Izhajftjo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane ca celo leto 3 il. 60 k)
za pol
1 fl. 80 kr
9
90 kr
posilj
po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol
2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn
Ljubljani v sredo 29. februarja i860
vélikega zbora štajarske gospodarske
družbe

24. dan p. m. je imela štajarska kmetijska dražba v
asekoracija že nekterekrat celo odškodnino pogorelcom odrajtala, ki so skazali, da na poprejšnem mestu ni moć več nov ega pohištva sozidati, dražega prostora pa tudi ni
najti.
Po vsem tem je gospod dr. Hlubek besedo povzel
Gradcu svoj veliki zbor. Po stari navadi pa ima vselej že in rekel: Ker se po vsem najbolje kaze, da se stajarski
prejsni dan skupščino, da se družba poineni to in uuo. Le
or
ospodarji zavarjajo pri graški asekuracii
9
ker pa je
tošnji zbor je bil imeniten na d zabij i ve m u predsedniku, svetlemu
strani: svojemu nepo- treba, da se ta asekuracija popravi v nekterih rečéh, naj
.	__I I	* •	•	I	• 1 •	s •	%	» « i	« «	¥ » V
°*osp
»
nadvojvodu J
se sklep o ocitni prisiljeni asekuracii odloží še
je stavil s p o m i n k
ki boj
dalj
sekáni ali iz brona vliti, in prevdarjal je mnogih druzih za
kmetijstvo štajarsko, pa tudi krajnsk
terpeli kakor iz kamna za toliko casa. In zbor je poterdil ta predlog.
i « • « . •
in
k
drug
P
h reci.
Iu zamorcjo „N
vse imenitniše
reči
iz
tega
Potem so prišli pomenki na štajarsko vino. Gospod Vincenci Cebul je z veseljem opomnil, da se kupčija s šta-jarskim vinom čedalje boljša, da se ga veliko prodá na Laško in celó na Ogersko in Horvaško, in da se ga v bu-
zbora svojim bravcom povedati. V predseji 23. januarja pod vodstvom predsednika-na- teljah toliko spečá, da je včasih komaj mogoce, vsem po
meetnika gosp. grofa Ignacija Attems-a je družbini tajnik, streči. Gospod žl. Feyrer in pa dr. Hlubek sta žalovaje jrosp. prof. Hlubek najpoprej zboru naznanil, kaj so druž- omenila, da teržaško mesto overa ku pčijo stajarski h
bine podd
vsak hi
t
o lani enoglasno sklenjeni zadevi
j
gospod po tre b
P
b
oj
da naj p o h i-
vin.
Tišti Terst, ki se zmiraj baha s tem, da je per v o
i- avstrijansko kupcijsko mesto, — tišti Terst podarstva pred ognjem soka vlada s tako posebno Ijubeznijo pestje,
9
kterega
vi
tišti Terst.
y
ti (asekurirati), glavnemu odboru razodele. *) sta ekla, udarja 5 gold, da ca na vedro avstrijanskega Povedal je, da le 5 poddružnic je zoper to prisilstvo go- vina, tako, da vino, ki v Marburgu 10 gold, vedro veljá,
vorilo, vse druge so za prisiljeno zavarovanje pohišt 4 pa še verh tega za posilno asekuracijo vseh gospod
i
kih p o t reb
(fundus instructus) bile
stane v Terstu 21 goldinarjev!
Potem je žl. gospod Kaiserfeld besedo poprijel in zboru naznanje dal, kaj glavni odbor kmetijske družbe misli
Na to so se začeli prav živi pomenki; eni so se krepko storiti zastran prenaredb dav kov, ki jih c. k. minister
potegovali za potrebo p
kuracije in dok
stvo zahteva. Slavni zbor vé
je rekel
da ravno zdaj
zali, da taka sila ni zoper samostojnost občinsko, ker je na Dunaji neka komisija prevdarja prenaredbo davkov,
îjudém in občinstvu sploh. ki ji jo je ministerstvo dnarstva v pretres izročilo. Zemljišni
eit
dobrot
posamnim
Nekteri pa so rekli, da nobeden nima pravice koga siliti (gruntni) dávek se v našem cesarstvu ne odrajtuje povsod
mogel siliti, da svoje ziv
k asekuracii, ker bi se sicer tudi ljenje zavarova itd. ; tudi so rekli, da ni res, da bo asek
na eni podlagi, ampak osnovan je na 3
viže :
v nekterih
racijska tarifa bi bilo velik
nj
ce bi vsi
v e c p o g
• V
u- krajih Českega in v Galicii je dávek odmerjen po si rovem bili, ker potem dohod ku (Bruttoertrag), ki ga zemljiša donašajo; najvec in to bi povikšalo tarifo. In dežel ga odrajtuje po ćistem dohodku, kakor je po
kdo kjer skem
bi vzel to asekuracijo v svoje roke? V takih deželah, katastru cenjen, v Tirolih pa po vrednosti zemljiš. Da
je p
k u racija navadna, kakor na Par- davek, na tej različni trojni podlagi osnovan
m in ne
?
je asekuracija v rokah kraljevih gospósk; v našem more biti povsod enakošen, je lahko zapopasti, in vendar
arstvu eo asekuracije vv rokah domoljubnih družtev ali terja pravica, da ene dežele ne plačujejo več kakor druge.
pa drugih spekulantov. Če bi se posilno zavarovanje upe- To enakost doseći, je vprašanje: ali ni davek, po katastru
cenjen, najpravičniši? Ali veliko veliko let je preteklo in
ljalo
i
bi se moglo tudi vsakemu predpisati, za kolik
se
mora asekurirati, ker bi se sic se le za 2 gold, asekurira. ' ovoril gospod baron Thinnfei Drugi pa so mu odgovorili,!
9
ar
a*
ne mot
pozna, upelje prisilj
govoriti,
lahko postavi izmuzal, ako	vec kakor 30 milijonov goldinarjev stroškov je prizadjalo
Fako in že več druzega je	da se je dozdaj v malo več kakor v tretjem delu cesarskih
d, bivši minister kmetijstva.	dežel kataster popolnoma dodělal, druga tretjina zemljiš je
kdor ljudstvo po kmetih	zmerjena sicer, pa ne še prerajtana; tretja tretjina pa ni
pak mora želeti, da se	ne izmerjena ne cenjena. Da bi se tedaj kataster po vsem
da
9
tako
zavarstvo, zakaj še je veliko pi
nečimernih ljudi na svetu, kterim je treba dobrot vrivati. Ti pomenki so nanesli besedo na
g r a š k
è takih s s i 1 0 s e k u-
cesarstvu dodělal, bi treba bilo veliko let in bi morebiti več kot 40 milijonov stroškov prizadjalo, in pri vsem bi ne bila davkovska mera povsod pravična, ker tam, kjer je bil ka-
• • »J
in od več straní so se razodevale želje, naj se ta	taster, postavimo, pred 20 leti dognan, so zemljisa zdaj ze
sicer dobrotljiva asekuracija po potrebah sedanjih v marsi-	drugač kakor tam, kjer se je to še le letos ali lani zgodilo,
kterih rečéh prenaredi, zlasti v tem, da bi ne bilo treba	Treba bi vedno bilo prenaredb katasterske tarife. Pri nas
...........	X i •	I	«•••V*	V
pogorelcu na ravno tem
tu spet zidati
kj
mu je
na Štajarskem, pravijo, je kataster veliko nizje nase zem
9
V .
kako poslopje pogorelo. Na to je gospod predsednik odgo- ljisa cenil kakor v naših sosednih dezelah, tedaj bi nas
vor i I, da ta postava se daj več ne veljá, in da je Štajarce mogli za več milijonov višje ceniti. In tako ne ________________________pridemo nikoli k enakomernemu davku. Te napake je previ-
+) Krajneka kmetijska družba je bi) a per va, ki je leta 1852 to
potrebo eprožiia. pa ministerstvo je ni poterdilo.
Vred.
dilo ministerstvo in je nasvetovalo, naj se odmerjenje davkov po katasterski tarifi opusti in namesto njega vpelje davek
66
po v r e d n o s t i z e m I j i š, ktera se zvé po tem, kako se tù ali tam zemljiša prodajajo, v nájem (štanť) dajejo, po cen it va h zvedenih mož in iz prepisnih bukev. Al tej prenaredbi se zoperstavljajo nove (»vere. Zemljiša iu po-hištva niso povsod, tudi v en i deželi ne, enake vreduosti; tu nese posestvo komaj 3 od 100 čistega dohodka, tam 4 itd., dosti kmetij pa je, ki ne nesej o ne 2 gold, od 100. In kako se vse to přen» inja od casa do časa! In ali bo sose d s o sed a sodil, koliko je njegovo posestvo vredno? In še veliko druzega je pomisliti. Zato prosi — je sklenil govornik — glavni odbor po meni slavno družbo: naj mu spo ročilo dá, da sme ob svojem času vse to storiti, kar se mu bo treba zdelo za varstvo kmetijstva. Zbor je enoglasno prosil, naj glavni zbor vse po svoji previdnosti storí, kar bo za potrebno spoznal.
