""" " ja pičtiiukov, ^^ d*iiy axcept______ gundâj« ànâ Holiday» yEAR XXXIV. C«« U»tâ Je $6.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE matter January M. IMS. «t th. port äffte« Mitrirn «v v Amftv ia WAurunDi i Uradniški in upravniški proatorl: upra 2667 South Lawndala Ave. Office of Publication: S66T South Lawndala Ave. Telephon«, Rockwell 490« " mailer January lt. im at the niMt rffhe at C™****- uwter tha Act rf Ü SL£Vl«5. CHICAGO. ILU ČETRTEK. IS. NOVEMBRA (NOV. 11). 1M1 Subecriptioo $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 229 rancoske ■ čete se pridružile ■vi ■ ■■■ zavezniški sili Acceptance for mailing at special rate of poatage provided for in aactionllOS, Act of Oct I. 191T, authorised on Juna 4. 1919. m Ameriška transportna letala dovažajo vojake v kolonijo. Nemške straže pobegnile pred zavezniki. Mobilna britska kolona za petami ostankov Rommelove armade. Ameriški bombniki bombardirali bazo nemških pod-mornic v Franciji,—Rusi pognali.Rfemce z utrjenih pozicij na kavkašld fronti.—Ameriške in avstralske čete se približale japonski bazi na Novi Gvineji Nazaire, bazo nacijskih podmornic v Franciji. Istočasno so drugi roji bojnih letal bombardirali nacijske baze v Holandiji in Belgiji. Bombe so padale na ladje, skladišča orožja in streliva. Angleški letalski minister je dejal, da so bombe, katere so naznanja, da so francoske vr«u letalci na Genovo zadnji pondeljek, povzročile ogromno škodo. Požari, ki so jih zanetile London« 19. nov.—Zavezniške ¡g, ki so udrle v Tunizijo, so ¿ile s sovražnikom v več kra-Tpravi uradni komunike. Ko-j borbenih Francozov se bli-osiščni sili iz ozadja, kar po-[ da bo ta kmalu v pasti, lz itere se ne bo mogla izmotati. Iivezniški glavni stan v Lon iftoritete v zasedeni severni liriki odredile splošno mobili- * jo letnika 1939 in da so l^fiffi'1"* VCdn° dW' vojaške enote francoske ar-sde dejansko udeležene v btf>r- proti osiščni oboroženi silL Zavezniki so zasedli več leta-t v Tuniziji in jih konsolidi-L Poročilo iz Madrida praVi, Nemci drže Bizerto in Tuniz, i mornarični bazi v Tuni- Ameriske leteče trdnjave so v iji in sodelujejo z britskimi nbniki v napadih na Bizerto. t pravi, da so letalci uničili sjtt osiščnih bojnih letal v ¡padu nad Bono, alžersko luko. General Henri Giraud, fran- K, Moekva, 18. nov.—Nemške čete so zasedle nekaj blokov v industrijskem distriktu Stalingra-da, toda v bitki z Rusi je padlo čez tisoč sovražnikov, poroča vrhovno poveljstvo. V drugih krajih stalingrajske fronte so Rusi odbili napade nemških kolon. Bitke so se obnovile na leningrajski fronti. Nemci so skušali reokupirati strategičen hrib, s katerega so bili pognani zadnji teden, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami. Rusi so izvojevali uspehe na kavkaški fronti. Nemci so bili vojaški poveljnik v sever- pognani z utrjenih pozicij na se-iki, je obiskal enote fran-oborožene sile .v Tuniziji. verni strani Nalčika. Več sto nemških vojakov Je-Mlo-tibMhi ivezniske čete, katerim so se 'in ranj,enih v bitki z Rusi. Sled ¡družile francoske enote, so nji so razbili tudi petnajst nem lo stike z nemškimi voja- ških tankov. stražami, ki pa so se umak-brez boja. Mnenje prevla-; da se bo odločilna bitka za Hud mraz je nastal na ruskih frontah in našel Nemce nepripravljene. Nemški vojaki, kate- »trolo Tunizije kmalu pričela, re so Rusi ujeli, so nosili še lah ke uniforme. «don, 18. nov.—Velika ame-i transportna letala dovažajo Washington. D. C., 18. nov.— I čete v Tunizijo in te so Mornarični krogi so uverjeni, da »sedle več letališč v tej fran-koloniji. Čete se bodo pri-le britski armadi, ki pro- proti Tuniziji iz Libije in »skim vojaškim posadkam, k bore proti Nemcem in Ita- toom. bročilo pravi, da nemške če-operirajo v Bizerti, glavni imarični bazi TJunizije. Tq je la angleška agentura Reu-ki tudi pravi, da so ostanki Hummelove armade do-' v Tunizijo. Izgleda, da bo al H o m m e 1 reorganizirati Pkm- «1(. in ustaviti prodira-»veznikov z zapada. V Lon-pnhajajo konfliktna poroči- so bile japonske izgube večje v pomorski bitki pri Solomonih, kot so jih javila prva poročila. Ta so se glasila, da je bilo 23 japonskih bojnih ladij in transportov potopljenih, sedem pa poškodovanih v bitki z enotami ameriške bojne mornarice. Mornarični department je naznanil, da je bil poleg podadmi-rala Callaghana ubit v akciji tudi podadmiral Norman Scott. On je poveljeval oni enoti bojne mornarice, ko se je bitka pri čela. Melbourne. Avstralija. 18. nov. —Ameriške in avstralske čete japonski Zn so se približale Buni Sil. mornarični b.* n. te baze. General Douglas Mac-Arthur Je prevzel vodstvo operacij proti Japoncem. Poročilo pravi, da se Japonci umičejo pred četami. Prodiranje fet podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih vojaških posadk. «menja kažejo, da se bo lu začela bitka, ki bo odlo-I uMo osisčne oborožene sile «•"«¡ji in Libiji, ki je v pasti, »očne zavezniške armade jo » °bkro/ajo. To tvorijo za-w*k. ,, u. v Tuniziji ln brit-'<*na armada, ki prodira * Tunizij, .u ubije. PWa arniada je včeraj oku- f I)l"">, bazo, ki r M milj od^m Vfekilo. | 18. nov.—Mobil-CP1"^ britake osme armade PUJ( "tanke Rommelove r bože iz Libije proti Klasi vest s fronU. E- skušsjo priti v bliži-P1 AK»M.le, si Bk'b Sirukifm zalivu. An-SjL^mjiški letalci bom- Vloda razkrila rumnnsko zaroto Bivši kralj Karol je * skušal dobiti denar Waaklngton. D. Cm 18. nov.— Federalne avtoritete so razkrile, da je bivši rumunski kralj Karol, ki se nahaja v Mehiki, skušal dobiti vsoto $80,000,000 ali vsaj del te vsote, ki predstavlja "zamrznjeno" rumunsko premoženje v Ameriki, a se je načrt izjalovil. ( Federalni detektivski biro je podvzel prve korake, da zlomi {ibanje za osvoboditev Rumu-ni je v tej deželi. Detektivi so odkrili med drugim, da so pristaši bivšega rumunskega kralja nameravali "ugrabiti" Karola, ko se je nahajal v Španiji, ln ga odpeljati v Ameriko. Ce se bi )il načrt posrečil, bi ga/ ko bi dospel v Ameriko, proglasili za načelnika rumunske vlade v izgnanstvu v pričakovanju, da mu >o zakladni department izročil rumunski denar, ki ga je ta department "zamrznil" ko je Hiter dobil Rumunijo pod svojo controlo. Zarota je bila po izjavi federalnih avtoritet skovana v Chi-cagu pred dvema letoma, ko je Karol izgubil prestol in moral zapustiti Rumunijo. Trije voditelji gibanja za o-svobodftev Rumunije so bili obtoženi po federalni poroti v De troitu zarote in kršenja zakona proti špionaži. Ti so^Jlichere Aoraru, Stefan Opreanu in George Zanfer. Moraru ja du lovnik rumunske ' pravoslavne cerkve. Dalje so bili obtoženi kršenja zakona, ki zahteva registracijo agentov tujih vlad pri državnem departments Mexico City. 18. nov.