zaposlenega v kuhinjah osnovnih šol in VVZ V smislu nalog TSOV za leto 1973, ki med drugimi določajo tudi ustrezno kadrovsko politiko za zagotavljanje ustreznih profilov kadrov, sta bila v času med 26. 1. 1974 in 31. 3. 1974 organizirana: — začetni tečaj za strokovno izobraževanje kuharskega osebja, ki je zaposlen v šolskih kuhinjah in kuhinjah VVZ (za pridobitev polkvalifikacije); — nadaljevalni tečaj za strokovno izobraževanje kuharskega osebja (za pridobitev interne kvalifikacije). Izvršni odbor TSOV je zaradi povezanosti nalog med Temeljno izobraževalno skupnostjo in TSOV navezal kontakt z izobraževalno skupnostjo, ki je sprejela predlagane tečaje tudi za področje kuharskega kadra, zaposlenega v šolskih kuhinjah. Prav tako se je TIS odločila za sofinanciranje tečajev, izvršni odbor TSOV je za izpeljavo obeh teča jev angažiral Centralni zavod zp napredek gospodinjstva Ljubljana oz. Studijo za otroško varstvo, ki je skladno s tečaji vključil tudi nadzor nad kuhinjami. Začetni in nadaljevalni tečaj je bil na podlagi predhodnih programov, ki jih Centralni zavod za napredek gospodinjstva izvaja že vrsto let na področju SR Slovenije, organiziran v kuhinji centralnega vrtca v Kidričevi ulici v Domžalah. Tečaja, ki sta potekala po učnih načrtih Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, izdelanih v letu 1973, sta obsegala: — začetni tečaj 20 ur za teoretično znanje, — 40 ur za praktične vaje. Z zaključnim izpitom so kandidatke prejele potrdilo kot podlago za interno priznanje priučit-ve (polkvalifikacija) za delovno mesto kuharja v šolski kuhinji in kuhinji VVZ. — Za nadaljevalni tečaj — 30 ur za teoretično znanje in 45 ur za vaje oz. demonstracije. Na osnovi opravljenega tečaja in preverjenega znanja so prejele tečajnice potrdilo kot podlago za interno priznanje priučitve za delovno mesto kvalificirane kuharice v šolski kuhinji oz. kuhinji VVZ. Med TSOV in TIS je bilo dogovorjeno, da obe skupnosti pogodbeni znesek v višini 20.300,00 din pokrijeta glede na število tečajnic iz osnovnih šol ali iz kuhinj VVZ. Tako Temeljna izobraževalna skupnost prispeva: 9.600 din, ostalo v višini do pogodbenega zneska pa TSOV iz svojih sredstev. Oba tečaja so zaključile vse udeleženke razen dveh v nadaljevalnem tečaju zaradi opravičljivih vzrokov. Nujnost takšnega izpopolnjevanja znanja kuharskega kadra dokazujejo prav gotovo udeležba in rezultati tečaja. Po zaključku tečaja se poraja nekaj vprašanj, na katera naj bi odgovorila tudi analiza prehrane v šolah in VVZ, ki pravkar poteka. Nedvomno pa je, da je potrebno kontinuirano izpopolnjevati znanje in uvajati nove prijeme pri prehrani predšolskih in šolskih otrok tudi osebja, ki se ni udeležilo tečaja, ki sicer že ima kvalifikacijo, ali pa so to starejše kuharice, ki so sicer prave druge mamice otrokom v šoli ali v vrtcih. Oblik takšnega izpopolnjevanja ni težko najti, kajti delavke same težijo za takšnim izpopolnjevanjem, ker jih v to silijo novosti na področju prehrambene industrije, ki nam jih ponuja današnji čas. Novo grajene šole in vrtci s kuhinjami prinašajo mehanizirano opremo tudi v kuhinji, ki ji strokovno manj usposobljena kuharica ni kos in je ne zna s pridom uporabljati. Verjetno smo nekoliko pozabili, da bo z novimi šolami potrebno usposobiti tudi kader; v tem pogledu sta tečaja prispevala veliko. Nanizal sem samo nekaj okvirnih ugotovitev ob tečaju, ki bodo tudi obdelane v študijah Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva in na podlagi katerih bodo znani tudi predlogi za kompleksnejše pristope vseh tistih dejavnikov v občini, ki sedaj nepovezano in nekoordinirano gra- dijo nove kapacitete kuhinj. Kaže se potreba po ustanovitvi skupne komisije, ki naj bi reševala koordinirano politiko prehranjevanja otrok v vzgojnovar-stvenih ustanovah, osnovnih in srednjih šolah itd. Zametek komisije za prehrano že obstaja med Temeljno izobraževalno skupnostjo in Temeljno skupnostjo otroškega varstva, vendar bi jo bilo potrebno okrepiti s predstavniki vseh zainteresiranih dejavnikov v občini. J. P. Št. tečajnic Osnovne šole VVZ vrsta tečiia vpisane zaključile vpisane zaključile Skupaj vrsta tečaja kandidat. tečaj kandidat. tečaj začetni tečaj 8 8 44 nadaljevalni tečaj 7 5 8 8 skupaj 15 13 12 12 12 15 27 Del udeleženk kuharskega tečaja v Domžalah, ki se ga je udeležilo 27 slušateljic Ob 10. obletnici obstoja Posebne osnovne šole na Homcu Sedanje poslopje Posebne osnovne šole Homec, ki prostorsko več ne ustreza sodobnemu pouku te potrebne ustanove Letos poteka 10 let od kar uspešno deluje Posebna osnovna šola na Homcu. Zato bi bilo prav, da občani kamniške in domžalske občine nekaj več zvedo o zgodovini te šole. že leta 1960 je bil ustanovljen pri II. osnovni šoli v Domžalah posebni oddelek za težko učljive otroke, katerega je obiskovalo 14 otrok, število teh otrok pa je iz leta v leto naraščalo. Leta 1964 je domžalska občinska skupščina sprejela odlok o ustanovitvi Posebne osnovne šole na Homcu. Zato je bilo potrebno obnoviti šolske prostore bivše osnovne šole. Poslopje je bilo obnovljeno v štirih mesecih. Prvi vpis v to šolo je nakazal 42 otrok. Na šoli je poučevalo pet učnih moči. Do leta 1965 je to šolo financirala samo domžalska občina, čeprav je bilo veliko otrok tudi iz kamniške občine, šele z letom 1969 je postala sofinancer tudi kamniška občina. Število otrok pa je iz leta v leto naraščalo. Do leta 1972 je to šolo obiskovalo že 359 otrok z motnjami v duševnem razvoju. Doslej je to šolo v celoti končalo preko 100 otrok, od teh jih je ca. 52 v delovnih organizacijah. Šola je imela prva leta svojega delovanja velike težave ne samo v finančnem oziru, temveč še bolj v nerazumevanju s strani pristojnih forumov, samih staršev in celo nekaterih prosvetnih institucij in njihovih organov. Saj je veljala kot šola za »neumne otroke«. Starši so se bali dati otroke v to šolo, ker so se bali, da ne bi njihov otrok dobil neizbrisen pečat za vse življenje. Šele z neprestanim prepričevanjem članov kolektiva, ki je takrat trdo oral ledino posebnega šolstva v obeh občinah, so tako starši kot pristojni forumi spoznali veliko potrebo te ustanove. Lepi učni in vzgojni uspehi ob koncu vsakega šolskega leta, lepo uspele razstave tehničnih in likovnih izdelkov te šole v Kamniku in v Domžalah, so prepričale starše in ostale, da je bil denar v to ustanovo res rentabilno vložen. Danes obiskuje šolo preko 200 otrok, poleg tega delata še dva oddelka te šole v Moravčah. Vendar je vedno bolj očitno, da postajajo ti šolski prostori vse premajhni, šola nima telovadnice, ne prepotreb-nih prostorov za jedilnico, za dnevno varstvo, za razne izven-šolske dejavnosti. Več kot 90% vseh otrok se vsak dan vozi v šolo z avtobusi, tudi do 25 km daleč. Prav