NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC; Jože Cerovšek,
^^orni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
%mBl 1991 • šte¥flka 21 • leto XL¥ • cena 25 ainarle¥
19.500 izvodov - 40 strani
Dinar za starost
če bi kaj veljalo mnenje anketiranih v raziskavi mariborskega SPEM-a, potem bi morala
biti najnižja pokojnina v Sloveniji 3 do 6 tisoč dinarjev. Stvarnost je drugačna, pa še za
tistih nekaj dinarjev bomo po uveljavitvi nove pokojninsko invalidske zakonodaje morali
delati dlje časa. O tem berite v prispevku Dinar za starost na 8. strani Novega tednika.
Vsem navkljub se starejši ne dajo. V tednu starejših občanov so v Celju pripravili kup
prireditev.
Zlatorogi
uspeli
v Zagrebu so
si rokometaši
Pivovarne
Laško
z zmagama
in porazom
priborili
vstop v
I. zvezno ligo.
Stran 18.
Veterani
z reke
Kwai
Na tisoče jih je umrlo, danes pa si
roke manejo turistični delavci, pi-
šemo v reportaži s Teoske. Stran 21.
2. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||

KOMENTIRAMO
Manj uniform, več modrosti
Ali je zd^j na vrsti Celje?
Odpoved Mladinskega pevskega festi-
vala v Celju je ns^brž pregnala zadnje
dvome še največjim optimistom, ki so
o konfliktih v Jugoslaviji in o osamosva-
janju Slovenije razmišljali bolj z jezikom
in s čustvi kot s preudarnostjo. Politika,
ki razum in strpnost podreja iracional-
nim, težko razložljivim potezam in nasto-
pom, se prej ko slej znajde v zagati. To se
kajpak nanaša tako na JLA kot na slo-
vensko izrazito nevarno prehitevanje
v neznano - v osamosvojitev. Pri tem ne
mislim samo na neks^mesečni vzvišen
odnos do Jugoslavije, marveč tudi na
preprosto dejstvo, da slovenska vlada
pušča državljane v negotovosti. Nekate-
rim poslancem v republiškem parlamen-
tu je, kot kaže, prirojen romantični osa-
mosvojitveni avanturizem. Vseeno jim
je, k^ je in kako bo, samo da bo čimprej
26. junij. Številni državljani v zadnjih
dneh razmišljajo drugače: osamosvojitev
- da, tako smo dejali na plebiscitu, am-
pak radi bi tudi povsem določen odgo-
vor, kaj bo potem. Kaj bo s slovensko
moneto, na primer, kaj s potnimi listi, ali
bodo po 26. juniju za državljane Sloveni-
je zaprte meje, kaj se dogaja v pogajanjih
z zvezno vlado in kaj...
Vprašanj je vsak dan več, bolj ko je
bližja osamosvojitev. To je razumljivo.
Manj razumljivo je, da so mladi letos
ostali brez moškega dneva mladosti (le
komu je bil v napoto?). Namesto tega jim
je TV Slovenija z grozljivo brezčutnostjo
kazala smrt Josefa Simčika na maribor-
skih ulicah in prestreljene noge delavca,
kije vojaškim objektom odklapljal elek-
trični tok. Ne gre za to, ah se je nekaj
zgodilo ah ne, da za smrt ni kriva TV
kamera, ki jo je posnela. Vendar gre za
nekaj drugega in TV občinstvo n^ ne bo
ne ujetnik kamere in ne ujetnik časa,
kakor mu ga prikazujejo kamere. To je
zelo blizu manipulacije.
Kajti zdaj, ko se je Slovenija znašla
sredi izrednih, skorajda vojnih razmer, se
niti ljudje niti politika morebiti ne bodo
naravnost vpraševali, k^j je bilo prej
-	kura ali jajce. Ali se je tisto, kar se je
zgodilo v učnem centru v Pekrah, naj-
prej zgodilo zaradi prijetja pripadnikov
JLA in je bil obema stranema to samo
povod za najvišje napenjanje odnosov
v sicer znanem konfliktu ? Ali pa seje vse
to moralo zgoditi, ker je bilo pač neizbež-
no in ker se vojaško vodstvo v Beogradu
nikoli ni povsem sprijaznilo s sloven-
skim osamosvajanjem ? Toda z vsako uro
večja, popolnejša militarizacija Sloveni-
je, bo netila vedno več vprašanj, ali se
temu Slovenija res ni mogla izogniti. In
dalje. Kam pelje stopnjevanje vojne pri-
pravljenosti, koUko je Slovenija zmore?
Ali je edini slovenski odgovor na grožnje
in nasilje prosrbskih vojaških krogov
v JLA samo stopnjevana militarizacija
Slovenije, ali je edini možen odgovor
-	zob za zob, oko za oko?
Namesto da bi se Slovenija pripravljala
na mir in na osamosvojitev, pripravlja
odgovore na različne izzive in poteze vo-
jaških krogov. Državna odločnost in pri-
pravljenost na iznenadne posege je nuj-
na. Toda v takih trenutkih, ko je mogoče
tudi nemogoče, je politika nenasilja in
pogajanj boljši odgovor kot militarizaci-
ja. Bolj prepričljiva je ponosna drža ljudi,
ki nočejo incidentov, ki ne nasedlo ob-
sedenosti izrednih razmer in ki prav do-
bro vedo, da skrajnost na obeh straneh
- na strani JLA in na naši strani - lahko
pripelje ne samo do incidentov, marveč
do žrtev. Slovenija sprejema nevarno vo-
jaško igro, namesto da bi jasno povedala,
kako v njej ne bo ne igralec in ne statist.
Če bi se morebiti res zgodilo, da je
v vojaškem scenariju psihološkega in de-
janskega okupiranja Slovenije zdaj na vr-
sti Celje, potem bi bilo dobro dostojan-
stveno odgovoriti vsem, ki zdaj bolj go-
vorijo o incidentih in nasilju, manj pa
o miru in pog^anjih - vsi vojaki nazaj
v kasarne, tudi naši teritorialci. Več uni-
form bo na cesti, manj možnosti je za
pametno politiko. Ali so res zmerom po-
trebne nedolžne žrtve, da se potem pove,
kako so bile - nepotrebne? Slovenija bo
za svoj mir in za osamosvojitev več stori-
la z internacionalizacijo vsakega nasilne-
ga dejanja JLA kot pa - z vojaškimi od-
govori. Sicer pa, zdaj je minuta pred dva-
najsto, da JLA in slovenska politika po-
novno sedeta za pogajalsko mizo.
Največ morda lahko storimo ljudje sa-
mi. Ne nasedamo nobenim provokaci-
jam. Nenasilje in mir sta prijaznejša od
orožja. Bilo bi lepše, če bi v teh dneh
v Celju prepevali mladi iz Jugoslavije in
tujine? Mar ne?
JOŽE VOLFAND
V duhu kršanskega etosa
SKD Si bodo prizadevali za boli tesno sodelovanje s članstvom
Celjski občinski odbor
Slovenskih krščanskih de-
mokratov je v ponedeljek
pripravil letno konferenco
stranke, ki tokrat ni imela
volilnega značaja. V dobrih
15 mesecih delovanja so
krščanski demokrati v Ce-
lju zadovoljni z opravlje-
nim delom, sprejeli pa so
tudi izhodišča programa za
svoje nadaljnje delo.
Predsednik celjskega ob-
činskega odbora SKD Janez
Lampret je po uvodnem
koncertnem programu mo-
škega pevskega zbora Ivan
Cankar iz Celja podal poroči-
lo o delovanju odbora od
ustanovitve naprej. V Celju
so krščanski demokrati za-
dovoljni z opravljenim de-
lom, ponosni na volilne re-
zultate, ki so SKD prinesli
kar 16 odstotkov poslancev
v občinskem družbenopoli-
tičnem zboru. »Ljudje so bili
nezaupljivi, saj se je še kako
poznala 45-letna komunistič-
na vladavina. Zmaga na voli-
tvah Demosu ni prinesla lah-
kega dela, saj pogorišče ko-
munistične diktature še ni
dokončno ugasnilo, zdaj pa
se krivda bivše oblasti, ki
svoje napake vali na demo-
kratično izvoljeno oblast, ka-
že v delovanju vseh treh opo-
zicijskih strank, ki imajo ko-
renine v komunizmu«, je po-
jasnjeval razmere v Sloveniji
predsednik Lampret. »Zato
tudi ni čudno, da smo časov-
no več kot pol stoletja za Av-
strijo, čeprav nas prostorsko
od nje loči le nekaj deset ki-
lometrov.«
Celjski krščanski demo-
krati so v preteklem obdobju
pripravili vrsto koncertov in
prireditev, omenimo sloven-
sko Miklavževanje in sloves-
nost ob materinskem dnevu,
sodelovali v pripravi Demo-
sovega piknika Mikrofon je
vaš, pripravili razpravo o ak-
tivni politiki zaposlovanja
ter se vključili v organizacijo
Svetovnega slovenskega
kongresa. Zadovoljni so
z delovanjem dobrodelne or-
ganizacije Karitas, kot šibko
točko pa je tajnik celjskega
odbora Matjaž Železnik na-
vedel slabo obveščanje jav-
nosti. SKD bodo še naprej
odgovorno opravljali svoje
naloge, saj jih k temu zave-
zuje krščanski etos, skrbeli
pa bodo tudi za organizirano
delovanje krajevnih odbo-
rov, ki jih je doslej v okviru
celjskega občinskega odbora
že sedem.
Izhodišča delovnega pro-
grama SKD so nekateri člani
stranke dopolnili z referati
za posamezne področja.
O gospodarstvu je govoril
Maks Bastl, Damjan Vrečko
je pripravil razmišljanji na
temo socialne politike ter
vzgoje in izobraževanja. Mar-
ko Zidanšek o delu Mladih
krščanskih demokratov,
Franci Kovačič o področju
infrastrukture, Silvester
Drevenšek pa o pomenu
Svetovnega slovenskega
kongresa.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Letne konference celjske-
ga občinskega odbora SKD
so se udeležili tudi pred-
stavniki drugih političnih
strank, celjski opat in pre-
lat Friderik Kolšek ter slo-
venski zamejski pisatelj
Alojz Rebula, ki je v poz-
dravnem govoru poudaril
pomen slovenstva in krš-
čanstva. Obema pojmoma
je skupna velika mera lju-
bezni, ki je ključ do reševa-
nja vseh drugih vprašanj, je
poudaril Rebula, in ob tem
izpostavil še poštenost, saj
je dejal: »Rajši imam pošte-
nega ateista kot pa nepošte-
nega kristjana.«
Celjski občinski odbor
SKD je namenil 50 tisoč di-
narjev kot soustanovitelj-
ski delež novemu sloven-
skemu časopisu Slovenec.
Lažje dihanje le do naslednje zime?
IS Ceiie o onesnaženosti zraka v času kurjenja
Celjski izvršni svet je na zad-
nji seji obravnaval poročilo
o onesnaženosti zraka v Celju
v zadnji kurilni sezoni. Gre za
ugotovitve na osnovi meritev
koncentracij žveplovega diok-
sida v zraku, ki so bile najvišje
v drugi polovici januaija in fe-
bruarja, ko so morali v skladu
z odlokom o varstvu zraka vsa-
kodnevno razglašati alarme pr-
ve stopnje, enkrat pa tudi dru-
ge. Za izboljšanje razmer v pri-
hodnje je izvršni svet sprejel
tudi nekaj predlogov, ki pa bo-
do lahko učinkoviti le ob do-
slednem izvajanju.
Ugotovitve iz poročila kaže-
jo, da so bili v pretekli kurilni
sezoni prvič odrejeni ukrepi
druge stopnje v skladu z zao-
strenim odlokom o varstvu
zraka v celjski občini. Ob izva-
janju ukrepa pa je prišlo do
precejšnjih zapletov, o katerih
so kritično razpravljali^ tudi
člani izvršnega sveta. Šlo je
predvsem za zaporo prometa
v mestnem jedru v času preko-
mernih koncentracij žveplove-
ga dioksida, ki pa zaradi slabe
organizacije ni dala rezultatov.
Tudi sicer naj bi bili izredni
ukrepi izhod v sili, medtem ko
bi morali za celovito rešitev
problema čim prej plinificirati
energetske objekte, industrij-
ske vire emisij pa zmanjšati na
n^manjšo možno mejo. Po
predlogih, ki jih je sprejel iz-
vršni svet, n^ bi zato vsi ener-
getski objekti, ki že imajo plin-
ske priključke, uporabljali kot
gorivo plin. Takšnih objektov
je v Celju približno 65. Nad in-
dustrijskimi obrati in kotlovni-
cami bi morali poostriti in-
špekcijski nadzor.
Največ razprav je sprožil
predlog o prepovedi gradnje
stanovanjskih hiš in poslovnih
objektov na tistih območjih, ki
so že sedaj prekomerno ones-
nažena in nimajo zgr^enega
plinovoda ali toplovoda in ni
možna priključitev na že ob-
stoječe kotlovnice. Nekateri
člani občinske vlade so na-
mreč menili, daje takšno dolo-
čilo prestrogo, ker zajema vsa-
kršno gradnjo in so se zato od-
ločili le za določilo, ki omejuje
le organizirano gradnjo hiš in
poslovnih objektov. Na pred-
log društva za varstvo okolja
pa naj bi izvršni svet proučil
možnost o dodatnem znižanju
cene plina. Primanjklj^ bi na-
doknadili z obdavčitvijo goriv
z večjo vsebnostjo žvepla, kar
pa je stvar republike. Društvo
je tudi predlagalo, da se prav
zaradi neurejene plinske ali to-
plovodne napeljave umakne
zazidalni načrt Lipa Štore, ki
n^ bi ga posredovali v javno
razpravo. Zeleni pa so predla-
gali, da bi omejili prodajo pre-
mogov z visoko vsebnostjo
žvepla, kar pa po sedanjih
predpisih ni mogoče.
TC
Drnovšek v Gorenju
v ponedeljek je velenjsko Gorenje obiskal
jugoslovanskega predsedstva dr. Janez Drnovšet'^
se je z vodstvom koncema pogovarjal o trenut ^
položaju in načrtih podjetja za letošnje leto.
V pogovoru z dr. Drnovškom so sodelovali naioH
vornejši poslovodni delavci Gorenja, ki so Drno •
povedaU, da dobro uresničujejo letošnje zahtevne^^N
izvodne in izvozne naloge. Posebej so spregovorili f^
o procesu privatizacije in usmeritvah Gorenja
navečje vključevanje v mednarodno delitev dela t^
povezovanje koncema s strateškimi partnerji. Ob t^
seveda niso mogli mimo mogočih in nepredvidijj ^^^
reakcij tujih partnerjev zaradi negotovega položaja
nas.	Pf^
Drnovšek je v pogovorih omenil tudi nekatere el
mente, ki bodo opredeljevali nadaljnje poslovanje
razvoj tako koncema Gorenje kot celotnega slove^'
skega gospodarstva.
IZJAVE, MNENJA
Maks Bastl, republiški mi-
nister za splošne gospodarske
zadeve o delu slovenske
vlade:
»Gospodarski del slovenske
vlade je v preteklem obdobju
predvsem preprečeval stečaje,
s^ se zavedamo, daje ohranja-
nje gospodarstva in delovnih
mest, ki so še vedno cenejša
kot pa odpiranje novih, bila
naša osrednja naloga. Tudi ra-
stoča brezposelnost je še ved-
no nadzorovana in ni dosegla
tistih najbolj črnih napovedi.
Pravzaprav z brezposelnostjo
niti ne bi imeli prevelikih te-
žav, če bi le bila siceršnja živ-
ljenjska raven nekoliko višja.
Zaradi vsega naštetega pa si
je naša vlada že takoj v začetku
zastavila zahtevno nalogo
- čimhitrejše izgradnje novega
ekonomskega sistema. Na to
so naravnani vsi ukrepi vlade,
od sprejema nove davčne za-
konodaje do zdajšnjega paketa
zakonov, ki je pred republiški-
mi poslanci. Urediti moramo
zakonodajo na monetarnem
področju, delovanje finan«
institucij in čimprej sp,^
zakon o lastninjenju, zaraA"
terega sta tudi odstopila ^
člana vlade, dr. Mencinger
dr. Kranjec. Ves čas smo m
aktivno skrbeli za prezentad
osamosvajanja Slovenije,,
se zavedamo, da se bo 26. ju
zgodil kvečjemu kakšen 4
prej kot po koledaiju.
Odnosi med Slovenijo ing
vaško so dobri. Na nedava
zasedanju smo uskladili
šanja meja, carin in bodoj«
sodelovanja in ker je bilo do
ženo soglasje, sta že formiij
dve komisiji, ki pripravj*
predlog za skupščinske klq
V Sloveniji pa lahko računa
tudi na pomoč tujine, saj ig
le-ta ne bo obrnila hrbta, ko
videla, da so naše namere {
ne. Resne pa morajo biti-a
na področju gospodars|
kjer si bomo z osamosvojitv
natočili čistega vina in mq
nujno izvesti pstro selekc
med podjetji, ki so sposol
preživetja in tistimi, ki te
niso.«
Pivec napadel vladi
stranka demokratične pre-
nove je kritična do sedanjega
dela in rezultatov Peterletove
vlade, kj vodijo v ekonomski
polom, ljudi pa v obubožanje,
je na sobotnem pomladan-
skem pikniku žalske SDP na
Gozdniku dejal glavni tajnik
te slovenske stranke Franci
Pivec.
»Večino denarja namenjata
Peterle in Oman za obnovo
klerikalizma, sedanjih oblast-
nikov sploh ne ganejo množič-
ni odpusti delavcev in vse več-
ja brezposelnost. To je slaba
uvertura v osamosvojitev Slo-
venije!« so bile uvodne besede
Pivca, ki je med drugim menil
tudi, da so problemi sloven-
skih podjetij za novo oblast
več kot očitno nebistveni in da
se socialna negotovost razraš-
ča v vsesplošni strah za preži-
vetje, ki ga oblast celo brez-
kompromisno izrablja za ob-
vladovanje razmer in na vse
načine ovira sindikate pri izva-
janju njihove vloge. Denar
ceste, ekologijo, zdravstvo
več varen pred apetiti vlade,
si predvsem prizadeva, da
oblastna koalicija vendarle 1
stala, davkoplačevalci pa naj
mislijo, kar si hočejo. |
Franci Pivec je zavrnil m
očitke vlade, da SDP zah«
davčno razbremenitev, podn
gi strani pa več denarja zaj<
no porabo. SDP je predlagi
le manj denarja za represij
aparat. V zvezi z znamenito
terpelacijo pa je Pivec dejal,
se razprava o njej
skromnega posluha za de®
kracijo v skupščini nikakorj
more razviti, bo pa ^
ko prej morala odgovoriti tu
na vprašanja, ki jih le-ta vse®
je. Precej besed je nameni
di delovni (ne)vnemi usta^
komisije in dognanju z u^
od lanskega novembra, "se
kor bo pri sprejetju mode
ustave Demos moral v P^
mentu upoštevati tudi oP
Pivec je ostro obsodil^
posege JLA in zadnje dogo^
v Mariboru, menil je, da J .
očiten dokaz, da peščici ^
na oblasti ni mar za dem",j
cijo in voljo tjudi.