—Bivši rumunski kralj Karol je, ko je bil obveščen, da so bili njegovi pristaši obtoženi po federalni veleporotl v Detroitu, dejal, da tega ne more razumeti. On Je priznal, da so bili obtoženci voditelji gibanja za osvoboditev Rumunije, obenem pa Je nagla-sil, da je to gibanje vedno podpiralo vojna prizadevanja združenih narodov. Karol je dalje rekel, da so obtoženi voditelj žrtve intrig, da je on največj sovražnik nacijev in da so njegovi cilji nesebični. Španija se pripravlja na obrambo Franco odredil delno mobilizacijo I Je odda-Bcngazija, in kk ^or, pu* '"rega sovražnika. aci-rr I18- nov -Ameriška le-n bombniki ao ob-tr">vo. da preprečijo Lajanje podmornic v k ter bi lahko na-M dovažajo po-' ^vizniški sili v Afri-v> nov napad na. St. lad u. Rooêeveltova Una §e vrnila domov Washington, D. C., nov, 2ena predsednika Rooeevelta se je včeraj vrnila v Ameriko iz Anglije, kjer se Je mudila več tednov. Danes bo imela razgovor s časnikarji. V Angliji obiskala taborišča, v katerih nahajajo smerlški vojaki. TELTH GLASIL AMERIŠKE USPEHI V VOJNI Pot Jo nmafe i« vodno težka in inoporna PREDSEDNIK OKR-C AL KRITIKE | Waahlagton. IX C* 18. nov.— Predsednik Roos+velt je sinoči v svojem govoru poveličeval uspehe ameriške oborožene sile v severni Afriki ln južnozapadnem delu Pacifika, zaeno pa je izrekel svarilo, da zdaj še ni čas sa radovanje, ker Je> pot k zmagi še vedno težka in jUporna. Treba bo še delati ln sej boriti sa dosego popolne zma|e. Znamenja, da V vojna sreča obrača v prilog sjlrutenim narodom, so se pokukala v zadnjih dveh tednih, ko j# ameriška oborožena sila udrla v francosko ser verno Afriko, bojna mornarica pa zadala težke udarce japonski mornarici v bitki pri Solomono-vih otokih. Ts Ja bila največja bitka, v kateri Jk ameriška pomorska sila potopila 23 japonskih tajnih ladij in transportov, se dem drugih pa poškodovala. Roosevelt Je |i^ovarjal poli tiko svoje admlsltsracije gleda zadrževanja vesti o ameriških Izgubah, dokler te niso znane sovražniku, obenem pa je udaril po onih, ki Is nevednosti, zlobe ali političnih predtodkov kritizirajo to politiko. Dejal ja, da on skuša Izločiti politiko lz vojne, zaeno pa Je prlsnsl. da se Je sa pno enkrat udal pritisku javnosti. Vo se Je zgofilo nekaj dni pred volitvami, k* J* dovottl objavo naznanila, da je bil poškodovani ameriški letalonoeec poslan na dno morja. To je storil fazloga, da se izogne očitkom, da je zadršal novico pred volitvami lz političnih ozlrov. Naznanilo je* takoj Izzvalo proteste s strani poveljnikov bojne mornarice v južnozapadnem delu Pacifika. Očitali so Rooee-veltu, da je dal vašne informacije Japoncem, čeprav naznanilo ni omenjalo imena potopljenega letalonosca. Predsednik je pohvalil podad-mirala Danlela J. Callaghana, lil Je bil ubit v akciji. On je pognal svojo križar ko San Fran-cisco direktno pred japonske bojne ladje in je potopila eno bojno ladjo, dve drugi pa poškodovala. Sama je bila tudi poško-dovana v bitki, a Je ostala na površju. Potem Je bila odpeljana v varno luko, kjer jo bodo popravili. Predsednik je rekel, d|| ameriška bojna ¿rta razteza od Kiske pri Alaski do Murman ska, ruske luke ob Ledenem morju, in od Tunizije do Guadal-canala. Ta se bo še bolj raztegnila s prodiranjem ameriške oborožene sile. in Madrid. Španija, 18. nov.-Oe-neral Franciaco Franco Je odredil delno mobilizacijo armade mornarice ln letalske sile za brambo "Integralnosti in suvere-nite" Spenlje. Očitno je, da dik tator vidi v invaziji francoske severne Afrike po ameriških britskih četah teh nemški oku paciji vse Francije nevarnost Franco Je naglasi 1 v odredbi da so se bitke razvila na ozemlju v bližini Španije lo njenih kolonij. Iz teg« razloga Je odredil delno mobilizacijo, da bo Španija priprsvljena na vse. kar lahko pride. j „ Mobilizacijski dekret Je Franco naslovil generalu Carlosu ministru; Domače vesti Oblaki ln posdravl Chicago.—Jennie MajdlČ in njena hči Jennie, obe is Hudso-na, WyoH sta 17. t. m. v drušbl Johna Straha ml. lz Chicaga obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Nov grob t Pennl Broughton, Pa.—Dne 12. novembra je umrla rojakinja Uršula Ogrinc, stara 69 let in doma is Dolenje vasi pri Selcih nad Škof j o Loko. Tukaj je šivala 32 let, bila Je članica ABZ ln zapušča moša ter sina. Nesreča v Pennl Braddock, Pa.—Pred dnevi je avtomobil trčil s vozom ulične železnice in enajstletnega Johna Jakšetiča, ki je bil v avtu, Ja ta ko pretreslo, da je deček za posledicami umrl. Bil je Član mla dinakega oddelka pri društvu 300 SNPJ in zapušča mater, bra U in tri sestra. Pred 45 dnevi mu je umrl oče. Naši člani-vojaki Iz Sprlngflelda, IU., od društva 47 SNPJ so bili zadnje dni poklicani k vojakom člani John Fllipič ml., Fr. Perko, John Ds rovec in Robert Darovec. Zad nji je prenehal biti član jednote. Is Hutchinsona, Pa., sta odšla na dan premirja k vojakom John Podbevšek in Frank Hribar. Pr-vi je član društva 683 SNPJ ln še šeetl od tega društva v službi strica Sama. Is Braddocka, Pa., so odšli k vojakom Fr. Matlčič, Steve Hren in John Karaa, vsi člani društva 300 SNPJ, od katerega je še 10 članov v sluŠbl strica Sama. Is Girarda, Ksns., od društva 225 SNPJ so sledeči člani odšli služit strica Sama: John Js|er ml., Fr. Leban ml., John Clierle ml., Fr. Novak, Fr. Kavčič, Paul Oallčič, Joe Knapič ml. In L. Os-11*14. Vsem gornjim srečen povrs teki Senator Byrd kritizira vlado Oviranje vojnega programa po odborih Washington. D. C« 18. nov. — Senator Harry F. Byrd, demokrat iz Virginije, Je dejal, da je federalna vlada v glavnem odgovorna sa hibe in pomanjkljivosti pri Izvajanju vojnega programa. Komisija za moblllsaci jo človeške sile ln drugi vladni odbori niso koe nalogi, kar doka zu jejo konfliktna priporočila glede mobilizacije človeške sile za vojna prizadevanja. Byrd je dejal, da bl lahko federalni departmentl odpustili tretjino uradnikov ln uslušben cev. Ti bl lahko dobili delo v industrijah, ki so udeležene v produkciji vojnega materiala Senator je rekel, da bo kmalu razkril vse podrobnosti o dupll-clranlh aktivnostih v vladnih departmentlh ln podal konstruk tlvne sugestije. Senator, ki je znan kot kritik Rooseveltove administracije, je naznanil, da bodo načelnik* vladnih departmentov pozvani k zaslišanju ln morali podati in formacije kongresu» na katerih podlagi bo ta izrekel svoio sodbo Byrd je rekel, da Je na plačilni listi vladnih departmentov 2, 606,300 oseb, skoro dva rttUijona več, nego jih je bilo, ko J« bilo podpisano premirje 11. novem bra 1. 1918. NUJNOST NARE-KOVALA DOGOVOR DARLANOM Avstralski prsmisr pozdravlja omari* Iko zmago Melbourne, Avstralija, 18. nov —Premier John Curtln Je pozdravil zmago ameriške bojne mornarice v bitki s japonsko mornarico pri Solomonovlh otokih, ki Je bila izvojevana § pomočjo oborožen«' sila generala Douglasa MacArthurJa. "Navar nost napadov na avstralska mesu Je bila odvmjene 9 porazom Japonska mornarice," Je dejal. Japonski admiral Koga odstavljen J tir bi admiral Mineiki Koga oa . nu. £ da ae i« Franc« Eksekucijs francoskih vojaških častnikov London, 1«. nov.—Po nartjih kontrolirana pariška rad lopo staja Je naznanila, da Je bilo sedem francoskih vojaških častni-kov, ki so pomagali faneralu Oi-reudu pri begu lz Francije Afriko, ustreljenih. Giraud prevzel poveljstvo francoskih čet v Afriki v borbi proti oelščnl Internacija francoskih diplomatov Poslanik Henry-Haye zapustil Washington Washington. D. C« 18. nov.