zaradi navedenih podatkov bo treba nujno čimpreje misliti na gradnjo novega šolskega poslopja. To pa je stvar obeh občin. Vodstvo šole, kot kolektiv te šole imata v perspektivnem planu za naprej: — ustanovitev poklicnega razreda; — ustanovitev oddelka za delovno usposabljanje težje prizadetih; — zaščitne delavnice za absolvente POŠ; — gradnja novega šolskega poslopja. Ob otvoritvi letošnje razstave likovnih in tehničnih izdelkov te šole v Domžalah, od 30. maja do 1. junija, je ravnateljica šole Škerjanc-Ogorevčeva zaključila svoj uvodni govor s pomembnimi besedami: »Prepad med zdravimi, polno čutečimi otroki in tistimi, ki so tako ali drugače prizadeti, se iz dneva v dan veča. Korenine socialnih razlik se nedvomno porajajo tu. Vendar je potrebno tudi tem otrokom zagotoviti boljše pogoje za njihov razvoj, da bodo postali koristni člani naše družbe, da bodo tudi ti otroci sposobni na svojih delovnih mestih graditi zdrave medsebojne odnose brez manjvrednostnih kompleksov. Če pa hočemo doseči ta cilj, je nujno začeti z gradnjo nove šole, ki bo ustrezala normativom šole, ki bo izravnavala razlike med otroki, da bo tudi tem otrokom zagotovljena lepša prihodnost, kjer ne bo socialnih razlik, kjer bo delavec delavcu brat.« Razstavo se je ogledalo veliko število občanov iz obeh občin. Ob otvoritvi pa so bili navzoči mnogi predstavniki naših šol in družbenopolitičnih organizacij ter obeh skupščin. Navzoči so bili predstavniki Zavoda za zaposlovanje delavcev iz Kamnika in predstavniki POŠ Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Ob tem prvem jubileju želimo, tako vodstvu kot kolektivu te šole še mnogo delovnih uspehov pri njihovem težkem delu, ki se ne da plačati z nobenim denarjem in da bi se jim kmalu izpolnila velika želja — novo šolsko poslopje. Nace Vodnik OBJAVA OBČINSKO SODIŠČE DOMŽALE razpisuje prosti delovni mesti dveh strojepisk. Pogoji: dvoletna administrativna šola ali strojepisni tečaj; za začetnice dvomesečna poskusna doba. Osebni dohodek po pravilniku. Razpis velja 15 dni po objavi. POZIV za vložitev napovedi za odmero davka od stavb. Na osnovi 170. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SSR, št. 7/72, 3/73 in 4/74) in odloka o davkih občanov (Uradni vestnik občine Domžale, št. 5/74) je občinska skupščina Domžale določila, da je treba vložiti do 30. junija 1974 napoved za odmero davka od stavb. Napoved so dolžni vložiti zavezanci, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja, garaže in poslovne prostore ter vsi lastniki, kot drugi kupci takih stanovanj (drugi lastniki) ne glede na to, ali jih uporabljajo lastniki sami ali pa jih dajejo v najem. Ravno tako morajo vložiti davčno napoved zavezanci davka na posest počitniških hišic (vikendov). Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero davka od stavb, pa je ne vloži v roku, ki je določen v tem pozivu, mora na račun povečanega davka plačati 5% od odmerjenega zneska. Zavezanec, ki niti na vročen osebni poziv davčnega organa ne predloži davčne napovedi, se kaznuje po določilih 244. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) s kaznijo od 500 do 10.000 Ndin. Zavezanci, ki ne bodo prejeli davčne napovedi po pošti, naj isto dvignejo v sprejemni pisarni (soba 1) občinske skupščine Domžale. Davčna uprava občinske skupščine Domžale Spremembe odloka o davkih občanov Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov vsebuje vse spremembe nastale po sprejetju odloka o davkih občanov v začetku leta 1973. Te spremembe so nastale zaradi sprememb republiške zakonodaje, s katero je bila pristojnost obdavčitve prenesena na občinske skupščine. Pri davku od obrtnih dejavnosti je novost v tem, da ni več kompenzacijske davščine za prispevke samoupravnim interesnim skupnostim, ki se je predpisovala v višini 11% od bruto osebnih dohodkov. Ostal je samo davek v višini 0,20% kot ga plačuje družbeni sektor za občinski proračun. Novost je tudi v tem, da smo razširili olajšave za obrtnike zasebnike na vse obrtnike, ne le na obrtnike, ki so bili taksativno našteti. Višina olajšave pa je ostala ista. Pomembna sprememba pa je nastala pri sistemu obdavčevanja stavb. Davčni zavezanci so dolžni na javni poziv vložiti napovedi za odmero davka od stavb na podlagi obrazcev, ki jih je izdala davčna uprava. N : podlagi priročnika, ki je priložen davčni napovedi morajo zavezanci sami oceniti točkovno vrednost stavb in je zato zelo pomembno, da zavezanci natančno izpolnijo napovedi. Točnost napovedi bo kontrolirala posebna strokovna komisija davčne uprave, ki bo ustrezno postopala ob kršitvah v smislu 238. člena zakona o davkih občanov, ki pravi, da je kazen za nepredložitev podatkov v določenem roku od 500 do 10.000 din. Obdavčitev drugih premoženjskih predmetov pa je samo prenesena iz republiške na občinsko pristojnost, obremenitev pa se ni spremenila. Prečiščeno besedilo odloka je v celoti objavljeno v tej številki Uradnega vestnika občine Domžale. Iz pisarne Davčne uprave 30-letnica obnovitve Rdečega križa Slovenije Ta mesec praznujemo 30-letni-co obnovitve Rdečega križa Slovenije in Jugoslavije. Na pobudo sekretarja izvršnega sveta Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Borisa Kidriča je bil ustanovljen pripravljalni odbor za skupščino Rdečega križa Slovenije. Ta odbor je, 11. junija 1944 izdal razglas: »Na pobudo in v sporazumu s predsedstvom Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in glavnini štabom narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije sklicujemo podpisani zborovanje za ustanovitev Rdečega križa Slovenije. Notranji in zunanji vojaški in politični položaj narekujeta nujno potrebo po ustanovitvi Rdečega križa, ki naj prevzame med to vojno samo in po osvoboditvi vse naloge, ki pripadajo takim ustanovam po mednarodnem pravu.