JANEZ VEDE'''
Franci Pivec, tajnik
Slovenije: »93% sredstev S«
venije gre skozi Peteri^
roke in v njegovem intert
je, da v Sloveniji nastane *
občin brez vsakršne ekon«
ske in politične moči.«
Mladi krščanski demokrati v Celju
Po 15 mesecih delovanja Slovenskih krščanskih def " ,
tov v Celju, so se v ponedeljek v okviru občinskega o" ,
ustanovili tudi Mladi krščanski demokrati. Celjskemu oo ,j
predseduje Marko Zidanšek, za podpredsednika pa so 12 .
Petra Četino.
Mladi krščanski demokrati bodo v celjski občini p,,
v okviru občinskega odbora SKD, v svojem delovnei^p^
gramu pa so si zastavili prizadevanja za socialno državo- j
sednik Marko Zidanšek je poudaril, da njihovo delo ^^^
omejeno samo na politično aktivnost, sag so tudi vsi P'^® gjoi
s katerimi se srečujejo mladi, veliko globji. Osrednja jji
politične organizacije mladih, ki bo delovala v duhu ^
skega etosa, pa je prizadevanje za razmere, v katerih ^ |
Knlo/^ Al/^^r^lr rM^ilr^-^riricf ni^ooriiAifi c\Tr\^f\ r\coV\nr\ct
jjiipiu
30. MAJ 1991 - STRAN 3
Ognjemet za
slovenstvo
iine¥om svetovnega slovenskega kongresa v CeUu
pstu ob Savinji gredo
na 4. dan svetov-
'^Jovenskega kongresa
5rimu, ga priprav-
ff^ii podružnica SSK,
Sšnji petek sezn^ili
iie na tiskovni kon-
tna Starem gradu.
5,1 na začetku so po-
^ da morda zaradi raz-
Snja nesoglasij znotraj
podružnice tudi ne-
•"amujajo, vendar verja-
L da bo Celje dobro pri-
pričakalo udele-
i kongresa.
r^-iru delovnega progra-
[^trtega dne kongresa,
Ijeljo 30. junija, bo v Ve-
dvorani Celjske grofije
Llirajinskem muzeju ob
^ seje novo izvoljenega
i^dstva Svetovnega slo-
j^ega kongresa, po njej
za novinarje pripra-
vili tiskovno konferenco.
Sicer pa n^ bi udeleženci
kongresa prišli v Celje iz
Ljubljane, po maši za verne
udeležence kongresa v ljub-
ljanski stolnici, kjer bo slav-
nostni obred opravljal me-
tropolit dr. Alojzij Šuštar.
V Celju jih bo pozdravil z go-
vorom župan Anton Roječ.
Udeleženci kongresa bodo
potem lahko izbirali med
ogledom kulturnih spomeni-
kov Celja, ogledom bližnje in
daljne okolice (ena smer pro-
ti vzhodu - Šentjur, Rifnik in
druga proti zahodu - Dobr-
na, Velenje, Šempeter), obi-
skom teharskih grobišč, ne-
kateri pa bodo obiskah tudi
svojce. Ob 17. uri pa se bo na
Starem gradu začela Sloven-
ska veselica. Ob tem bodo
pripravili tudi krajši kultur-
ni program. V vodstvu celj-
ske podružnice so tudi pove-
dali, da bodo po vsej verjet-
nosti za atraktiven zaključek
celjskega dela kongresa pri-
pravili tudi ognjemet. Sicer
pa se bo četrti kongresni dan
v Celju začel na Muzejskem
trgu ob 8. uri zjutraj, s pro-
menadnim koncertom pihal-
ne godbe štorskih železarjev
in nastopom celjske folklor-
ne skupine.
Veliko prireditev pa bo tu-
di že v času pred kongresom:
13. junija bodo v Pokrajin-
skem muzeju odprli razstavo
Kelti na Slovenskem, potem
pa bodo sledile še razstave:
19. junija v Študijski knjižni-
ci, Staro celjsko mestno je-
dro, 20. junija v Muzeju revo-
lucije, Zdravilišča skozi ob-
jektiv celjskega fotografa
Pelikana, 25. junija v Študij-
ski knjižnici razstava o Anto-
nu Novačanu, 27. junija v Li-
kovnem salonu Celjski li-
kovni ustvarjalci, 28. junija
pa bo v galeriji Izba otvori-
tev prodajne razstave Slo-
venska grafika.
Predzadnji dan kongresa
29. junija bodo na Prešerno-
vi 2 predstavili kolekcije Li-
nija Veronika Zlatarne Celje,
ta dan pa bo na Tomščiče-
vem trgu koncert na pro-
stem, folklora ter kulturni
maraton, zvečer pa še pred-
stava Slovenskega ljudskega
gledališča iz Celja, Hlapci.
Na vprašanje novinarke,
ali si bodo v podružnici pri-
zadevali, da bi Celje postalo
sedež svetovnega sloven-
skega kongresa, je član iz-
vršnega odbora Franc Za-
bukovšek dejal, da je to si-
cer tudi možno, vendar je
bolj verjetno, da bodo šla
razmišljanja v to smer, da
se sedež spreminja in da ga
začasno prevzame kraj, ki
bo prireditelj kongresa.
Prireditelji so še povedali,
da so opravili ogled Starega
gradu, da bi lahko primerno
pripravili prostor za veseli-
co. Na stojnicah naj bi, da bi
se izognili ponujanju kiča,
lahko prodajali le tisti, ki bo-
do imeli dovoljenja, za go-
stinske usluge pa bo poo-
blaščeno samo podjetje na
Starem gradu.
ROBERT GORJANC
krajevno je manj državno
ientlurju ustanovni podružnico svetovnega slovenskega kongresa
ostja ustanovnega zbora
tila Spomenka Hribar,
isednica konference
Mvnega slovenskega
iresa, ki je podprla pro-
B delovna šentjurske
»Bžnice in program, ki
pripravljajo kot sprem-
ite prireditve kongresu,
iod 27. do 30. junija. Pri
I pa je poudarila, da je
« povezovanje sloven-
liutiti v vsej Sloveniji
le samo v nekaterih
ph.
i ustanovnem zboru
ttednom dni so sprejeli
f-ia krajevne organizacije
i Šentjur, ki izhajajo iz
Sta SSK, ki je temeljna
sa kongresa. V predlogu
^a delovna so zapi-
•uabodo gojiU slovensko
^ na kulturni dediščini
^ Slomška, Ipavcev,
^ja in drugih zavednih
''ncev s šentjurskega
"ijali znamenitosti in ne-
običaje, ki bodo kori-
^ narodno vzpodbudne
^stične namene. Zavze-
^ se bodo za narodno
na temelju objektiv-
fesnice, priznavanja na-
i®, spoštovanja vrednot,
^"bodo za kulturno, go-
spodarsko in znanstveno so-
delovar^e in vodili evidenco
naših ljudi, ki so razseljeni
po svetu, jim omogočali nor-
malno komuniciranje in po-
vezovanje z matično državo
Slovenijo. KO SSK Šentjur
bo tudi pomagala pri repatri-
aciji tistim, ki se želijo vrniti
v domovino in oplemenititi
kapital doma.
Delovanje šentjurske po-
družnice ne bo pridobitni-
ško, stroški dejavnosti pa se
bodo pokrivali preko spon-
zorstva, donatorstva in čla-
narine.
Na ustanovnem zboru so
izvolili;tudi 9 članski odbor
in 3-člcmski nadzorni odbor,
predsednik krajevne organi-
zacije SSK Šentjur pa je po-
stal Franc Zabukovšek.
PotrdiU so tudi program
prireditev, ki jih namerav^o
pripraviti v mesecu juniju,
mesecu slovenstva, ob sve-
tovnem slovenskem kongre-
su, ki bo od 27. do 30. junija
v Ljubljani in Celju: od 21.
do 28. junija bodo v Šentjur-
ju Ipavčevi kulturni dnevi,
21. junija pa koncert doma-
činke Ane Pusar Jerič, sve-
tovno priznane koncertne in
operne pevke, 23. junija bo-
do pripravili kresovanje na
Rifniku po spominski sveča-
nosti v antični baziliki. 26.
junija bo predsednik skupš-
čine občine Šentjur pripravil
sprejem za zdomce in izse-
ljence, isti dan pa bo tudi ve-
čer Ipavcev pred cerkvijo
v Zgornjem trgu, zadnji dan
kongresa pa bodo pripravili
še en sprejem za udeležence
kongresa.
Spomenka Hribar, pred-
sednica konference Svetov-
nega slovenskega kongresa
za Slvoenijo, je podprla ta
program, obenem pa dejala,
da se mora povezovanje sve-
tovnega slovenstva čutiti
v celi Sloveniji. V kratkem
uvodnem govoru je še deja-
la, da je perspektiva sloven-
stva v samozavesti, ki teme-
lji na odprtosti nazven in pri-
padnosti domači zemlji in
premagovanju razcepljeno-
sti, ki jo je povzročila druga
svetovna vojna na naših tleh
in času po njej, da končno
postanemo enonarodno telo.
Ko je odgovarjala na vpra-
šanja navzočih, je poudarila,
da bo končno besedilo statu-
ta svetovnega slovenskega
kongresa sprejeto na usta-
novnem zboru v Ljubljani,
vendar se že zdaj zavzema za
to, da se podružnice imenu-
jejo krajevne in ne občinske,
saj to kaže na manjšo obre-
menjenost in povezanost
z državo, saj je SSK prosto-
voljna, nedržavna in nevlad-
na organizacija. Spomenka
Hribar je še dejala, da bodo
naši zdomci vlagali kapital
pri nas samo na ekonomskih
temeljih, in da je iluzija, če
mislimo, da ga bodo samo
zato, ker so Slovenci.
Na vprašanje zakaj je po-
trebna kotizacija 200 dolar-
jev za sodelovanje na kon-
gresu, je odgovorila, da je to
normalen način delovanja
vseh podobnih organizacij,
s^ gre za eno od oblik finan-
ciranja, ki je nujna, kajti
SSK ni vezan na državni pro-
račun. Za zakon o državljan-
stvu pa je Spomenka Hribar
dejala, da bo maksimalno to-
leranten in da bodo Slovenci
v emigraciji lahko svoje dr-
žavljanske pravice uresniče-
vali po zakonodaji, ki bo
v skladu z mednarodnimi
konvencijami.
ROBERT GORJANC
Čas za Terme Laško?
Hj^ln po nadaljnjem razvoju zdra-
j^i, Sa turizma v Laškem so se
S	da objavijo razpis,
^ sodelovanju vse
jj i^irane pravne osebe, podjet-
Ij^sameznike, ki bi bili priprav-
i^anoviti delniško družbo Ter-
h
družbo bi torej ustanovili
nadaljnjega kvalitetnega
^^ističnega gospodarstva na
■iba k ^esta Laško in okolice. Po-
temeljila na znanih zdravil-
termalne vode in se skozi
■jla^^turne možnosti okolja pove-
\ y ,^®lovit sklop turistične po-
sicer vključuje zdravstveni
turizem ter dopolnjuje
l^krp ^^^ izletništva, lova, ribolo-
' Dfj športa in kulture.
F^vi za razpis delniške družbe
'^Go ° ~ razpis bo objavljen sa-
'iižjjg,®Ppdarskem vestniku - so do-
o turizmu v občini
Laško in njegova dolgoročna strategi-
ja, sprejet je bil ureditveni načrt za
razvoj zdravilišča Laško, opravljene
raziskave termsilne vode s strani Geo-
loškega zavoda Ljubljana, prav tako so
bili opravljeni razgovori in ugotovlje-
ne možnosti za pridobitev zemljišča
ter izdelan predinvesticijski program.
Po ustanovitvi delniške družbe Ter-
me Laško bi pridobili hotelski kom-
pleks visoke B kategorije, terapijo
s potrebno opremo, več bazenov, ure-
jene rekreacijske površine in ostalo,
kar sodi k sodobnemu zdraviliško turi-
stičnemu kompleksu.
Pred razpisom delniške družbe Ter-
me Laško pa se pojavlja nekaj pomi-
slekov, ki so predvsem povezani z na-
šo trenutno nestabilno gospodarsko in
predvsem politično situacijo v Jugo-
slaviji ter nejasnostjo glede razdruži-
tve. Vprašanje je, kdo od zainteresira-
nih pametnih ponudnikov bi v sedanji
situaciji ugriznil v takšen zahteven
projekt, ki pa nima garancije, da ga bo
lahko tudi izpeljal. Na izvršnem svetu
je bilo tudi nekaj pomislekov glede
tega, zakaj ne bo razpis objavljen še
v drugih občilih in zakaj ni pripravljen
v agleščini in nemščini za nastop na
tujem trgu. Člane izvršnega sveta je
tudi zanimalo če je kdo od zainteresi-
ranih že v ognju za delniško družbo
Terme Laško, pa se je v odgovor pred-
sednik Roman Matek samo skrivnost-
no nasmejal. Mnogi so bili tudi za več-
jo vlogo Zdravilišča pri delniški druž-
bi Terme Laško, vendar to zaenkrat ne
pride v poštev, ker imajo v Zdravilišču
denar samo za plače, ne pa za zahtevne
projekte. Lahko pa pomagajo z nasve-
ti! Vprašanje je, če je odločitev za raz-
pis v sedanji situaciji sploh upravičena
in na mestu oz. če ne bi z razpisom
kazalo vsaj nekaj časa počakati, da se
situacija zbistri. Sicer pa bomo videli
učinek po odzivu, saj je rok za prijavo
kandidatov petnajst dni po objavi.
TONE VRABL
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
KUuč številka 242 In 338
Med pozitivne dosežke zalivske vojne gre gotovo šteti tudi
resnični, dolgo pričakovani začetek globalnega reševanja
bližnjevzhodnih problemov. Seveda si Sadam Husein morda
lahko tudi domišlja, da je on k temu n^več pripomogel,
vendar bo bolj res to, daje bila zalivska vojna resno opozorilo
velesilam, da se bodo morale otresti starih shem. V govoru
pred kongresom 6. marca, po koncu vojne, je George Bush
dejal: »Prišel je čas, ko moramo izkoristiti trenutek, namreč
čas, ko je z zmago v zalivski vojni vpliv Združenih držav na
Bližnjem in Srednjem vzhodu na vrhuncu.« Svojo diplomat-
sko ofenzivo je ameriški predsednik nakazal v štirih točkah:
za dolgoročno stabilnost in mir v regiji so potrebni naprej
skupni varnostni sporazumi, preprečiti je treba šiijenje
orožja za množično uničevanje, »zaradi miru in napredka« je
treba pospeševati gospodarski razvoj, predvsem pa je treba
razrešiti osrednje vprašanje, na katero zmaga v Zalivu
(doslej) ni bistveno vplivala: kako spraviti Arabce z Izraelci.
Korenine problema: Arabsko-izraelski spor se je začel
s palestinsko-izraelskim sindromom. Gre namreč spopad
dveh zahtev za samoodločbo, židovskega in palestinskega
naroda na enem ozemlju. Dosedanji razplet spopada samo-
odločbe Izraelcev in samoodločbe Palestincev je potekal
tako, daje samoodločba prvih uresničena, zato pa je docela
zanikana pravica Palestincev. Palestinsko vprašanje je pri-
šlo na dnevni red ob koncu prejšnjega stoletja, ko je T. Herzl
objavil svojo knjižico »Der Judenstaat« in z njo napovedal
moderni sionizem, težnjo po židovski državi. Herzl te države
ni nujno videl v Palestini, ampak je dopuščal, da bi bila tudi
kje druse (omenja se Argentina, Ciper, Uganda itn.). Ven-
dar pa je prvi sionistični kongres leta 1987 za ci^ sionizma
opredelil ustanovitev židovskega doma v Palestini.
Začetek arabsko-izraelskega konflikta pa pravzaprav
pomeni Balfouijeva deklaracija, v kateri je britanski zunanji
minister Balfour izrazil naklonjenost vlade za vzpostavitev
Židovskega nacionalnega doma v Palestini in da bo poma-
gala pri temu cilju. Po koncu 1. svetovne vojne je Britanija
dobila mandat nad prd turško Palestino in na osnovi tega je
steklo preseljevanje Židov iz Evrope v Palestino. Za to ni
nihče nič vprašal Arabce, ki so dolga stolepa živeli v Pale-
stini in sestavljali 90 odstotkov vsega prebivalstva, v rokah
pa imeli 98 odstotkov zemlje. Čeprav se v Balfourjevi dekla-
raciji ne omenja židovska država, ampak samo židovski
nacionalni dom, ki ne bo škodoval državljanskim in verskim
pravicam nežidovskih skupnosti, pa je takšna obljuba naj-
bolj cinična kršitev pravice narodov do samoodločbe (v času
Društva narodov ta pravica še ni imela veljave kot jo ima
danes).
Sčasoma je naraščal odpor Arabcev do vsevečjega prese-
ljevanja Židov, obenem pa se v konflikt začno vmešavati
arabske države, zlasti Egipt in Sirija, pojavno pa se tudi
načrti o razdelitvi Palestine (t. i. Peelov načrt iz 1. 1937 in t. i.
Woodheadova komisija 1. 1938).
Britanija je vse bolj izgubljala kontrolo nad Palestino,
dvignila roke in zadevo predala OZN. Tako sta nastala dva
načrta: po večinskem naj bi bila Palestina razdeljena na dve
državi, v kateri bi 56 odstotkov ozemlja pripadlo Židom,
arabska država v Palestini pa bi obsegala le 42 odstotkov
ozemlja, manjšinski načrt pa je predlag^ Palestino kot fede-
racijo, sestavljeno iz treh delov: arabskega, židovskega in
Jeruzalema kot glavnega mesta.