Gospod V. Cebul je potem vstal in se v imenu pod-družnice cmureške zahvalil gosp. poslancom, ki so šii na Dunaj Njih Veličanstvo cesarja za preklic vinskega davka prosit; še posebno je pa družbinega tajnika gospod prof. Hlubeka prosil, naj bi kakor dozdaj tudi vprihodnje se tako iskreno potegoval za blagor kmetijstva. Gospod tajnik se je zahvalil za zaupanje, ki ga družba na-nj stavi in ji je ob-ljubil, da glavni odbor ríikdar ne bo v nemar pustil, se po-tegovati za prid kmetijstva, in da bo na irori omenjene davkovske prenaredbe vso svojo pozornost obračal, da ne bi se přiměřilo, da bi zraven nepremakljivega posestva (zemljiš in pohištev) se dávek naložil tudi na premakljivo posestvo (živino) in tedaj se ne terjal trojni dávek.
Ko je še žl. gospod Feyrer željo izgovoril, da bi se zlasti tište postave, ki zadevajo kmeta, v tako jasnem in prostém jeziku oklicovale, da bi za njih razumljenje ne bilo še treba posebnih podukov, kako se imajo izpe-Ijevati, je gospod prof. Hlubek besedo poprijel in sledeče govoril: „Gospodje! Truplo rajnega našega predsednika nadvojvoda Jo a na avstrijanskega počiva še v našem městu. Naša dolžnost, to je, dolžnost vseh 47 poddružnic je, da razodenemo rajnkemu še enkrat bridko žalost, da nas je zapustil, in izrečemo serčno zahvalo za vse, kar nam je v blagem življenji svojem storil. Snidimo se jutri eno uro pred začetkom vélikega zbora v hiši deželuih stanov in podajmo se odtod v slovesnem redu v mauzolej, da smo tam pri sveti maši in slovo vzamemo od nepozabljivega predsednika svojega".
Le eu glas vseh pričujočih, ktere je ta beseda živo ganila, je bil, da! — iu drugo jutro ob poli osmih je bila velika muožica v mauzoleji pred trugo neumerlega Gospoda zbrana; knez in škof Otokar Maria grof Attems so maše-
vali in blagoslovili truplo rajnkega.
Po maši so se podali družbeniki v veliki zbor.
(Dalje sledi.)
Kako s pridom sočivje obdelovati.
Sočivja pridelujemo na Krajnskem veliko, posebno dobro se pa obnaša na Ijubljanskem močvirji ali mahu (morastu). To viiiši tukajšni gospodarji so se kaj pridno lotili obilo sočivja, zlasti pa fežola saditi.
Da pa se sočivja sploh, kjerkoli iu zlasti na mahu, obilo pridela, je treba tako-le ravnati:
Svet, kamor misliš saditi sočivja, ne smé ne pust, pa tudi ne močno gnojen ali masten biti. Zatoraj rodi sočivje posebno dobro po repi, po krompirji, na njivi napeljani s cestnim blatom, zlasti v novišu, ako se mu v jamice nekoliko starega gnoja ali cestnega blata natrosi. Fežol. na preguojno njivo sajen, nori, je pernat, pa malo rodí; v pusti zemlji pa medií in slabo pleni.
Da pa fežol bogato rodi, ga je treba po samče, ne pa po 4 ali 6 zern skup saditi ali pa celó enako žitu se-jati in zavléci. Samčno sajenje se ročno izdeluje, ako eden čez kraje (lehe) po čevlji saksebi z grabljami dva persta
globoke grabuičke delà, — drugi za njim fežol po 4 perste saksebi va-nje. meče, — tretji pa za njima spet z grabljami grabničke plitvo zasipa.
Tako ravnanje dá vsakemu steblu potrebni prostor, dostojni živež in pa zraka toliko, da se more košato obrasti in dobro roditi.
Tako obdelovanje se prileže vsem sortam pritličnega fežola.
Da pa nati čni fežol dobro rodi, naj se tako-le sadi:
Nati čni fežol potřebuje veliko živeža iz zemlje; zato je treba mu dobro pognojiti. Ako hočeš, da ga boš obilo přidělal, sadi ga na kraj (leho) k večjemu tri čevlje širok; ako je mogoče na dolgo, ne pa kraj pri kraji. Sajenje pa tako-Ie opravi: Na pripravljeni kraj (leho) po dva čevlja saksebi na dolgost in na širjavo preklje terdno natakni ; potlej pa krog vsake preklje kake 4 perste deleč po 6 do 8 fežolov posadi.
Kadar je posajen fežol skalil in perve peresca dognal,
ga je treba okopati in čisto oplet i. Potein ga pusti pri miru.
Natičnemu fežolu je treba odgnane terte na preklje ovijati, da se vsako kolo svoje preklje prime. Ce po ocvelem fežolu plevel hudo divjá, ga je treba populiti, sicer ti veliki
y
strocja odleti, in pridelka bo veliko manj kakor si ga pri-ćakoval.
Takošno ravnanje s fežolom se obilo splača; seme se ti, kakor je sorta, 20krat, tudi lOOkrat poverne.
Najbogatejša sorta je beli samozernec, pritlikovec; sploh dá po 100 do 300 in še več zern vsako steblo. Vsaka rodovitna zemlja se mu prileže; pred sred maja sajeni dozori do konca avgusta (vélikega serpana ), se naglo skuha in je prav ješč in dobrega okusa. V stročji pa ni za jesti.
Beli fežol z rudečo muho ( moštrancar), tudi pritlikovec, in podolgasti rudeč fežol s černimi čarami (na Krajnskem „hrovat" imenovan), tudi pritlikovec,
sta tudi rodovitna; v pervi polovici maja sejana dozorita do male maše (malega Šinama); sta sicer terdega strocja, pa se naglo skuhata in sta dobrega okusa.
Rumena fežolica je rodovitna kakor ravno imenovane sorte; ob enakem času sajena že pred vélikim Smarnora dozori; je tudi pritlikovka, terdega stročja, mehka za kuho, okusa pa manj dobrega.
Limončar, čisto zelen fežol z belo muho, najžlahniši pritlikovec, je rodoviten, dozori, navadni čas sajen, do konca avgusta. Mokrota, pa tudi suša mu rada škodujete. Sajen mora biti da leč od vsake druge sorte fežola, zlasti od takih, ki niso bele barve, sicer se preverže, zgubi svoj dobri okus, svojo lepo barvo, zraven pa tudi to dobro last-nost, da ni već, kakor pred, mehkega stročja in euak na-tićnim sortam dober za jesti v stročji (v kózlilo J.
Cešnjevec je dvoje sorte: eden je pritlikovec, drugi pa natičnik; oba sta si podobna; oba imata mehko stročje in sta dobrega okusa; tudi oba dobro plenjata. V pervi polovici maja sajeni dozori proti koncu avgusta, natični do sred kimovca. Obojega se na Krajnskem obilo sadi.
Voščenec (Wachsfisole ), natičnik, je zavolj posebne dobrote stročja natičuega ćešnjevca moćno spodrinil. Tudi v zernji je sladak, sosebno okisan je prav dober.
Or lovec (Adlerfisole), tudi natičnik, plošnjato-okrogel, bel z lepim ćernkastim cesarskim orlom okoli rnuhe; je zlo rodoviten, dober za jesti v stročji pa tudi v zernji; dozori
do sred kimovca.	;	, ,y ;
Hitričar (frůheste Mistbettfisole), podolgata černá
sorta z belo mušico, pritlikovec, zato iskao, ker najzgodše cveté iu okusno stročje dá. Dorašeuo stročje postane žilasto in terdo, tudi dozoreli fežol ni posebuega okusa.- ,
Še drugih mnogih sort fezola je, pa jih nisem skusil. Samo košta njevec sem tudi sadil, pa sem ga opustil, ker ni bil dosti hvaležen.
Sedaj pa še uekoliko od graha.
07
Grah tirja ravno tako pripravljen svet kakor fežol, in
kamničk
3
gold
25 ki
itd
Granati, kterih
gre vec
ko1
bode tudi najbolje rodi), ako ga enako fežolu sadiš.
Vsaki sorti graha je treba vejnatega natiča ; toda vi
y
soke sorte mora imeti visok, nizke sorte pa nizek natic.
400 na 1 lot, se ne brusijo. 1 funt brušenih in za navle-kovanje ali nabiranje prevertanih najmanjših granatov (400 na 1 lot) veljá 16 gold., 1000 nekoliko večjih brušenih pa
Nektere sorte so z mehkim (Zuckererbsen), druge z ze 140 gold
terdim stročjem (Ausloserbsen) ; nektere dozore od sred
Pravi smaragd je po jasnosti, barvi in lesku različne
aprila do kresa, druge še le do vélikega Smarna.
cene. Ce je lepo zelen in brez madcža
veljá
1
karat
Sploh veljá
V «
od tega socivja
9
8ajeno slabo plenja, ker pride cvetenje v topli cas kterem se zlo obletí.
da po pervi polovici maja (bruseni) 20 gold. ; ce je posebno
- - v	a	«	i i r a m	V	j ^ «	__
žive