« Na skupščini, ki je zasedala, 18. junija 1944 v Gradacu v Beli krajini, so bili položeni temelji Vloženo je bilo mnogo naporov za pomoč prebivalstvu, ki so ga prizadele elementarne nesreče. Potresa v Makarski in v Skopju 1963. leta, poplave leta 1965 in 1966, potres v Debru, potres v Banja Luki. Vse te nesreče so terjale človeške žrtve in ogromno materialno škodo, ki jo je skušal omiliti Rdeči križ Jugoslavije z drugimi nacionalnimi organizacijami RK. Posledice potresa v Skopju je pomagalo premagati kar 53 nacionalnih organizacij RK in Rdečega polmeseca. Rdeči križ služi danes v svetu za primer dobre nacionalne organizacije s številnimi aktivnostmi. Uspeli smo preiti iz ozkega pojmovanja, samo dejavnosti v vojnah, na uspešno razvijanje dejavnosti za krepitev telesnega in duševnega zdravja ljudi. Osnovna in prvotna ideja Rdečega križa se pri nas izraža v skrbi za zdravstveno prosveto in vzgojo prebivalstva v sodelo- Na Ljubljanski cesti severno od križišča s cesto Ljube Šercerja je bila pred kratkim huda prometna nesreča. Ali ni tudi ta znak zaradi nepreglednosti »botroval« tej nesreči? in naloge delovanja Rdečega križa Slovenije med vojno in v povojnem obdobju in da je človekoljubna organizacija pod zaščito države. Rdeči križ Jugoslavije in Slovenije je v korist vojnim žrtvam deloval še vrsto let po vojni. Pomagal je pri identifikaciji otrok, ki so bili ločeni od staršev in sorodnikov. Opravljal je poizvedovalno službo in iskal vojne žrtve. To je ogromno delo, ki traja še danes. Rdeči križ je sprejel pobegle otroke iz Grčije v letih 1948 in 1949, skrbel zanje in združeval družine, s čimer je izvajal tudi resolucijo generalne skupščine Združenih narodov. Sprejemal, razporejal in repatri-iral je v druge države begunce z Madžarske, pri katerem delu so mu priskočile na pomoč tudi druge nacionalne organizacije RK. Pomembno vlogo sta jugoslovanski RK in RK Slovenije odigrala v dneh češkoslovaške situacije leta 1968, saj je RK Slovenije v celoti poskrbel za sprejem, nastavitev in prehrano vseh čehoslovaških državljanov, ki so se mudili v Jugoslaviji za časa krize na Češkoslovaškem. vanju z drugimi družbenimi dejavniki, upravnim organi, službami na področju zdravstva, socialnega varstva in vzgoje. Ker izboljšujemo zdravstveno vzgojno raven prebivalstva, mu krepimo tudi družbeno zavest in dvigamo naše ljudi v zavestne skrbnike lastnega zdravja in zdravja okolice. Prav zato dejavnost Rdečega križa pri nas dopolnjuje splošna družbena prizadevanja v skrbi za človeka, da postane sam subjekt prizadevanj za srečnejše in zdravo življenje. Rdeči križ je pri nas vtkan v družbeno življenje, ga oblikuje in se z njim vred spreminja. Letošnji jubilej je vezan na stotisoče ljudi, ki so v minulih 30. letih sodelovali z organizacijo RK s tem, da so ji darovali svoj prosti čas, znanje, materialna sredstva in kri, ali pa so bili deležni njenih najrazličnejših oblik pomoči. Ko organizacija Rdečega križa Slovenije pregleduje svojo dejavnost v minulih 30. letih je z uspehom zadovoljna. To nam povedo tudi tele številke iz povojnega programa dejavnosti: 268.702 odraslih, 207.049 otrok in mladine, 9.533 individualnih in 974 kolektivnih podpornih članov. Vendar pa ta podatek ne bi bil popoln, če bi ob tem ne povedali, da je celotno članstvo aktivno. Letno pride na odvzem krvi preko 90.000 ljudi, tečaje prve pomoči obiskuje 30.000 občanov, pri akciji zbiranja oblačih in obutve vsako leto aktivno sodeluje 12.000 ljudi, sosedsko pomoč nudi 2.000 ljudi, v tečajih RK predava 5.000 strokovnih kadrov, samo v letu 1973 je pri akciji hi-gienizacije sodelovalo 45.000 ljudi. V letih 1965 do 1973 je izšlo 459 različnih edicij o zdravem načinu življenja in dela v nakladi več kot 10 milijonov izvodov. Že teh nekaj številk priča o obsežni aktivnosti RKS na tistih področjih socialnega in zdravstvenega varstva, kjer drugi ne delujejo, ali pa delujejo premalo. Z razvojem družbenih služb, interesnih skupnosti in drugih samoupravnih oblik, pa danes RKS usmerja svoj razvoj programa le še na del zdravstvene in socialne vzgoje prebivalstva, usposabljanje ekip prve pomoči in socialno delo, usposabljanje kadrov za nego bolnika, nego matere in otroka, sosedsko pomoč, razvijanje krvodajalstva, skrb za letovanje otrok, ter priprave za primer delovanja v naravnih nesrečah in splošnem ljudskem odporu. Vse bolj pa postaja Rdeči križ tudi glasnik boja za mir. To se zlasti kaže na mednarodnih konferencah RK, ko so v ospredju vprašanja nadaljnjega razvoja humanitarnega prava. Rdeči križ Slovenije in Jugoslavije je pognal globoko korenine v življenje naše samoupravne družbe, v svetu pa velja za primer dobre nacionalne organizacije. Zrasel je iz revolucije v hudih bojih za osvoboditev, za socialno urejeno družbo, v obnovi porušene domovine in sredi najbolj razgibanih prizadevanj za izgradnjo socializma in krepitev samoupravljanja. RKS je bil v vsem svojem delu in prizadevanjih vseskozi organizacija dejanj in konkretnih akcij. Občinski odbor RK Domžale PROSLAVA 30-LETNICE OBNOVITVE RK SLOVENIJE Dne 4. 6. 1974 je občinski odbor Rdečega križa Domžale priredil v Kino dvorani proslavo 30. obletnice obnovitve Rdečega križa Slovenije. Slavnostni govor je podal predsednik obč. odbora Rdečega križa Domžale LENIČ Jernej. Kulturni program pa so izvedli pevci Društva upokojencev Domžale. Na tej proslavi smo vsem zaslužnim aktivistom Rdečega križa podelili: 12 zlatih priznanj Jugoslovanskega Rdečega križa; 26 srebrnih priznanj Rdečega križa Slovenije; 13 diplom Rdečega križa Slovenije in 70 občinskih priznanj Rdečega križa. Za obisk in sodelovanje vsem najlepša hvala! Občinski odbor RK Domžale SOLIDARNOST — ČLOVEČNOST — PRIJATELJSTVO! Rdeči križ Slovenije vas poziva, da se s svojim prispevkom pridružite akciji zbiranja pomoči za žrtve hude lakote v Afriki. Vse leto 1973 smo bili priče hudega položaja, v katerem so se znašli ljudje teh dežel, pomagali smo jim in želeli, da bi letošnje deževje njihov položaj izboljšalo. Zal se to ni zgodilo. Izgube živine in poljskih pridelkov so katastrofalne, lanska letina je npr. v Nigru dala le 25% v običajnih letinah pridelanih pridelkov. Zato bo letošnje leto za te ljudi, ki danes zaradi lakote umirajo v več stotinah dnevno, še težje. Moramo jim pomagati preživeti. Do dne 7. 6. 1974 so prispevali denarne zneske naslednja podjetja in občani Domžal: 1. Perko Franc, Domžale 1.100,00 din 2. Obrtno podjetje »TAMIZ« Mengeš 200^00 din 3. Župnijski urad Domžale 2.500,00 din 4. Jesihar Izidor, Vir 100,00 din 5. Osnovna šola šlandrove brigade Domžale 3.28o!oO din 6. Občinski odbor RK Domžale 5.000,00 din 7. Induplati Jarše 2.000,00 din 8. Šegula Mara, Moravče 50,00 din 9. Osnovna šola Venclja Perka Domžale 1.000,00 din 10. Osnovna šola šlandrove brigade Domžale (učenci) 2.550,30 din 11. Osnovna šola Dob pri Domžalah 840,45 din 12. Jesihar izidor, Vir 100,00 din 13. Mušič Anton, Mengeš, Blejčeva 15 100.00 din 14. Trak, Mengeš 1.000,00 din 15. Ekonomska šola Domžale 70,00 din 16. Osnovna šola Radomlje 200,00 din Skupaj: 20.090,45 din Akcija zbiranja denarnih in materialnih prispevkov se še nadaljuje. Denarni prispevek lahko nakažete na tekoči račun 50103-678-51579-RO RK SLOVENIJE (za pomoč Afriki). Za vaše sodelovanje in prispevek se vam vnaprej zahvaljujemo. Občinski odbor RK Domžale V Grosuplju je bilo Praktični del izpita voznikov viličarjev v »Heliosu«. Na desni strani predavatelji, ki so predavali na tečaju Novi vozniki viličarjev posvetovanje o štipendijski politiki za ljubljansko regijo Posvetovanje med sekretarji komitejev občinskih konferenc, predstavniki študentov in predstavniki izobraževalne skupnosti je bilo 12. maja v Grosuplju. Novi družbeni