— Gaston Henry-Haye, poslanik višiške vlade, je v spremstvu osmih člsnov svojega Štaba od potoval U Washingtona v Her shey, Pa., kjer bodo vsi Interni rani. Tam bodo ostali, dokler ne bodo pogajanja glade izmenjave z ameriškimi diplomati ki se nahajajo v Franciji, zaključena. Lavalova vlada je pretrgala diplomstlčne zveze z Ameriko, to ao ameriške četa Invadirale francosko severno Afriko. S poslanikom so odpotovali v Hershey Georges Bartraund Vlgnc, Charles Brousae, general August« Bonavlta, major Bruno Daru, Denis de Bougolng, Abel Aback, Paul Jocquln In Michel Dorance. V Washingtonu 90 Še ostali Guillaume Georges-Plcot in Francois da Pafeu, pravna svetovalca poslaništva, In tsj nik Charles Lucot. Akutno pomanjkanje tivil v Nemčiji Curih, Ävlca, lt. nov^-Dopu nik I lata Baaler Nachrichten Berlinu poroča, da J« nastalo akutno pomanjkanje tivil v Nemčiji. "Vsa živila se dele v odmerkih in znamenja so, da ae bo kriza poostrila," ae glasi poročilo. "Nemčija mora nealče-vati tuje delavca, ki delajo v njenih tovarnah, In vojne ujetnike poleg svojih prebivalcev." Ubežne vlade f > formirajo odbor Dislcuzije o pogojih premirja London« 18. nov.—Sedem u bežnih vlad in odbor borbenih Francozov, kateremu načeluje general Charles de Gauile, se je od» ločilo za ustanovitev posebnega odbora, ki bo 9estavll pogoje premirja, kateri bodo predloženi sovražniku, ko bo ta vojna končana 9 porazom osiščnih sil. Odbor bo poročal o svojem delu predsednikom vlad Belgije, Ce-hoslovakije, Grčije, Jugoalavije, Holandije, Norveška ln Poljske. Člani ubežnlh vlad so še informirali Veliko Britanijo, Ameriko ln Rusijo o svojih namenih. Odbor, ki bo ustsnovljen, bo imel prvo sejo prihodnji teden I'rédate vnikl teh vlad ao naglasih, da korak, ki ga nameravajo storiti, ne pomeni, da bo vojna kmalu končana z zmago zdruše-nlh narodov. Ustanovitev odbora Je potrebna saradi razpleta vojne. Vsa sugestije in priporočila, ki Jih odbor sestavi, bodo predložene predstavnikom velesil. To pomeni, da hočejo biti vla de dršav, ki so prišle pod lon-trolo osišča, pripravljene, kadar bodo Velika Britanija, Amerika in Rusija odločevala o pogojih premirja. Roprezentanti teh velesil bodo Imeli pred seboj Js sen program ubežnih vlad. Ta bo ukijučeval tudi vprašanje kaznovanjs osištaih zločincev, ki so provocirali to vojno in so odgovorni za masno ubijanje prebtvslcev držav, katere je za-sedls oslščna sila. Predsednik Roosevelt pojasnil poloiaj OSVOBODITEV Pa LITICNIH JET-NIKOV Wsekington. D. C« 18. nov.— Predsednik Roosevelt je izjavil, da je dogovor med poveljstvom ameriške oborožene sile v severni Afriki in admiralom Darla-nom narekovala nujnost in da Je ta le začasen. Dogovor s Darla-nom, bivšim vrhovnim poveljnikom francoake oborožene sile in zagovornikom kooperacije a na-cljako Nemčijo, je bil aklenjen U utilitarističnih razlogov. Roosevelt je pojasnil situacijo in kupčijo s francoaklm admiralom, ko je bU slednji ošigoaan v angleškem parlamentu kot kvts-ling. General Charlaa de Gaulle, načelnik odbora borbenih Fran-cosov, je prej nasval Darlana za lsdajaica ln obsodil sklenitev dogovora mod njim ln poveljstvom ameriške oborožene sila, "Ljudstvs združenih narodov ne bi nikdar razumela priznanja višiške vlade v Franciji ali v francoskih kolonijah," je rekel Roosevelt. "Dogovor, ki ga je sklenil general Elaenhower, vrhovni poveljnik ameriške ekape-dlcljske armade v Afriki, je is-asnega in lokalnega značaja. Cilj tegs Je zaščita življenj ameriških in britakih vojakov na eni strani ln franooakih na drugi." Pr^ntl. )• pov*W. d. J. zahteval osvoboditev vseh političnih jetnikov V severni Afriki n razveljavljanje vseh aakonov, ki so bili u vel js vi jeni pod pritiskom osiščnih oblaati In sago-vornlkov nscijske Ideologijo. Držsvni Ujnik Cordell Hull Je prej v rssgovoru 9 čaanlkarjl de-al, da je dogovor išključno ml-lUrlstlcnega značaja, se političnega. Državni department ni zapleten v zadevo ln Ima proeU roke v vseh ozlrlh. London. 40. nov.—Reprezen-tant odbora borbenih Francozov t Izjavil, da je popolnoma zadovoljen t Rooseveltovo dekJarsci-0, da je dogovor z DarUnom aa-čaaneus »načaja. "Upali in uver-enl smo bili, da je zadeva Uka kot jo je sedaj pojssnil predsednik Roosevelt," je dejal. "Mi nismo nikdar izgubili vara In zaupanja v ameriško vlado ln ljudstvo." Dva nomika policaja ubita v Pragi BarUn, IS. nov,- Dva nemik < policaja sU bila ublU v Pragi, poroča uradna čaanlška agentu ra. AvtoriteU ao razpiaala nagrado 30,000 mark sa informacije, kf bi omogočile aretacijo ubijalcev. Ruski relit poslal ogromno količino blaga New York. — Ruski vojni 1 lif Je posUl v prvem letu svojega obatsnks sa »4,067,703*! raz nih potrebščin v Rusijo. Vae ti» blago je bilo nakupljeno v A meri k i In odposlano Je bilo na sovjetskih ladjah, torej brez ke kih atroškov relifne organized je. Zdravniško vodstvo ameri ške armade eodeluje s reltfno organizacijo pri nakupovanju potrebščin, ki eo bile Wi sdra v 1 lake, 9'4 obleka, 3% živila In en odstotek razne druge drob-njarlje. Fašistični list kritizira Vatikan Taylor sugerirá! bombardiranje italijanskih mest London. 18. nov, — IUlljanaki list Regime FssclaU ja napadel Vatikan in ga obdolžil, da Je odgovoren za poročila, nanašajoča na položaj v Italiji. Po vesti, ki Jo Je ob javila nemška čaanl-kar« k a agentura DNB, Je Myron C. Taylor, Rooseveltov osebni emiaar v Vatikanu, eugerlral le» Ulske napade na iulijanaka me-sU, ko se je vrnil v Wsshington po obisku papeža PlJa. "Reprezentant aveU stoike aa bi moral sesuti s Taylor jem v ftvlci, na Portugalskem ali v kateri drugi nevtralni državi, ne pa v Vatikanu, ki leži v aredlšču Rima." pravi gtaailo iUliJanaklh fašistov. "Izgleds. da hočejo sovražniki škodovati Intereeom IUlije ob vsaki priliki, ki aa pojavi." List napada tudi glaailo Vatikana Oaservatore Romano, "ker toči sol se zaradi nemškega bombardiranja Poltake in Francije, molči pa o brtukih leUlakth napadih na cerkve v Genovi." PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT WLAMÊU& Of LASTUINA SLOVENSKE MARODME PODPORME lintaiu m Zdruiana drfave (Ima am lato. SUS n pol tola. SI SS aa óatei S7JS aa oalo lato. SS.7S sa pol letaj aa ■ ratos: tee tha Unitod States (except CMsspe) tar raar. Ckicaga u4 Cteeeo SMO pav njo' par yaw. of lasov pa dogoror^-Rekeplal doptaor hs k vrašajo. RofeapCst litereroe vnoaa tcrnaw pumi Ud.) sa rmejo poéUJatoiju la v slošaj«, te le prüoáU AársrUalag rates ob «graaaaa^-Maanscrlpts al aad «asalidiad article« will sot bo returned. Otase SMS « aterías, plays, poena, ate. win be returned to »pasted toy saU addwsead^l Maate* na esa. kas law stik a listest PROSVETA M17 II Sa Lawndale Am, MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Sloveocl ns Datum v oklepaju na pnmcr (November 30, 1942). poleg vašega Imena na naslovu pomeni, da vam )e s tam datumom potekla narodoma. Pooo vlta )o pravočasno, da se v«m list na ustavi.