v
barvě in krasnega
leska, pa veljá 1 karat že 40 do 55, 2 karata čez 100 gold.
B
(Aquamarin) se
pogostoma
nahaja, je blede
Vse sorte imenovanega sočivja last- barvě in tedaj dosti dober kup. V Londonu so prodali 4
nega pridelka morem nekoliko za seme oddat i, funte tezkega za 6000 gold
pa tudi travnega semena mačjega repa in pa hovke.	Dr. Orel.
Gospodarska skušnja.
(Z ogljem vred se z velikim pridom sejejo innogotere korenstva) kakor korenje, čebula, peter
šilj in še druge. V ta namen se oglje v prah zmelje in na 1 lot semena se vzame 12 do 15 lotov ogljenega praha; oboje skup se seje potem po navadi. Nobeden ne
erjame

kdor ni sam skusil

koliko oglje pomaga,
da vse
hitrejše raste in debelejše prihaja.
r>
Slov. Nov.
a
Cena dragih ali žlahnih kamnov.
Po
V
Zivi.
u
Cena dragih
kamnov se ravná po lepoti in enakosti barv, njih obliki in lesku in pa po njih velikosti. Velikost kamnov se določuje po vagi, in sicer po karatih; takošnih karatov gré 85 na 1 lot, in vsak karat se deli
na
4 z e r ni k e ali
grane. *
Cena demanta nebrušenega, 1 karat tezkega
ceno težkega nebrušenega
znaša blizo 20 gold. Hoćemo pa demanta izrajtati, moramo teh 20 gld. s četvercom (kvadratom) karata pošteti; potem takem bode tedaj veljal ne-
brušeni demant
dvakaratni 80 gold., ker 2 x 2 x 20 je 80, trikaratni 180 gold., ker 3 x 3 X 20 je 180 itd. Brušeni démant zgubí sploh polovico svoje teže; zavoljo tega brušeni demant, 1 karat težki, veljá skor toliko kot n e b r u š e n i dvakaratni, namreč 80 gold. Cena težjih brušenih demantov se izrajta, ako teh 80
gold, poštevaš s
četvercom karatov; potem takem bo brušeui demant veljal
2karatni
320
gold.
ker
3karatni 720 gold., ker
2	x
3	x
2	X 80 je
3	x 80 je
320 720
lOkaratm 8000 gold., ker 10 x 10 x 80 je 8000 itd.
To pravilo veljá pa le za demante, kteri ne
vagajo vec
kot 20 karatov. Pri vecjih demantih raste ta cena v manjsi primeri, ker se redko kdo najde, ki bi toliko dnarja po ne-
potrebnem potrosil.
Najdraži i kamen za demantom je rubin, in če je posebno lep, je tudi tako drág kakor demant. Navadno se
v
4
karata težki 3 gold, za 1 karat
plača za brušeni rubin težkega 30 sold., 2 karafa 90 gold., 3 karate 250 gold.,
4 karate 360. 5 karatov 500 gold.
Modri safír je cenejši, kakor rubin; brušeni navadno
veljá 1 karat težki 15, 2 karata 30 gold., 3 karate 45
karatov 80 gold. itd.
i
5
Spinel ima po barvi in jasnosti razlicno ceno
?
naj
dražji je r o ž n i spinel (rubin b I e d i ali b a 1 a s imenovan), ki se cení za polovico manj kakor demant enake velikosti.
se cen»
v
Ceski granat
ali pirop je vecidel majben ; velikost
y	y
se šteje potem, koliko jih na 1 lot gré. Nebrusenih ceskih granatov veljá 1 lot s 40 kamniči 5 gold, in pol, s 60
*) Treba je pa razlocek delati med karatom zla tim in med karatom dragotinarskim (juvelirskim). Zlati karat je štiri in dvajseti del (V24) marke, tedaj vec kot pol lota, tako, da
se skoraj 48 dragotinarskih karatov obsega
dražj
Top
imajo po barvi in jasnosti različno ceno
so rožni (brazilijanski) in brezb
včasih rumene topase zgejo, da bi rudeče naredili
5
; naj-
zato pa to
ne obveljá rado. Lepi rožni topasi imajo ceno demantov. 1 karat brezbarvenega ^nebrušenega) topasa veljá čez 15
?
gold
Veliko cenejši je
k s o n s k
topas
blede rumene
barve; 1 funt takih nebrušenih se kupi za 12 — 48 gold
D r a g
P
se steje med najdražje kamne; velikih
in čistih kosov je malo. Največji dosedaj najdeni vaga 34
lotov in se ceni na pol milij
ravi (tem
gold
r i r k
P
se
pi
i e c , po rusko b i r u z a) ahaja le v Perzii; kamen grahove debelosti veljá 8 do
is nepra vi iz Sibirije ;
predpotopnih žival; njih
10 gold. Mnogo cenejši je tirk
za p
so to k
obov
modra barva izvira od primešanega fosforokislega železnega kisljanca.
Cirk
ali hiacint nima velike cene; kamen 5
t
v premerniku ne veljá več od 20
gold
K r i s o b

je tudi dober kup; le če opalisuje
Je
drazj
Kri solit (olivín) je mehek in je malokrat lepe barve
brušen 1 karat tezek ka
St
(gorski k
velja 4 do 5 gold al, Bergkrystal)
tudi
k
demant imenovan, se brusijo nápodobo brilantov; majhni, čisti pa lepo brušeni kamni veljajo 1 do 3 gold., večji 8 do 10 gold.
Ametist je dražji od střelíc; cena njegova se ravná
po jasnosti in živosti ba
ametist
eljá
se plačujejo po 60 do 70
i
gold
Lepo brusen 1 karat težki
atov težki
1 do 10 gold., debelejši do 10 kai
Ma čj
k
zlo
^Katzenauge) j
u
braj tan ka
Lešnikove debelosti
gold.;
pa tako velik se redko
ajde
eljá
rstnega bleska
200 do 300
K r i s o p
V t
zive
(kakor jabelko zelen) je
ba
in čist; velik
drag,
lep
ako je
po 100 do 150 gold.
brušeni krisoprasi veljajo
K
O
rudečimi pičicami) se ne rabita za lepotij tobačnice, pečatne kamne in take
barve) in h e I i o t r i p ( zelen z
reci.
pak le za Kakor sta čista in lepe barve, taka jima je cena. Lep pečatni kamen iz kar-neola utegne do 50 gold, veljati ; manj lepi so cenejši.
Od tište dôbe, ko so znajdli s pisanim steklom (glažom )
Taki
vča8i tako podobni, da se težko
zlahne kamne ponarejati, je cena njih zlo padl ponarejeni kamni so pravim
razlocijo. Edino znamenje pravih žlahnih kamnov je njih ter dost. Vsak ponarejen kamen je tako mehak, da se dá
z ojstrim i
robom střelíc kamnom risati. Med žlahn
cr O
skega kristala) ali kresivnim
ka
se dasta le
t i r k i
dejši.
zavolj
s kresivnim kamnom opraskati
P
in pa
vsi
Opalu pa ta mehkoba
nič
rugi so ter
ne škoduje, ker se
voj i h
pal
premenljivih barv nikakor ponarejati ne dá
Slovenski Leandei

»
Novela po narodni kranjski povedki.
-	£ PK •	v rai
Ne vem, zakaj nocoj ne morem spati, kaj me vendar
moti?"
tako godernja Ajta, logarova žena v ozki hišici