sporazum o štipendiranju ima namen zagotoviti enake možnosti za vse dijake in študente ne glede na njihov materialni položaj. Do zdaj je v Sloveniji vsaka občina štipendijsko politiko urejala po svoje, novi sporazumi, ki se bodo podpisovali po regijah pa imajo namen poenotiti to politiko po vsej republiki. Po novem sporazumu bodo vse delovne organizacije, podpisnice sporazuma v občinski solidarnostni sklad za štipendiranje prispevale po 0,5% od bruto osebnih dohodkov. Ta solidarnostni sklad bo podeljeval štipendije le za tiste profile, ki zanje ne morejo razpisati štipendij organizacije združenega dela. Same organizacije združenega dela pa bodo razpisovale takoimeno-vane kadrovske štipendije. Te kadrovske štipendije se bodo podeljevale glede na potrebe posameznih organizacij združenega dela po kadrih, študent ali dijak, za katerega stroko oziroma šolo bo razpisana štipendija s strani organizacije združenega dela, ne bo imel možnosti, da zaprosi za štipendijo iz solidarnostnega sklada. Na ta način se želi dati možnost delovnim organizacijam, da že zgodaj navežen nase potrebne kadre s štipendijami. S tem načinom se bo tudi preprečila prevelika fluktuacija strokovnjakov. Minimalna kadrovska štipendija za srednješolce bo znašala 350 dinarjev, za študente pa 450 dinarjev. V znesek za štipendijo pa bo vštet še faktor stimulacije, socialnega položaja in potreb po kadrih pri določeni organizaciji združenega dela. V primeru, da kadrovska štipendija ne bo zadoščala za pokritje republiškega minimuma za preživljanje študentov in dijakov, bo imel štipendist pravico do manjkajočega zneska iz solidarnostnega sklada. S sporazumom bomo tudi v naši republiki ustanovili Titov sklad za štipendiranje delavcev. Kandidate za štipendiste bodo predlagali: družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela ter drugi družbeni dejavniki. Za Titov sklad se ne bodo prijavljali posamezniki, kot za V zvezi z obračunavanjem samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove šolske mreže na območju občine Domžale za upokojence sporočamo, da je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnji samoprispevek začela obračunavati 2 meseca kasneje in to zaradi tega, ker se pokojnine izplačujejo naprej. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja navedenih zapadlih obveznosti ni obračunavala takrat, temveč se je odločila v skladu z njihovo kadrovske in solidarnostne štipendije. Nov štipendijski sistem ima za namen, da zajezi preveliko selekcijo oziroma osip v srednjih in visokih šolah, saj Sloveniji kronično primanjkuje strokovnih kadrov, še hujši pa je problem, ker dela mlade generacije ne izkoristimo, ker zaradi materialnih pomanjkljivosti nima možnosti za šolanje, kljub sposobnostim za to. Tudi v domžalski občini se bo formiral iniciativni odbor, ki bo spremljal izvajanje družbenega dogovora o štipendiranju, v njem bodo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti in študentov. Naloga odbora bo skrbeti za to, da se bodo podpisani sporazumi v delovnih organizacijah tudi res izvajali. Nujno bo tudi skrbeti za največjo možno javnost ob dodeljevanju štipendij. Odbor pa bo tudi evidentiral kandidate za Titov sklad. V naši občini pri tem verjetno ne bo težav, saj je že zdaj občinski sklad za štipendije in posojila dobro deloval. V nadaljnji fazi pa bodo podpisniki sporazuma (sporazum bo veljaven, če bo zanj glasovalo 2/3 zaposlenih v občini) osnovali komisijo, ki bo razpolagala z vsemi zbranimi sredstvi. Za reševanje sporov pa bo ustanovljeno tudi razsodišče. Po novem sporazumu ne bo več kreditov, prav tako tudi republiška izobraževalna skupnost ne bo več štipendirala nobenih drugih študentov in dijakov, razen bodočih učiteljev na srednjih, višjih in visokih šolah. Vsi dosedanji štipendisti te skupnosti pa bodo postali štipendisti občinskih solidarnostnih skladov ali pa bodo dobili kadrovske štipendije. Z novim štipendijskim sistemom sovpada tudi nov zakon o visokem šolstvu, kar vse ima namen povečati število strokovnjakov, saj si ne bomo mogli pomagati z »uvozom« iz drugih republik, saj je to spričo novih socialnih potreb mnogo dražje. štipendijski sistem je seveda le del celovite kadrovske politike, ki je še dokaj neizdelana. Razvojni načrti so zelo obširni, na pomanjkanje kadrov pa se ne misli, štipendijski sistem je tako pomemben del družbenega planiranja. Drago Flis prakso in kot ostalim občinam, obračunati na koncu — po poteku samoprispevka. Ker je bil takoj po zaključku uveden novi samoprispevek, so zapadle neporavnane obveznosti iz prejšnjega samoprispevka pokrivajo z novim. Obračunavanje zapadlih obveznosti Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja z mesecem julijem ne bo obračunavala. Davčna uprava Domžale Delavska univerza Domžale je v sodelovanju z Železarskim izobraževalnim centrom organizirala dva meseca trajajoči tečaj za voznike viličarjev. Zaključni izpit je bil v soboto, 25. maja, ko je 26 kandidatov, ki delajo v raznih podjetjih domžalske in kamniške občine, dokazalo svoje teoretično znanje. Preverjanje znanja teorije je bilo v prostorih Poklicne šole, praktično vožnjo Zanimalo nas je, kako poteka akcija zbiranja sredstev za gradnjo spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu. Zaradi tega smo zaprosili predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Domžale, da nam pove nekaj besed o tej akciji in kako daleč smo že v naši občini. Navajamo nekaj dejstev, ki nam jih je posredoval Franc Avbelj-Lojko: »Znano je, da bi naj v naši občini zbrali za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu nekaj manj kot 27 milijonov starih dinarjev. Ta vsota je bila predlagana in tudi sprejeta kot solidarnostna akcija pri prizadevanjih vseh delovnih ljudi Jugoslavije, da bi spominski dom borcev in mladine v Kumrovcu v resnici predstavljal tisto trdno povezanost vseh naših narodov in tisto čvrstost, ki je bila skovana v času revolucije in graditve naših socialističnih samoupravnih odnosov. Dosedanje zbiranje sredstev, ki je bilo v veliki meri poverjeno borcem in mladini, je poteka lo kar zadovoljivo, saj kažejo podatki, da je bilo zbranih že preko 82%, od predvidenih sredstev. Iz tega lahko zaključimo, da je ta odstotek brez dvoma še večji, ker nimamo točnih podatkov za tiste delovne organizacije, ki imajo sedež izven naše občine. pa so opravljali v delovni organizaciji »Helios«. Od navedenih kandidatov jih je 22 pokazalo zadovoljiv uspeh, 4 pa bodo lahko popravili slabe ocene iz posameznih predmetov. 