____ (toniti ameriške ofenzive Naval ameriške armade v francosko Afriko, ki je prišel nepričakovano in naglo, je silno učinkoval na nevtralce ln "nevtralce" povsod. Akcija, izvršena v treh dneh, je bolj vplivala na mišljenje in razpoloženje onih, ki čepe na plotu, kakor vsi govori in deklaracije demokratičnih državnikov v zadnjih treh letih. Iz Švice poročajo, da so tamkajšnji vodilni krogi čez noč Izpre-menili svoje mnenje o nacijski Nemčiji. Videli so, da vojaško "bliskanje" mi več monopol diktatorja Hitlerja—demokracija je demonstrirala, da tudi ona lahko "bliska," kadar je pripravljena za tO, Švicarji so Zijaj začeli izgubljati vero v Hitlerjevo zmago. Fašistični diktaturi v Španiji ln Portugalski sta ostrmeli. Španski fašistični diktstor Frsnko je doolej odprto stol s Hitlerjem. Naravno, aaj Frsnko dolguje svojo zmago nad demokratično špansko republiko Hitlerjevemu in Mussdlinijevemu orožju; brez njune polnoči bi bil njegov puč leta 193« potlačen v šestih fttOOsHh. Kje je zdaj velemorilec Franko? Roosevelt ga je obvestil, da Španko s španskim Marokom v Afriki vred ostane nedotaknjena, dokler bo zares nevtrelna. Frsnko zdaj ne, kje je—ln odgovoril je sRooseveltu, ds Španija bo zares nevtralna . . . In Portugalska bo zdaj~~k<-r mora biti—bolj prijateljska napram Angliji in Ameriki in manj naklonjena Nemčiji in Italiji. Globoko se je oddahnila tudi Turčija. Komaj nekaj dni pred ameriško ofenzivo Je tiirškl predsednik Inonu izrekel bojezen, da je TurČIJs v nevarnosti nafc>ada. Naravno je mlalil na Hitlerja, da bo morda v svoji desperstnosli vdrl skozi Turčijo ha Kavkaz od južne strani, ko od ruske strsni ne more nikamor. Ampak ameriški naval v Afriko je Turkom vlil novega poguma in danes drže glavo pokoncu. Turčija se morda še pridruži Združenim narodom. Predsednik sovjetske vlsde Stalin je pred nekaj dnevi izjavil, da je afriška ofenziva delo prvovrstnih orgsnlzatorjev ln enkrat za vselej so zavrnjeni oni skeptiki, ki so smatrali, da Amerika ln Anglija nista zmožni za udarno sUo, s kakršno se je doslej postavljala Nemčija. Stalin je Dskel, da je še prezgodaj govoriti o dobrem učinku afriške ofenzive na rusko fronto, medtem pa je ruski generalni štab poročal, da je Hitlerjeva letajska sila začela izginjati iz Rusije; vedno manj je nemških letalskih napadov na ruski fronti. To je pač velika pomoč za rusko armado. Nobenega dvoma ni, de bo ta pomoč sčasoma veliko večja. Odmevi dobrega vtiss prihajajo tudi iz daljnje Kitajske. Kitajci, o katerih je Willklo poročal, da so zelo popsrjeni zaradi pomanjkanja in počasnosti ameriške "lend-leasne" pomoči, so gromko posdrsvili ameriško ofenzivo v Afriki. Zdsj razumejo Kitajci, kam jo odhajal ameriški bojni material in kje je bil najbolj po-treben. Odslej bodo s toliko večjim zaupanjem čakali na material lz Amerike, ki ga ne bo malo. Dobri glaaovi prihajajo tudi iz Indije, kjer so zadnje čase prenehali nesmiselni nemiri in izgredi Gsndhijevih "pasivnih resisten-tov." is vrst Gsndhijevih pacifistov prihaja vest, da jim je ameriška ofenziva v Afriki dvignila vero v zmago protioeiščnih zaveznikov. Prej niso imeli dosti vere v to zmago. Saj je sam Gandhi rekel zadnjo pomlad, da je obljuba Anglije glede neodvisnosti Indije po vojni "ček na propadlo banko." 8 tem Je menil, do bo Anglija najbrže premagana v tej vojni in zato je brez vrednosti njene obljubs, ki se naj izpolni po vojni. Nacijska propaganda Jo dobro cvetela v Indiji... Najboljši učinek pa je ameriška ofenziva naredila na Argentino in CU| v Južni Ameriki. Ti dve ameriško-špenski republiki se nikakor nista mogli odločiti, kam prav za prav spadata in še vedno čepita na plotu. Vse druge latinako republike v Srednji in Južni Ameriki so že prelomile stike z oslščOm in večinoma so že v vojni ns strani Združenih narodov Nedavno je smeriškl pomožni državni tsjnlk Welles opozoril Argentino in čili, ds Je v njunih mejsh veliko gftaedo nacljskih špionov, ki so v zvezi z nemškimi podmornicami na Atlantiku, katerim dajejo n%vodila za potapljanje ameriških ladij. To opozorilo Je razkacilo uradne Argentlnce ln Cilijance, ne pa ljudatva tamkaj, ki dobro ve, kaj ae Um godi. , Ameriška ofenziva v Afriki je pa hitro streznila odgovorne kroge v Argentini ip Ciliju;—ameriški topovi bobe učinkujejo kot p* Welleaove besede Argentinska ln čilijska vlada ata Ukoj začeli stopeti na prste nacistični špionaži ln propagandi. Cela vrsta nemških vohunov je romala v zapor in iz Buenoa Alreea ter Santlaga je prišlo v Washington uradno zagotovilo, da boeta odalej Argentina in Cili "lojalno sodelovali" z Združenimi državami. Cim bolj bo napredovala moč ameriške k* orožja na bojiščih, tem bolj boeta Argentina in Cili drželt beeedo glede sodelovanja—o tem ne sme biti nobenega dvoma. \ Mi smo že pred meseci pisali, da resnična novtralnoat Je nemogoča v tej vojni. Nekatere drševe. ki ao prav blizu Nemčije, ao "nevtralne" ir strahu pred Nemčijo, v resnici pa eo na strani demokracije. dočlm ao druge nevtralne" prvič is slmpetij do nad-fašističnih napadalcev, drugič pa U strahu pred Anglijo in Ameriko. '' * ' , " »n , j, «ir» Cim bolj pa bo raala zmaga Združenih narodov, tem manj bo h lin jene nevtralnoetl na svetu Demokratični narodi bodo s veee* l)em stopili na stran demokracija, kn ne bo vet nevarnosti celičnega napada nanje—drugi pa bodo polagoma slabili fašistično kolo s sebe. J apisarji" aa hitro I bliža Slovenski nsrodni kongres, ¡želim tudi jaz napisati par vrstic o tam. Stvar je tako važna, da se lahko reče: zdaj ali pa nikoli! Zdaj je čas, ds se združijo vsi Slovenci v tej deželi in ko pride Čas, zahtevajo od mirovno konference naših pravic in dežele, katere sta ukradla Hitler in Mussolini. Slovenski narod v starem kraju je bolan in potrebujje dobrega zdravnika, če bomo hoteli, da bo še vstal in se opomogel. Nejprvo bo treba dognati, kdo Je prijatelj Slovencev. Seveda vsakdo, katerega bi vprašali, bo prisegel, da bo deloval za naše koristi Ampak na mirovni konferenci bodo lahko Slovenci in njih resolucije prsv toliko upoštevane kot je bil Haile Selassie pri Ligi narodov v Ženevi. Urednik Prosvete Je zapisal, da "Slovenski narodni kongres mora staviti vse svoje upanje na Ameriko in na nobeno drugo silo, če hoče stati na demokratičnem principu! Ml moramo stati 2 Ameriko in sodelovati samo 2 njo." S tem se jaz strinjam, čeprav je bila tudi Amerika potegnjena na zadnji mirovni konferenci Ce upoštevamo nemške kolonije v srednjem Pacifiku, kjer Jé na stotine otokov, katere so dobili Japonci na mirovni konferenci pod pogojem, da jih nc smejo utrditi, vidimo, da je bili Amerika tudi tam potegnjene Japonska je tam napravila najmogočnejše trdnjave, ki se lahke kosajo s Singsporom, s katerin so se Angleži toliko bahali. Japonska je bila tiho in zdaj st smeje. Ko bi bila Amerika dobila Karolinško in Msršalskc otočje, bi bil Japonec dsnes najbrže pri miru. Slovenci tudi nimamo prijateljev v Angliji, vsaj ne v oficiel ni Angliji—med toriji. Oni raji vidijo fašiste in nacije kot p< Slovane, kar smatrajo' vse skupaj za komuniste in teh se boje Zlasti se jih boje oni, ki so spa dali v tako zvani "klivendenski krožek". In ta krožek ima š< moč. Saj je v lordski zbornici pol ducsts lordov Astorjeve družine in tudi drugih, ki so tjs hodili ob koncu tedne. Tudi lore Halifax JO šel rad tja in poseča tisti krožek, v katerem so se bra-tili s Hitlerjevimi agenti. To jc bilo na posestvu lords in lad) Astor v Taplownu, Buckingham shire. In kar ao bili ti element! do leU 1936, to so tudi še danes Isjema je Anthony Eden in šc por drugih. Yes, mi se moramo trdno prijeti Amerike in delovati za pravo demokracijo in kar diši pe kraljevini, moramo odločno od* klanjati. Vem, da vsega ne bomo dosegli, kar bi želeli. Ampak če nekaj doaežemo s skupnimi močmi, bomo imeli nekaj zadoščenja. Frank Ju^g. 19. Na oblaku v Brooklynu Johnstovrn. Pa^—Poročati Želim, da sem biU zadnji mesec v Brpoklynu. N. Y., kjer sem obia-kala moje otroke. Vzrok je bil da sem šU tja, ker je bila mojr hči Katarina Stuart, kot se piše po mo/u. zelo bolna. CiUla sem tudi v Prosveti, ds