Večinski načrt sta podprli ZDA in Sovjetska zveza in
kljub odporu arabskih in muslimanskih držav so ga v GS
OZN izglasovali 29. 11. 1947 kot delitveno resolucijo. Židje
so seveda to resolucijo sprejeli, Arabci pa zavrnili in napove-
dali, da bodo takoj ko bo Britaniji potekel mandat, napadli
Žide. To seje 15. 5.1948 tudi zgodilo. Prva izraelsko-arabska
vojna seje končala s porazom Arabcev.
Izraelska ekspanzija: zmaga v prvi vojni je Izraelu dala
krila, ki jih je razpel v ekspanzionizem izven meja, ki so bile
določene z ^elitveno resolucijo iz leta 1947. Svoje ozemelj-
ske apetite v kasnejših vojnah z Arabci leta 1956, 1967 in
1973 ter ob agresiji na Libanon leta 1982 je opravičeval
vimenu varnosti, češ da so bile meje Izraela določene z deli-
tveno resolucijo nebranljive in nenaravne. Izraelske preten-
zijeje seveda potenciralo še vedno skrajno stališče Arabcev,
ki niso priznavali židovske države in so vztrajali na doktrini
»Izrael v morje«. Arabske države pa niso naredile ničesar, da
bi na ozemlju Palestine, ki ga do leta 1967, še ni zasedel
Izrael, nastala država Palestincev, Nasprotno - Egipt je prik-
ljučil Gazo, Jordanija pa Zahodni breg reke Jordan. Leta
1967 v novi vojni z Arabci Izrael okupira Golan, Gazo,
Zahodni breg, arabski del Jeruzalema in Sine^j.
Čeprav po koncu vojne leta 1956 Izrael postane izrazito
oporišče ameriških interesov, pa so 22. 11. 1967 izglasovali
znamenito resolucijo št. 242, ki zahteva, kot pogoj trdnega
in pravičnega miru v tem delu sveta, umik Izraela z ozemelj
okupiranih v vojni leta 1967 in prenehanje vojnega stanja ter
medsebojno priznavanje suverenosti in ozemeljske celovito-
sti vsake od držav v regiji (torej tudi Izraela). Kasneje je bila
izglasovana še resolucija VS št. 338, ki potrjuje prejšnjo in jo
nekoliko bolj precizira. PLO, kije postala zakoniti predstav-
nik Palestincev leta 1974 (ustanovi se leta 1964, Al Fatah kot
najplivnejše krilo pod J.Arafatom pa leta 1956), dolgo ni
priznavala ti resoluciji, v celoti pa ne tudi Izrael, ker mu n^
ne bi zagotavljala varnih meja.
Pogajalske pozicije danes: Še nikoli ni tako blizu mož-
nost, da pride do globalnega reševanja bližnjevzhodnega
zapleta. Potem, ko so se izjalovih Camp Davidski sporazumi
(ob mirovni pogodbi Izraela in Egipta); ti so predvidevali, da
n^ bi v Gazi in na zahodnem bregu lokalno prebivalstvo pet
let uživalo avtonomijo, potem pa bi v pogajanjih odločili
o končnem statusu. In potem še Reaganovnačrt iz leta 1982,
ki je bil popravljena Camp Davidska verzija, s tem da je
govoril o popolni avtonomiji, in zamrznitvi naseljevanja
Izraelcev na zasedenih ozemljih in združitvijo Zahodnega
brega in Gaze k Jordaniji
Danes zares obstaja možnost sklica regionalne bližnjev-
zhodne konference, ki naj bi bila uvod v arabsko-izraelska
in izraelsko-palestinska pogajanja. Po nekaj turnejah pa
Baker še ne more poročati Bushu, da ta res bo. Sprte strani
so načelno pristale, vendar Sirija hoče konferenco pod okri-
ljem OZN, čemur Izrael nasprotuje. ZDA opirajo regionalno
konferenco na uresničitev resolucij 242 in 338 oziroma na
načelo ozemlje za mir, o čemer pa Izrael še noče nič shšati.
In še dve oviri za konferenco: konferenca m(j bo za Izraelce
le enkratno dejanje, za Arabce pa trezni arbiter in tretji
problem: udeležba Palestincev in status zasedenih ozemelj.
«. STRAN - 30. MAJ 1991
GOSPooj.
Kdo bo ugasnil zažigalno
vrvico celjske socialne bombe?
Po troHnevnem štrajku le ¥ Emu mirno, sredi junija se obeta referendum, kjer bodo odločali o usodi
vodstva Emo holding
Po številnih pogovorih
delavcev in vodstva Ema
v minulem tednu, ko so
v proizvodnji ustavili stro-
je, se zdi, da še vedno osta-
jajo vsak na svojem bregu.
Delavci so v petek dobili
vsak po 1500 dinarjev, osta-
ja pa bojazen, da bo v tem
več kot dvatisoč članskem
kolektivu znova počilo.
Umiranje na obroice
Delavci Ema so ob tokrat-
nem štrajku zahtevali uredi-
tev njihovih osebnih dohod-
kov, med drugim takojšnje
izplačilo 2 tisoč dinaijev vsa-
kemu delavcu, uskladitev
plač s kolektivno pogodbo,
redno izplačilo 18. v mesecu
in izplačilo regresa, obenem
pa napisali še vrsto zahtev,
ki n^ bi pripomogle k izbolj-
šanju razmer. Stavkovni od-
bor, podprla sta ga tako svo-
bodni kot tudi neodvisni sin-
dikat v Emu, zahteva da vod-
stvo pripravi sanacijske pro-
grame za izboljšanje gospo-
darske in likvidnostne situ-
acije družb. V upravnem od-
boru mora po njihovi oceni
sedeti tudi predstavnik de-
lavcev. S prvim junijem naj
bi prešli na štirideset urni
delovni teden, dokler so go-
spodarske razmere v Emu
tako pereče, pa n^ bo raz-
merje med najnižjim in naj-
višjim osebnim dohodkom
ena proti tri. Stavkovni od-
bor se obrača tudi na celjsko
vlado, od katere zahteva po-
moč pri iskanju ljudi izven
Ema za sanacijo podjetja, od
slovenske vlade pa delavci
Ema pričakujejo moratorij
o omejevanju rasti osebnih
dohodkov delavcev v podjet-
jih, ki so v izgubi, uveljavitev
kolektivne pogodbe, zagoto-
vitev zajamčenih plač iz pro-
računa republike, zagotovi-
tev prenosa najmanj 30 od-
stotkov delnic na zaposlene
ob sprejemanju zakona o pri-
vatizaciji, vprašanja presež-
kov delavcev pa je treba re-
ševati na primernejši način
in jih ne prepuščati cesti.
Na pogovorih delavcev
z vodstvom Ema je bilo več-
krat slišati trditev, da imej o
delavci raje stečaj kot pa
umiranje na obroke, saj
s takšnimi plačami, kot jih
dobijo, enostavno ne morejo
preživeti.
Med stavko pa so poveda-
li: Milan Ramšak, vodja
stavkovnega odbora: »Do to-
kratnega štrajka nas je pripe-
ljala socialna stiska delav-
cev. Osebni dohodki so iz-
redno nizki, kritične so raz-
mere zlasti v družbi Posoda,
veliko je ljudi, ki dobivajo po
3550 dinarjev. S tem denar-
jem se preprosto ne da več
preživeti. Zato smo tudi zah-
tevali drugačno razmeije
med nsunižjim in najvišjim
osebnim dohodkom, ne pri-
^t£yamo pa na sedanje raz-
meije ena proti šest. Tudi sa-
nacijski projekt teijamo že
feto dni, stvari pa se ne pre-
maknejo nikamor.«
Nedeljko Gajič, Posoda:
»V naši družbi je največ za-
poslenih, preko 1600 nas je,
socialna stiska je v tej družbi
največja. Prepričan sem, da
do štrajka ne bi prišlo, če bi
osebni dohodek povečali za
tisoč din, za kar so v posa-
meznih družbah imeli denar.
Mi smo potem zahtevali 2 ti-
soč din, obljubljeno nam je
1500. Vodstvo naj presodi
- ali bi bilo bolje, če bi nam
izplačali denar ali da stroji
stojijo. Vodstvo nam govori,
da se odpirajo nova tržišča in
da bomo avgusta delali na tri
izmene. Mi smo pripravljeni
delati, vendar zahtevamo
plačilo za svoje delo.«
Jasna Markovič, Kemija:
»Delavci Kemije bi pristali
na 1500 din, vendar smo pod-
prli ostale delavce, ki so zah-
tevali izplačilo 2 tisoč din.
Povprečni osebni dohodki
v Kemiji so sicer višji kot
povprečni odsebni dohodki
v drugih delih, je pa treba
upoštevati, da delavci v pro-
izvodnji del^o na štiri izme-
ne in da dodatki pomenijo
potem višji osebni do-
hodek.«
Maks Pirnat, Orodjarna:
»Žalostno je, da se po kvali-
teti uvrščamo v slovenski
vrh v naši panogi, po plačah
pa so delavci med zadnjimi.
Delamo za štiri tuje partner-
je, pogovarjajo se z Nemci za
večje posle, vendar ne vem,
kako se bodo odvijale stvari.
Jasno pa je, da tako nizki
osebni dohodki ne vodijo ni-
kamor.«
Helmut Hojnik, Kontej-
ner: »Vsa ta agonija traja
v Emu že od decembra, ko je
vodstvo izvedlo pravi puč
z zamenjavo glavnega direk-
torja. Ti ljudje, ki sedijo na
direktorskih stolčkih, so le-
po obljubili, da bodo do 31.
marca zagotovili plače do 18.
v mesecu in da bodo višino
plač vrnili na novembrsko
raven. Teh obljub niso ures-
ničili.«
Predsednik slovenskih ko-
vinarjev Abert Vodovnik, ki
je med stavko obiskal Emo,
pa je menil takole: »Delavci
zahtevajo tisto, kar smo zah-
tevali tudi v našem sindika-
tu, to pa je uresničevanje ko-
lektivne pogodbe. Jasno je,
da maso v vsakem podjetju
omejuje zakon, morali pa bi
imeti socialne in razvojne
programe. Dokler tega ni, se
manipulira zd^ v enem zdaj
v drugem podjetju, stvari pa
se ne razrešujejo.«
Črni scenariji
Po podatkih vodstva je
Emo holding v prvih štirih
mesecih kljub zaostrenim
pogojem posloval pozitivno.
Dokaj uspešno poslujejo ne-
katere družbe, zlasti Kemija,
Kontejner, Orodja in napra-
ve, kritična pa je situacija
v Posodi ter Energetski
opremi. Zaradi razmer v Ju-
goslaviji se vodilni, tako so
povedali na novinarski kon-
ferenci, zavedajo, daje treba
pozabiti na domače tržišče in
se prebiti na tuje, kjer se je
treba prilagoditi svetovnim
cenam. Po prvih ocenah so
možnosti Ema na tujih tržiš-
čih dokaj ugodne, mesečni
izvoz je v tem trenutku vre-
den preko milijon in pol do-
larjev, do konca leta namera-
vajo izvoz povečati vrednost-
no na tri milijone dolarjev.
Za uspešen prodor v tujino
pa bo po oceni vodilnih tre-
ba spremeniti tudi strukturo
stroškov, kjer znašajo osebni
dohodki okoli 25 odstotkov.
Če bodo hoteli ta strošek raz-
poloviti, pa bo nujno poveča-
nje produktivnosti. Vodstvo
Ema zanika očitke, da nima-
jo pripravljenih programov,
res pa je, da teh programov
ne dajejo radi iz rok, ker so
njihove elaborate v preteklo-
sti izkoristili drugi. Vodilni
so na pogovoru z novinarji še
povedali, daje prekinitev de-
la povzročila za 3 milijone di-
narjev direktnih stroškov, za
izplačilo 1500 dinarjev pa so
družbe morale zagotoviti 7,5
milijonov dinarjev, kar bo
položaj v Emu še poslabšalo.
To velja zlasti za dn.-L
soda, kjer so večk^"^
njaU, da se podjeti?«
zaposlenimi ne bo r! ^
ogniti stečaju. Dirpu°§i
holding Jože GnhSl-
ocenil, da so se deW I
no odločili za tršo v '
pri razreševanju teža^
ni sta namreč dve Dm-^*
so delavci solidarni
skup^ prebrodijo te?^*^
pa da vztrajno p^j^^^t
zahtevah in višjih n^"'
dohodkih, ki pa jih
plačevali in vztr^M^
dolgo, dokler bo šlo
Takšni argumenti
lavcrh, ki jim po plačil,,
položnic ostane za živv^
borih 130 dinarjev, ne 3
jo kaj dosti. Sedemna^
junija bo po napovedih J
kovnega odbora v Emu 2
rendum, kjer bodo J
odločali o tem, ali bo se^
vodstvo Emo holding
lo odstopiti. Pa bo saC
menjava na direktoj
stolčkih dovolj, da se &
va, pa tudi celjska, so«
bomba ne bo razpočila^
IRENA Bij
Hrvati bodo konkurentu
Mencinger o slovenskem gospodarstvu In perspektivah
Prejšnji teden so se v Topol-
šici na dvodnevnem študij-
skem srečanju zbrali novinar-
ji v podjetjih. Obiskal jih je
tudi dr. Jože Mencinger in jim
predstavil slovenski gospo-
darski trenutek in njegove
perspektive.
Mencinger je med drugim
povedal, da ni optimističen
glede slovenske prihodnosti.
Ta bo odvisna predvsem od ju-
goslovanskega gospodarstva
in dejanskih učinkov transfor-
macije iz socialističnega v trž-
no gospodarstvo. Slovenija je
imela nekaj prednosti pred
drugimi vzhodnoevropskimi
državami, Mencingerje omenil
predvsem razpršenost indu-
strije brez izrazitih industry-
skih centrov, veliko stopnjo
navezanosti na zahodna tržišča
ter bolj rcizvito socialo in ma-
nagement. Najhujša težava slo-
venske vlade pa .so napačna
pričakovanja o možnostih
trcinsformacije v tržno gospo-
darstvo.
V okviru tega fiskalnega si-
stema ne bi bilo potrebno veli-
ko spreminjati, uvedli nsg bi le
davek na prodano vrednost,
medtem ko carinski sistem po
Mencingerjevem mnenju ni
dober.
V prihodnosti se bosta v Slo-
veniji zgodili dve pomembni
posebnosti, ki bosta vplivcili na
podobo gospodarstva: odcepi-
tev in transformacija v tržno
gospodarstvo. Pri odcepitvi
Mencinger ne upa na bistveno
finančno pomoč zahodnih dr-
žav, računa le na finančne kre-
dite za pomoč pri gradnji infra-
strukture.
Nasploh je Mencinger izrazil
mnenje, da gospodarska politi-
ka slovenske vlade ni bila zgre-
šena in da bi morala vlada še
naprej preprečevati stečaje
slovenskih podjetij. Gospodar-
ski rezultati so dobri, boljši kot
v drugih delih Jugoslavije, zla-
sti v rasti industrijske proiz-
vodnje in izvozu.
Glede sodelovanja sloven-
skega in hrvaškega gospodar-
stva Mencinger meni, da bodo
Hrvati v bodoče naši nepo-
sredni konkurenti, im^o pa
dober načrt za spremembe
v gospodarstvu. S Hrvati še
vedno obst^ajo nerešena
vprašanja, Mencinger je pri
tem omenil Ljubljansko ban-
ko, ceno rafinirane nafte na
Reki in hrvaško nezaupanje]
Slovenije, ki sta ga spodbud
Elan in Trend. O obren«
tvah v gospodarstvu je ti
podpredsednik dejal, da s«
letošnji realni davki zmanji
v primerjavi z lanskimi, da
ne izključuje hude (4-šteiij
ne) inflacije, vendar to ne
krivda ekonomske politike,
Mencinger je spregovoril
di o glavnem vzroku svoji
odstopa - privatizaciji. Pj
dal je, da je to predvsem ji
s poltičnim delom slove«
vlade in da gre pri privatiza
predvsem za prerazporedi
vpliva in moči. Na zatei
sploh ni občutil, da je to p
tični spor, tega se je zave
šele kasneje. Meni, da d
Sachsov osnutek zakona o |
vatizaciji precej možnosti p
tični eliti in omogoča vtila(
v gospodarstvo.	f
Glede tujih vlagateljev Ml
cinger ocenjuje, da so d^
vrst, tisti, ki se zanim^ozat
jugoslovanski tr^.,in tisi;
poleg drugih interesov vi|
preko Slovenije možnosti,
prodor na vzhodnoevrofj
trg.	J
URŠKA KOLI?
Administracija še ne da miru obrtnikom
Iz dosedanje zveze obrtnih zdru-
ženj je bila pred kratkim ustanov;;^
Ijena obrtna zbornica Slovenije. Ju^
nija bo obrtna zbornica začela z de-
lom tudi na Celjskem. Kaj od nje
pričakujejo celjski obrtniki in
kakšne so razmere v obrtništvu
- o tem se pogovarjamo s predsed-
nikom celjskega obrtnega združe-
nja Leopoldom Drametom.
Gospod Drame, kaj konkretno
pomeni ustanovitev obrtne zbor-
nice za celjske obrtnike?
Drame: »Na ustanovitev obrtne
zbornice se v Celju pripravljamo od
začetka leta, predvsem sestavljamo
potrebne akte in statut. Računamo,
da se bo obrtno združenje preime-
novalo v zbornico meseca junija.
Samo preimenovanje seveda za
celjske in vse druge obrtnike ne
pomeni veliko, bolj bo pomembno
to, kakšne bodo pristojnosti naše
zbornice. Obrtna zbornica naj bi
v prihodnje imela večjo vlogo kot
dosedanje obrtno združenje, raču-
namo, da bi določene pristojnosti iz
raznih občinskih komitejev prene-
sli na zbornico, tako da bi obrtniki
lahko vse stvari reševali v svoji sta-
novski organizaciji.«
V zvezi s članstvom v obrtni
zbornici je precej dilem, nekateri
zagovarjajo prostovoljno član-
stvo, drugi menijo, da naj bo član-
stvo obvezno. Katero stališče pod-
pirate celjski obrtniki?