5 tem tečajem in izpitom je gospodarstvo pridobilo zopet 22 voznikov viličarjev, ki bodo precej prispevali pri modernizaciji notranjega transporta. Branko Blenkuš Imamo pa tudi na področju občine še nekatere delovne organizacije, krajevne skupnosti in šole, ki še niso v celoti izpolnile sprejetih obveznosti. Ker se akcija bliža h koncu, predvidoma naj bi bila zaključena do 15. julija 1974, bi bilo prav, da bi do navedenega roka vsi poravnali svoje obveznosti. Namen tega sestavka je tudi v tem, da se zahvalimo vsem tistim, ki so že izpolnili svoje obveznosti in da spodbudimo še tiste, ki bi morali sprejeto obvezo še izpolniti. Zaradi tega, da bi o zbranih sredstvih imeli še bolj neposredno preglednost, prosimo vse tiste, ki nakazujejo na žiro račun št. 50100-678-46402, Odboru za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu pri RO ZZB NOV Slovenije, da o tem obvestijo tudi občinski odbor zaradi točnih podatkov. Ravno tako pa lahko sredstva nakažejo tudi preko občinskega odbora.« Za zbrana sredstva solidarnosti se tudi uredništvo pridružuje zahvali predsednika Občinskega odbora ZZB NOV Domžale z željo, da bi čimpreje izpolnili naše obveze in obljube in s tem pripomogli k čimprejšnji izgradnji tega spominskega doma — bratstva in enotnosti naših narodov. R. L. Obvestilo upokojencem Pred zaključkom akcije RAZPIS Delavska univerza Domžale razpisuje v posamezne oblike izobraževanja odraslih, ki jih bo organizirala v sezoni 1974/75. Glede na to, da gre za posamezne oblike šolanja, tečajev in seminarjev, ki bodo omogočili delovnim ljudem in občanom, da si pridobe dodatno znanje in da dosežejo določeno stopnjo izobrazbe vpisujemo v naslednje oblike: — osnovno šolo za odrasle — 5. in 6. razred ter 7. in 8. razred; — dveletno administrativno šolo za odrasle — I. in II. letnik; — srednjo tehniško tekstilno šolo — I. in II. letnik; — ekonomsko srednjo šolo — I. letnik; — višjo pravno šolo — I. letnik; — srednjo komercialno šolo — I. letnik; — strojepisni in stenografski tečaj; — tečaj za voznike viličarjev; — tečaj za skladiščnike; — tečaj za galvanizerje; — tečaj za upravljalce »S» naprav; — tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil; — tečaj za snažilke; — tečaj za vodenje poslovnih knjig; — jezikovne tečaje: nemščine, angleščine in italijanščine; — tečaje kuhanja, krojenja in šivanja; — ostale oblike izobraževanja, ki jih bomo organizirali na željo delovnih organizacij in občanov. Vse tiste, ki se želijo izobraževati obveščamo, da bodo podrobni pogoji, način in oblike za naštete in drugo izobraževanje podrobno obdelani v skupnem programu Delavskih univerz Gorenjske, ki bo predvidoma izšel najkasneje do 15. julija. V tem skupnem programu bo lahko vsakdo našel tisto obliko izobraževanja, ki mu bo omogočila pridobitev tiste izobrazbe, katero bo lahko najboljše uporabil na svojem delovnem mestu. Poleg tega bomo do začetka izobraževalne sezone razpisovali posamezne izobraževalne oblike tako, da bodo vodstva delovnih organizacij seznanjena z vsemi možnostmi pošolskega izobraževanja. V posamezne oblike se lahko vpišete na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6, vsak dan od 7.—14. ure, kjer dobiter tudi vse potrebne informacije, lahko pa tudi po telefonu na številko 72-082. Po 15. juliju pa vam bomo na vašo željo posredovali tudi program. Premislite in vpišite se v eno izmed naštetih šol ali tečajev, v izobraževalno obliko, ki jo bomo organizirali v novem šolskem letu. Delavska univerza Domžale Ob sprejemu pionirjev prometnikov in mentorjev Med mnogimi delavci na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu je prejel priznanje tudi dolgoletni delavec Franci Jarc. potrebno tudi odrekanje osebnim hotenjem in željam. Vaši uspehi so še toliko pomembnejši, ker niso le vaši osebni uspehi, ampak ste predstavljali v tekmovanjih občino Domžale, za kar vsem izrekam še posebno priznanje. Prav gotovo pa takih uspehov pionirji domžalske občine ne bi dosegli, če ne bi stali ob njih neumorni učitelji, sodelavci in mentorji. Tudi vam, tovarišice in tovariši, ob tej priložnosti zahvala za vaše požrtvovalno in neumorno delo. Predvsem vam gre zahvala, da v mladino vcepljate prometno vzgojo. To pomeni poleg drugega vcepljati v mladega človeka visoko srčno kulturo, sposobnost kolektivno uporabljati cesto in prometna sredstva, kar je namenjeno vsem in ne samo nekaterim. Prometna vzgoja pomeni vcepljati čut medsebojne obzirnosti, varnosti, pravih tovariških medsebojnih odnosov. Predvsem je pomembno, da delate z mladino še naprej, tako kot ste delali do sedaj. Izreči pa vam moram priznanje in zahvalo za vse, kar ste naredili, da na naših cestah ni več toliko krvi mladih ljudi, to pomeni, da ste kot mentorji pripomogli k temu, da se nesreče na naših cestah zmanjšujejo. Ce boste pri svojem delu tako gledali na pomen in pomembnost prometne vzgoje, boste brez dvoma dosegli še večje uspehe. Dovolite, da vam za vaše delo podelim skromna priznanja, ki so v resnici skromna, imajo pa dovolj veliko vsebino, ki naj vam bo vzpodbuda za še nadaljnje plodno delo na področju prometne vzgoje.« Predsednik občinske skupščine Jernej Lenič je sprejel pionirje-pro-metnike in mentorje, jim izročil priznanja in odlikovanja ter se zahvalil za njihovo plodno delo Mentorji in drugi sodelavci, ki so dobili priznanje in značke v letu 1974 ZNAČKE Z ZLATIM VENCEM 1. AVBELJ Alfonz 2. BUKOVEC Anton 3. HRIBAR Marko 4. JARC Franc 5. KALAN Franc 6. LENIČ Jernej 7. PA JER Anton 8. PEZDIR Anton 9. RAVNIKAR Franjo 10. SERIANZ Roman 11. SMRKOLJ Zdravko 12. VRHOVEC Stanko — aktivni delavec SPV Domžale — aktivni delavec LT Domžale — aktivni delavec Mengeš — Varnost Ljubljana, TOZD Mengeš — aktivni delavec, preje komandir PM Domžale — predsednik OS Domžale — mentor OŠ Venci j a Perka — predsednik AMD Domžale — aktivni delavec Domžale — predsednik AMD Moravče — mentor Oš šlandrove brigade Domžale — aktivni delavec, predsednik AMD Domžale Sredi meseca maja je predsednik občinske skupščine Domžale Jernej LENIČ sprejel pionirje prometnike in njihove mentorje ter nekaterim podelil priznanja in značke v imenu Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu. V svojem nagovoru je med drugim poudaril: »Dovolite mi, da najprej iskreno čestitam zmagovalnim ekipam naših pionirjev. Doseči take uspehe v teoretičnem in praktičnem znanju vsega, s čimer se srečujemo v vsakdanjem prometu, ni niti lahka niti enostavna naloga. Zmagati na tekmovanjih med šolami je dokaz precejšnjega znanja in truda. Zmagati na medobčinskih tekmovanjih je že velik in viden uspeh, ki pomeni že vztrajnost in poglobljeno znanje, ki vas je pripeljalo tudi do uspeha na republiškem tekmovanju. Lepo je zmagovati, to je predvsem lepo za mlade ljudi, pionirje in mladince. Ob tem pa se morate vedno zavedati, da je za vsako zmago potreben trud, resno in trdo delo, dostikrat je 1. ČOKAN Mirko 2. ČUDEN Marjan 3. HAFNER Rajko 4. HREN Stanislav 5. KOROŠEC Drago 6. OŠEP Ivan 7. PETEK