bo ondotne naselbin angleško poslujoče društvo Ali Americans 580 SNPJ praznovalo 15-letnico z veselico in programom 11, oktobra. In tako sva ae z mojo drugo hčerjo Ano Brand odpravili v New York, za kar mi ni prav nič žal Na omenjani priredbi društva 580 ae mi je zelo dopadlo, kajti slišaU sem zelo lepo petje zbora Domovine in drugih, mladina pa je lepo igrala na harmonike. Diyno je bilo, ko Je Ann gepic prepevala lepe slovenske pesmi, ali meni ae je najbplj dopadla hrvatska pesem "Hčeri mila* kde si snoči bila?» katero smo prepevali v starem krsju, ko sem hodilo v šolo. {Jaz sem Hrvatica, toda prosveto dobro razumem.) Ann ima res lep glas, to Je istins. I Videli smo tudi krssne slike, katere Je f**dvajal gl. predsednik SNPJ Vincent Cainkar. Slf-fce so bile iz naše siromašne stare domovine, ki danes krvavi pod petami zloglasnega Hitlerja in MussoHnija Res, prekrasen je svet v «tarem kraju. Videli imo polno lepih rož okrog hiš in kako so isnjice žele ns njivah pa jedle in pile, da smo se noreli kar smejati. Brat Cain-ear nam Je tolmačil, kako se menuje ta kraj ali drugi. Na iliki smo videli tudi svate. Ko ao bile sliko končane, so x>brali stole in v dvorani napravili prostor za ples. Mene in nojo hčerko Anico je brat Cain-ar predstavi 1 tajnici društva Vni Hochevar kamor pristopita ibe moji hčeri, ki živita v Brook-ynu. Zal mi je bilo ostaviti taco veselo družbo, ali je prišel noj zet po naju, ker je prišla noja Hedl is'bolnišnice z malim Inkom ln tako smo morsle iti lomov. • I Dne 18. oktobra pa smo se ude-ežile seje društva 580 v Slovencem domu na 253 Irwin ave., 3rôoklyn. j Lepo so nas sprejeli, a kar najlepša hvala vsem. Se-a se je vrilla v najlepši slogi. Zaključili so jtudi, da po seji dose nekoliko bkrepcila. In tako ,mo imeli pivo, sendviče in slad-carije. Zelo se mi je dopadlo, cor so bili vsi kot ens družina. , Pri tem društvu so člani vsa-cojake narodnosti, ali se vsi lepo rszumejo. Moji dve hčeri bi >be radi pristopili k temu druš-:vu, toda sta imeli pomisleke, cer sta moža Američana. Imata udi tri otroke. Rekla sem jim, naj vsi skupaj pristopijo v druŠ-.vo, ki je bolje od lnšurenca. Rada bi bila obiskaU miss \nn Hochevar, toda me je nota tako boleU, da nisem mogla loditi. Domov sem prišla 5. novembre. Potem sem šla k zdravniku, kjer so boleči ur slikali 'X-rayjem" in morda bom morala na operacijo. Slovenci aR Hrvatje v, New Yorku! Ako kdo želi pristopiti k lruštvu 580 SNPJ v Brooklynu, ibrnite se na Slovenski dom, či-♦bga naslov je zgoraj in vam bodo dali informacije. Pred nekaj leti, ko smo bili tam na svetovni razstavi in smo v Slovenskem lomu vprašaji o tem društvu, lam toča)i sicer niso mogli dati nobenih inforfhacij, toda zdaj je gotovo kdo tam. ki mu je to lruštvo znano. Nikomur ne bo tal, ki pristop^ v to društvo, kaj-i videla sem| da dobri člani Končno #se želim lz srca za- == hvaliti vsem Brooklynčanom, vsem ženam ln možem, ki so me tako prijazno sprejeli in želim, da moje h&re pridejo čim prej v vašo sredo. Helena Grabrtsnik, 289. V spomin bratu Horminie, Pa.—To pišem na Martinov dan. Na misel mi je prišel moj pokojni brat Martin, katerega so pred štirimi leti trije zlikovci spravili ob njegovo še mlado življenje v Turtle Creeku, Pa. Umorili so ga V njegovi prodajalni, katero je vodil od leta 1929 in delal kruh zase in za svojo družino. Zapustil je sina, ki je danes tudi že v armadi Strica Sama, hčerki Mary in Flo-rence in ženo. Kot vidim, še vedno žalujejo za njim, kajti ga v resnici tudi pogrešajo pri njihovem napornem delu. In pogrešajo ga najbolj zvečer, ko je največ dela. Kdor je bil že v taki obrti, ve, kako je s to stvarjo, Največ dela moraš opraviti zvečer in pozno v noč, če hočeš svojim odjemalcem vseskozi dobro post reči. zavetje pb vsakem grmu, kjer je količkaj sence. Ampak da dobiš le nekoliko zavetja, pa ti zadostuje. Frank Fink. 200. In usodnega dne, 21. nov. 1938, je bil v svoji trgovini, ko so že $263 pozno v noč vstopili trije razuz- nam'prinesli $370.55, umetoe ro- Poročilo o uspeli priredbi Cleveland.—Cltateljem Prosvete je Že znano, da smo v Slovenskem delavskem domu Waterloo rd. imeli 11. oktobra priredbo za pomoč stari domovini. Ker se je naš narod odzval v lepem številu, da pri tem beležimo lep finančni uspeh, je potrebno, da javnosti podamo tudi račune, da bodo vedeli o uspehu oni, ki so skušali doprinesti svoj delež, kakor tudi oni, ki še danes gledajp to akcijo le od strani. Mogoče se bo tudi. teh mlačne-žev oprijelo zanimanje. Kot že omenjeno, je bil na tej priredbi podan bogat program ob zelo povoljni udeležbi, zato je bil tudi lep finančni uspeh. Ra čuni so sledeči: K popoldanskemu programu je bilo prodanih 374 Vstopnic, kar je prineslo $187, po 35c (zvečer za ples) je bilo prodanih 207, kar znaša $72.45. Za oglase smo prejeli $185, za prodane knjižice Točilnica in kuhinja sta danci z namenom, da ga oropajo. Njim tega ni bilo treba delati, ker so bili premožnih staršev, še manj pa jim je bilo trO^a ustreliti ga. 'Kot sem že enkrat poročal, so dobili vsi trije pobalini dosmrtno ječo. Tako se ob priliki godoVnika pokojnega drug drugega spominjamo. In teh Obletnic je vsako leto več. Ali dragi se ne povrne več med nas, čeprav spomine šc tako pogosto obujamo. In tako pišemo k obletnicam svojih dragih. Od naše družine je nas pri življenju le šo mala skupina— jaz in moji dve sestri, ki se včasih še skupaj snidemo. Najmlajši brat Matevž je padel v zadnji vojni na italijanskih krvavih poljanah. Rekli so, da za domovino in cesarja, toda danes ni več nc njega niti cesarja. Dandanes se pa zopet preliva kri v rekah, čeprav nimamo več ne cesarja ne domovine,, pa vseeno sekajo rgne nam očetom in materam tu in tam onkraj morja, kjer nam je tekla zibeljka. Ali prišel je čas, ko so nam zibeljko razbili in ljudstvo po svetn spodili. In tako si moramo po zajčje iskati že pa $15. (Te so napravile in prodajale članice krožka 7 Progresivnih Slovenk—pri tem si je posebno prizadevala mrs. Millie Bradač, Terbižanova hčerka Amalia). Za ostalo blago smo prejeli $7.84. Prostovoljni prispevki so znašali $67.35 (imena prispevateljev so bila že objavljena). Skupni dohodki so znašali $1148.84, prenos ročne bU gajne $20.84. Stroški (tiskovine, pijača, dvorane itd.) pa so zna šali $463.43. Torej je preostanka s prenosom vred $706.10. Prva priredba zadnjo pomUd nam je prinesla nad $300. Torej prvi tisočak smo že nsbrali v okolici SDD za naše trpeče rojake v stari domovini. Računi ao bili pregledani po nadzornem odboru in tudi odobreni na. zadnji seji 10. novembra. Zadnja aeja zastopnikov in odbors je bila zelo živahna in zanimiva. Ukrenili smo precej dobrega. Med drugim je določeno, da bomo v ta namen imeli plesno veselico ali kaj podobnega prihodnjo pomUd in tajnik je dobil nalogo, naj najame dvorano. Deljene bilo sklenjeno, da se pošlje Hpel na decembrske seje tukajšnjih društev, naj po svojih močeh prispevsjo v potrebni skUd. Ponovno tudi apeliramo na naše slovenske gospodinje, da zbirajo prodajne znamke, ki jih bomo vnovcili, kar bo tudi nekaj prineslo v blagajno. Zadnjič ml je mrs. L. Levstig izročila precej prodajnih znamk, Iti so Jih izročile naše požrtvovalne Slovenke. Torej zbirajte Jih fte nadalje, hranite in lahko jih prinesete tudi spodaj podpisanemu. Mnoge izmed ves