šteberskega grada
n
Dard
Bodem molila; saj so stari pater Ber- svojo mrežo iu pravi: „Očka, sedaj pa le pojmo!" ko njo
« ^ 1	a v • i	9	»«i«	»	«	Á<	i« » it	»	i	* «	•	. ,
ko sem še v Dolu služila, me ze ueili: ee
vek
cr ©
spati ne more, mora moliti. Pa še takošne sanje
ga resno posvarijo
i
oj

n
nič dobrega ne bode
Nocoj so pa ze tako dolgo sve
tili; — pa takošni ljudje so svojoglavii dala povedati, naj si okoli vrata obesij
' i *
ova mati slisijo, da slovenski govori
Kaj pa že spet govoriš ta jezik, ki mi je tako zoperu?" Wolfe l malo porajta to svarilo, temoć urno škaklja po Saj sein jim grajskih stopnicah in pokliče grajskega ribča Jurja ua lov.
pojdi z menoj ; sedaj
ki koren
Jurko !
pravi berhki fantič
pa kaj
j
ker nas prosté ljudi imajo za praznoverce
No
no, naj si bode
Češena si Marija
u
znava zoper prav po volji kraujski kramljati. Domá me mamka zmirom kregajo, če slovenski govorim; al očka mi
Ko bablč tako godernja, se vse naenkrat v gradu pravijo: „Sinko, bodi zvěst in terd Slovenec; naš predded
oživi. Grajski lovec střeli
ajstki
iz
»
No
sedaj je vendar se Bog usinilil

h možnarjev. so bili slovenske kervi, hraber junak in ho pod nemškiin hvala bodi cesarjem Friderikom pri obsedi mesta Milana si zaslužili
?
gospod Bogu: godernja.
Pa zakaj takošen vriš?"
logarica sopet
Zgodaj se opravi in gre gori v
g
rad
plemenscino in steberski grad. Da bi si bili pač moj ljubi očka kakošno Kranjico za mamko vzeli! Akoravno mamko da tudi svoje prav rad imam, mi vendar ni po môti, da ue terpijo doma-
blagoslovlj
vodo
Pri
veselje odkrije in dete poškropi z vratah sreča Lenčugo, beričevo ženo, ktera ji hitro priše peče: „No, draga kuma, žalostna bode s tem detetom
čega jezika in domaćih ljudi
Med tem koračita daleč daleč zadej stari Šteberk in njihova žena. Wolfel, ali, kakor so ga fantje cerkniški
meni se je sanjalo, da je dete volk požerl; celo noč nisetn imenovali Volčko, beži pa urno po kopném k požirav
mogla spati. Gledala sem skoz okuo na Slivenco,
in, draga uikoin, v kterih so se ribe zbirale. „Joj in prejoj!
u.
?
nikdar še niso tako copernice letale iz luknje in se zakriči naenkrat vsa rnnožica ljudstva,
m oj a
dcrvile okrog kakor nocojšno noč.
in ob tem hipu
In
v
se
smešno ime, pridejo tudi stari gospod Steberk do požiravnika. „Otroka
ktero so detetu dali fajmošter iz
Ravno so šli staroteržki gospod mi morate spraviti živega!"
divje kričijo
žlahna gospa
grada.
Pou
so mogli po njih poslati
tako
hudo je žlahno gospo prijemalo; celó «povedati so jih mogli
v
pa od straha skrušeni na zemlji omedlevajo dam tistemu, kteri ini sina smerti otme!"
n
pol
gra
in naglo otroka kerstiti. Pa le čudno ime! vsi šteberski gospodje so se veleli Janez
Čujte kuma
i
reči.
vec niso mogli Mladi Wolfel je preveč blizo krajnika požiravni-
0 stari Janez, kovega si upal, in rahla zemlja se je ž njim vred pod no
ded tega deteta
Vi jih niste vec poznali, kuma
to
gami uderla, in tako je ticalo nepažljivo dete v globoki jami
so bili priden gospod; vsako nedeljo in praznik so nam
dali jelenove
bokal dobre
sadaj pa se eem!"
n
Ni treba mi grada
zaupije ribič Jurko
voze
bravskega ni, ker žlahna gospa močno na mosnjo vlecej Pa da Vam povem, kuma, otroku so dali ime Wolfe
in v tem hipu skoči v požiravnik in voze priveže
okoli pleč fantičovih. Srečno so fanta potegnili iz jame. Al
svoje
blago delo
Kako gerdo je to ime! nikdar ga uisem še čula v litanijah
moliJti. Naš gospod niso več Kranjec; kar so si to terdo blagega mladenča zasula. Nemkinjo vzeli, venski govoriti.
je Jurko plaçai z zgubo lastnega življenja« ker naenkrat se je tudi na drugi strani zemlja vderla in
ne
bi skoro smel noben služabnik već slo
v
ti ljubi
Bog
in sveti križ
Ce se ne
morem z žlahno gospo zmeniti, nam kricijo nasproti nerisches Volk!" Kdor pa se bo v starih dneh še e
»
Krai
Mlađega Steberka so na nosilih přinesli v grad. Beri če v ka pa je hitro k loga rici bežala in šep
jezika imel?
tala: „A1 nisem prav rekla, da ta fautić ne bode sreće
učit

kterega le Kočevarji govorijo
Ali se ne spolnuje moja sanja, da je otroka volk
v
Tako Wolfel
»
to je
»
po slovenski volk, so ga
požerl ? Aj , aj godilo".
i
aJ
• V

nic ne bode dobřena se z otrokom
Aj
y
aj

aj
j
to res ni lepo ime
u
in hoče poslovivša se z beričevo čez grajske
kerstili ! garica
stopnice v hišo, kjer je novorojeno dete ležalo, vratar Gašper žadoní: „Proč od tod! zlahna
reče 1 o
Iz grada se ni dolgo nič zvedilo, kako je z otrokom.
Ložki vračnik
je vsigdar z glavo kirnal, ko je z grada šel
al mocni gospá ne
znamenje, da je malo dobrega upanja zavoljo žlabneza
pustijo starih zijavk k otrokua.
-i
Naj si bode v imenu božjem!
u
fantiča. Na veliki petek sta šteberski gospod iu ?ospá šla proti Križni gori. Bila sta vsa v černo oblečena. Tudi reče logarica nekoliko družine je šio kraj nju. Pri zadnjih stopnicah. pri
r
bodemo že vidili, kakošno srećo bodejo z otrokom imeli.
Pod starim še gospodom smo vsigdar smeli v hiso, in smo tam molili za žegen božji ; sadaj ni g:a već treba na šte
berskem gradu pet krav pocerkalo
kterih se gré v breg proti cerkvi, oba pok'ekneta in oa kolenih se plazita v cerkev pred sveti oltar.
Debele solze so namakale terde tla. in vidilo se je jiina
in sa tudi ni.
Ravno to noč je sopet na licih, da kaj važnega prošita.
pa
kako bi ne! Kar žlahna gospá
Ko doprineseta milošino in placata sveto maso. se sopet
ne pustijo več žegnane šibe vtikat za hlevni tram, ni sreće nazaj v grad verueta, in, oj radosti!
fautić jiina sam
* #
pri živim.
Pa nas proste ljudi imajo za praznoverce!"
naproti dirja. Usmiljeni
Bog je
uslišal starišev vroco prošnjo;
S temi besedami sklene beričevka svoj govor in gré sinko je ozdravěl. „Hvala Većuemu!14 to so bile edine be
nazaj v svojo hišo.
Ni še bilo pol dné, in že se pripelja lož ka iu s nežil iška gospoda, da Šteberski m tiaznanuje svojo radost, pa zamermra za ktero so po pokanji možnarjev zvedili. Gosti so ostali do terde noći in v šteberskem gradu bili židane volje.
Ko je beričevka grajske vrata zaperla, je zopet zago-
sede. ktere je žlahni Šteberk pregovoriti zamo^el.
Beričevka. ktera je iz praga vse to posluševala,
gospoda
v
Sila kola lomi
v nadlogt
tudi
moli'
u
111
dernjala: „Ko so se sedanji gospod rodili, so njihov oče
>
a
blagega spomina ! postregli vsi družini in ubogim
cele
okolice šteberske; sedaj je vse drugaci bersko življenje!46
II.
?
lahko uoć šte
V	•
Ze celi pol dan zvoni v cerkvici sv. Kocjana
a
rece
Si srn or Lupo, Signor Lupo! pojdiva oocoj na morje". Tako je klical na tergu sv. Marka v Benetkah študent Antonio Ur bi ni za svojim prijatiom. Bil je lep jasen večer. Ravno se je vzdigovala iz morja polna luna kakor lična morska deklica, in je svoje čarobne žarove trošila po sinji morski ploši. Gondolarov je vse polno čakalo, vsak hvalivši
svojo ročnost. Signor Lupo in Antonio si zbe-
n«" UMl1 « * ' w «% » • w •	,vvv	*—........... - - -j - --------------------------r —---------- -----
žlahni gospod Janez Šteberski. „Idimo	k cerkniškemu	réta hitro dolgačko gondolo in velita gondolarju rinuti od
jezeru in poglejmo, kako se ljudstvo tam	razveseluje pri	brega. 'V onem času se tudi vsedete v posebno gondolo dve
ribolovu".	ženski v černo oblečeni. Mlajši pokrita s gostim velom je
Mladi Wolfel, že osem let star fantič, hitro beži po
bila vitkega trupla, s tar ej a se je ze precej naklonjeno der
60
žala. Šaljivi Antonio reče: „Prijatel Lupo, za to ribico ali kraj nje!" In gondolar prav umno ravná veslo, da zmiraj v blizini teh žensk ostanejo.
»
Cajes Jelka
košno"
i
primi
za mandolino in zapoj mi ka
tako reče stareja k mlajši. Dekle vzame nastroj,
nabira strane in začne z neskončilo milim glasom znano slovensko pesem popevati:
Kdor će pa vedit,
Kratkočasnica.
Tik tak.
(Konec.)
Ali Lojze se že naveliča sedeti in gré iz ješe nekoliko po kovačnici se tii pa tam pri mnozih orodjih astavljaje. Kar zagleda na tleh blizo stora, na kterem je naklo, stiri-
železo ležati, sred kterega podolgasto
lato, pavec debelo
y
Kaj je ljubezen? Mene naj vprasa Jez mu povem.
okroglo železo z zavojem tiči
vertilo ali šravb. Rado
y
veden, kaj nek to biti mora, ga vzame v roke in
gori in
doli vinta, ter vprasa očeta za ime te stvari
n
Dolga ijubezen Gotova bolezen, Gotovo je ranjeno Moje eerce.
Cajes Lapo? to so glasi iz tvoje domovine
Oče
smesen moz, spoznavsi
y
da vertilo fantica mika
y
mu nočejo pravega imena povedati, marvec ma pravijo
No
da se imena řeči ne veš, ki jo vsak kovač, mizar in sto druzih.....