Drame: »Poznam te dileme, mi-
slim pa, da bi morali tudi pri nas
upoštevati izkušnje evropskih de-
, žel. Tam je članstvo v zbornicah
obvezno in če bomo v Sloveniji te
stvari drugače organizirali, bomo
imeli pravo anarhijo. Prepričan
sem, da bodo vsi obrtniki potrebo-
vali določene usluge, ki jih bo po-
nudila zbornica. Obrtna zbornica
se bo ukvarjala med drugim s pro-
blemi izobraževanja, marketinga,
strategijo razvoja obrtništva in to
so stvari, ki so pomembne za vse
obrtnike. Zato se mi zdi nujno, da
so vsi obrtniki obvezno člani obrt-
ne zbornice.«
Obrtna zbornica naj bi bila ena-
kopraven partner vladi pri spreje-
manju odločitev in določanju raz-
vojne poti. Bo torej vaša zbornica
tukaj na Celjskem skupaj z občin-
sko vlado krojila razvojno poli-
tiko?
Drame: »Prav gotovo bo obrtna
zbornica skupaj z izvršnim svetom
določala strategijo razvoja obrtni-
štva, dogovarjati se bo morala o izo-
braževanju, vlogi bank, prodoru na
morebitna tuja tržišča. Obrtno
zbornico ustanavljamo zato, da bi
se stvari premaknile naprej, kajti
če bomo čakali na druge, potem ni
pričakovati pozitivnih sprememb.«
Kako trenutno ocenjujete sode-
lovanje z občinsko oblastjo?
Drame: »Rekel bi, da smo vzpo-
stavili dialog in da v razmerah, ka-
kršne so, podpira obrt. Manj težav
kot v preteklosti imamo pri prido-
bivanju poslovnih prostorov, loka-
lov, potem pri spremembni na-
membnosti prostorov. Nismo pa
zadovoljni z bančnim sistemom,
veliko si obetamo od Štajerske
banke, nadalje je neurejeno pri-
pravništvo, šolanje kadrov za po-
trebe obrtništva.«
Kaj pa davčna politika?
Drame: »Občina ima danes maj-
hen vpliv pri določanju davkov, je
pa seveda zelo pomembno, če na
davčni upravi življensko rešujejo
probleme pri posameznih zavezan-
cih. Tu prihaja do težav, ki jih dru-
god ne zasledimo. Sicer pa je Celje
imelo vedno dokaj trdo davčno po-
litiko in zaradi neustrezne davčne
pohtike so obrtniki bežali iz naše
občine. Upam pa, da se bodo z no-
vim vodstvom na davčni upravi
stvari spremenile. Zadnji dve, tri
leta sicer ne opažamo več prime-
rov, da bi obrtniki bežali drugam,
posledice tega, da so iz Celja odšli
nekateri zelo uspešni obrtniki, pa
se gotovo poznajo tudi na ekonom-
ski moči tega mesta. Veliko stvari
bo treba urediti tudi v republiki.
Dogovorjeno je bilo, da bo nova
zakonodaja stvari poenostavila, pa
smo zdaj še bolj obremenjeni z ad-
ministracijo. Čisto konkretno bom
povedal: obrtnik mora sestaviti na-
ročilnico, v dveh izvodih je treba
pisati izjavo o uporabnosti materi-
ala, računi morajo od trgovca na
uprave na družbene prihodke. Vse
to prelaganje papirja nima smisla.
Vzemimo drug primer, denimo na-
čin plačila. Če gre nekdo kupovat
material v Ljubljano, pa tam nima
žiro računa, mora s predračunom
nazaj v Celje in potem ponovno
v Ljubljano. To ne vodi nikamor in
tudi s temi problemi se bomo uk-
varjali v zbornici. Veliko pripomb
je vladi že naslovila slovenska obrt-
na zbornica, obljuljene so spre-
membe in upam, da bodo upošte-
vane.«
Ali bo obrtna zbornica reševala
tudi nepravilnosti, denimo pri za-
poslovanju delavcev!
Drame: »Obrtna zbornica je so-
podpisnik kolektivne pogodbe.
Kolikor poznam stvari, večjih od-
stopanj pri zagotavljanju pra^'''
lavcev ni bilo. Pri obrtnikih st
posleni delavci, ki obvladajo
poklic, zato jih je treba dobro
čevati, prezaposlitev in odpus®
pa tudi ni bilo, ker so se prio^
kih vedno zaposlovali tisti.
bili potrebni.«	j
Po podatkih službe družbfj
knjigovodstva so bili P^^Pji
osebni dohodki lani nižji P^
lavcih v obrti v primerjavi
lavci v združenem delu.
Drame: »Povprečni osebni
hodki so bili nižji zato, kerje^
lju veliko število uslužnostn^
javnosti, kjer dohodek m ^
visok.«	. -i
V slovenski obrtni zbornif 1
zadovoljni z odnosom vladM
sameznih ministrov do P^ i
obrtništva, niti niso zado^JJ
s sprejeto zakonodajo. Ste P .
čani, da bodo obrtne zborn' J
občinah lahko odigrale j
vlogo?	. jJ
Drame: »Menim, da se j
utrjevala predvsem politika-O
darstvo in tudi obrt ter ureja^^
področij pa je bilo na sf^ nf;
tiru. Prepričan sem, da
ne zbornice zaživele, da pa J
v občinah ustanoviti znotr^
niče posamezne sektorje- ^ ^
namreč, da se nimata kaj
jati avtoprevoznik in gos"
kovinar in trgovec.« . rA;
IRENA^
FOTO: EDO EINS^^*^^

30. MAJ 1B91 - STRAN 5
Če nisi prvi, nisi nič
f^Marčlč In njegov Marand osvajata SlovenUo
mladost in uspešnost podata
sam od sebe se porodi tak-
'•"'clogan, ko človek razmišlja
ti i kar pripoveduje Andrej Mar-
I^S svojih 24 letih je ta Celjan
^l^n poslovnež, direktor firme
^d, kj®''	drugim ukvarja-
P^^gjunalniškim inženiringom in
''nostvom tretje najmočnejše pro-
mske	svetu.
?flcot srednješolec je Andrej Marčič
^A svoja pota. Bolj kot vse drugo
^zanimal svet računalništva, na
aiih policah se je že takrat nabira-
in tuja strokovna literatura.
'Prednji šoli si je prvih delovnih iz-
•L nabiral v Cinkarni in Razvoj-
^ centru. A ne za dolgo. »Nimam
^ slabih izkušenj v teh podjetjih,
l^-i Andrej«, vendar so se ideje mla-
ivedno prepočasi prelivale v življe-
^ prisluhnili so našim zamislim, to-
ifene prej, seje ustavilo pri denarju,
.jstavo so družbene firme pretoge,
'iji sledile času.« Leta 89 je Andrej
^■fič dal slovo družbenim firmam in
jelna svoje. Ukvarjal seje z založni-
funi, sestavljanjem računalnikov in
čunalniškimi mrežami ter se odločil
astopstvo velikih softwarskih hiš.
Bpen jezik so takrat našli z ameri-
Borlandom, podjetju se je pri-
š Se Tomaž Gornik, ki je pred tem
iti v ZDA.
Pod imenom Marand delujeta danes
[{ podjetji, eno v Celju, drugo
Ljubljani. »V Celju je predvsem naš
snični center, v Ljubljani se družba
[^■arja pretežno s komercialo,« pojas-
uje Andrej. V firmi imajo štiri osnov-
[dejavnosti: to so program tujih za-
npstev, predstavljajo ameriško hišo
fland, tretjo največjo hišo za proiz-
diyo softwara za PC kompatibilne
lunalnike. »To postaja zdaj naša
ivTia dejavnost, po naravi pa smo
rdwarsko usmerjena firma in dela-
) kompletni računalniški inženiring
: mrežni inženiring.« Doslej so
»režami računalnikov opremili oko-
jO podjetij, ukvarjajo se s sestavlja-
an in prodajo PC-jev, zadnja dejav-
5tpa je priprava za tisk in stvari za
spagando.
Podjetje Marand zaposluje deset Iju-
Povprečno imajo srednješolsko izo-
2bo, do konca leta bodo imeli pov-
ttno visokošolsko, morda celo viso-
' izobrazbeno srukturo. Tudi Andrej
študira. »Šola mi nikoli ni delala težav,
zmai^kuje mi edino časa, tako da zdaj
študiram računalništvo, verjetno pa
bom vpisal ekonomijo, ker bom ta zna-
nja potreboval pri svojem delu,« pravi
Andrej.
Hvala Borland
Ameriška firma Borland zaposluje
okoli tisoč ljudi, v lanskem letu je zna-
šal njihov promet okoli 230 milijonov
dol^ev, firma sama je v silnem vzpo-
nu in se uvršča na tretje mesto takoj za
znanima hišama Microsoft ter Lotos.
V Borladnu posvečajo veliko pozorno-
sti zlasti šolstvu, kompletno svetovno
šolstvo temelji na Borlandovih pake-
tih. Firma Marand je z Borlandovi pa-
keti opremila praktično vse slovensko
šolstvo, zdsg se dogovarajo tudi z osta-
limi republikami.
Pred kratkim so se v Marandu sku-
paj z Američani lotili zanimive akcije,
ki so jo naslovili Hvala Borland. »Fir-
ma Borland,« pojasnjuje Andrej, »oce-
njuje, da ima vsak tetji PC na svetu
instaliran vsaj en njihov produkt, bo-
disi original ali kopijo. Z akcijo, ki jo je
spremljala velika propaganda, smo že-
leli dobiti čimveč sivih kopij. Vsak, ki
ima kopijo borlandovih programov,
lahko za polovično ceno dobi original.
Nas ne zanima, zakaj ima nekdo kopi-
jo, kje jo je dobil, niti nismo hoteli
nobenih sankcij. V mesecu dni smo
v Sloveniji in delno na hrvaškem lega-
lizirali preko 1500 sivih kopij, kar je
izredno velik uspeh. Ljudje so najbrž
spoznali, da se ne izplača imeti sivih
kopij, kajti za normalno delo potrebu-
ješ kompleten paket, samo kopiranje
literature pa je ponavadi dražje kot ce-
loten paket. Poleg tega pa nudimo mi
vso tehnično podporo, obveščamo
stranke o vseh novostih. Skratka, z ak-
cijo smo zelo zadovoljni.«
Na prvi pogled se torej zdi, da v takš-
nem podjetju, kot je Marand, vse pote-
ka gladko. A temu ni tako. Jugoslo-
vanske razmere tudi njim sivijo lase.
»Namesto da bi se ukvarjali izključno
s poslovanjem, se ubadamo s vpraša-
nji, kako priti do blaga. S tujino dela-
mo na osnovi sto odstotnih avansov,
poslujemo izključno z lastnimi sred-
stvi in brez vsakršnih kreditov. Ameri-
čani gledajo na Jugoslavijo sicer mal-
ce drugače kot Evropejci. Zanima jih
samo konkreten posel, delo mora biti
dobro opravljenč, navajeni so reda. Pri
nas pa je težko, ker ni^vse odvisno od
tega, kako sam delaš. Čisto konkretno
bom povedal - Američani ne morejo
razumeti, da lahko imamo kakšnekoU
težave pri nakazovanju deviz v tujino,
tam so te stvari pač normalne.«
^ub vsemu so v firmi Marand opti-
misti. »Dokler delamo več kot 90 ur na
teden, se nimamo česa bati,« pravi An-
drej. Normalni delavnik je sicer od
osmih do šestnajstih, a če je treba, dela
Andrej vse sobote, vse nedelje. »Še
svoj rojstni dan se preživel na delov-
nem mestu,« pove med smehom. In
kakšno je potem plačilo za takšen
trud? »Nobena skrivnost ni, koliko za-
služimo. Vedno so me učili, da morajo
biti ljudje za svoje delo dobro plačani.
Prvo načelo pri nas je, da redno valori-
ziramo osebne dohodke. Plače so ve-
zane na tujo valuto in sicer velja marka
na primer toliko, kot velja na tržišču.
Začetnik dobi okoli 650 DEM, najvišji
osebni dohodek marca je bil okoli 24
tisoč dinarjev.«
Potem, ko Andrej zapre vrata svoje
pisarne, se posveti svojim konjičkom.
To je spet računalnik. »Kupili smo si
prenosne računalnike, tako da bomo
zdaj že na dopust hodili z računalniki.
To je pač moje veselje, kakšna ura pa
ostane še za smučanje, plavanje, zelo
rad imam morje, « pravi simpatični
Andrej. Človek, ki pri svojih 24 letih
natančno ve, kaj hoče.
IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
MP-iso brez denarja
^iško podjetje IMP - Iso, ki za-
144 delavcev, je v resnih teža-
Že 15. maja je potekel 60. dan
^prekinjeno blokiranega žiro računa,
^obodo pokrili obveznosti ne vedo,
^ta mesec prvič niso imeli denarja
izplačilo z^amčenih osebnih
J^odkov. Delavci bi morali dobiti
yeže 18. maja.
/•Ogrozi stečaj?Delavci in direktor
Grabnar še upajo na drugačno
Navsezadnje se zanjo zavze-
^tudi v občini Slovenske Konjice,
skuša pomagati. Ni preprosto,
g»renaenijo IMP - Iso veliki dolgovi.
je sicer sprejela moratorij za
^ teijatve, nekdanje matično po-
^ ljubljanski IMP, pa vztraja pri
izterjavi dolgov.
Vse bi še morda lahko razrešili, če ne
bi zadnje čase naročila strmo upadla.
Usihata dva pomembna stalna vira do-
hodka - italijanski partner je zaradi
negotovih razmer v Jugoslaviji že pred
dvema mesecema skoraj povsem pre-
kinil sodelovanje, nemški partner, ga
je prepolovil. Pravijo sicer, da samo
začasno, vendar več kot očitno v ned-
pravem času. Trenutno je zaradi
zmanjšanega obsega dela na čakanju
312 delavcev, direktor Bruno Grabnar
pa je prepričan, da bi vse delo, ki ga
imajo, zmogli samo s polovico delav-
cev. Kako se rešiti presežka delavcev,
pa kljub sodelovanju z zavodom za za-
poslovanje ne vedo.	MBP
Zahtevajo denar republike
»ialp	izbira projektante, iz-
i^VhV^ zakaj še ni ničesar znanega
ivj®.'". razpisih za dela pri sanaciji
Ifof^® in njenih vodotokov po kata-
(ioJ^" poplavi lanskega novem-
It^j.^® so med drugim vprašanja, na
otijij ^ žalski občini še sedaj niso
®%ovorov, znova pa so jih iz-
^iftn prejšnji teden, ko so pripra-
^sj^^ovor o tej problematiki, o tem
.^^pravljali tudi na seji občin-
^ ^^vršnega sveta.
še vedno ne vedo, ker se
republiškem sekretariatu za
^kaH	okolja ubadajo s hu-
težavami, na nekda-
5ti^Jiočiii vodni skupnosti Savinja-
. pa je zaposlena trenutno
'tii^j^^^ica. Pravih informacij seveda
. ® tem, kdo in kako nadzira dela
in spremlja porabo denarja pri sanaciji
Savinje in pritokov.
Žalčani že nekaj časa opoza^ajo re-
publiške organe, da predstavljajo po-
škodovani vodotoki poseben problem,
ki ga ne more rešiti zbolj občina sama.
Vsako obilnejše deževje grozi z novimi
poplavami in ogroža 10 tisoč prebival-
cev v 28 naseljih. Za dosedanja sana-
cijska dela so iz občinskega proračuna
namenili skoraj šest milijonov dinar-
jev, k temu pa je treba prišteti le še 860
tisočakov republiške solidarnosti. Ob
tem pa je dejstvo, daje občina utrpela
škodo v skupni višini 576 milijonov
dinarjev, brez škode na vodnogospo-
darsl^ objektih pa v višini 431 railijo-
nov. Do sredine maja je občina Žalec
dobila iz naslova solidarnosti le dobrih
42 milijonov dinarjev, kar predstavlja
komaj 7,2% skupne škode.
Lani je občina Žalec prispevala za
republiški solidarnostni sklad 120
milijonov dinarjev, letos pa je iz tega
sklada dobila le 42 milijonov. V vsa-
kem primeru, pravi sekretar občin-
kega sekretariata za varstvo in ureja-
nje okolja iz Žalca, Vinko Debelak, bi
morala biti javnost seznajena z let-
nim sanacijskim programom, ki so ga
izdelali na nivoju republike, občine
pa pri tem niso sodelovale. Program
je še vedno tajen.
Ob vsem tem je jasno, da samo
s sredstvi občinskega proračuna po-
sledic ujme v žalski občine ne bodo
odpravili niti v petih letih zato Žalčani
upravičeno zahtevajo še dodaten de-
nar iz proračuna Republike Slovenije.
JANEZ VEDENIK
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
»Sirotica« armada in
»podivjani« Slovenci
Tragična smrt Josefa Simčika, delavca mariborskega
Kristala, katerega življenje je ugasnilo pod kolesi oklep-
nika A (bivše jugoslovanske in ljudske), in izzivanja
A (armade)n - obkolitev učnega centra v Pekrah, nočna
ugrabitev poveljnika vzhodnoštajerske TO s pomočjo
vozil Rdečega križa, kar je najhujša kršitev mednarodnih
humanitarnih norm, streli na elektro monterje na Ptuju,
premiki vojakov po Sloveniji, uvoz srbskih plačancev
v vojaških uniformah, »vaje« armade na ozemlju Slovenije
- so razdelila tudi javna glasila na proslovenska in srbska
oziroma proarmadna.
Za Slobodanko (Miloševičevo glasilo Politiko) se je
v mariboru zgodil »težak incident, ki so ga izzvali pripad-
niki Terititorialne obrambe Slovenije«. Časnik tudi
»odkriva« nekakšno slovensko-hrvaško zeiroto, saj
obvešča svoje bralce, da je »v množici zbranih bilo tudi
nemajhno število nepovabljenih gostov iz bližnje Hrvaške,
za katere se smatra, da so kot člani militantnega dela HDZ
ob tej priložnosti prišli v Maribor, da bi premišljeno in
rutinsko dvigali temperaturo in razsajali proti armadi«.