ste to že storile, za kar vam je odbor tukajšnje postojanke hvaležan Dalje apeliram^ na posamezni kr da prispeftlP vsak po svoji moči za žrtve v starem kraju. P t. »>« ao velike in kot izgleda, bodo le večje. Zato hi ne smelo biti med nami mlačnosti. ampak l vsi-moramo peka j doprinesti v ¿»TRTE*, 19. NOVEMBRA ta blagi namen. Osebna pren čanja naj pri tem ne delajo ov Pri tem vprašanju moramo h vsi kot eden, kajti gre za Vei 1 rod, ne glede kakšnih poišči ali verskih nazorov je kdo-1 postojanko JPO-SS v okroi SND— 2 J. F. Durn, tajnik O tem in onem Brldgeville. Pa*—Zima pri] ja in z njo dolgi večeri zato pa malo več časa za branje pisanje. Ako bi ženske imele dem ali osem ur dela na d kakor ga imajo nftški. poteir, se jih gotovo oglasilo več v P sveti s kakim dopisom Tako pa Zaposlena od jutra do ve« in zvečer se ti ne ljubi premiil vati, kaj bi napisala, da se do ne znajde v uredniškem košu! Zadnji mesec se je mudil Peraisyivaniji glavni pred« Inik SNPJ. Obiskal je tudi 1 selbino Sygan, kjer je kazal 1 ke iz starega kraja in tudi Amerike. Lep je slovenski ki ampak tudi naša nova domo na Amerika ima lepe kraje. S čen je, kdor si jih lahko oseb ogleda. Lepa hvala br. Kvartic ln njegovemu sinu, ki su najt mrs. Kussel peljala domov. Dne 5. in 6.' decembra se v Clevelandu vršil Slovenski 1 rodni kongres. Tudi naše dn tvo 295 SNPJ je izvolilo dele ta za ta kongres. Res lepa plemenita misel: pomagati zi ranemu slovenskemu narodu, toliko trpi pod peto teh kru barbarov. Ne moreš si izmii pravega imena za te naciii nš j stične barbare. Tudi najhu kazen je zanje premila, ker t h|jjši kot so bili Turki v sta Časih. Takrat so se ljudje la vsaj poskrili, kakor tudi sv lastnino, kar Še danes pričajo kopnine. In tisti toliko ojpevani izol ženi nemški narod—kako s< mogel navzeti teh grozot? V da Nemci so že od nekdaj so\ žili in podcenjevali slovenski rod in sploh Slovane. Am privržence so imeli tudi med zadnjaškimi Slovenci. Ako ji ta ali oni malo po svetu, v N čijo, kjer se je naučil par n ških besed, pa je Že mislil, di nekaj več kot drugi. Slovel Jezik mu ni več šel, pa se je £11 s svojo pokvarjeno nemič f Tudi med našimi ameriil Slovenci jih je dosti, ki se zavedajo, kako lep je mat jezik. Ko sem pred 22 leti pi v Ameriko, sem v več krajih letela, ko je mati tolkla nel slovensko angleščino s svo otroki. In kako se morejo po otroci nsučiti materinega jez Ker je Prosveta eden najl ših slovenskih listov, bi bilo (leti, sko bi se kaj pisalo tu< gospodinjstvu. Mogoče bo rekel, da že sedaj primanjl prostora. Jaz pa mislim, na se tisti dopisi malo skrajšal katerih se piše. kdo se je ti ali tam naročil na Prosv Kdor jo je plačal, jo bo 1 bral; kdor se na novo nai itak že upravništvo samo pr či Mnogo jih je tudi, ki ne 1 Jo ceniti njenega čtiva in sveto enostavno zavržejo. | Tudi bi bilo dobro, ako b glavni zdravnik sem pa| oglasil. Ko je bil dr. Kcm g ni zdravnik, je večkrat dal k nasvete o zdravilstvu Seda Je pa vse to opustilo. Toda zadostuje zs dsnes, pa šc dn k Francas Oblsl Slovenski Jsvnosti! Clevelandu-Slovenska srni ška duhovščina, zbrans na s jem zborovanju Baragove z* 11. novembra 1942 pri Sv. h rencu v CleveUndu. se je pol tovala tudi o bodočem Slov skem narodnem kongresu, M sklican za 5. in 6. decembra izjavila: L Daai slovenska duhov* in slovenske župnije niso bik rečno imenovane v uradnem bilu, vendar pa ae udeležijo k gresa. da tako poudarijo ^ narodno . solidarnost m nost. 2. Obenem porivamo toliške organizacije in bras razlike, da pošljejo zastopnike. SI I. Ta kongres naj bo kM ta bodoči pr»vl kr*J ih kstohi xa* vie dru! s* pr«T« V Imenu Slovencev-Rt Rt Rt. F. Vit«* HrS . B. J. P«*1* j.j.o-H 19. novembra cei \j pod namškim nadzorstvom r4#rmer Zeitung poroča, da se a(oroika gospodarska zborni-* lula v prisotnosti predstav-¡l^berlinske trgovske zbor-ST Gospodarski svetnik JCpro-Ce poročal o pripravah za 6e-Z'vojno Zimo in poudarjal, da ino popolnoma u kij učiti |stvo Gorenjske v Rajh, da bi bila z vsem svojim „ivom na razpolago vojne-gospodarstvu Raj ha, s kate-Bntj bi se Gorenjska čimprej g» popolneje združila. Hitu javlja iz Budimpešte, 50 prišle iz Zagreba vesti o bi 23 delavcev, katere je sodišče dalo ustreliti za-w komunistične propagande ker so skušali napeljati čuva-javnega reda, da "prekršijo ,tere obstoječe predpise." • Hrvatski Narod potoča: Preki I v Požegi je obsodil na smrt ivnika Dragana Dujmoviča ^ "tajnega delovanja". Po-oik ga je pomilpstil in spre- njegovo kazen v dosmrt- n* „ Lloyd poroča: Vlada na :em je prevzela vse zalo-impirja, fižola, graha in so-ter je odredila, da se sme ipir uporabiti izključno le »hrano ljudi. Racija bo pri- 108 kg na leto In na osebo. • . •».. -j ■u Zeitung poroča« da je i srbski list objavil razglas ttovitvi "gospodarske poli-»" ki bo prevzel del srbskega itva in del policijskih ov. Osobje bo dobilo po-poduk za izvedbo svojih ki bodo obsegale pred-nadzorovanje pridelka, in trgovine. • Neuer Tag javlja, da je komisar za cen? določil nje odstotke za dobiček, I v posameznih strokah ne. Kolonialno blago na -12 do 20 odstotkov, ma-iirno blago na debelo—25 ov, steklo in porcelan na -25 do 30 odstotkov, tjalne na drobno smejo iti večji dobiček. Koloni-i blago 35 odstotkov, manu-»o 35, steklo in porcelan btkov. eni odstotki veljajo za 1 dobiček. V...— našim vojnim ujetnikom York, 4. nov. (JIC). — Iz »Ijivih virov smo zvedeli, da eriški Rdeči križ te dni po-v Nemčijo našim vojnim kom večje količine obleke pe. Prevoz v Lizbono je den na švicarskih ladjah, irska država je namreč j kratkim vzela v najem več " ceanskih ladij za prevoz P ivicarskega prebivalstva, kga ladijskega prostora je f*»n za pošiljke, katere kodni Rdeči križ pošilja v E}. odkoder jih dostavlja Iu J e t n i k o m. Ameriški hr»ž Je že večkrat poaUl orp tudi našim ujetnikom, pni se nahaja delegat ■Jfodnega Rdečega križa, ki "J* pod zaščito M. R. K. od- Nedavno je bilo poslano našim vojnim ujetnikom mnogo hrane in obleke, dar raznih dobrodelnih ustanov v Ameriki. Število teh pošiljk bo najbrže zelo naraslo, ker je zanimanje javnosti za našo deželo vsak dan večje. V Nemčiji se nahaja preko 50, a v Italiji več kot 10 ujetniških taborišč. V...- Upornl hrvaški mornarji potapljajo italijanske trgovske ladje London, 4. novembra.—Iz krogov jugoslovanske vlade prihajajo zanimive vesti o četniških bojih, ki so zdaj prešli tudi na morje in v dalmatinakem območju Jadrana privedli do precejšnjih uspehov. Gerilci uporabljajo največ ribiške ladje, oborožene z majhnimi topovi in celo zaplenjene oborožene čolne s pripravami za tor-pediranje. Delujejo v bližini obale po vzorcu starih gusarjev. Potopili so že manjšo italijansko trgovsko ladjo, ki je prenašala tehnične čete in zalagala dalmatinsko pristanišče Makar-ska ter italijansko trgovsko ladjo, ki je tovorila olivno olje za prevoz v Italijo. Prva ladja je bila potopljena s torpedom, druga pa v bližini dalmatinskega otoka Korčule z ognjem iz topov majhnega kalibra. Na neki drugi italijanski ladji so vozili v Italijo,talce, ki so se uprli, pometali laško posadko in stražo v vodo ter se vrnili i ladjo nazaj na otok Veliko. V znak maščevanja ao italijanske čete vpepelile vse hiše na otoku in popolnoma izropale prebivalstvo. Italijani so vzeli omenjene talce zaradi Izgredov, ki so izbruhnili na otoku, ko so Italijani rekvi-riraii zaloge olja. l ' * • . London, 4. nov. (UP).