Slavko 8. TURŠIČ Anton ZNAČKE S SREBRNIM VENCEM - mentor OŠ Brdo - mentor OŠ Dob - ravnatelj OŠ Radomlje mentor Oš Dob ■ namestnik komandirja PM Domžale aktivni delavec Mengeš predsednik Društva šoferjev in avtomehanikov Domžale mentor Posebne OŠ Homec ZNAČKE Z BRONASTIM VENCEM 1. IPAVEC Majda — mentor OŠ Trzin 2. KOVAČ Marija — mentor Oš Domžale 3. ŠANTL Marija — mentor OŠ Venclja Perka Tekmovanje mladih matematikov V vseh občinskih središčih so se zbrali, 17. maja osnovnošolski mladi matematiki ter se pomerili v znanju. Tako se je letos tudi v Domžalah na šoli Slandrove brigade kar 72 učencev iz OŠ Dob, OŠ Moravče, OŠ Mengeš, Oš Radomlje, OŠ Venclja Perka, OŠ Josip Broz Tito ter Oš Slandrove brigade potegovalo za srebrno Vegovo priznanje. Od vseh tekmovalcev je 29 učencev, to je 40,3 % to visoko priznanje tudi doseglo. Izbor nalog ni bil lahek, zbirka nalog za 7. razrede pa celo prezahtevna, kar nam pove tudi sam izid. Od 24 tekmujočih iz tega razreda so le 3 dosegli priznanje, medtem ko je v 8. razredih od 21 tekmovalcev prejelo priznanje 8 učencev, v 6. razredih pa od 27 tekmovalcev kar 18 učencev. Iz tabele so razvidni rezultati posameznih šol. Šola Tekmovalo razred Prejelo srebrno Vegovo priznanje 6. 7. 8. skupaj 6. 7. 8. skupaj OŠ Venclja Perka 6 5 4 15 4 1 2 7 OŠ Josip Broz Tito 4 4 2 10 4 0 0 4 OŠ Mengeš 0 1 3 4 0 0 2 2 OŠ Radomlje 5 4 4 13 4 0 3 7 OŠ Dob 3 4 2 9 1 1 0 2 OŠ Moravče 3 3 2 8 1 0 0 1 OŠ Slandrove brigade 6 3 4 13 4 1 1 6 Prvi trije iz vsakega razreda so prejeli lepe praktične nagrade, katere je poklonila TIS Domžale. Podrobni rezultati: 1. mesto Kokalj Janez — 8. razred, OŠ Venclja Perka; Vrenjak Bojana — 7. razred, OŠ Dob; Čad Marinka — 6. razred, OŠ Venclja Perka; 2. mesto Gosar Irena — 8. razred, Oš Mengeš; Marinšek Romana — 7. razred, Oš Venclja Perka; Zemljak Branko — 6. razred, OŠ Josip Broz Tito; 3. mesto Letnar Darja — 8. razred, Oš Radomlje; Jašovič Božo — 7. razred, OŠ slandrove brigade; Petrič Srečko — 6. razred, Oš Radomlje. Da se je toliko učencev naše občine prijavilo k temu zelo zahtevnemu tekmovanju — pomislimo samo na številne matematične naloge in vaje izven rednega pouka — in tudi doseglo postavljene norme, je treba pohvaliti prizadevne učitelje matematike tistih šol, iz katerih so se učenci tekmovanja udeležili. Tekmovanja matematikov so postala že tradicionalna, imajo pa namen vzbuditi še večje veselje do tega, za življenje tako pomembnega predmeta. Mara Plavčak Taborniki spet aktivnejši V decembru preteklega leta je minilo 20 let obstoja taborniške organizacije v Domžalah, vendar je šla ta obletnica tiho mimo tabornikov in njihovih prijateljev, kajti že nekaj let ta organizacija le životari. Letošnja pomlad pa je v organizacijo prinesla novo zagnanost in željo, da se čimbolj razširi, saj so znanja in spretnosti, ki jih taborniki pridobivajo z življenjem v naravi, pomemben element v splošnem ljudskem odporu. To je bilo tudi vodilo »starim« tabornikom kluba WEOR, ko so sklenili, da bodo pomagali odredovi upravi pri organizaciji življenja v naravi. Rezultati tega dela se že kažejo. Da bi si nabavili potrebno opremo za taborjenje, so se lo- tili delovne akcije —■ sajenja brez po naročilu Komunalnega podjetja Domžale. Partizanskega pohoda po poteh partizanske Ljubljane se je udeležilo kar 15 ekip. Dne 18. maja letos pa so organizirali ob Bistrici in v športnem parku orientacijski tek za tabornike in bodoče tabornike. Zanimanje je bilo veliko, saj je tekmovalo 29 ekip oziroma približno 150 tekmovalcev, in sicer iz vseh treh domžalskih osemletk: Venclja Perka, Josipa Bro-za Tita in Slandrove brigade. Razdeljeni so bili v tri tekmovalne skupine, in sicer: 1.—4. razred — 9 ekip 5.—6. razred — 8 ekip 7.—8. razred — 12 ekip Dosegli so naslednje uvrstitve: 1.—4. razred: 1. mesto ekipa Zalokar — OŠ Josip Broz Tito — l.b 2. mesto ekipa Zibert — OŠ Venclja Perka — 4. a 3. mesto ekipa Kalšek — OŠ Josip Broz Tito — 3. c 5.-6. razred: 1. mesto ekipa Jereb — OŠ slandrove brigade 6. a 2. mesto ekipa Kovač — OŠ Slandrove brigade 6. a 3. mesto ekipa Gostič — OŠ Josip Broz Tito — 6. b Zbiranje rezultatov je zelo zanimivo, kajti od njih bo odvisno, na katero mesto se bo uvrstila posamezna ekipa 7.—8. razred: 1. mesto ekipa Pogačnik — OŠ slandrove brigade — 8. b 2. mesto ekipa Vozel — OS Josip Broz Tito — 7. c 3. mesto ekipa štiftar — Oš Slandrove brigade — 7. c Ekipe so poimenovano po vodjih ekip in so dobile tudi simbolične praktične nagrade. Ob zaključku tekmovanja so tekmovalci izrazili željo, da bi bilo še več podobnih tekmovanj. Konec meseca maja in v začetku junija pa so se tekmovalci že pripravljali za tekmovanje v slovenskem taborniško-partizan-skem mnogoboju (to je v orientaciji, signalizaciji, postavljanju šotorov, teku čez ovire, kurjenju ognjev, igri z žogo itd.). Za ljubljansko področje je bilo to tek- movanje 9. junija, katerega se je udeležilo iz Domžal kar pet ekip. Najboljši bodo tekmovali na republiškem tekmovanju, ki bo na Pokljuki od 2. do 7. julija. Kot vsako leto tako tudi letos organizirajo taborniki v Bohinju letni tabor pod platnenimi strehami, in sicer v dveh izmenah za mlajše in starejše tabornike. Ce vas veseli življenje pod šotori, se nam pridružite. Postanite in ostanite naši prijatelji! J. C. Uspela dekliščina Veliko je bilo napisanega o »Kmečki ohceti 74« in o »dekli-ščini«, ki je bila letos na območju domžalske občine — v Domžalah, Radomljah in Mengšu. Vseeno se mi pa zdi, da je bilo pred leti temu turističnemu spektaklu posvečenih dosti več strani v dnevnem tisku, predvsem pa po radiu in televiziji, predvsem pri slednji. Toda za kraje domžalske občine, v katerih je bila »dekli- je bil to enkraten dogo- sema«, dek. V Domžalah se je od lipe pri Stoblanskem gasilske) n domu pa do Veleblagovnice Napredek žale zbralo veliko število ljudi, ki so želeli videti neveste, ki bodo čez nekaj dni na ljubljanskem magistratu rekle odločilni »da«. Pod lipo je goste pozdravil predsednik Turističnega društva Domžale dr. Franc Gašperin, nakar Neveste pletejo kite na »dekliščini«, ki je bila letos v naši občini jih je predal starešini nevest Cirilu Cerarju-Spornu, znanemu gostilničarju iz Radomelj. Nato je pozdravno koračnico zaigrala domžalska godba. Neveste je pozdravilo izredno veliko število narodnih noš, ki so napravile špalir ob pločnikih, nakar so skupaj z nevestami odšli na ploščad pred Veleblagovnico. Tu je neveste pozdravil in jim zaželel dobrodošlico predsednik občinske skupščine Domžale Jernej Lenič, neveste pa je pozdravil tudi direktor Trgovskega podjetja Napredek Domžale Milan Rugelj in jih nato povabil na ogled veleblagovnice, kjer so jim uslužbenci po ogledu postregli s prigrizkom in pijačo. Ves ta čas, kar so se neveste