Politika tudi »ve«, da je »incident (s tragičnim razple-
'tom) izzvan po nalogu slovenskega vojaškopolitičnega
vrha. Gre za test in poskusu preprečiti organom JLA, da bi
prevzeli posle rekrutiranja... Ključni ministrstvi Slove-
nije (vojaško in policijsko) zadnji adut iščeta v klasični
shemi,spopada armade in ljudstva', pri tem pa izkoriščata
nekatere izkušnje poulične ustaške gverile iz Splita, ki sta
jih ,obogatili' z omejitvami toka, vode in ptt zvez. To ni
vžgalo, četudi se licitira naprej rezultate skrajno diletant-
ske vojaške akcije Janeza Janše, smrt nesrečnega držav-
ljana, ki je skakal na transporter, pa se množično izrablja
v marketinški preprodaji sovraštva do JLA. Z druge
strani pa je dejstvo, da JLA ne opazuje več napadov na
svoje ljudi (v glavnem mlade vojake) s kardinalsko potr-
pežljivostjo, glede na to, da je raven take umirjenosti
prevladana z večkratno divjaško napadalnostjo na vojsko
zvezne države, ki ni bila izzvana z ničemer«.
Tako je zdaj ciriličnim bralcem »jasno povedano« da
A (bivška jugoslovanska in ljudska) ni prav nič kriva,
nasprotno, »sirotica« seje morala braniti pred temi, »napa-
dalnimi in divjaškimi« Slovenci, ki so »nahujskani« zoper
iyo, kar se kaže tudi, da so vitrine pred domom JLA
v Mariboru kdove katerič že razbite na koščke«. Slobo-
danka ve tudi za vzrok vsega zla:
»Vsa hujskaška kampanja temelji na drastični zame-
njavi tez o provokacijah. Namesto da bi pošteno priznali,
daje bila Armada napadena in ponižana zaradi nezakonite
aretacije rvjenih pripadnikov, brez povoda in vzroka - ko je
bil fizično mučen podporočnik Zeljko Djogo, ki ga je
Janšev vojaški uslužbenec udarjal z vrhom puškine cevi
v prsa - tukaj z vseh strani trdijo, da je menda JLA začela
izzivanje in nasilje«. Malo Morgen, bi rekel Slobodan Milo-
ševič.
V nasprotju s srbskimi glasili so v štirih republikah, ki
priznavajo za šefa države Stipeta Mesiča (Slovenija, Hrva-
ška, BiH, Makedonija) objektivno poročali o mariborskih
dogodkih »žrtev divjaštva in napadalnosi Slovencev«, kar
pripisujejo srbska glasila naši republiki.
Pogled na vlogo nekdanje JLA v političnih dogajanjih je
najjasneje prikazal zagrebški Vjesnik.
Začelo se je na Kosovu
Armada je prekoračila okvire, ki jih v razvitih državah
določajo za vojake, z nastopom na Kosovu. Resda takratna
JLA ni bila sama kriva za to, saj je nekdanji član predsed-
stva SFRJ Lazar Mojsov (nekaznovano) nalagal vso Jugo-
slavijo, češ da Albanci na Kosovu pripravljajo vstajo
(spomnimo se, kako je Mojsov mahal v zvezni skupščini
z nekakšiiim »štabnim dokumentom«, ki ga pa kasneje
nihče ni videl in se je izkazal za popolno izmišljotino).
Armada je takrat srbskim polic^em posodila opremo,
orožje in celo vozila (nespretno so jih prebarvali), kar je še
zaostrilo razmere v pokrajini in povzročilo nezaupanje
edbanskega prebivalstva do vseh zveznih ustanov. Hkrati
je s tem armada prispevala svoj delež h kršitvi človekovih
pravic na Kosovu, kar obsoja ves napredni svet.
Drugi poseg armade v politično življer\je je bil obisk
zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Veljka Kadijeviča
v Sloveniji tik pred lanskimi volitvami, kar je bilo v Slove-
niji ocervjeno kot poskus vplivanja na volilne rezultate.
Tretjič se je armada zapletla, ko je avgusta lani prepre-
čila helikopterjem hrvaške policije, da bi leteli v Knin in
zadušili oboroženo vstajo srbskih kninskih policajev.
Potem so sledili dogodki v Pakracu, na Plitvicah, in
v Borovem Selu; povsod je armada - pod krinko, da
preprečuje mednacionalne spopade - podpirala srbske
vst^nike in s tem slabila demokratično izvoljeno oblast na
Hrvaškem. Vmes so bile še »filmska afera Špegelj« in
številne grozeče igave vojaških poveljnikov.
Armada nam Je »sunila« dolarje
Skratka, armada se ni bila pripravljena zadovojiti
z vlogo poklicnih vojakov (ne pozabimo tudi na »general-
sko« stranko - ZK - Gibanje za Jugoslavijo), ampak hoče
biti razsodnik v političnem dogajanju in kar zadeva pri-
hodnost države. Seveda vojaškemu vrhu ne gre v račun ne
osamosvojitev Slovenije ne osamosvojitev Hrvaške, saj bi
s tem izgubila svoj vpliv na velik del ozemlja sedanje
Jugoslavije. Na srečo za vse nas je tudi vse boD očitno, da
se je armada začela cepiti in da so v njej še pošteni stare-
šine, ki vedo, kje je njihovo mesto. Res pa je tudi, da bi bili
krivični, če ne bi priznali, da je pri potezah generalov
jastrebov veliko vlogo odigral tudi velikosrbski del držav-
nega predsedstva, ki je dajal blagoslov za večino spornih
potez nekdanje JLA.
Žal je armada že dosegla enega svojih ciljev pri destabili-
ziranju Slovenije - nekdanje oaze miru na sončni strani
Alp ni več, strah se je zavlekel pod kožo tujih turistov, ki
jih ne bo k nam, vse več je kulturnih in športnih priredi-
tev, ki so jih v Sloveniji morali odpovedati zaradi rožljanja
armade z orožjem in tragične smrti Josefa Simčika. Samo
s tem nam je A (nekdanja jugoslovanska in ljudska) nare-
dila škode za nekaj sto milijonov dolarjev. Človeškega
življervja pa ne bo mogla poplačati nikoh...
6. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||

Strajki na
tekočem traku
¥ Ubolah razrešili dlrektorla
Za minuli teden lahko za-
pišemo, da so se štrajki na
Celjskem vrstili po teko-
čem traku. V ponedeljek se
je začelo v Emu, v sredo
v Metki, konec tedna je pre-
kipelo delavcem Keramič-
ne industrije Liboje.
Skupna zahteva vseh je bi-
la poleg vsega drugega več
denarja. Emovi delavci so
zahtevali, da naj vsak dobi
po 2 tisoč dinarjev, v petek
so jim izplačali po 1500 di-
narjev, znesek naj bi se vra-
čunal tudi v osnovo osebne-
ga dohodka. V Metki so de-
lavci za pretekli mesec sicer
dobili za 10 odstotkov višje
osebne dohodke in prvi del
regresa, zaradi nizkih oseb-
nih dohodkov so zahtevali še
po 2 tisoč din. Olje na ogenj
so bile v Metki poleg razmer-
ja 1:7 med n^nižjim in naj-
višjim osebnim dohodkom
še stimulacije vodilnih. Po
besedah direktorice Metke
Karmen Zupanc-Petauer je
40-odstotno stimulacijo do-
bil vodja izvoza zaradi izred-
no uspešnega dela. Delavci
Metke pa naj bi po številnih
pogovorih včeraj dobili po ti-
soč dinaijev.
V Keramični industriji Li-
boje se delavci niso borili za
dodatke, temveč za to, da bi
končno prejeli osebne do-
hodke za minuh mesec. Ob
zaključku redakcije plač še
vedno niso dobili, denar naj
bi prejeli v tem tednu. Stav-
kovni odbor, ki deluje že od
jeseni, je sestavil vrsto zah-
tev, kasneje, po neuspešnih
pogovorih vodstva, pred-
stavnikov žalske občine ter
banke, pa so se delavci, stav-
kovni odbor in delavski svet
dogovorili takole: odstopiti
mora direktor Mitja Urisek,
takoj je treba ponoviti razpis
za direktoija, za vršilca dolž-
nosti so začasno imenovali
Romana Viranta. V Kera-
mični industriji trenutno ni-
m^o niti računovodje, zato
pri iskanju kadrov računajo
na pomoč vodilnih v žalski
občini. Dokler se v Libojah
ne zagotovijo pogoji za izpla-
čilo osebnih dohodkov po
pravilniku, dobijo vsi zapo-
sleni zajamčene osebne do-
hodke. Po pravilniku naj bi
dobivala osebne dohodke le
novi direktor in računovo-
dja, ker vedo, da bodo edino
na tak način lahko pridobili
kadre. Kljub štr^ku pa so
v Libojah po trditvah stav-
kovnega odbora poskrbeli,
da so bila najnujnejša dela
opravljena in da ni prišlo še
do večje škode.
IRENA BAŠA
Štrajk delavcev v Metki.
Foto: EDO EINSPM
Samo močen sindikat le dober partner
^^eUi^^rganlzIran^
Zveza svobodnih sindika-
tov Slovenije Območna orga-
nizacija Celje, je prejšnji te-
den pripravila dvodnevni se-
minar za predsednike organi-
zacij sindikata v podjetjih in
strokovne sodelavce. S po-
močjo predstavnikov Indu-
strijskega sindikata kovinar-
jev IG Metali iz Singena
v Zvezni republiki Nemčiji,
so udeležencem predstavili
delovanje in organizacijo sin-
dikatov v Nemčiji, kjer se sin-
dikati lahko pohvalijo z do-
bro organizacijo in delom.
Ker se pri nas sindikati še
izgrcoujejo, so izkušnje drugih,
čeprav vseh ni mogoče nepo-
sredno prenesti, dobrodošle.
Nemški sindikati so na primier
organizirani popolnoma na
branžnih principih, vsi sindi-
kati dejavnosti pa se povezuje-
jo v Zvezi sindikatov. »Znotrgj
sindikalne dejavnosti je pro-
stor za vse članstvo ne glede na
strankarsko pripadnost. Žal se
pri nas sindikati preveč drobi-
jo in s tem izgubljajo svojo
moč. Predstavniki nemških
sindikatov drobljenja intere-
sov, do kakršnega prih^a zara-
di nast^anja strankarskih, re-
gionalnih, poklicnih in še
kakšnih sindikatov, ne morejo
razumeti. Kot so povedali, so
v ry ihovi državi vsi - delod^al-
ci in delavci - spoznali, da lah-
ko le na partnerski osnovi re-
šujejo probleme. Delodajalci
se zavedlo, da brez močnega
sindikata in soupravljanji
lavcev ni več razvoja,« jei
zel bistvene značilnosti ■
narja sekretar območne«
nizacije Ladislav Kaluža,
Na seminarju pa so poi
neje spregovorili tudi o k(i
tivnih pogodbah, o dela
zakonod^i in še posebej oi
č^ih podjetij, odpustih dd
cev in njihovi zaščiti. Uj
ženci seminarja, ki jih je |
vsak dan preko 30, so bilia
voljni in verjetno se bo obi
na organizacija še odloijili
podobne oblike izobraževi
1
Elkroj se je strgal
Delavke ¥ Šoštanju hočejo obdržati svojega vodjo
Afera, imenovana Elkroj, ki
se je začela lani z menjavo di-
rektorja, se v teh dneh nada-
ljuje. Tokrat se je zapletlo
v poslovni enoti v Šoštanju,
povod za stavko 200 delavk
pa je premestitev vodje enote
Martina Preskarja v matično
podjetje v Nazarje.
Dogodki so se začeli zapleta-
ti prejšnji petek, nek^ pred
drugo uro, ko je direktorica El-
kroja Marija Vrtačnik osebno
prinesla sklep o premestitvi
Preska^a v Nazarje. Delavke
so takoj prekinile delo, v službi
pa so ostale tudi delavke do-
poldanske izmene. Od Vrtačni-
kove so zahtevale obrazložitev
o premestitvi. Direktorica je
povedala, da Preskarja potre-
bujejo v Nazarjih, delavke pa
niso sprejele teh argumentov.
Takoj so ustanovili stavkovni
odbor, in obvestili velerijski iz-
vršni svet ter območni sindi-
kat. Na podlagi zahtev delav-
cev je stavkovni odbor zahte-
val od Vrtačnikove, da prekli-
če sklep o premestitvi in da
centralni delavski svet pravil-
no oblikuje sklep o razdružitvi
podjetja, da bo v skladu z ve-
ljavno zakonodajo. Rok za
uresničitev zahtev so postavili
do ponedeljka do 14. ure. Po-
tem so se delavke vrnile na de-
lo, obe izmeni sta delali tudi
v soboto, v ponedeljek popold-
ne pa je ponovno zavrelo.
Dosegli niso nikakršnega
sporazuma. Po besedah pred-
sednice stavkovnega odbora
»Ane Ošlak so v Šoštanju
predlagali kompromis, naj
v matičnem podjetju zamrzne-
jo sklep o premestitvi Preskar-
ja, dokler pristojno sodišče ne
bo razrešilo vprašarija glede
razdružitve. »Zavedamo se, k^
pomeni stavka. S partnerji
imamo določene pogodbe, ro-
ke, hkrati pa se vse bolj manjša
tudi ugled poletja. V našem
interesu niti ni, da bi se z ma-
tičnim podjetjem v Nazarjah
popolnoma skregali,« je pove-
dala Ošlakova. »Toda delavke
vztrajajo. Prepričane so, da gre
pri vsem za osebno maščeva-
nje, ker Martin Preskar vodi
ves postopek glede razdruži-
tve, sedaj pa hočejo na takšen
način prekiniti ta postopek.
Delavke niti slišati nočejo
o tem, da bi se pogajal samo
stavkovni odbor, ostali pa bi
delali. Pravijo namreč, da ima-
jo dovolj kompromisov.«
V ponedeljek popoldne so se
dogovorili za ponovna pogaja-
nja. Šoštanj čanom naj bi pri
teh pogajanjih pomagali pred-
sednik izvršnega sveta Franjo
Bartolac, predsednica območ-
nega sindikata Mira Videčnik
in Božo Lednik z gospodarske
zbornice, z nazarske strani pa
sta bila poleg Vrtačnikove po-
vabljena tudi zunanja sodelav-
ca Elkroja, predsednik mozir-
skega izvršnega s^eta Alfred
Božič in Anton Vrhovnik. To-
da Vrtačnikova je 20 minut
pred napovedanim začetkom
pc^ajanj sporočila, daje ne bo
v Šoštanj in vse skupaj povabi-
la v Nazarje.
»V vodstvu podjetja je to či-
sta ignoranca, niso pripravlje-
ni za kompromis, niti za dia-
log. Ne vem, kako se bo konča-
lo. Vem, da se povzroča huda
gospodarska škoda, verjamem
pa, da bo nekoga srečala pa-
met,« je menil velenjski izvrš-
nik Franjo Bartolac.
Vrtačnikovi očitajo v Šošta-
nju, da nikakor ne spremeni
svojih stališč. »Sedaj so pravila
igre drugačna,« je prepričana
direktorica Elkroja Marija Vr-
tačnik. »Če sem jaz direktor,
imam po vseh zakonih in pred-
pisih pravico razporediti de-
lavce po potrebah. Že prej smo
to delali, pa ni bilo prevelikih
pritožb, ne vem, zak^ tega se-
d^ ne bi smela. Poudarjam, da
v podjetju Elkroj socialna var-
nost delavcev ni okrnjena, vse
delamo v skladu s kolektivn
opogodbo.« Maščevanje Pre-
skaiju zaradi postopka razdru-
žitve? »O razdružitvi odloča
sodišče, tega se ne da prekiniti,
ne vem, zakaj bi šlo za mašče-
varye. Ponavljam, da Preskar-
ja potrebujemo v Nazarjih, si-
cer pa bi se v Šoštanju našlo
nadomestilo, namesto sedanje-
ga vodje.«
V torek v šoštanjskem El-
kroju še vedno ni bilo nič jas-
no. Vodja šoštanjske enote
Martin Preskar o stavki ni go-
voril, povedal je le, da bi rad
pripeljal postopek .razdružitve
do konca. »V N^arje pa ne
grem na delo. Ostal bom v Šo-
štaryu, ali pa odšel drugam,« je
bil odločen Martin Preskar.
Delavke v Šoštanju pa so že
govorile o nezaupnici direkto-
rici Elkroja Mariji Vrtačnik.
URŠKA KOLENO
»Odnos Vrtačnikove do eno-
te v Šoštanju se kaže tudi
v tem, da smo jo na dopoldan-
skih ponedeljkovih pogaja-
njih vsi čakali eno uro. Ko
smo ji po burni razpravi po-
nudili kompromis, je rekla,
da je povedala svoje in od-
šla,« je omenila Ana Ošlak.
Dan gradbincev v Slov. Konlicati
Slovenski gradbinci bodo le-
tos svoj dan preživeli v Sloven-
skih Konjicah. V petek 31. ma-
ja si bodo najprej ogledali
gradbišče »Trgovski poslovni
center« in same Slovenske Ko-
ryice, obiskali pa bodo tudi po-
djetje Kongrad. Ob 14. uri bo
slovesna seja republiškega od-
bora Sindikata delavcev grad-
benih dejavnosti Slovenije
v prostorih podjetja Konus.
Slavnostni govornik bo pred-
sednik tega sindikata Franc
Berginc, na seji pa bodo pod-
pisali Kolektivno pogodbo za
gradbene dejavnosti Republi-
ke Slovenije ter podelili plake-
te in priznanja sindikata. Ob
dnevu gradbincev bodo po-
poldne še promenadni koncert
in revija pevskih zborov, odpr-
li pa bodo tudi razstavo.
MBP
Četrtič nagrade Aera
Kljub težavam, s katerimi
se srečuje slovensko gospo-
darstvo, so se v podjetju Aero
Celje odločili za razpis na-
grad Aera.
Razpis je bil objavljen konec
m^a in sicer četrtič zapored,
opredeljena pa so bila tudi vsa
glavna področja: kemija, eko-
logija, elektrotehnika, računal-
ništvo, informatika, ekonomija
in družboslovje. Z razpisom za
nagrade Aero je podjetje zače-
lo leta 88, takrat je bilo izdela-
nih 12 nalog, leto kasneje 18 in
lani 15 nalog. Razveseljivo je,
da se kvalitetna raven izdela-
nih nalog poviši^e, na lanski
razpis pa so se prijavljali dijaki
in študentje iz vse Slovenije.
Po oceni strokovnjakov so iz-
delane naloge za podjetje zelo
uporabne, prinaš^o veliko no-
vega znar^a, zato so se tudi le-
tos odločili za razpis.
JR
BORZA
Obveznica
Na ljubljanski borzi vred-
nostnih papirjev kotirajo
poleg obveznic z enkratnim
odplačilom glavnice tudi
obveznice z anuitetnim
(obročnim) načinom odpla-
čila.