voznik
rece
Antonio
no! ali ne bodeš odgovarjal?" Lupo je bil
sedo
»A,
kaj mi je mar za to
seže Lojze očeta v be
naj jo potřebuje kdor koli ; jez jo bom ze ob svojem
vès zmesan. „To so zopet oni glasi
pravi Antonia
casa; povejte
mi zdaj le iiné!"
Kdo
ktere sem že večkrat poslušal iz verta benediktinarc. e to krajnsko dekle, in kaj jo goni iz tihega kloštra zvecer
Zdaj pokažejo oče Lojzetu vertilo na oběh stranéh
55
Ako bi bil ti
recejo
kaj prebrisan
glava
y
bi pac
na sinje morje? Giovane! ravnaj bliže gondolo vzeme svojo kitaro in s krepkim glasom odgovarja:
Ljubi pa pride, Kasne, objamo.
in sedaj
sam zlahkoma tako ime uganil; saj vidiš, zgornja stran je
enaka spodnj
y
toraj
r>
tik
u
r>
Znabiti se pravi „tik tak"
urno Loj
besedo
y>
Teta
teta
Prec je ozdravljeno Tvoje serce!
ta mlada gospoda sta iz moje domovine
poprime šoli slišal"
meni se celó dozdeva. da sem te besede v
«
Šmentaj
i
bo
nasmejajo
proti Janeza
pregovori Jelka vsa vznemirena — al modra teta prec velí gondolarju, naj peljá h kraja, ker treba je domu iti.
no, Loj
zdaj pa že vem, da nimaš slame v gla
u
Ker pa se oče le v eno mer muzajo, ni Lojze koj pri
pravljeu
verjeti, zato
Se ve da. tik tak. na uni st
Tudi Lupo in Antonio jadrata proti mořskému bregu in za- in kaj se mora še dostaviti sledujeta neznane ženske podobi.
Ženski koračite naravnost proti samostanu benediktinarc. Pred vrati malo postanete; Jelka pozvoni, in vrata
popraša Janeza: ali se res tako zove
J
p
ravno
tak
a
mu ta resno in se komaj smeha zderzijoc odgo
se odprejo za kratek cas in sopet se zaprejo in ž njimi
tudi zasledovane ženske
»
Jeli je mogoče
pravi Lupo
mora veniti med ozkimi stěnami tihega samostana?
žaloetna osoda mlađega dekieta!"
Oče pa med tem krompir že pečeni iz ognja vzamejo in ga Lojzetu podajo, ki še enkrat preljubo orodje zraven štora veselo pogleda, in vedno „tik tak, na uni strani je pa da ta mladi cvet ravno tak" mermraje iz kovačnice odide, kamor se danes
Oj
Tako toguje Signor „pankerte" igrajo
I ■■■■^^^■■■■JIPPHPPPHHVPP ■ppvVI|
več ne verne, ker se njegovi součenci na drevj
{(■■ÉHIIHÉIHHMiiiiÉHM
z zogo
Lupo, ter se z Antoniem podá tudi domu. Drugi dan že
Komaj pride prihodnjega dné, v nedeljo, zjutraj o pol
ob petih stoji Lupo naslonjen na steber cerkve sv. Ka- devetih od šolarske maše domů, že dirja na vert, kjer se tarine. Pobožne nune se zberejo na tarah (koru), in hvalijo na klop vsede pod hruško, kteri perje slane umorjeno že
usmiljeuo mater Božjo. Ko
se zglasi
0 sanctissima
Ijubeznjiva pesem:
0
pussiraa
Đulcis
Lu p
včs strepeče, ke
med
go Maria
odpada. Prav krasno jutro je, da malo tacih v jeseni. Nebo je jasno kot libje oko in solnee prijazno sije. Našemu Lojzetu se tako prijetno zdi, da več časa tu posedi in se po
• V
glas Jelk
mi glasi se moćno čuje
m
Ni mogel
dalj
in sládek, kakor srebern strunin glas. ostati v cerkvi, temoč včs vznemiren
dirja k morju in sam s seboj govoi morji je zakopano vse moje upanje;
n
Tako
v globokem
o terda osoda
o za
lostno bivanje, kadar skeleče rane v sercu pečejo
u
n
X
obupaj
ga v tem hipu udari prijatel Antonio
na ram o
imej îahko seice; ni še
vse zgublj
Mlado
dekle ni še storilo obljube vse svoje dní v kloštru živeti
tudi je ne bode. Jez sem zvedil Hcerka je karlovškega grajšaka
y
ptičih ozira, ki na visocih vejah svoje melodije Stvarniku v juteriio hvalo prepevajo. Ravno zdaj pade zadnja hruška z drevesa, ktero Lojze z mnogo rumeno-rudećimi peresi vred pobere, ki mu je vsled njene lepote posebno moćno všeč. Z vsem tem pa ni še zadovoljen, ampak spomni se leznega vertila, po ktero nemudoma leti. Ze odpira vrata v kovačnici, al nočejo se odpreti, ker ni nobenega notri bilo. On pa le těrka in terka na vrata, pa ni ga, ki bi mu jih odperl. Vse je tiho. Toraj prične Janeza klicati, naj mu
ze
odkod da je to dekle, iz tvoje domovine kraj
odpró in vrat ne tiščé; al vse ostane tiho. Poslednjič začne
cerkni8keg
jezera, in je tukaj v samostanu na odg
razgrajati: „Saj vem, da sta nalašč tiho in vrata tišćita Ie hitro odprita; ako ne, jih bom razbil". Ko pa le ni no
y
Stara njena teta je bila pervo tukaj omožena z bogatim pa
benega glasu, se navelica terkanja in k materi v kuhinjo
tricijem Mocenigo
y
po njegovi smerti pa si je izvolila
leti se pritožit.
n
ti butec
ga
mati posvarijo
ali
pobožna udova tiho mesto kloštra, da v pokoji sklene svoje
življenje. Jelka še ostane celo leto tukaj, da se poduči v
potrebnih rečéh. Ker je bolehna, jo teta vsaki večer peljá
na morje; tudi nocoj znaš zopet njeni mični pev na morji poslušati.
si že pozabil, da je danes nedelja!"
Lojze pa se le ne more želje do vertila znebiti, zato prosi mater, naj bi mu kovačnico šli odpret. kamor bi po neko reč rad šel.
»
Ti pa že spet kake muhe po glavi rojijo
ga
mati
v
Hvala ti, dragi moj prijatel
reče Lup
da bi
pokregajo
da bi daues kaj razbijal ali na vertu berskal".
se le skoro prisuméla hladna noć!u Prijatelja se poslovita vsak se podá k svojim opravilim.
(Dalje sledi.)
Ker jim ne dá mirú, mu recejo povedati, kaj vendar v kovačnici hoče. Zdaj Lojze vidi, da se utegue njegova želja le pod tem pogojem spolniti, ako materi pové, se premaga
in rece: „I,
saj veste
y yy
tik taku
ty
Pojdi, pojdi, prismoda
«
ga zavernejo mati
»
»
praznimi kvantami".
t
70
i
Loj
misleč, da ga mati niso razumeli, jih v eno mer vendar pa nihče ne vé, od kod da je bii; eni pravijo
prosi tak
j
naj bi mu kovačnico odp
y
Loj
na uni stra Ko tako besedi naravnost vpr
u
J
ravno
iz ktere bi samo tak" vzel.
55
tik
je iz Kozice, drugi da iz
Šmartna
pri
Litii, eni
da da od
*
*
I
jo primaha Janez domu, ktereg
Šentgotarta, in
V
se
drugi da iz uranske ali ročiške
fare.
Iz Ljubljane.
11. dan t. m. je vjela kantonska
matere vpraša, naj on pové, da je
at »
n
tik tak" v kovačnici. Janez, to slišati, komaj smeh pre
osposka okolice ljubljanske dva grozovita roparja, ki sta okoli Medvod potikala : Prelesnik-a, po domaće
m a ga
y
potem
glasno
pi
»
Stric Andrej, kteremu delamo
y
se
v
Cundra
so nama ta teden „tik tak" materi) v popravo poslali,
»
neko vertilo"