—Krogi jugoslovanske vlade poročajo, da so pomorski gerilci potopili v mesecu septembru v bližini dalmatinske obale dve ltalijanaki trgovski ladji, ki so jih zavzeli prav po gusarskem vzorcu spleza je na krov iz svojih čolnov. Hrvaški uporniki so ujeli posadko in potnike, zaplenili tovor in potopili obe ladji Italijanska oblast je zasegla nato vse male ladje na dalmatinski obali in prekinila dovažanje hrane. Tudi ribičem je prepovedano izvajati njih posel, kar bo še pooatrilo trpljenje že zdaj stradajočega prebivalstva. « London, 4. nov. (Radioprejem-na služba).—Tudi na londonski radiooddaji v srbohrvaščini je govornik poročal o delovanju gerilskih pomorščakov, ki so po najnovejših vesteh napadli tri laške trgovske ladje, ki prevažajo čete in vojni material. Že v mesecu septembru sta bili potopljeni dve ladji in posadka ter potniki ujeti. Tudi drugod po svetu jugoslovanski mornarji zvesto izvršujejo svojo veliko dolžnost. Ameriško tajništvo mornarice je javilo včeraj, da je sovražna podmornica potopila v Atlantskem oceanu našo trgovsko ladjo. Posadka je bila rešena in izkrcana na obali. Pismo iz Londona .K ■" tk ..»-<*• ' m » ^ ' **- w naprej v Ženevo. 1gfvi te pošiljke natančno 111 J»h zopet pod nad-P> m zaščito M. R. K. od-v posamezne tabore. J,h prevzamejo zaupniki f^dne^a Rdečega križa, ki *Me vojnim ujetnikom. »rudni Rdeči križ je ne-10 «>jav,| statiatik® pošiljk, m^' v trku zadnjega leta LJ*]avi1 vojnim ujetnikom, gjdnele so podpisale med *"n\encijo Rdečega kri-ik , statistike je razvidno, ' države v teku m1 i» m^m (Izvirno poročilo Prosveti) 5. oktobra 1942. Evo vam prvega pisma v oktobru. Včeraj je bilo 4. oktobra, ki smo ga nekdaj praznovali — god mojega starega očeta, moje matere in mojega brata—na Dolenjskem. V zidanici nasproti Gorjancem, ki ao žareli v vseh zlatih barvah jesenskega listja. Mošt in grozdje in pečen kostanj, nikdar ne morem pozabiti duha pečenega kostanja, ko pride oktober. Ni ga bolj toplega, bolj domačega duha, kakor ko se peče kostanj. Vsako leto so nas prišli pozdravit menihi iz Pleterja, ki so imeli vinograd* poleg naših. V dolgih belih haljah so se kotalili po kamenitih strmih stezah in se mešali med berače po vinogradih. Bili so Francozi in ljudje so govorili čudno romantične zgodbe o njihovi preteklosti. Kje je zdaj ves U svet? Kje so moji domači? Kje so dolenjske zidanice? Kje beli menihi? Kje grozdje in pečen kostanj? Tudi v Angliji ni več, kakor je bilo. V tem času so le druga leta že vili modri stolpiči dima iz vsakega angleškega dimnika; po sobah so prssksli ognji po kaminih. Letos pe ali ni ognjev ali pa če so, imajo oni, ki se grejejo ob njih, slabo vest — ne bi ga smeli zsžgsti, ker ni patrlo-tično. Letos trepeče v zrsku namesto modrega dima in vlai v megli med padajočim listjem ena misel: premog. Premog, boga stvo te zemlje, ki je očrnelo cele dele njene pokrsjlne, Um, kjer ga kopljejo iz globočia Premog, ki je napravil Anglijo to, kar je, ker je g&nll njene želez niče ln ladje, hranil njene plav že, grel njene domove. Se gs Je dovolj v njenih globinah, neiz i "»si a le svojim , "J ^upaj preko 41.000,- ^gjjj*. "bleke, cigaret, in 'irugega. Ar , V°-'m mili V" črpna so skladišča. Ali premog pod zemljo je druga stvsr, kakor je premog nad zemljo. Premog, ki nam ga dovaža naš trgovec s kurivom, je naša skrb. 'There was never a more bizarre illustration of famine in the midst of plenty." Je res tako pomanjkanje kuriva? Zdaj že ves teden razpravljajo v poslanski zbornici o problemih premoga. Vlada na vse načine oglaša in naglaša Štednjo vsega kuriva. Ugasnite vse luči, ki niso potrebne! Kuhajte čim manj, ne imejte "toasta" pri zajtrku; ne napolnite banjo z vročo vodo — če se Že morate kopati; — ne imejte ognjev po aobah, doltfer morete vzdržati brez njih! V zbornici napadajo vlado, da ni uvedla nakaznic za kurjavo, da je klaver-no zanašati se le ns prostovoljno štednjo. Pravijo, da Je zavelo mrzlo po zbornici, ko je začel govoriti proti vladi poslsnec Grenfell, nekdsnjl rudar, potem minister za rudnike, zdaj kritik vladne politike glede kurjave, ki je kot .tak najbolje poklican, da govori o premogovnih problemih. "You cannot make war with cold feet, you cannot even make love with cold feet" Zakaj toliko o mrzlih nogah? Štirinajst ln pol milijona ton premoga rabimo več za to zimo, nego ga izkopljejo Iz rudnikov. To je velika razlika. Ljudi manjka, delavskih sil, hidarjev v premogovnikih. Mladih ru darjev — med 21. ni 24. letom, fantov, ki so nsjboljšl delsvcl — je le eno tretjino toliko danes po premogokoplh, kakor jih je bilo 1. 1931. Starejši možje so se vrnili v rudnike, možje preko 50 let. Teh je zdsj rszmeroms več nazaj ns delu, kakor kdaj- koli prej. Za 40'i rudarjev je zdaj povprečna starost nad 40 let. Letos jih je več na delu po rudnikih, kakor jih je bilo lani, 17,000 več, ali vendar Izkopljejo tedensko 70,000 ton premoga manj, kakor lani. Velika armada koplje angleški premog — 711,000 rudarjev —. V parlamentu zahtevajo, da morajo Izpustiti iz armada najmanj 10,000 mož, da se vrnejo v rudnike. Att s tem ne bo nič, armada ne da avojih ljudi, izvtžbala jih je ln drži jih pripravljene za svoje načrte. Pravijo, da bi jih lažje pogrešali v drugih industrijah in da jih bodo, Če ne gre drugače, vseli Iz drugih produkcij, samo ne is armade. Letos maja so nam rekli, da dobimo nakaznice za kurjava Potem so se p|fmislili, da j* preveč zamotano. Seveda je, težave so velikanske. Vzemite dvoje gospodinjstev, kako različne potrebe imata. Čeprav imamo v obeh primerih Isto Število sob in kopalnic, celo isto Število oseb v družini,, potreba kurjave je lahko v obeh primerih različna, kakor noč in dan. V družini, kjer so tri ali štiri odrasle osebe, ki so ves dan zunaj v službi, res ne potrebujejo veliko kurja ve. Zjutraj pripravijo zajtrk in to je skoro vse, sa kar potrebujejo kurjavo. Večer lahko prebijejo v kinu ali * gledališču ln pridejo domov naravnost v postelj. Pa vzemite družino, kjer je stars mati, ki ni za drugo, kakor da sedi ves dan pri ognju, ali kjer so majhni otroci, za katere je treba neprestano kuhati in prati in sušiti; v takem gospodinjstvu je treba veliko kurjave, in kar je še več, v takem gospodinjstvu ni mogoče štediti z njo, če nočete spravljati v nevarnost zdrsvja družine. Oblasti nam zattpajo, da bo prostovoljna štednja rešila problem kurjave. Državni in občin ski uradi morajo prištediti od 17 do 47%; hoteli od 15 pa do več kakor.50%; kina od 15 do 59£>; stanovanja do 30%. Za mano v sobi sta dve cevi centralne kur jave, v kotu je električna peč: vse je mrzlo, "dokler moramo shsjsti brez kurjave." Po vsej Angliji bodo šala z novembrom začeli s centralnimi kurjavami. Zadnjo soboto sem ališala vaš ameriški komentar na radiju. Izvedela sem, da je ameriški standsrd toplote po stanovanjih veliko višji, kakor je angleški. Ce stopi Anglež v toplo ameriško sobo, hiti k oknu in ga odpre, kar mu je prevroče, kar ni vajen tega. Te dni tukaj Angleži hite zapirat okna, manejo si roke: "Mrzlo je." Kaj bi rekli vi, če bi nas prišli obiskat v naše urade ali stanovanja? Lahko vam povem, kaj mi je rekel angleški znanec, ko sem ga srečala danes zjutraj in ga posdravila: f"Kako je mrzlo." — "Tako le nI, kakor v Stalingradu." Dolenjka. Army Looks for Tubcrculpsii Francoski konzul odpovedal lojalnost Lavalu Los Angeles, Ca!., 1$. nov. — Francoif Alabrune, francoski konzul v Chicagu od I. 1936, je prišel sem in naznanil, da se je pridružil odboru borbenih Fran cozov in odpovedal lojalnost La valovi vladi v Vlchyju. O svoji odločitvi ja informiral Gastona Henry-Hayja, francoskege poslanika v Washingtonu/ "Moji prijatelji v Chicagu ao vedeli kakžno Je moje stališče," je dejal Alabrune. /Zdaj ve vss jav nost, kskšnl so moji ideali " AU ale naročeni na dnevnik "Prœvete't Podpirajte svoj Mati S pošiljkami za k ^ke vojne ujetnik» ao ■ radi vojne in , '/k"< To zimo bo pod-bolj .