Vzemimo primer obvezni-
ce mesta Ljubljane. Izdana
je bila v Ljubljani 31. 3. 1990
v zneskih 500 in 1000 DEM.
Vplačano posojilo služi za
zagotovilo sredstev za ekolo-
ško sanacijo Termoelektrar-
ne Toplarne Ljubljana. Izda-
lo jo je mesto Ljubljana. Iz-
plačala jo bo v svojem imenu
in na račun prinosniku v de-
setih letih, v desetih letnih
obrokih z 10% letno obrest-
no mero. Prvi obrok je zapa-
del v izplačilo 1. 4. 1991. Mo-
ratorij na glavnico je tri leta.
Obveznosti iz obveznic
izplačujejo v dinarjih
srednjem tečaju DEM
dan zapadlosti posamezu
kupona. Za obveznosti, k
h^ajo iz izdanih obvei
jamči do višine vseh obi
nosti Mesto Ljubljana s f
jim premoženjem in p«
čunom.
Na vsaki obveznici z I
itetnim (obročnim) na&
odplačila je natisnjen a.«
tizacijski načrt (amortiza«
je postopno odplačev-i
dolga in posojila, do po?
nega odplačila), iz katert'
lahko lastnik obveznice«
kako se mu bodo vloS
sredstva - glavnica,
in obrestovala.
Ta tabela vsebuje nas
nje podatke:
Pri obveznici za 500 DEM se
obresti in delni znesek odpla-
čila glavnice odplačujeta letno.
Znesek 500 DEM se ne odplača
naenkrat, na koncu zapadlosti
obveznice, temveč postopoma
v sedmih enakih letnih
obrokih.
Moratorij na glavnico pome-
ni, da se bo prvi obrok glavni-
ce začel odplačevati šele po
treh letih in ne že v orvem letu.
Do takrat bo lastnik dobival
enkrat letno samo pripadajoče
10 odstotne obresti. Te obresti
so v prvih štirih letih enake,
ker so izračunane na celotno
glavnico, tj. 500 DEM. Ko se
začne glavnica postopoma od-
plačevati (letno po 71,43 DEM
- prvič 1. 4. 1994), so tudi obre-
sti manjše, ker so računane na
nov, zmanjšan znesek glav-
nice.
glavnica odplačilo glavnice stanje dolga 1. 4.1994
Primer: 500 DEM - 71,43 DEM = 428,57 DEM
Naslednje leto bo dobil od
preostalega stanja dolga 428,57
DEM krat 10% = 42,85 DEM
obresti. Hkrati bo dobil 1. 4.
1995 izplačan tudi obrojj
plačila, tj. 71,43 DEM,
torej 114,28 DEM. .J
1. 4. 1996 bo dobil las" J
plačan znesek v dinarsi^^
vrednosti po srednjei^ pj
DEM del glavnice (Tl.Jj^
in pripadajoče obresu
DEM), kar je skup^ ,
DEM itn...	„„ hO
Zadnje leto, 1. 4. 20^
bil lastnik samo še
odplačila glavnice i" ;
obresti (skup^ ^hV«'
Tako bo dobil lastnik
ce po desetih letih
nih 500 DEM še 350 Vj^^M
sti, kar je skupno 850 ^ ,
Piše Darja Orožim

30. MAJ 1901 - STRAN 7
Dopust namesto odpustov
j^fi lignita Velenje ponovno zmanjšali Izkop
II	^
=ki rudarji so od
<ka dalje na kolek-
^ dopustu, saj se nji-
O izkopu premo-
manjšajo. Tako
»^S namesto načrto-
* -nie znižanih 4 mili-
> "J-lignita izkopali le
ionov ton premoga,
ijšiizkopinstem za
S dopust so sevve-
rudniku odločili,
fjžoštanjska termoelek-
tarna od njih odkupila le 2,91
milijona ton premoga, manj-
ša pa naj bi bila tudi poraba
v široki potrošnji.
V rudniku bodo tako letos
opravih 22 delovnih dni
manj, kot so načrtovali. Po-
lovico dni bodo delavci na
plačanem kolektivnem do-
pustu, polovico pa na nepla-
čanem izrednem dopustu.
Na takšen način se v rudni-
ku želijo izogniti odpuščanju
delavcev, čeprav se nenehno
trudijo za zmanjševanje šte-
vila zaposlenih. Na račun od-
pravnin, predčasnih upoko-
jitev in drugih rešitev so
v enem letu zmanjšali število
zaposlenih za 700 delavcev,
tako da je v velenjskem rud-
niku trenutno zaposlenih ne-
kaj več kot štiri tisoč šesto
delavcev.
Poleg manjšega izkopa se
velenjski rudnik otepa tudi
s finančnimi težavami, še
vedno nimajo pokrite izgube
iz prejšnjih let, v prvih štirih
mesecih letos pa so pridelali
90 milijonov dinarjev izgube.
Kljub temu v rudniku še
vedno upajo, da bodo lahko
začeli poslovati s pozitivno
ničlo. Trenutno prejemajo
Velenjčani 5,5 DEM za giga-
joul ter 0,5 DEM subvencij,
zadnje je trikrat manj, kot so
pričakovali.	u. K.
V rudniku so z mešanjem
lignita in uvoženega premo-
ga izdelali brikete, ki vse-
bujejo le 0,4 grama žvepla
na megajoul. S tem so dobi-
li kurivo, ki manj onesnažu-
je okolje in ima višjo toplot-
no vrednost, vendar pa še
ne vedo, kakšna bo cena te-
ga kuriva.
Javnost prevladala
tgign statutarni sklep za Javni zavod
ifstveni center Celje
^vniki izvršnih sve-
celjskega območja in
irstvenega centra Celje
tjšnji teden končno us-
statutarni sklep za
javod Zdravstveni cen-
(Ije. Sporni sta bili pred-
. dve vprašanji: sestava
jiavoda in njegovo vode-
^ svet zavoda so se do-
irili, da bo v njem prevla-
^ vpliv javnosti, da bo
j več članov imenovanih
leinskih izvršnih svetih
aiotraj Zdravstvenega
11(15:11).
ilegate družbene skupno-
Svet javnega zavoda so ali
(imenovali izvršni sveti
B soustanoviteljic: Laško,
ica. Slovenske Konjice,
|ur. Šmaije in Žalec
i po dva delegata, občina
(pa tri. Občina Celje je tu-
ra poslala pismeno so-
E k statutarnemu sklepu
snovala za delegate Mira
6fa, Damijana Vrečka in
h Stepišnika.
vodne javnega zavoda in
ivih organizacijskih enot
ih temeljnih organizacij)
so sprejeli kompromisen pred-
log. Po njem bo prejšnji pred-
sednik kolektivnega^poslovod-
nega organa Alojz Žuntar na-
daljeval z delom kot direktor
I zavoda do 1. 1. 1992. Vodje or-
ganizacijskih enot bo, takšen
je bil predlog celjskega in la-
škega izvršnega sveta, imeno-
val direktor zavoda v soglasju
s pristojnimi občinskimi izvrš-
nimi sveti.
Organiziranost, kakršno
uveljavlja statutarni sklep, je
v skladu z Zakonom o zavodih,
vendar le začasna. Zdravstveni
center bi naj do konca junija
poslal vsem izvršnim svetom
eleborat o reorganizaciji zavo-
da. Predvidoma bi naj sedanje
organizacijske enote postale
samostojni zavodi, o zvezi za-
vodov pa se bo treba še dogo-
voriti. Izvršni svet in občinske
skupščine bodo povedale svo-
ja mnenja o elaboratu do sep-
tembra in jih tudi uskladili
z Zdravstvenim centrom. Do
jeseni pa bo tudi bolj dorečena
in predvidoma tudi sprejeta
nova zdravstvena zakonodaja,
MILENA B.POKLIČ
Pričakujejo vzpon
v Loki pri Žusmu so v petek
ustanovili krajevni odbor So-
cial-demokratske stranke
Slovenije in vanj izvolili
Srečka Vebra, Zdravka Vr-
hovška, Frido Užmah, Slavka
Stancerja, Mirka Vrhovška in
Francija Bevca.
Odbor se bo zavzemal za raz-
voj kr^a, saj so člani že zdaj
dejavni v krajevni skupnosti
ter si prizadevajo za čim večjo
kvaliteto življenja. Na ustano-
vitvi, ki so se je udeležili tudi
predstavniki občinskih odbo-
rov iz Šentjurja in Celja ter ob-
močnega odbora, je podpred-
sednik slovenskega parlamen-
ta in ustavne komisije ter član
republiškega vodstva stranke
Vitodrag Pukl govoril o osa-
mosvajanju ter povedal, da
smo do zdaj dosegli približno
40 odstotkov samostojnosti.
Med nadaljnim osamosvaja-
njem pričakuje največ težav
s carinami, saj zveza vztraja pri
plačilu vseh dajatev, to pa bi
bilo neugodno za republiški
proračun. Ločane je najbolj za-
nimala prihodnost Slovenije,
o čemer je Pukl menil, da bo
republika do konca leta še go-
spodarsko nazadovala, potem
pa pričakujejo rast. Domači in
tuji ekonomisti naj bi ugotovi-
li, da odprava gospodarske kri-
ze v Sloveniji zaradi razmero-
ma majhnega gospodarstva in
dobrih delovnih navad ne bo
posebej težavna.
B.J.
V Velenju sprejeli proračun
v Veleryu so prejšnji teden poslanci v občinski skupščini
končno sprejeli občinski proračun. Za dokončno oblikovar;je
proračuna je poskrbela komisija za usklajevanje, ki je upošte-
vala pripombe Kmečke zveze Šaleške doline, Zelenih in Stranke
demokratične prenove.
Tako so v dokončno oblikovanem proračunu povečali sred-
stva za strokovne, pospeševalne in razvojne naloge, za Zvezo
kulturnih organizacij in za ekološki sanacijski program. Zmary-
šali pa so sredstva za delovanje upravnih organov, za obnovo
občinske zgradbe in za promocijske aktivnosti gospodarstva.
U.K.
KOMENTIRAMO
Turški časi
»s pametnimi, izobraženi-
mi delavci so sami križi n te-
žave. Terjajo ustrezne delov-
ne pogoje, izsiljujejo plačo,
ki da jim po nekih zakonih
pripada, če jim ne ugodiš, pa
te predrzneži nehvaležni ce-
lo pustno na cedilu. Še huje
je z njimi, če se gredo sindi-
kat. Potem šele izsiljujejo!«
Če takšnih modrih misli še
niste slišali, sta samo dve
možnosti: ali slabo slišite ali
pa niste pri pametnih. To-
vrstno razmišljanje namreč
postaja prevladi^oče povsod
- v velikih podjetjih, še bolj
odkrito pa v obratovalnicah
zasebnih delodajelcev. Eden
izmed celjskih obrtnikov je
pred pričami zagrozil delav-
kam, da se bodo še isti dan,
ko bi vstopile v sindikat,
znašle na cesti. Celo celjsko
obrtno združenje ali po no-
vem obrtna zbornica je že
decembra sprejela neprekli-
cen sklep o izstopu obrtni-
kov kot delodajalcev iz me-
dobčinskega sklada za izo-
braževanje delavcev. Naved-
li so tehten razlog: razmere
so se spremenile in danes
terjajo drugačno, boljše izo-
braževanje, povsem prilago-
jeno potrebam obratovalnic.
Na videz je razlog za eno-
stranski izstop in oblikova-
nje sklada v lastnem okrilju
dober. Sindikata delavcev
pri zasebnih delodajalcih pa
z njim ne morejo prepričati.
Verjamejo (izkušnje), da bi
v novo zamišljenem skladu
delavci potegnili krajši ko-
nec. O njihovem izobraževa-
nju bi se namreč odločali iz-
ključno obrtniki. Najprej
v obratovalnici, nato pa še
v organu sklada, kjer bi imeli
predlagano večino. To seve-
da pomeni, da bi se lahko
izobraževali samo tisti delav-
ci, ki bi jih na izobraževanje
poslal obrtnik. Četudi v res-
nici to ne bi bili predvsem
sorodniki, ostaja resnica, da
sc delavci ne bi mogli več
izobraževati po lastnih že-
ljah. Stari, medobčinski
sklad, jim je to omogočal. Na
nesrečo ali srečo pa so neka-
teri po končanem izobraže-
vanju hoteli imeti boljše delo
in celo boljše plačilo (po ko-
lektivni pogodbi), če tega ni-
so dosegli pri svojem obrtni-
ku, so si poiskali delo dru-
god.
»Delavec se nima kaj odlo-
čati,« pravijo. Takšnega stav-
ka pa seveda ne slišimo
smao pri obrtnikih. V po-
djetjih je tudi tako. Odločbo
tisti, ki imajo moč. Žal pa
sama moč še ne zagotavlja
tudi pameti, trezne preso-
je... Ne samo proti težkim
razmeram v posameznih po-
djetjih, tudi proti takšni mo-
či se dvigajo delavci v stav-
kah. Delavci pri obrtnikih bi
s stavko bolj malo dosegli,
zato se ob zahtevi po spre-
menjenih pogojih izobraže-
vanja toliko bolj odločno
oklepajo svojega brega reke.
Pa ne kot posamezniki - po-
samezniki so danes povsem
nemočni - kot sindikalna or-
ganizacija. Po razpletu bomo
lahko presodili, kje je moč:
v delu ah denarju. Odgovor
je znan.
MILENA B. POKLIČ
[RAČ I
niče ■
Sflci Trater, predsednik
občine Žalec je bil v so-
;na pikniku te stranke
lizdniku izjemno dobre
f-Kako tudi ne!? Za glas-
^^^je so skrbeli zabu-
^ godbeniki ter ansam-
'^ovenija. To pomeni, da
^ vsakega člana SDP, ki
i* na Gozdniku, prišlo
'^^benika. Nekdanjih
-''J vročih »ta rdečih«, ki
kratkim terorizira-
fvne organizacije in šo-
^ se množično udeleže
^^nih shodov, pa ni bilo
■^^gled. Nekdo je modro
da so delovali na
f P^itno bo držalo, saj
fiede^o ni manj-
^^^aiki iz Zabukovice
'^^deljo dopoldne
f^^ni Podobnik v Gri-
^^boj p/va.
"^fenrf namreč imeli
% ^^ za ponovno
^ ^^^evnega samo-
ijj^ in žc zgodaj zju-
igrala v mno-
Šele okrog pol
tif p^^^^faj so zaigrali še
u^»obnikovo gostilno
niso kršili odloka
itj^ redu in miru. Od-
' Oftif^^ si Podobnik in
driski župan),
^^ ni bil moten.
^je ^^^^ minister za turi-
k^^^^^žencem okrogle
v Rogaški Slatini
\ t ^ bodo letos slo-
^^J^^istično ponudbo
sicl ^ evropsko z radio
%i ^^^om. V razvitejši
Ji], ^amred na obcestnih
goste na
. ^^eicvence, kjer turi-
sti izvedo za pomembne ovi-
re na cesti. Pričakujemo, da
ovire ne bodo takšne kot na
jugoslovanskih kriznih ob-
močjih.
Gorenjev minister za ob-
čevanje z javnostjo Marjan
Lipovšek si je umislil nov
način sodelovanja z novi-
narji. Ob ponedeljkovem
obisku Janeza Drnovška
v koncernu jih je zbobnal
skupaj pod pretvezo, da želi
g. Drnovšek dati pomemb-
no izjavo za javnost. Potem
pa se je pokazalo, da visoki
gost nič ne ve o takšni svoji
izjavi in vse, kar je javnost
smela izvedeti o njegovem
obisku v Gorenju, so sogo-
vorniki objavili v uradnem
pisnem komunikeju. Osel
gre samo enkrat na led. Ko-
likokrat bodo šli novinarji?
Šentjurski župan Franc
Kovač ima slab spomin. On-
dan smu ^u aiisali, kako je na
lokalnem radiu na vse prete-
ge hvalil pristop šentjurske
vlade k ustanoviteljstvu Šta-
jerske obrtniške banke, le
nekaj dni za tem pa je
v skupščini izjavil, daje mo-
ral o tem pristopu izvedeti
šele iz medijev. Je kriva skle-
roza ali pa alergija na pred-
sednika občinskega izvršne-
ga sveta Ladislava Grdino?
Slovenski krščanski de-
mokrat Matjaž Železnik iz
Celja je delo svoje stranke
primerjal z neplavalcem, ki
ga povsem nepripravljene-
ga vržejo v visoko vodo.
Stranka, podobno kot ne-
plavalec, ki se hitro nauči
osnovnih plavalnih gibov,
je dokazala, da je sposobna
preživetja, zdaj pa jo čaka
težka naloga. Namreč uče-
nje različnih plavalnih teh-
nik, ki jo bodo še bolj usi-
drale v slovenskem politič-
nem prostoru.
Predsednik celjskih krščan-
skih demokratov Janez
Lampret je na letni konfe-
renci svoje stranke naprej
opravičil predsednika slo-
venske vlade in Slovenskih
krščanskih demokratov Loj-
zeta Peterleta, ki ni mogel
priti v Celje. Razlog - v deže-
li, kjer se dogajajo tako hude
stvari kot v Sloveniji, ni čud-
no, če zboli še predsednik
vlade. Čeprav želimo pred-
sedniku čimprejšnje okreva-
nje, nas vendarle bolj skrbi,
kdaj bodo začeli obolevati
državljani, ki jim prav tako
ni prihranjenega nič hudega
in slabega.
Kaže, da Silvester Dre-
venšek ob menjavi politič-
nega prepričanja vs^ za
eno črko spremeni tudi svoj
priimek. Celjski krščanski
demokrati so ga za svojega
vzeli kot Drvenška, mi pa se
bojimo, da bi ob novi me-
njavi politične stranke
v Celju dobili njenega gore-
čega privrženca Drenška.
V razpravi o trenutnem po-
ložaju slovenske vzgoje in iz-
obraževanja je Damjan Vreč-
ko (SKD - iz gimnazijskih
časov pa ga poznamo kot Pe-
ugeot 404), večino krivde za
nastale razmere pripisal uči-
teljem, ki potuhnjeno še ved-
no delujejo kot komunisti.
Tisti, ki pa so v času politič-
nega pluralizma zamenjali
stranko, nis<f po njegovem
nič boljši. Še sreča, da reše-
vanje razmer v šolstvu ni
prepuščeno občinskemu in-
špektoratu.