zadrževale v prostorih veleblagovnice, je domžalska godba kljub pripeKajoče-mu soncu neutrudno igrala. Človek bi komaj verjel, da je bil delavnik, toliko ljudi se je zbralo v Domžalah, da pozdravi neveste v svoji sredini. iz harmonik izvabljali lepe domače viže. V Mengšu je neveste pozdravil predsednik krajevne skupnosti Mengeš Tone Blejc in jim zaželel dobrodošlico. Nato je sprevod krenil proti kmetiji pri Stefelnu-Jamšku. Na čelu sprevoda so bili konjeniki, mengeška godba, kosci s predpasniki in domačimi slamniki, voz Pivovarne Union, številne narodne noše, starešina, neveste v kočijah po dve in dve, Veseli planšarji, narodne noše na vozen in na koncu številni udeleženci te prireditve. Pri štefelnu sta jih pozdravila predsednik Turističnega društva Milan Jenčič ter gospodar, gospodinja pa jih je postregla z domačo pijačo in kruhom. Na postavljenem odru so v kulturnem programu nastopili harmo-nikarski orkester DKPD Svoboda Mengeš, ki je pod vodstvom Pavleta Kosca zaigral nekaj domačih, nato je zaplesala folklorna skupina Osnovne šole Matije Blejca-Matevža iz Mengša, ki jo »Vsi bomo slikarji« Tudi lupljenje krompirja je bilo na sporedu na »dekliščini«, kar bodo neveste uporabljale tudi v zakonskem življenju Nato so se neveste odpeljale na ogled Arboretuma. Preden so prišle do Sporna, jih je prijazno sprejel še Janez Šraj, lastnik motela v Radomljah, jih pogostil in izročil praktična darila. Na prostoru pred gostilno pri Spornu so številni gledalci že nestrpno pričakovali neveste, ki so se končno le pripeljale. Na dvorišču jih je pozdravil »birt«, v kulturnem programu pa je pevski zbor Gasilskega društva Radomlje pod vodstvom Staneta Habeta zapel nekaj narodnih pesmi. Nekaj pesmic so zapeli tudi Cerarjevi-Špornovi otroci, nekaj gorenjskih ljudskih plesov je zaplesala folklorna skupina Osnovne šole Radomlje, ki jo je pripravila Majda Lipovškova. Nato so se neveste poizkusile v lupljenju krompirja. Vsaka je v majhnem peharčku dobila pet krompirjev in pipec za lupljenje. Seveda je bila prva slovenska nevesta, kar pa tudi ni čudno, saj je bila edina nevesta kmetica in kot taka vajena tega dela. Seveda je dobila lepo nagrado, ki jo je pripravil starešina. Nato so neveste in spremstvo posedli na prostornem vrtu, kjer jim je »oštirka« pripravila okusno obaro, ajdove žgance, okusno potico in dobro pijačo. In že so morale neveste zapustiti Radomlje in se odpeljati v lepo okrašenih kočijah proti Mengšu. Spremljale so jih številne narodne noše in godci, ki so je pripravila Štefka Mlakarjeva. Neveste so se poizkusile v pletenju slamnatih kit. Prva je bila prikupna Makedonka, za kar je prejela nagrado podjetja Trak Mengeš, nagrade za neveste, slamnike in cekarje, pa je dalo podjetje Slamnik iz Mengša. Nato so neveste odšle na bližnji travnik in postregle kosce z malico, ki so jo prinesle v cekarjih. Nato so raztrosile z grabi jami pokošene rčdi trave. Najbolj urna je dobila kitaro, nagrado podjetja Melodija Mengeš. Prav takrat je ponagajal dež in to le za kratek čas. Nato so nastopili s svojim programom Veseli planšarji, ki so poskrbeli za ples in veselo razpoloženje številnih obiskovalcev še pozno v noč. V Domžalah, Radomljah in Mengšu so organizatorji poskrbeli za čimlepši videz krajev. Postavljeni so bili številni mlaji s pozdravnimi napisi, zastavami, pri čemer pa so se predvsem postavili mengeški gasilci, ki so postavili doslej verjetno največji mlaj na Slovenskem, saj je bil visok 65 m s 7m» lesa in 4,5 tone teže. Dekliščina je lepo uspela, kar gre zahvala organizatorjem, številnim domačinom, ki so pri tem pomagali in sodelovali, ter prelepim narodnim nošam, ki so prireditvi dale poseben svečan videz. Tone Ravnikar Domala vsi, tudi mnogi otroci, so slikali grad Krumperk Nekega sobotnega popoldneva na gradu Krumperk Penov Dolfek iz Domžal, Prešernova 45, predsednik likovne skupine ZKPO domžalske občine je bil tisto lepo soboto popoldne ves na trnih. Čeprav smo se zmenili, da se bomo dobili člani skupine zaradi slikanja, so se le počasi zbirali. Tudi sam sem nervozno pogledoval na uro in se prestopal, kot da ne bo nikoli konec čakanja. Končno so vendarle prišli. In potlej smo se z avtomobili odpravili streljaj daleč iz Domžal, v naravo, na grad Krumperk, kjer so nas čakali prelepi slikarski motivi. Vsak si je izbral svoj motiv in kmalu so se na platnih pokazali prvi obrisi častitljivega gradu in okolice. VSI SMO SLIKALI Prostorno dvorišče krumper-škega gradu je bilo polno otro-čajev, ki so zvedavo sledili slikarjem na vsakem koraku in se pridušali, da bodo prav vsi slikarji, ko bodo veliki. Mojca je celo rekla, da bo velika slikarka, kot je tovariš, ki mu pravijo »inženir«. In prav okoli inženirja se je motovilo največ otrok, ki so ga vsak na svoj način posnemali pri slikanju' gradu. Pravzaprav so tisti dan bili vsi malčki slikarji. Nekateri so tekmovali med seboj, kdo bo prej in lepše narisal. Seveda pa niso samo risali. Otroci so kot za stavo vpraševali slikarje in tudi druge, ki smo samo zijala pasli, zakaj slikajo, kako slikajo, kdo jih je naučil in nekateri vzdihovali ob tem, kar so videli na platnih ljudi, ki jim slikanje ni poklic, vendar jim je več kot konjiček. Nevenka je bila ena najbolj živahnih. Kar naprej je sklanjala svojo drobno glavico nad porisan kos papirja in s prijateljicami čebljala o slikarstvu, o tem kaj bo narisala, kako bo to lepo in podobno. Celo z menoj je klepetala kot odrasla in sem ves čas imel občutek, da ne govorim z deklico, ki je komaj začela hoditi v osnovno šolo. Seveda pa se je tisto soboto zbralo na dvorišču gradu tudi več odraslih, tamkajšnih stanovalcev, ki so kot otroci romali od slikarja do slikarja, kimali, molčali in glasno komentirali. Ko so otroci in odrasli opazili, kako lepo zna upodabljati inženir Potnik iz Kamnika, so ga kar obkolili in začeli moledovati naj jih vendarle namala. In Potnik seveda ne bi bil to kar je, če ne bi ustregel kar vsem po vrsti. »Joj, kako sem si podobna,« je zagostolela majhna punčka, ko je dobila v roke svojo podobo, izdelek pridnega inženirja. ZDAJ GRAD IN NIKDAR VEC? Lep je ta grad krumperški, pa tudi nekam star in obnemogel, bi rekel. Doklej bo še tak? Zares škoda bi ga bilo še vnaprej pustiti vnemar, saj bi lahko postal pravo pribežališče slikarjev in drugih kulturnih delavcev. No nekaj je že postoril Ravnikarjev Tone iz Domžal, ki je tamkaj uredil majhen muzej, v katerem je videti slamnikarske izdelke. Baje domžalski kulturniki že razmišljajo o obnovi gradu, ki bi naj dobil lepšo podobo. In ko se bo to zgodilo, bo marsikdo, tudi izletnik, ki mu je pri srcu tako rekoč deviška narava, rad prišel sem in se tu ustavil v uživanju naravnih lepot. Tudi mi, člani likovne skupine bomo še šli na grad Krumperk, saj