in paDane-ta, unega v Ladii,
» tega
pa v Mav
reče tiho čicah. Serčni gospod, ki je prevzel nevarno vodstvo ponoćne
kterega
je Lojze včeraj v ko- patrole 10.
tega
mesca. bi bil kmali lahko rekel: «celo noc
y
vacnici opazil; toda ze včeraj zvecer so ga oče popi
nič
nismo vjeli", ker res se le zjutraj ob
»
u
ga nazaj nesli. Lahko si je misliti Loj
pnost
smo lovili, pa
stirih mu je obveljalo vjeti Čun dra, ki je, na 18 let v
k
sliši, da je težko ječo obsojen, pred kakim poldru
gim
letom iz Oseka
vertilo že pri stricu.
Sedaj
• V
Ijuje, kako bi do strica všel in se odsihmal spet po Kranjskem klátil, kradel in
in do vertíla pi
• V
ropal.
Ko so njega zasačili in v Med vode prljali, je izdal
Al k
dobi priložnost k temu
V
se
prej ko je misli!. Dane-ta, kterega so tudi se tisto jutro v Mavčicah vjeli
Mati ga pokličejo in po vriska pošljej
Loj
pa
i
namesto in potem dotični sodnii izročili. Se pa se klati — kakor
da b
k bližnjemu kupe
sel
y
SI
aje daljno pot k stricu ljudje pravijo — po Koroškem okoli in hudodelstva doper
izvoli, ki so zraven železníne tudi „špecarije" prodajali
naša Cundrov pajdaž,
glasoviti S i h e r 1,
po domaće D i m e z
Po otroški navadi tudi Lojze med potjo vedno
n
pol
hudega
vriska
n
polič
hude^a
»
iska" na pol
glasno izgo
imenovan, ki na veliko let v težko ječo obsojen je tudi iz Oseka všel. Pač bi bilo bolje, ako takih tolovajev, ki so
varja, da bi do štacune ne pozabil. K nesreči
ga
sreča ljudém strah in
groza
y
ne morejo varno zapertih imeti
nek t
m
ga
pi
*
jel
bo
pi
• V
popoldne po keršan- bi jih poslali naravnost v kertovo deželo.
da
Pri tej priliki
skem nauku na travnik žogo bit, kar mu Lojze poterdi. Al tudi omenimo, da so pošteni ljudje prav hvaležni sedanji že med tem pogovorom pozabi, koliko vriska ima prinesti tukajšni kantonski gosposki, da (ako marljivo trebi obilo
in mora
d
da se
prašat verniti. Ko jih domá nekoliko poži
y
drugo dobro zapoinni, le tistega ne, kar bi bilo treba, Tudi smo slišali, «la bode gospod
derhal malopridnih ljudi vsake baže iz ljubljanske okolice.
Pajk toliko po-
poglavai
pet odp
po vriska
Kar
ajbolj more teče, da bi trebno popravo kantonskih cest v svojo posebno skerb vzel
prej v štacuno dospel, kaj ti boji se
y
da
daj zdaj
utegne
in jih z drevjein zasajati začel, v kterem pocetji
Sa
bojo
kd
vertilo v štacuni kupiti in mu ga odnesti. Stric mu
gotovo
soseske pridno podpirale, ker drevesa ob cestah so
iska natočij
in
o*;i
marsi kaj praša j
y
ker ravno nimajo pozimi ob velikem
snegu
in zametih dobre kažepoti, pole
1 j u d i
vertilo
v štacuni. Naposled se predei
Loj
strica za tinski čas prijazni spremljevavci popotnih, v jeseni pa s
P»
nazaj přinesli?
rekoč: Ali vam niso snoči oče „tik tak" svojim sadjem na hvalo vsakemu, kdor
crn
vživa.
Ce vidimo
to v toliko
drugih
deželah in se jim steje v cast in
>
55
Tik tak!" kaj pa je to
ga ujec smejaje vprašajo. hvalo, zakaj bi mar pri nas kaj takega ne bilo!
tik tak. na uni st
y
w
J
p
ravno tak. za kte
rega sem vas mislil pi
:c(
odgovo
Loj
Iz Ljubljane. Te dní je přisel, kakor srno slisali,
in si priza- iz Dunaja na nasvet tukajšnega gimnazrjalriega učiteljstva
deva vidši, da stric ložiti, kaj je to.
teg
ne
azumejo, jim po
moči
raz
ukaz zastran
slovenskega
glavitniše
to
y
jezika, v kterem je nek najpo-da ima nauk slovenske slovnice za rojene
Str
se komaj spomnijo, kaj so jim oče pi
kai
Slovence predpisani nauk biti
kterega
klas ima vprihodnje
so pa koj oddali, ker jim je to někdo v popravo d
pri klasifikacii ravno tako veljaven biti, kakor
vsakega
dru
??
No
ti si pi
Loj
ecejo stric, ga z roko za
gega
nauka. Ker dozdaj slab klas iz slovenščine ni ško
ramo pomajaje
si pa to pobi emu se pravi sicer že spečal, al to nič ne dé
v kov
kuhali. fI
t
ktere
sem
y
smok
in
rožičev
namesto
t
mnogokrat
v roke dobiti
y
so ti jo pa že domá doval napredku učencom, je to sicer ena stopinica na bolje;
al vidi se, žalibog! tudi iz tega, kako daleč smo še od ob-
1859, kteri je oklicau za
in ki je, kakor
na tíi imaš nekaj veljave ces. ukaza od 8.
avgusta
kterega utegneš še
Lojzetu pa danes ne d
ne smokv
ne
v • v •
rozici
le
v
tik tak
u
mu po
glavi
vse dežele cesarstva, so „Novice" dostojno dokazale, izuči domaći jezik tako, kakor
razun Beneškega
e d i n a pot, da se v šolah
ga
• 9

Ce se
kteremu mojih častitih bi
u
skem življenji potrebujejo in
ga
razlieni stanovi v djan-terja slovstveni napredek.
mlađega Lojzeta neumen zdí, naj pomisli
da
svojega osla" ali kakor N
55
yy
tik,tak
jezdariti kolarskega mojstra in posestnika,
V saboto popoldne so nam pokopali mnogospostovanega
M a t i j a Hr i b a r-j a,
ar
pi
baben",
w
tudi sta „tik tak
kai
hajamo s toliko
55
sein Steckenpferd ki je po
dolgi
bolezni za pljučno jetiko umerl v 42. letu
U
P»
tolikih še svoje starosti. V Zero vn i ci blizo Cerknice rojen je celi
u
ih ljudéh, ni dosti bolj pametno kakor Lojzetov čas svojega življenja hrepenel po vedno višji omiki v svojem
Nožarj
Dopisi