Letošnji dan mladosti, 25.
maj, je minil neopazno, po-
nekod morda z rahlo nostal-
gijo za mladostjo, na neka-
terih šolah sramežljivo
s kakšnim športnim dnem.
So bili pa letos upokojenci
bolj pogumni. Na sam dan
mladosti so si omislili sre-
čanje na Gričku in se najbrž
spominjali, kako lepo je bi-
lo v naši domovini biti
mlad.
Na ljubljanski cesti je pred
kratkim odprl trgovino za-
sebnik Golež. Prevzel jo je
od trgovca Kvasa. Vse je
v redu, dokler se trgovina ne
bo imenovala Pasulj ali kaj
podobnega. Je pa že bolje dr-
žati se lepih slovenskih
imen!
Sedaj so za stavko in pro-
test na vrsti cicibani oziro-
ma otroci v vrtcih. Datum
stavke bodo povedali na-
knadno, ko se bodo otročiči
odločili, ali bodo štrajkali
za večje ali za manjše porci-
je pri kosilu.
Direktorici Elkroja Mariji
Vrtačnik, kije skoraj prebro-
dila že vse težave, seje v tem
tednu ponovno zalomilo.
Zgodil se je Šoštanj, vendar
pa Vrtačnikova kljub kratke-
mu mandatu dodobra pozna
vse direktorske pravice. Go-
vorice o maščevanju so zgolj
natolcevanje...
... V zgornji zadevi pa za-
enkrat še ni nihče omenil
mozirskega izvršnika Alfre-
da Božiča.
V primerjavi z odžaganim predsednikom celjske podruž-
nice SSK Petrom Kavalarjem so celo mačke s sedmimi
življenji navadne smrtnice. G.Peter je trden kot skala, da
bo šel do konca: pritožil se bo na samo zasedanje Svetov-
nega slovenskega kongresa in dokazal, da so vsi drugi
nasposobni in barabe, on pa po krivici odstopljen. Uboga
Spomenka Hribar že pakira »kufre«...
Takole nas torej skuša ropati celjska Komunala! Dvomimo sicer, da ji uspeva s takšnim
dopisom nategniti veliko davkoplačevalcev, gotovo pa se najde nekaj naivnežev, ki
pohlevno plačajo opomin za nič. Ste tudi vi med njimi?
8. STRAN - 30. MAJ 1991
1EIVIA||
Dinar za starost
Naimlajši starostni upoi(ojenec Ijo imei 58 iet - Kaj prinaša osnuteli zaitona
o poifojninsifem in invalidsiiem zavarovanju?
Trenutna pokojninska in
invalidska zakonodaja te-
melji na ustavi iz leta 74 in
na nekaterih že ukinjenih
zakonih, tako da trenutno
nima več ustavno zakonske
podpore in to je že eden iz-
med razlogov, zaradi kate-
rih so nujne spremembe.
Takšna kot je sedanja zako-
nodaja tudi ne ustreza raz-
merjem med aktivnim pre-
bivalstvom in upokojenci.
Število upokojencev se je
zadnja leta močno povečalo,
medtem ko je število zavaro-
vancev, torej tistih, ki so pol-
nili pokojninske sklade,
stagniralo. V času, ko je bila
uveljavljena sedanja zakono-
daja, torej leta 83, so trije za-
varovanci polnili blagajno za
enega upokojenca. Danes je
to razmerje ena proti dva.
Prispevki za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje so bi-
li leta 83 15, letos pa 28,8 od-
stotkov bruto osebnih do-
hodkov v republiki. Ali po-
vedano drugače - leta 83 je
prišlo na sto din čistega
osebnega dohodka 20 din za
SPIZ, letos je teh prispev-
kov 46 din na 100 dinarjev.
Povprečna starostna pokoj-
nina je bila leta 83 nekaj
manj kot 72 odstotkov pov-
prečnega osebnega dohod-
ka, lani je dosegla 89 odstot-
kov. Nova zakonodaja
- v presojo javnosti je zaen-
krat dan osnutek - naj bi
stvari normalizirala. In kaj
na kratko prinaša okoli 300
novih členov?
Obvezno in
prostovoljno
zavarovanje
Krog zavarovancev se bi-
stveno ne spreminja, najbolj
opazna sprememba je pri
kmetih, kjer ni več delitve na
zadružne in individualne
kmete. Širijo se tudi pravice
pri nezaposlenih osebah.
Vsi, ki so upravičeni do pre-
jemanja nadomestila v času
nezaposlenosti, so obvezno
zavarovani. Omeniti velja še
obvezno in prostovoljno za-
varovanje. Gre predvsem za
zavarovance, ki poklicno
opravljajo samostojne dejav-
nosti in sami določajo osno-
ve, od katerih bodo plačevali
prispevek. Če se odločijo za
takšno osnovo, ki ni nižja od
zneska najnižje pokojninske
osnove oziroma kmetje od
najnižje pokojnine za polno
dobo, so zavarovani za enak
obseg pravic kot delavci. Če
se zavarujejo za nižjo osno-
vo, so zavarovani le za pravi-
co do starostne, invalidske
ali družinske pokojnine.
Prostovoljno se bodo lahko
zavarovali študentje, fantje
na služenju vojaškega roka,
starši predšolskih oziroma
invalidnih otrok ter iskalci
zaposlitve.
Predčasna upokojitev
le izjemoma
Po novi zakonodaji se ne
spreminja pokojninska do-
ba, pač pa je novost potreb-
na starost za uveljavitev sta-
rostne in predčasne pokojni-
ne in sicer se starostna meja
zvišuje za tri leta. (Razen pri
minimalni dobi 15 let, kjer
ostane še vedno 65 let za mo-
ške in 60 let za ženske). Pri
povečanju starosti se predla-
ga šestletno prehodno ob-
dobje, tako da bi ta povečana
starost v celoti začela veljati
1.1. 1997, od leta 92 do 97 pa
jo bodo vsako leto podaljšali
za pol leta. Določena starost
bo potrebna tudi pri uvelja-
vitvi pokojnine s polno po-
kojninsko dobo 40 oziroma
35 let, česar doslej nismo
poznali. Prihodnje leto bodo
torej lahko odšli v pokoj mo-
ški, stari 55 let in pol ter žen-
ske, stare 50 let in pol (leta 97
58 let moški, ženske 53 let).
Zelo veliko je bilo doslej
predčasnih upokojitev. Do
leta 89 je pravico do predčas-
ne pokojnine uveljavilo 18 ti-
soč zavarovancev, samo lani
skoraj 10 tisoč, kar je blizu 25
odstotkov vseh lani upokoje-
nih. V prihodnje bo predčas-
no upokojevanje dopuščeno
le v izjemnih primerih in si-
cer samo pri brezposelnih, ki
jih ni mogoče zaposliti ter
pri invalidih druge ali tretje
kategorije. Nova je tudi del-
na pokojnina. Prejemali jo
bodo zavarovanci, ki so do-
volj stari, da bi lahko šli v po-
koj, pa še nimajo polne po-
kojninske dobe. V soglasju
z delodajalci bodo lahko
opravljali polovičen delovni
čas in dobivali temu ustre-
zen dohodek ter delno po-
kojnino.
Temelj pokojnine je
osebni dohodek
Tako kot doslej se bo za
izračun pokojninske osnove
upošteval osebni dohodek,
upoštevali naj bi se podatki
po letu 70 (doslej se je upo-
števal osebni dohodek že od
leta 66). Tako kot doslej se
upošteva najugodnejše de-
setletno povprečje. Po-
membna novost - v pokoj-
ninsko osnovo se upošteva
le tisti osebni dohodek, od
katerega je plačan prispe-
vek. Predvidena je valoriza-
cija pokojnin glede na giba-
nje povprečnih osebnih do-
hodkov. Oženje pravic se po-
javlja pri družinski pokojni-
ni, saj lahko vdova pridobi
pravico do družinske pokoj-
nine s 50-imi leti starosti, ne
glede na to, ali je bila ob smr-
ti moža zaposlena ali ne. Se-
danja starostna meja je bila
45;et.
Še beseda o varstvenem
dodatku ter pravicah na pod-
lagi invalidnosti. Medtem ko
pri varstvenem dodatku ni
bistvenih sprememb, se
spreminja definicija invalid-
nosti, konkretno se ukinja
tako imenovana spremenje-
na delovna zmožnost. Se
vedno pa ostajajo vse tri ka-
tegorije invalidov ter v zvezi
s tem povezane pravice,
spreminja pa se izračun na-
domestil. Namesto osebnih
dohodkov naj bi se upošte-
vala pokojninska osnova, od
te pa bi se odmerila invalid-
ska pokojnina.
Dokup pokojninsS
dobe	I
Tudi v prihodnje še w
ostaja možnost dokun^
kojninske dobe. DokuJ
lahko do 5 let pokoji
dobe presežnim deU
do izpolnitev pogojev a
kojnino. Zavarovanci J
izpolnjujejo pogoje za,
rostno pokojnino, lahi(|>
novem dokupijo še 5
kojninske dobe. Možej
nadalje dokup prejš^;
opravljanja kmetijskei
druge dejavnosti, dokup
be pa predvidevajo za'
študija na višji ali visoki^
in služenju vojaškega ij
Osnova za plačilo prispj
je najnižja pokojninska
nova, orientacijska cenj
eno leto je 23 tisoč dinai]
Novi zakon naj bi sej
uporabljati prvega janu
92, vsi tisti, ki bodo dol
dne izpolnili pogoje za
kojnino, jo bodo lahko i
Ijavili še celo leto 92.
IRENA Bi
_ V občinah Celje, Laško,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
Žalec, Mozirje, Slovenske Ko-
njice, Sevnica in Brežice, ki
jih pokriva ODE Celje, je bilo
po februarskih podatkih
50.791 upokojencev in 101.998
aktivnih zavarovancev. Raz-
merje je 1:2. V Celju je bilo
14.034 upokojencev in 38.621
aktivnih zavarovancev, raz-
merje je 1:2,7. V primerjavi
z letom 89 je lani močno pora-
slo število predčasnih pokoj-
nin, indeks znaša 388, izreden
porast predčasnih pokojnin
opažajo tudi v letošnjem letu.
Imeli bi višje pokojnine
Nova pokojninsko invalidska zako-
nodaja n^ bi zaustavila naglo upoko-
jevanje. Živimo dlje, kot so živeli naši
predniki, število upokojencev pa se
povečuje bistveno hitreje kot število
zavarovancev. Tako trdijo strokov-
njaki, kaj pa menijo državljani?
Mariborski SPEM je med 360 tele-
fonskimi naročniki na območju Slove-
nije in celjskem področju izvedel razi-
skavo, tokrat so nas zanimali ljudje,
starejših od 30 let, ki še niso upokoje-
ni. V analizo je bilo vključenih 296 an-
ketirancev, med temi 57,09 odstotkov
žensk in 42,91 odstotkov moških. Med
296 vprašanimi jih ima 21,62 odstotkov
osnovno šolo, 23,31 odstotkov poklic-
no, 33,45 odstotkov srednjo ter 21,62
odstotkov višjo oziroma visoko šolo.
Ncuveč 48,99 odstotkov ljudi ima 30 do
40 let, 37,16 odstotkov jih šteje 41 do 50
let, 51 in več let pa šteje 13,85 odstot-
kov anketiranih. Skoraj polovici, 47,64
odstotkov, manjka do upokojitve 11
do 20 let. V raziskavi smo želeli izvede-
ti naslednje:
V pripravi je nova invalidsko po-
kojninska zakonodaja. Eden teh
predlogov se nanaša na zvišale sta-
rostne meje za upokojitev, pri čemer
bi morali moški šteti leta 1997 58 let,
ženske pa 53 let. Ali se s takšnim po-
višanjem starostne meje strinjate?
%
1.	strinjam se	18,58
2.	ne strinjam se	80,07
3.	ne vem, neodločen	1,35
Preko 80 odstotkov anketiranih se
z zvišanjem starostne meje ne strinja,
med njimi so nadpovprečno ljudje
z osnovno in poklicno šolo. Z zviša-
njem se bolj strinjajo tisti, ki imajo do
upokojitve več kot 21 let. _
Pri koliko letih bi bila po vašem
mnenju najbolj primerna starostna
meja za upokojitev?
moški % ženske %
do 54 let	5,41	83,11
55-59 let	75,68	15,54
60 in več	18,91	1,35
Zanimivo je, da velika večina anketi-
ranih ne predlaga drastičnih spre-
memb starostne meje. Pri demograf-
ski analizi so opazili, da spol kar vpliva
na odločitev, seO moški pri oceni sta-
rostne d(^e za moške nadpovprečno
dajejo nižjo starostno omejitev in
obratno pri ženskah. Nižjo starostno
mejo zagova^ajo pri moških bolj tisti
z osnovno ali poklicno izobrazbo.
Na vprašanje, ali naj nova zakonoda-
ja upošteva razliko med moškimi in
ženskami, je kar 94,26 odstotkov anke-
tiranih menilo, da naj za ženske velja
krajša delovna doba. 5,07 odstotkov se
zavzema za enakost tudi na tem po-
dročju, neopredeljenih pa je 0,67 od-
stotkov. Očitno je krajša delovna doba
za ženske splošno sprejeta norma.
Zanimivi so odgovori na vprašanje,
ali bodo spremembe pri upokojitvah
vplivale na porast brezposelnosti? Sta-
lišče ljudi je jasno - 82,77 odstotkov
anketiranih pričakuje, da se bo hi
poselnost po uveljavitvi zakon«
povečala. 8,78 odstotkov vprašani
di, da bo število brezposelnih d i
enako, 4,73 odstotkov ljudi pajefl
mističnih, po njihovi oceni se boži
lo brezposelnih zmanjšalo.
In kaj menijo anketiranci na I
vprašanje: koliko naj bi po ili
mnenju bila najnižja in najvišja]
kojnina v Sloveniji?
N^nižja pokojnina v Slovenijil
bo:
1	3000-6000	51
2	6001-10.000 «
3	10.001-14.000	i
4	brez odgovora
Najvišja pokojnina v Sloveniji'
bo:
1	do 17.000	J
2	17.001-29.000	^
3	29.001-IN VEČ	:
4	brez odgovora	J
Največ anketiranih bi torej
slo« najnižjo pokojnino med
6000 dinarji (52,03 odstotke), ve^
jih meni, da bi lahko bila najni^^J
kojnina tudi med 6001 in lO.OOO
(41,89 odstotkov). Pri najvišji po^^J
ni pa največ anketiranih meni, da
ta morala biti do 17.000 din (68,»»
stotkov), nadaljnih 22,30 odstotko*
ketiranih pa je prepričanih, da d ^
višja pokojnina lahko bila tudi
17.001 in 29.000 dinarji.

30. MAJ 1991 - STRAN 9
Zdravstvo na
novih temeijiii
Odgovornost za zdravje, zasebna praksa In zavarovalništvo so bistvene novosti
-mvensko zdravstvo je
I ebno postaviti na nove
r ije. Po večletnem ugo-
^Hanju. da je to nujno, se
". zadnjem letu zvrstilo
Imp zamisli in pripomb,
(ose sedaj končno združi-
' f osnutke nove zakono-
svet Skupščine Re-
plike Slovenije je 10. maja
osnutke zakona
'^avstvenem varstvu in
jjvstvenem zavarovanju,
iona o zdravstveni dejav-
ni ter zakona o lekarniški
■avTiosti. Osnutki so ob-
^eni v zadnji številki Po-
^evalca Skupščine Repu-
^ Slovenije, o njih pa je
ifdvidena široka javna raz-
3va. Predvidoma naj bi jih
[ori republiške skupščine
prejemali jeseni, uveljavlja-
pa bi jih kar nekaj let.
Dolgotrajni postopki spre-
®anja in uvajanja v življe-
ieso razumljivi, saj prinaša
na zakonodaja nekaj bi-
lenih novosti. Glavne so
K dvoma prenos težišča
[zdravljenja k varovanju
!avja, uvajanje zasebne
aicse in ponovna uvedba
»•arovalniškega sistema.
reusmeritev
zdravju
Osnutek zakona o zdrav-
(enem varstvu postavlja
Kdanji koncept zdrav-
tenega varstva na glavo:
I zdravljenj a se preusmer-
k varovanju zdravja in
i^ovornosti za krepitev in
iranitev zdravja.
Pripravljalci osnutka so
jtao prisluhnili usmeri-
"n Svetovne zdravstvene
?>nizacije in so upoštevali
sne dosedanjega razvoja
ifavstva v Sloveniji ter pri-
i^iave z razvitimi državami
Zdravstveno varstvo
tudi posega v miioge
^vnosti izven področja
^vstva, skrb za zdravje
'fbivalstva pa bodo morale
■^•eti tudi številne institu-
od posebnih koordina-
'Jih teles v republiški vla-
občin, krajevnih skup-
ki mest in šol - ter seveda
posameznik.
Jjezno in
^tovoljno
^varovanje
^^on o zdravstvenem za-
jvanju bo v Sloveniji
jJ">vno uvedel sistem
Jamstvenega zavaro-
^videno je obvezno in
i^^ovoijno zavarovanje.
iz teh dveh zavaro-
J^odo poleg republiške-
^oračuna edini vir fman-
^ ^^ zdravstvene dejavno-
ocenjuje, da
; Piibliški proračun mo-
^gotoviti pribUžno 15
^jKov, občinski pa 2 od-
sredstev. Sredstva ob-
zdravstvenega zava-
li Ja pa se bodo oblikova-
V P^spevkov zavarovan-
Pon^eni tako spre-
Ospi? Pi'ispevnih stopenj
Cr ^ dohodkov in ob-
m^pi delodajalcev kot tu-
iJ^^ev celotnega siste-
Vaj. "^i^em iz obveznega
^Vp 1 bodo predvido-
^^oti pokrivali stroške
vsega, kar je za človeka v res-
nici izredno pomembno: od
preventivnih programov do
preprečevanja nalezljivih
bolezni, poškodb pri delu in
poklicnih obolenj, stroške
zdravljenja določenih dušev-
nih bolnikov, patronažnih
obiskov, zdravljenja in nege
na domu ter v socialnih za-
vodih, za zdravila na pozitiv-
ni listi in nekatere ortoped-
ske pripomočke. Obvezno
zavarovanje bo tudi v celoti
krilo stroške zdravljenja in
rehabilitacije otrok in šolajo-
če mladine ter storitev v zve-
zi z nosečnostjo, porodom,
poporodnim varstvom ter
svetovanjem in kontracepci-
jo. Za vse to torej doplačila
ne bodo potrebna. Za vse
ostale storitve pa bi doplače-
vali različno - največ polovi-
co vrednosti, za zdravila
z vmesne liste, zoboprotetič-
no zdravljenje in očesne pri-
pomočke za odrasle. Obvez-
no zavarovanje bi zagotavlja-*
lo 60 odstotkov vrednosti za
ne nujne reševalne prevoze
in zdraviliško zdravljenje, ki
ni nadaljevanje bolnišnične-
ga, do najmanj 75 odstotkov
za vse storitve v zvezi s po-
škodbami izven dela, naj-
manj 95 odstotkov za najzah-
tevnejše diagnostične in te-
rapevtske posege ter za
zdravljenje v tujini in naj-
manj 85 odstotkov za vse
druge storitve v osnovni,
specialistični in bolnišnični
dejavnosti, del zdravil ter or-
topedskih in drugih pripo-
močkov.