¿datna. - * i|||-t|||| . (Office of War Information) Mehaniki aa armado Zedlnjenih dršav—Inteadanca ln poročevalca alušha Ta vojna Je*Vojna mehanizacije. Tanki, radtaaparati, letala ln motorizirana artiljerija ao ključni faktorji v vsafcem boju. Čudoviti uspehi naših tovaren, ki proizvajajo na tisoče letal, tankov in topov — vse vežbanje moštva, ki bo letalo s temi letali, vozilo v teh tankih ln streljalo Is teh topov — nam ne bo nič pomagalo, ako - ta oprema ne bo vzdrževana strokovnjaško v najboljšem stanju. Za vsakega arti-Ijerijakega častnika in v*ako'top-niško moštvo je treba imeti v o-zadju in v oporiščih ducate mož, ki morajo prlapevati k uspehu — radiomehanjjki, orpžarji, izurjeni delavci za letanje in delo na kovinah ln mnogo drugih izurjenih ipecialiatov. Ako hočemo nadaljevati in le povečati ofenzivne operacije — "kar naprej udarjati", kakor je dejal nedavno predaedmk Rooeevelt — je jaano, da moramo biti Izvrstno opremljeni, Izvežbani in vse to o pravem času. Kljub temu se nahajamo sdsj v pogledu izurjenih mehanikov izpod pra vilnega razmerja. Inteiidanc* in porotfvalna služba potrebujeta zdaj takoj preko 50,000 izurjenih mehanikov in tehnikov. Ct pa nam bo prlmat\jkovalo mehani kov, bo neizbežno morala trpeti naža oprema, kakor tudi njena pravočasns pripravljenost. V bistvu manjkajo možje, ki se vedo spretno posluževati mehaničnih instrumentov. To so telefonisti in telegrafisti, radioopera-torjl, strojni mehaniki, monterji, delavci pri kovinskih plohah, SaraŽnl mehaniki, urarji in 4ju-je, ki se prav posebno zanimajo za mehaniko kot tako. Zaradi tega jih bo mogoče naučiti v naj-času, kako popravljati pregledati nastavka za bombe.1 kontrolirati priprave za merjenje in »proženje topov ter vzdrževati v uporabnem stanju precizne Instrumente in prometne vozils. To šo mošta v starosti od 18 do 44 let, samski ali ožeigeni, ki so zmožni prestati preizkušnjo svo-ih zmožnosti in vojalki zdravstveni pregled za službo v vojni. Tiski možje se Imajo javiti takoj, da bo naš vojalki stroj dobro tekel. Delite s drugimi svoj avtomobil Skupne vožnje so važen del takozvanega "petero-obodnega" načrta za štednjo s kavčukom za plalČe. Onim, ki bodo zahtevali dodatne množina bencina sa pot na delo ali nujno potrebna po-slovns pota, bo ugodeno le, sko bo šlo za voz, katerega ae poalu-Žuje več oseb, Sicer bo treba dokazati, da Ja nemogoče zbrati takšno skupino in da drugih pri mernih prometnih sredstev ni. Vsi Člani takih skupin delavcev Iz vojne Industrije bode Imeli pravico do popravila svojih obodov, kadar bo popravilo potrebno. Kadar bodo obodi preslabi za popravilo, bodo mogli kupiti nove iz regeneriranega kavčuk, Obode, ki ao odvel in na delajo, je treba oddati do 22. novembr u Tvorili bodo rezervo obodov in starega kavčuka, iz katar« bomo krili bistvene potrebe obodov. Vel svtomobillsti pe bodo moral vositl čim manj mogoče, pazit ns to, da so pravilno napihnjeni jih redno pregledavati In se str» go držati Sft-mlljske httrostm meje. Le tsko bomo uspeli v*kup« naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniU upravniitvu in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvata. Ako Ut» » stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročnin» Cena listu Prosveta jot Za ZdndLdrftare ta Kanado ISJS Za Cleera In Cldcago je ** v psa. Pes Je ostal miren ln ša Burmo. Odtod smo prišli v ozem-vedno v taki razdalji, da ga kača Ue, kjer gospoduje gorski demon ni mogls doseči. Videl sem, ka- Cao Kam Ho. La počasi se je ko je srdito sikala in napihovala mogla pomikati naša karavana vrat, kakor vselej, ksdar sa Ja ob potoku, ki sa ja i divjo silo priprsvljala na napad. Jezik ji dre vil čez skalnata tía. Džungls je švigal iz žrela in oči so se div- ja bila ob obeh straneh na nahaja svetile. Bil sem ssm v veliki tarih krajih Uko gosto zarastla, nevarnosti. Vstati in sbežati sa da niti voda v potoku nismo vi-nlsem upal; ko bi sd bil zganil, dali, dasi smo hodili le nekaj ko-bi obrnil pozornost kobre nase in rakov od struga. Večkrat smo bi se bila namesto v psa zagnala «orali potok prebresti, če smo vame. Ni mi kazalo drugega, ka- hoteli naprej. Kadar smo bili kor ds ostanem miren na svojem sredi potoka, smo Imeli pred se-mestu ln počakam ugodne prtU- boj krasno sliko. 8kozi temni ko, ds pobegnem. oblok rastlin se je zrcalila bistrs "Ngu hau," aem dejal kolikor voda. Iz katere se je tu pa um mogoče mimo ln s tem opozoril «Mvctil zelenkast odsev. Čez poku lije na nevarnost, ki mi ja lok je bilo treba skakati od aka grozila. Vodja kulljev je hitro la do akale, drugod smo bredli skočil po puško in pomeril v ko- vodo čez kolena. Marsikatero bro. Dobro jo je pogodiL Ko sa aepnjetnoet in težavo smo moje kobra s prestreljenim vratom rail premagati na tem potovanju, zvijala In metala po zemlji, aem Naši sloni pa vsega tega niso ob-si oddahnil. Pes pa je priakočil, iutill: enakomerno iif mirno ao jo naglo ugriznil in zopet odako- ga pomikali naprej, trgali spoto-¿IL arta s rilcem veje na deenl ln le- Prav živo Imam U dogodek vi in jih nosili v svoja žreU pred očmi in Še sdaj me ispreletl Po strmem pobočju smo počasi groas, kadar poanialim na to na- prišli na vrh gore Dol Kam Ho. varnost Oko mi je uaUvtlo najprej na V džungli demona čao Kam Ha visoki raz j eden i skali, ob kateri Prekoračili amo nekaj gorskih )e bila naravna kameniU sUv-grebenov In dospeli po napor- aa. ki ae je videU od daleč, kanem pohodu v karenako naselbl- kor bi nekdo poeedll velikanski no Ban KalaU. važno paetojenka lonec na tri ogromne kamne, ne-za karavanski promet Is 8iama v kako Uko, kakor delajo domači- V džunglah belega slona Doživlja)! U vtlai a pohodov po notranjosti Zapadaa ladij« .....^ Ing. Ferdo Lupša (Nadaljevanja.) Drugič smo taborili ob prekopu Klong Ji Sib Song. K temu prekopu »pada del ozemlja na zapadni strani reke Menam Na-kun Nayok, kjer Je truma divjih slonov pohajkovaU po vtso-ki travi Prebival sem v plavajoči hišici, ki smo jo pomikali, kadar Je bilo treba, Is enega prekopa v drugega. Kultjl so imeli na obreiju svoj šator. Kakor po navadi, sem tudi tlstlkrst po na-|K»rnem dnevnem opravilu v večernem hladu eedel v naalnnja-tu <»b obrežju In čiUl, kulljl pa eo brez skrbi aedeli okrog ognja, kadili, kuhali rti In pripravljali ker i /a večerjo. Pes, ki je ležal blisu mene. je hipoma planil kvišku ln priče srdito lajati proti mojemu stolu, hklonil srni «e in pogledal OJ. gr«*a! Ob strani mojega stola, komaj pol metra od mojih nog. «e je vzravnala velika kobra in se pripravljala, da bi se zakadila R RELIEF