V Ter bo vijah 22. sveč. J. H.
Sicer veseli pust
rokodelstvu in z bistro glavico, nevtrudljivo pridnostjo in redko poštenostjo si pridobil ne Ie ime pervega krajnskega kolarja, temuč tudi bistroumnega mojstra v masinarstvu, kar slavno spričuje njegova slamoreznica, za ktero je predlanskim
se je pri nas letos žalostno obnašal, imeli smo namreč na	privilegij dobil. Ker nam je gospod V. Kurnik, ki je po-
pustno nedeljo pet meiiičev na enkrat v fari, med njimi	slednje leto pri njem dělal, pesmico podal, da bi jo rajnkemu
dva možka, ki sta bila v snegu zmerznjena najdena. Eden	v spomin natisnili v našem listu, naj ona namesto nas dalje
teh nesrečnih je bil kmetišk sin v službi za hlapca; v petek	govori o prezgodaj nam umerlem verlem domoljubu.
pred pustno nedeljo je vole v Prebold gnal, tam se vina
od vec napil, in nazaj gredé je komaj četert ure od svoje
Drugi je bil ptuj berač, kteri
Je
domačije v zametu obležal. blizo pespota, ki čez neko stermo čerjav (ojstro skalovje) pelja, tudi berž ko ne v pijanosti opesal, tam obležal iu zmerznil; bil je mož srednje velikosti, okoli šestdeset let
rujavo suknjo domaćega delà. Več let
ga radi imeli, ker je
gorea;
spomin fflatiju Hribarju.
Prezgodnja pokriva Te zemlje gomila. Predragi Matija, spoštvani mestnjan,
S Teboj je Ljubljana možaka zgubiia, Kakoršen je redko v deželi V6ejan.
star, imel. je na sebi ze je v nase kraje zahajal; ljudje so
bil zgovoren in je rad pél
zlasti pesem od „Križne
Porabil si verlo vse Svoje darove, Katere Ti dal je dobrotljivi Bog, Si cénil jih visje ko bele gradove, Katerih nobeden ne spali iz rok.
Ko mravljica priden, nevtruden ko bćela Zboljšave in znajdbe si spraviial na dan; Đelarnica Tvoja je daleć sloveia. Za mojstra izverstnega bil si spoznán.
Se nisi poptujćil tud' v tujih deželah i Ti vedno ostal si iskreni vlastenc;
Le blagor za dom Ti kalil
v
ljah
In djansko pokazal si, da si Slovene. Koljkrat bi bil naj del na tujem si srećo!
Al zmer hrep Izpeljal
si na
K
sko nazaj ;
si srecno
Da tudi Slovenci prem
bo goréco îjo kaj!
Ko so se „Novice" na svit nam rodile,
N
s k Dun!
veseljem si Ti
jih
»
za Tabo celó so sledile
Ker Ti si nalogo njih dobro umel.
Domaća Ti pesem zmir draga
bila,
Slovensko najrajse si Kar mati je Tebe pre
gdar krarnljal
učila,
Se nikdar nikodar Ti nisi sram'val.
Ostrašila Tebe ni kuga azjanska, Kadar si v razstavo monakovsko šel; Dobila Te sopet je srenja ljubljanska; Ves zdrav in nadusen si se povernil.
Veliko si vidil v bavarski deželi, Kako umetnije, obertnósti cvetó Kako so vsi ondi dovoljni, veseli. Kako da so srećni. sami ne vedó.
In ko je razstava na Dunaji bila. Že zopet Te tirai v Beo je hlapón, Tam se Ti mars'která je misel zbudila, Da! tudi ta pot Ti ni bila zastón.
Pa malo Ti bilo lét sreće je štetih, Pognala je v Tebi bolezni že kal
Da
vedno še rok za obertnost unetíh
In zdravega uma
pred grobom si stal
Kjer mati Te mila je nekdaj zibala, Kjer nekdaj prezivel si svojo mladost, Te želja je z opanjem zdravja peljala. Al upanje sterla vsem smertna je ost!
Sej jeklo, železo in kamen se spraši, Takó tud' člověka vsa moć zapusti ; Pa kdor ima vero v Bogá, se ne vstraši Proť věcnosti gleda ves mirne vesti.
Takó si Ti dušo izroćil Gospodu,
Previdnosti visji se voljno udal, K pokoju poklican ob svojem si godu, Kdó bil bi pred letom se tega nadjal!
Naj lahka Ti bode, predragi, gomila! To Tebi cvetlico na grob zasadim, Da pozne Ti ćase se tudi bo klila Prijaznosti najine vedni spomin !
y
V. Kurnik
enake. V d oljni Avstrii, na Českem, INI a r s k e m
SI e z k e ai
y
O g e r s k e m ,
v serbski Vojvodini
y
f V
ternes ke m Banatu, na Horvaške m, Erdeljskem
Dalmatinske m, Teržaškem, Istrijanskem in Go-
9
riskem si morejo judje po novi postavi grajšine, kmetije in sploh nepremakljive posestva kupiti in imeti kakor kri-stjani; le če jud kako grajšino kupi, s ktero so pravice patronstva in vajdstva (pravice fare in duhovnije pri cerkvah podeljevati) in pa šolske pravice sklenjene, ne vživa teh pravic, dolžnosti pa, ki so s temi pravicami sklenjene, mora vse spolnovati. V Gali ci i (na Poljskem), v Bukovini in veliki vojvodini Krakovski je pa spet drugač. V teh deželah zamore jud le ta daj posestnik kake grajšine ali kmetije biti, ako je bil v šolah spodnje gimnazije ali realke, v kupčijski, kmetijski ali gojzdnarski šoli, ali če je bil oficir; zastran pravíc patronstva, vajdstva in šolstva, ki so sklenjene s posestvom grajšine, veljá tudi pri judih v teh deželah ravno tista postava kakor pri unih na Ceskem itd.
Iz najnovejšega številstva živine, ki je bilo v letu 1857 ob enem s številjenjem ljudi, zvemo, da v vsem našem cesarstvu, razun Lombardije, je bilo zadnjega oktobra 1857 konj 3 milijone in 460.276 (brez armadnih), goved 14 milijonov iu 258.560, ovác 16 milij. in 964.188, koz 1
milij. 517.824, presicev 8 milij. 151.516, oslov 88.282, mul in-me z go v pa 23.780.
Za povzdigo sadjoreje v doljni Avstrii je ministerstvo notranjih oprav iz deržavne kase za leto 1860
in 1861 po 600
gold, dovolilo;
dunajska kmetijska družba
bo v ta namen še dodala 8 svetinj.
fiz Gorice. V tem, ko je oče Pust v sosednem Terstu
kraljeval brez vseh over, kakor mu je bilo drago, so
ga
pri
nas zaperli, to je, vse ocitne pustne norčije so biie prepo-vedane, zakaj nek? Zato, ker biva sedaj v rnestu in okolici njegovi veliko laških delavcov, ki imajo pri železnici opraviti, in ker bi se bilo lahko zgodilo, da bi bili pri kakih očitnih veselicah začeli kakorkoli rogoviliti, se je raje pre^ povedalo vse pustovanje po ulicah.
S Tirolskega. VInšpruku23 febr. Vradni časnik
Bote fiir Tirol" vabi danes k novi napravi brani bove o v in pravi, da čedalje bolj se kažejo znamenja nove vojske,
ki utegne posebno Tirole zadeti. Sovražnik je pred durmi, in čas je, da opustimo prepir domaći! Sosedni Lahi ne skrivajo
da namerjajo napasti avstrijansko deželo; če bomo
biti prepozno.
5?
vec
čakali, da nam bo voda v gerlo tekla
y
utegne
Za osnovo brambovcov imamo že dobro postavo od lani, ktere bo treba le celó malo prenarediti. Sosesk, ki nam bojo pogumnih brambovcov dale, bi ne bilo prav, ako bi jih obložili še z obilimi drugimi davšinami; toliko več pa naj plačajo take, ktere nočejo za orožje prijeti; saj je pravično, da tišti, za ktere svojo kožo nesemo v vojsko, nam plačajo saj suknjo, ktero bomo oblekli, ako pride čas, da bo treba
se vojskovati za cesarja in dom.
Bog
daj, da bi stara
edinost, brez ktere ni vojske, še mauj pa zmage, se zbu
Novičar iz domaćih iu ptujih dežel.
Iz Dunaja. 18. dan t. m. si morejo judje
(židi)
dila spet v naših gorah! — Da se razumejo opomini zastran edinost i v tem oklicu, je treba pristaviti, da revo-lucijska laska stranka tudi južne laške Tirole objema in
kterih se v našem cesarstvu šteje okoli 750.000, s zla- » v mnogih pismih dokazuje, da južni Tirolci so Lahi in da timi čerkami v svojo pratiko zapisati, zakaj po cesarskem jim najbolje kaže, da se zedinijo s Sardinijo.
sklepu stvu p
teg
dneva so jim
go vo rj
v našem cesar
Iz Marskega. Goveje kuge pri nas še ni popolnoma
kterih dozdaj še niso vživali, in čeravno konec, čeravno že zlo odjenjuje. Dosihmal je v vsem skupaj
jim enake pravice še niso s tem patentom podeljene v padlo 109 goved v 47 vaséh.
Na cesti med Iglavom ia
ukaz
h deželah našega cesarstva, kaže vendar ta cesarski Humpolecom so našli uuidan na neki groblji mnozico 4 ljudi
Za zdaj ta zmerznjenih: mater z dojenčkom na persih in še dva
y
da sčasoma jim bojo obveljale povsod
nova postava ne ve jarsko in Korošk in Salcburško.
Ijá še ne za Krajnsko, ne za 8U o, in tudi ne za gor nj o A vst rij kakor tudi za Tirolsko iu Vorar
majhna otročiča pod njenim krilom, ki je revčke kot koklja piščeta skrila pod svoje perute; al vsi skupaj so vzeli iostni konec.
V
za
bersk
ne
se
9
vse te dežele ostanejo tedaj zastran judov
Iz Rimskega. Minister kardinal Antonelli je fran
pri svojih starih pravicah, kakor so jih za zdaj imele, cozkemu vojvodu Gramontu naznanje dal, da berž ko bode Drugač pa je v drugih deželah našega cesarstva; tù so od sv. očeta ukaz prejel, bode odgovori! na Thouvenelovo
jim Aove pravice podešene, čeravno tudi
se
ne povsod pismo naravnost v Pariz; papez
mu je rekel
hoćejo
iz lastne volje svoji deželi tište vladne poprave podeliti, ki
so jih obljubili v Gaeti, al le tadaj, kadar jiiu bo za go- 10. t. m
dohajati v Serbijo, kjer je bil dalje časa prepovedao
tovljeno, da
jim ostanejo vse njih dezele.
Novičar iz
je bil
*
kakor „Srb. Dnev
« *
pise