je tamkaj vendarle lepo. Nekoč pa bo gotovo še lepše. Tekst in fotografije: Tone Štefanec Tudi mala punčka je pridno »pozirala« ing. Potniku Koliko časa še? Pred. trgovino »Rača« je vsakodnevni promet zelo velik. Vozniki, ki S parkirnega prostora zavijajo na Ljubljansko cesto, nimajo zaradi postavljenega znaka nikakršnega pregleda na samo cestišče. Ali mora v resnici ta znak stati ravno na tem mestu? Zlata poroka Frančiške in Franca Vidica POPRAVEK V članku »Mladinci poklicne šole pripravili likovno razstavo« (Občinski poročevalec št. S) je prišlo do nekaterih netočnosti, na katere nas je opozoril slikar ing. Rudolf Arh in zaradi tega objavljamo kot popravek tisto, kar nam je pisal: »Kar se tiče mojega udejstvo-vanja na slikarskem področju ne slikam 'trikolorov' in grafik, pač pa slikam v tehniki 'polikolor', t. j. slikanje z akvarelnimi barvami; nadalje moje risbe niso grafike, pač pa risbe s flomastrom oziroma s črno in belo kredo; v glavnem pa je moja zvrst slikanja s suhimi pasteli, le delno akvareli (gvaž) in olje na platno.« Uredništvo ZAHVALA Ob zlati poroki Frančiške in Franca VIDIC iz Grmač pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo SOb in ZB Domžale za poklonjena darila in pogostitev. Posebno se zahvaljujemo predsedniku SOb Domžale tov. Jerneju Leniču za lepe, tople in vzpodbudne Najrazličnejše jubileje doživljamo ljudje v svojem življenju. Vsak od teh nas na nekaj spominja, spominja na lepe in prijetne dogodke, ki se jih vedno znova radi in z veseljem spominjamo, pa tudi taki so vmes, ki se jih spominjamo s težkim srcem, neprijetnimi občutki in bojaznijo. Med obujanjem spominov se prav gotovo vedno znova radi povrnemo v čase, ko smo preživljali svojo mladost, četudi vsem ni bilo dano v mladosti preživljati srečne, vesele in brezskrbne dni. Pa vendar je bil to najlepši čas, ker smo bili mladi in že to je lepota in prijetnost. Toliko lepša se nam zdi mladost, kolikor dlje se nam odmika, čim starejši smo z večjo občutenostjo se je spominjamo, čim delj je od nas, tem lepša se nam zdi. Pride čas, ko vedno pogosteje hodimo po prehojeni življenjski poti vse od rojstva, preko otroških let, vedno znova si prikličemo v spomin fantovska in dekliška leta. Nekaterim je dano, da podoživljajo tudi čas, ko so se odločili življenje deliti z izbranim zakoncem, dano jim je slaviti tudi te jubileje, ki jih spominjajo na poroko. In prav zato sta danes med nami Frančiška in Franc Vidic. Tu sta, da bosta po 50. letih skupnega življenja svojo prvo poroko pozlatila in potrdila svojo zvestobo drug drugemu. Naš slavijenec Franc Vidic je bil rojen pred 81. leti, 6. novem- bra 1893. na Grmačah. Mlad je moral sam v boj za vsakdanji kruh. Služil si ga je pri pošti, pa kot samouk urar, kovač, mizar in zidar in kot harmonikar je po moravski dolini sej al med ljudi dobro voljo. Moral je služiti kruh, kajti pred 50. leti si je izbral za življenjsko družico današnjo slavljenko Frančiško, rojeno Peterka, ki je bila 1900. leta rojena v Štangi, v družini malega kmeta. 2e mlada si je morala služiti kruh z delom pri tujih ljudeh, kajti doma ga je bilo premalo. 11 otrok se jima je rodilo, 11 lačnih ust je bilo treba nahraniti vsak dan. To ni bila niti lahka niti majhna naloga naših zlatoporočencev. Toda šlo je in življenje je teklo dokler ni treščila II. svetovna vojna to skromno in mirno družinico v najhujše gorje. S prvimi partizani je Franc Vidic navezal tesno sodelovanje. Šlo je dokler ni bil izdan, ujet in mučen v gestapovskih zaporih in izgnan v taborišče smrti Dachau. Doma je (ostala mati z otroci sama. Okupator jih je zalezoval in jim sledil. Sin France je odšel v partizane, ostali so postali terenci, obveščevalci in aktivisti. Doživeli so gorje po-žganega doma, zgubili so streho in niso imeli kam. Vendar ste vsi skupaj prestali gorje, živi ste se po vojni se-šli, obnovili ste požgani dom in zaživeli novo življenje. Danes sta slavljenca v krogu svojih domačih ne več mlada, vendar srečna in zadovoljna saj doživljata to, kar je le redkim dano. Ko bosta danes obnovila pred 50. leti sklenjeno poroko v krogu vajinih otrok, 28 vnukov in dveh pravnukov, se jim pridružujemo tudi mi z globoko zahvalo za tiste žrtve, ki so pripomogle, da uživamo to, kar imamo — mir in svobodo. Pridružujemo se iskrenim čestitkam ob vajinem visokem jubileju in vam želimo še mnogo sreče, zdravja, zadovoljstva in veselja. RIFLJA GREGCA NI VEČ Kruta in vse prezgodnja smrt je te dni iztrgala iz naših vrst enega izmed najaktivnejših mladih družbenopolitičnih delavcev v domžalski občini. Čeprav še študent, je vedno našel čas za delo v mladinski organizaciji, katere vodja je bil. Za vedno bo zapisano, da brez pokojnega Gregca pred leti ne bi mladinska organizacija na Homcu dobila svoje tako potrebne prostore. Znal je vsestransko organizirati okoli sebe vso mladino. Z udarniškim delom so kmalu usposobili dva prostora v pritličju zadružnega doma na Homcu, kjer naj bi se odvijalo življenje mladih iz Nožic in Homca. Toda prišla je selitev homške trgovine. Kam? Jasno v prostore pravkar ustanovljenega mladinskega kluba na Homcu. In mladinska organizacija je bila zopet na cesti. Toda pokojni Gre-gec ni obupal. Spet je zbral okoli sebe pridne in požrtvovalne sodelavce. Ni bilo treba dolgo čakati in že so bili urejeni novi prostori v prvem nadstropju nad trgovino. Koliko skrbi, prošenj in potov ter prepričevanje doma in na pristojnih forumih je to stalo požrtvovalnega študenta prava. O tem danes mnogi pozabljajo. Pokojni Gregec pa je bil pobudnik in vodja in organizator vseh proslav ob raznih praznikih. Težka in neozdravljiva bolezen pa ga je pred letom dni iztrgala od dela, za katerega je bil vedno pripravljen. Pokojni Gregec pa se je vključil tudi v gasilske vrste. Kako vsestransko priljubljen je bil pokojni Gregec, se je pokazalo prav na njegovi zadnji poti. Velika množica, ki se je zbrala na njegovem pogrebu, trije govorniki, sedem gasilskih praporov, brezštevilni venci, domžalska godba, vse to je spremljalo našega dragega Gregca na njegovi zadnji poti. Temni oblaki in prve deževne kaplje, kot da bi celo nebo zajokalo za pokojnim mladeničem. Še zadnji poklon gasilskih praporov in zadnji akordi žalostinke domžalske godbe in zopet se je zaprl grob nad enim izmen naših najbolj pridnih prijateljev. Prav bi bilo, da bi naši mladi našli v pokojnem Gregcu svoj vzor. V imenu pokojnikovih staršev, katerim je bil pokojni Gregec ves up, se zahvaljujemo vsem trem govornikom, domžalski godbi, pevcem in darovalcem cvetja in vencev, vsem ki so ga spremili na zadnji poti in nas tolažili! Nace Vodnik Zlata poroka Frančiške in Franca Vidica iz Grmač pri Moravčah. Na sliki je mimo slavljencev tudi 11 otrok in 28 vnukov ter 2 pra- vnuka