glavni
zbor serbskega slovstvenega družtva (serbske slovesnosti)
Francozkega zdolej kaze, da césar Napoleon ne bo pre- Znano je, da to družtvo je osnoval knez Mih
menil svojih misel.
Kakor pisma iz Rima od 21. t. m.
leti
pred 1T
Veselo je tedaj bilo po 17 predolgih letih viditi v
pravijo, je unidan kralj sardinski sam papezu pismo pisal, zboru spet innogo perve serbske gospode in v sredi njeni
v kterem si dokazati prizadeva, da rimska vlada nikakor ne bo mogla Romagne si ohraniti, zato mu svetuje, naj
se pogodi ž njim. Kakošno pogodbo je nasvetoval kralj so se zaćele resne priprave zato
svetlega nikov.
vatelja. Potem so se začeli pomeuki družbe
V Beligradu bodo napravili vseučilišče

ze
papezu, ni znano. Slisi se pa, da so sv. oce skozi in skozi
Cernasora
Iz Mostara se piše, da so spet zakletbo
I—i---—7 —- —-——------i—j----------------— ------------v/vi iiu^VI u« JL u luuDi uiu pv piov, vi a ou O pel ZialMClU
zavergli kraljevo ponudbo ter rekli, da ue ped zemlje ne zoper življenje knězovo zasledili in zatega voljo mnogo de
pusté iz svojih rok, naj pride karkoli hoće.
Iz Sardinskega. Iz Turi na. Noč iu dan se deiajo
ornji 1 ta li i vojskine priprave; v Bol on i i zidajo Sar-dinci terdnjave, ker hočejo, da bi tii bilo središe sardinské
Vlada naku-
v
S
armade; tudi v Rimini uterdujejo tabor itd.
leznikov ob glavo djali
dva
Iz severne Amerike. Od novega leta izhajata tukaj
ka časnika: eden v R
pole
v jezera miši
»
gauskega v deržavi viskousinski, drugi pa v S v deržavi misouriški.
L
u
puje konj in mul, vliva kanone in se obrožuje za vojsko, _
ktero hoče, kakor njih agenti očitno pravijo, začeti zoper Avstrijo. Najnovejše novice iz Turina tudi naznanjajo ukaz Cuna (Hoinig et Božić)

Pogovori vrednistva. Tukajšoa Hoinigova in Božićeva staje dala ravnokar vediti, da je dobila
vojaškega ministerstva od 24. t. m., kteri skličuje od leta	spet iz Krem&a zlo obrajtanih Ke vše v ih tertnih rezilnik
1830 do 1833 roieue rekrute starih sardinskih dežel.	(ftebscheere). Kdor jih tedaj želi, naj se oberne do te štacune v
J	T • 11#	« •	A ^	1 B	■	>V « f
Prederznost sardinska je brez konca in kraja, kar tudi po-
terjujejo besede kraljeve iu Cavour-jeve, ki
sta

kakor
»
Triest. Zeitff.
u
• %
pise
*
Benečanom obljubila, da prihodnji
Lj ubij Kaj etai spominek
cena jim je 1 gold. 20 kr. nov. dn
Hueb
Od cast, gospod
faj
cemš. smo přejeli 1 gold, za Vodnikov
pust leta 1861 se bota v Beuetkah prav dobro imela!
ce je resnica,
kar angležki časnik „Moruiu
nr ©
Al
Chronicle"
Loterijne srećke :
danes pravi, da ste rusovska in avstrijanska vlada z vezo sklenile, se utegne mahoma vse drugač oberniti. Da ste si rusovska iu avstrijanska vlada bolje prijatlici zdaj kakor ste si še pred malo mesci bile
V Terstu 25. februarja 1860:
35.
45
70.
42.
76
Prihodnje srećkanje v Terstu bo 7. marca 1860
pise
»
Prag. Ztg.
u
v
to je gotovo; al ste pa že do z veze prišle, bo še le příhodnost razodela.
Francozko. Iz Pariza. 1. dan sušca se bo začel banaške 5 n. 99.
Z i t il a cena
v Ljubljani 25. februarja 1860. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 6 fl. 9
tursice 4 fl. 14.
sorsice 4 fl. 50
rezi
deržavni zbor francozki. Tako piše „Moniteur", ki okli
čuje ob enem ukaz o prenaredbi francozke artilerije; napravili se bojo 3 novi regimenti. Vkljub vsemu zakrivauju
je očitno, da se francozka armada čedalje bolj obrožuje in da vlada kónj in mul nakupuje. — Poslednje dni sta spet prišla dva ministerská razglasa na dan : eno pismo je na prefekte, drugo na škofe; oba kažeta, da césar Napoleon
3 fl. 66.
jećmena 3 fl. 38.
prosa 3 fl. 38.
ajde 3 fl. 48.
ovsa 2 fl. 46.
Žitna cena
v Kranji 20. februarja 1860.
Vagán pšenice domaće 6 fl.
banaške 6fl. 10.
noče odstopiti od svojih misel zastran papeževih dežel. Du- reži 4 fl. 15. — jećmena
fl.
ovsa 2 fl. 90.
hovni francozki se pa vseskozi bojujejo za papezeve pravice.
Sa voj a s svojimi 600.000 prebivavci je že toliko kot
francozka, Ni ca za zdaj še ostane sardinska.
Angležko. Iz Londona. Ministerstvo Palnierstono v o je spet na terdnih nogah; v dveh vojskah deržavnega
4 fl. 10.
a j d e 3 fl. 65.
koruze 5 fl. 25.
prosa
sorsice
25. februarja 1860
Kursi na Dunaji
v novem denarji
or »
zbora je zmagalo; Disraelov ministerstvu nasprotui předlo je bil 20. febr. zaveržen z ve či no 63 glasov, Ducán o v
predlog pa 24. febr. z večino 116 glasov.
Deržavni zajemi ali posojila.I Druge obligacije z lotrijami
Casnik
Press" vendar prerokuje Palmer stonu, da se ne bo ob-
9 ~	JB
deržal v ministerstvu in ako zdaj pade, bo pádel za vselej.
>/0 obligacijeod leta 1859 v novem dnar. po 100 g. g.
% nar. posojilo odl. 1854 „ 77.60
65.
Kreditni lozi po g. 100 '/j 0/,0 Teržaški lozi po 100
Donavsko-parabrod-
S
102 127
5°'
o
r>
yo metalike
r>
Čudna je
praví
njegova politika poslednjih 9 let.
Pred decembrom 1851 je kot minister unanjih oprav pri vsaki mali stvarci dal angležkemu levu rijoveti ; zdaj se
ves pohleven tava za petami svo-
± % \ 4%
3%
2 'A 7, 1%
•n
r> r> r> r>
r> r> r> v r> n
501 ski po g. 100 . . .
61251 Knez Esterhazy. po g. 40
54. 41.
35.
Knez Salmovi po g. 40 Knez Palfyovi po g. 40 Knez Claryovi po g.
40
v r>
v
r> v
13.501 Knez St. Genoisovi po g. 40
delà kodra
(pudeljna), ki

u
jega cesarskega gospoda francozke
Spanjsko. Iz Madrida 24. febr. Marokanci, od
naše armade vedno tepeni, so poslali vćeraj poslanca pod vodstvom cesarjevega brata do maršala O'Donella. Dolgo sta se pogovarjala, al nič niso opravili; ODonell jim je rekel, da premirja je konec in da se bode spet vojska za-
Obligacije zemlišn. odkupa
4	(po 100 gold.)
5% dolnjo - avstrijanske g.	90
5°/0 ogerske.....n	71.75
5% horvaškein slavonske „	70.75 5% krajnske. štajarske
koroške, istrijanske
KnezWindischgrâz.po g.20 Grof VValdsteinovi po g. 20 Grof Keglevicevi po g. to
Budimski
. P» S Denarji.
40
»
103 84. 38.25 39 37 37, 22.50 27, 16. 38.50
. „ 86. — luesarsKi ceKini . . .„ lotrijami |Napoleondori(20frankov),
Cesarske krone Cesarski cekini
Deržavui
cela. O Donell je v spomin zmage v Tetuanu prejel naslov Zajem od leta 1834 po 250
Knez Mihael je na pri
vojvoda tetuanskega.
Serbija. Iz B e I i g r a d a.
govor svojega očeta kneza Miloša spet prevzel višje ar madno poveljstvo, kteremu se je unidan odpovedal. Vradni serbski list je 7. t. m. naznanil, da „Srb. Duev.a, ki izhaja v Novem Sadu, je dobil dopuščenje, da more sopet
»
rt
v rt
v
1834 petink 1839. .
« r>
n „ v i 839 petink. „ 4°/o narodni od leta 1854 w
395. 390. 124. 120
Souvraindori Ruski imperiali Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori
25|Louisdori (nemški)
Dohodkine oblig, iz Komo
r>
16
Srebro (ažijo)
g. 18.03
6.23 10.54 18.25 10.75 11.20 13.23 10.70 30.50
rt rt rt rt rt v
Odgovorni vrednik: Df. Janez Bleíweis. — Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.