Preostanek do polne cene
bi torej morali plačati sami,
razen v primerih, ko se bomo
še dodatno prostovoljno za-
varovali. Sicer pa so izdatki
za zdravstvo predvideni tudi
kot davčna olajšava.
Za pravo zasebno
praicso
Zakon o zdravstveni de-
javnosti in zakon o lekarni-
ški dejavnosti uvajata za-
sebno prakso.
Pri tem bosta zasebni
zdravnik ali nosilec lekarni-
ške dejavnosti v pravicah in
obveznostih izenačena z jav-
nim zavodom (koncesije
z zavarovalnico). Predlagate-
lji zakonov želijo pospešiti
pravo zasebno prakso in za-
vračajo možnost zasebne
prakse kot popoldanske obr-
ti. Zdravnik se bo torej mo-
ral odločati ali za zasebno
prakso ali za delo v javnem
zavodu. Seveda pa bo zaseb-
ni zdravnik lahko stopil
v pogodbeno razmerje z jav-
nim zavodom - lahko bo na
primer pogodbeno delal
v javni bolnišnici in najemal
prostore in postelje v javnih
zavodih. Tako mu bo tudi
olegšan dostop do vseh tistih
dejavnosti, ki jih bodo zaradi
zahtevnosti ali opreme še na-
prej delali samo v javnih za-
vodih.
Za izključujočo odločitev
o javnem ali zasebnem delu
so se odločili tako zaradi pri-
poročil Svetovne zdravstve-
ne organizacije kot tudi last-
nih spoznanj: težko, skoraj
nemogoče bi bilo namreč
razmejiti redno delo v jav-
nem ^avodu od zasebnega
dela posameznika, prihajalo
bi do preobremenitev, pa tu-
di obseg zdravstvenega var-
stva bi se prej povečal kot
zmanjšal. Le s takšnim nači-
nom pa je tudi mogoče priča-
kovati zmanjševanje nezapo-
slenosti zdravstvenih de-
lavcev.
Prvi odmevi
Zaradi interesa, ki ga
imajo za zdravstvo tako šir-
ša družba kot zdravstveni
delavci in, recimo jim še ta-
ko, uporabniki, bo zdrav-
stvena zakonodaja pred
sprejemom gotovo doživela
že precej sprememb.
Po prvih odmevih, ki smo
iih zbrali med nekaterimi vo-
dilnimi delavci v celjskem
zdravstvu, kaže, da bodo te
spremembe predvsem v po-
dobnostih. Osnovna usmeri-
tev je očitno prava.
Mag. dr. Branko Mežnar,
vodja celjskega zdravstve-
nega doma:
»Nova zdravstvena zako-
nodaja nam kratkoročno ne
more veliko prinesti. Če bo
sprejeta v takšni obliki, kot
jo predlaga sedanji osnutek,
to sicer pomeni približeva-
nje Evropi, vendar se bodo
resnični učinki pokazali šele
z vzpostavitvijo zaveu-ovalni-
škega sistema in zdravniške
zbornice.
Ključni problem ni v zako-
nodaji. Če bo medicinska
stroka postala relativno ne-
odvisna od dnevne politike
in strankarskih interesov, če
bodo v zdravstvu prevladali
kriteriji strokovnosti, orga-
nizacijskih referenc, osebne-
ga poštenja ter strokovnega
ugleda, se našemu zdravstvu
dobro piše. V nasprotnem
primeru pa bomo tudi
z zdravstvom ostali tam, kjer
smo - na Balkanu.«
Štefka Preskar, odgovor-
na za področje organizacij-
skih, kadrovskih in pravnih
zadev v Zdravstvenem cen-
tru Celje:
»Glede na vse družbene in
politične spremembe v naši
družbi s spremembo zdrav-
stvene zakonodaje že hudo
zamujamo. Področni zakon
bi morali sprejeti že skupaj
z zakonom o zavodih, pa ne
bi imeli toliko težav z njego-
vim uveljavljanjem.
Kaže, da pripravljajo novo
zakonodajo ljudje, ki se
spoznajo na zdravstvo.
Z vsebino skušajo razrešiti
tako probleme zdravstvenih
delavcev kot plačnikov ozi-
roma uporabnikov. Vseka-
kor sta privatna praksa in si-
stem zavarovalništva bistve-
ni novosti. Menim, da je
prav, da predlagatelji strogo
ločijo privatni in družbeni
sektor, saj je bila njuna pre-
pletenost po mojem glavna
slaba stran zasebne prakse
pred njeno ukinitvijo v pet-
desetih letih. Osebno privat-
no prakso pozdravljam, saj
prinaša potrebno konkuren-
co. V celoti morda nekoliko
pogrešam jasnejšo oprede-
ljenost javne zdravstvene
službe. Sem pač, tako kot ve-
čina, navajena, da je vse za-
pisano, predpisano. Mislim
pa tudi, da mora biti zdrav-
stvo v Sloveniji bolj enotno
organizirano, tako da bo čim
bolj racionalno in strokovno.
Sicer pa bo marsikaj mogoče
doreči v javni razpravi, ki je
k sreči široko zasnovana. Mi-
slim, da je osnova dobra in
če jo bomo tako zdravstveni
delavci kot javnost dobro iz-
pilili, bomo dobili, kar potre-
bujemo.«
Prim. dr. Jože Arzenšek, vo-
dja bolnišnice Celje:
»Osnutki nove zakonodaje
delno upoštevajo pripombe
in mnenja našega sindikata
in zdravniškega društva.
Pozdravljam predvsem dolo-
čilo, da je človek dolžan skr-
beti za lastno zdravje. Dolgo,
predolgo smo tudi čakali na
ponovno uveljavitev hišnega
zdravnika. To se mi zdi za
zdravnika najlepše delo. Si-
cer pa imam k osnutkom še
nekaj pripomb. Za privatno
prakso, ki jo uvajajo, menim,
da bi v prehodnem obdobju
še lahko dovoljevali sočas-
nost dela v zasebnem in jav-
nem zavodu, s^ bodo sicer
le redki zdravniki lahko pri-
čeli z zasebnim delom. Pri
zdravniški zbornici pogre-
šam z zakonom določeno
njeno vodilno vlogo v hierar-
hiji, saj so zdravniki nosilci
dejavnosti. Pri organizaciji
zdravstvene dejavnosti pa
bo potrebno še nekoliko več
notranje dorečenosti - od le-
žalnih dob do stopenjske di-
agnostike, ki pa teija več izo-
brazbe, zato mislim, da bo
poleg pripravništva moral
zdravnik opraviti še dve leti
sekundariata, da bo lahko
vse obvladal.«
Herta Knaus, direktorica
Celjskih lekarn:
»Tako v gospodarstvu kot
v negospodarstvu se sooča-
mo z mnogimi sprememba-
mi oziroma organizacijskimi
možnostmi urejanja posa-
meznih dejavnosti na osnovi
določil, ki jih prinašajo novi
zakoni.
Zaenkrat je poleg obeh za-
konov, ki urejata delovna
razmerja, za zdravstvo in le-
karništvo pomemben Zakon
o zavodih. Kljub temu, da
Celjske lekarne svojo dejav-
nost izvajajo v 16 manjših in
večjih lekarnah v šestih ob-
činah celjske regije, pri izidu
samega zakona v reorganiza-
cijskem smislu ni bilo bi-
stvenih sprememb. Glede na
to, da je poslovala kot enovi-
ta organizacija, so lekarne
organizacijske enote. Na-
tančnejša oblika organizira-
nosti v bodoče bo opredelje-
na z odloki skupščin posa-
meznih občin. Sicer pa za-
kon vseskozi podaja sklad-
nost s področno zakonodajo.
Za nas je poleg Zakona
o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju
najpomembnejši Zakon o le-
karniški dejavnosti. V orga-
nizacijskem smislu ne prina-
ša bistvenih sprememb, raz-
en seveda možnost ustanav-
ljanja zasebnih lekarn. Javni
zavodi in zasebne lekarne
bomo opravljali dejavnost
pod istimi pogoji, pričakuje-
mo pa, da bo osnutek do
sprejema zakona doživel še
precej sprememb in dopol-
nitev.«
MILENA B. POKLIČ
Odkar hodim k privatnemu zdravniku, imam dosti bolj fine bolezni!
»Nič ni rdeče«
AkcUa za čiste zobe se ie dobro uveljavila
Pravilna in redna ustna
higiena je pomemben de-
javnik v preprečevanju zob-
ne gnilobe ter bolezni ob-
zobnih tkiv. Zaradi različne
zobozdravstvene prosvet-
Ijenosti staršev ni mogoče
pričakovati, da bi vse otro-
ke pravočasno privadili na
pravilno ustno higieno.
Zdravstveni delavci to do-
bro vedo, zato so se že pred
desetimi leti lotili akcije, ki
jo številni šolarji na našem
območju že dobro poznajo.
Izkoristili so tekmovalni
duh šolarjev in združili pri-
jetno s koristnim - uvedli so
tekmovanje za čiste zobe.
Začeli na osnovni šoli Kette-
ja in Murna v Ljubljani, tek-
movanje pa se je hitro razši-
rilo po Sloveniji. Strokovno
vodstvo je prevzela stomato-
loška sekcija Slovenskega
zdravniškega društva, gene-
ralno pokroviteljstvo pa
LEK Ljubljana. V tekmova-
nje se je vključevalo vedno
več šol, tako da jih je bilo
v šolskem letu 1990/1991 že
372. Šole na celjskem ob-
močju (žal še vedno ne vse)
so se akciji priključile v šol-
skem letu 1982/1983. Zoboz-
dravstvenim delavcem so
v veliko pomoč učitelji os-
novnih šol, brez njih akcije
ne bi bilo.
Akcija je preprosta: deset-
krat v šolskem letu preven-
tivna zobozdravstvena sestra
nenapovedano pregleda pet
naključno izbranih učencev.
Ker so zobfle obloge v večini
primerov nevidne, jih prika-
žejo s testnimi tabletami za
barvanje zobnih oblog. Po
obsežnosti oblog ocenijo
uspešnost ali neuspešnost
umivanja zob. Ocena uspeš-
nosti je prilagojena šolske-
mu ocenjevanju. Učenec lah-
ko torej razredu prinese od
1 do 5 točk. Celoletne seštev-
ke potem primerjajo med se-
boj in razred <z. najvišjim šte-
vilom točk je zmagovalec
tekmujoče šole. Med seboj
tekmujejo razredi, šole in re-
gije.
Predstavniki zmagovalnih
razredov povabijo na zak-
ljučno prireditev. Letos bo
v Šentjurju pri Celju. Zak-
ljučna prireditev je obič^no
pestro in prijetno srečke in
se je otroci radi spominjajo,
z njo pa tudi spodbujajo nji-
hov tekmovalni duh za nove
dosežke.
Lek Ljubljana kot general-
ni pokrovitelj nagradi vse
učence zmagovalnega razre-
da z zobnimi pastami, regij-
skega zmagovalca pa še
z zobnimi nitkami.
dr. DANIJELA GORIŠEK
Javni zavod
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
organizacijska enota Bolnišnica Celje
objavlja prosta dela in naloge
-	Vodja bolnišnične kuhinje
Pogoji: - višje šolska izobrazba, s predhodno
izobrazbo - smer kuharstva
-	5 let delovnih izkušenj
-	3-meseČno poskusno delo
-	nedoločen čas
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih
za razporejanje dohodka Organizacijske enote
Bolnišnice Celje
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi je treba poslati
v roku 8 dni po objavi na naslov: JAVNI ZAVOD
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE, kadrovska služba,
Gregorčičeva 7, Celje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni pO
objavi.
10. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||

Glasba jim je vse
Koncert mladih pevcev - ponos mesta CeUa
Mešani mladinski zbor Tehnik in de-
kliški zbor Gimnazije Celje sta imela
v petek, 24. maja v dvorani Narodne-
ga doma v Celju koncert, s katerim
sta navdušila in ponovno opozorila
nase. Zbora sta pod vodstvom zboro-
vodkinj Dragice Žvarove in Adriane
Požun-Pavlovič predstavila zahteven
in všečen program.
V prvem delu je nastopil dekliški
zbor Gimnazije Celje, ki deluje drugo
leto. Odklikuje ga mehak zvok in dis-
ciplinirano izv^anje, kar je bilo opaziti
že pri prvi pesmi - kanonu Helo. Ubra-
no in z dobro interpretacijo sta bili
odpeti zahtevni pesmi Gloria, laus et
honor J. P. GaUusa in Kamen, sklada-
telja Slame. Merkujeva Jezus in ajdov-
ska deklica je z dobro postavljenimi
glasovi pričarala pravo Urično razpolo-
ženje. Tomčevi Sovdaška in Ena sama
rieč me griva, sta bili oblikovani z veli-
ko ljubeznijo in spoštovanjem do naše
ljudske pesmi. Z intenzivnim, a meh-
kim zvokom so se izkazali alti. Po glas-
beni plati je bila za poslušalce najbolj
zanimiva in izvrstna zapeta Odmevajo-
ča, Jaakobin pojat Kostiainena. Svoj
nastop je dekliški zbor s svojo mlado
in domiselno zborovodkinjo sklenil
nekoliko drugače kot smo vajeni. Col-
naričevo, v priredbi A. Požunove, so
dekleta odpela ob spremljavi kitare se-
de, kar je po pevski plati učinkovalo
nežno in izredno simpatično. Poživlja-
joče je delovala flavta. Veličastno in
opozorilno je izzvenela pesem Buc-
henwaldski zvonovi ob zelo primer-
nem deležu dveh mladih igralcev in ob
dobri klavirski spremljavi. Colnariče-
va deklica Salamou je bila odpeta čisto
in nežno, kakor je deloval zbor skozi
ves svoj nastop.
V drugem delu koncerta se je pred-
stavil mešani mladinski zbor Tehnik.
Štiristo letnico Gallusove smrti je zbor
obeležil z dvema njegovima skladba-
ma. V Deus est se je izkazal s homoge-
nostjo, v drugi, Anseris est giga pa je
zborovodkinja s svojim bogatim zna-
njem zelo elegantno vodila zbor, ki ji je
disciplinirano sledil. Kratochwilov
Amen je zvenel polno, v bogati dina-
mični paleti. Mladi pevci so občuteno
in z veliko mero okusa odpeli Mozar-
tov A ve verum, ob dobri orgelski
spremljavi. Morleyeva April is my mi-
stress face se je odlikovala z zanimivo
interpretacijo ter čistimi in mehkimi
soprani. Obe skladbi Alda Kumra Ale-
gorija in Istrska suita zboru izredno
»ležita«. Še posebej druga d^e mož-
nost, da se zbor izkaže z dikcijo, dina-
miko, intonacijo. Mladi Tehniki so jo
obogatili še s prešemostjo, kar je iz-
zvalo pri poslušalcih buren aplavz.
Adamičeva priredba Nocoj se mi je
sanjalo je zvenela žlahtno in polno;
simpatično je delovalo ptičje žvrgole-
nje. Zborovodkinja je posegla tudi po
revij skem programu, ki je redkost na
koncertnih odrih. Ob spremljavi kitar
je zbor razgibano zapel Plesno suito.
Svoj nastop je Tehnik sklenil s priljub-
ljeno Gershwinovo ob dobri klavirski
spremljavi, Swanee, in požel buren
aplavz, ki je zahteval dodatek. Mladi
pevci so ob instrumentalni spremljavi
zapeli skladbo Glasba mi je vse in tako
zaključili lep večer.
VIDA BUKOVAC
Olivno zeleni madež
Mednarodni mladinski pevski festival le preložen
Zaradi političnih razmer
v Jugoslaviji in zadnjih do-
godkov v Sloveniji letos ne
bo mednarodnega mladin-
skega pevskega festivala
v Celju, ki bi se moral začeti
31. maja z nastopi zborov
v Narodnem domu in zak-
ljučiti z množičnim koncer-
tom v Mestnem parku 2. ju-
nija. Po tehtni presoji je ta-
ko odločitev sprejel svet fe-
stivala, ki mu predseduje
dr. Matjaž Kmecl.
To bo v zgodovini festiva-
la, letošnji bi bil 19. po vrsti,
prvič, da je ta odpovedan.
Pravzaprav seje svet odločil,
da ga z enako vsebino in tudi
v počastitev 400-letnice Gal-
lusove smrti, le preloži. Celje
naj bi torej pelo v maju leta
1992, v samostojni državi
Sloveniji. Letos bo v Slove-
niji odpovedanih še več
mednarodnih prireditev, je
povedal dr. Matjaž Kmecl in
dodal, da v dani situaciji or-
ganizatorji ne morejo prev-
zeti skrbi za otroke iz domo-
vine in sveta. Strah je upra-
vičen tudi s strani staršev in
zborov samih, saj so nekateri
že pred mariborskimi do-
godki udeležbo na festivalu
odpovedali. Sprva je bilo pri-
javljenih 33 zborov, potem
pa je na Zavod za kulturne
prireditve Celje prišlo veliko
odpovedi. Najprej iz tujine.
Najmanjši incident v Celju
bi bil na škodo festivala, ka-
terega edini namen je petje
in druženje pevcev, za katere
je bilo v organizacijskem in
gmotnem smislu poskrblje-
no, je tudi ugotovil svet festi-
vala na zadnji seji. Najbolj
bodo razočarani otroci, pev-
ci, ki so ves ta čas pridno
vadili bodisi za tekmovalni
del koncertov ali pa za mno-
žični nastop v parku. Lahko
pa si je predstavljati tudi
starše, ki bi bili v skrbeh za
svoje otroke v takšnih raz-
merah, kakršne vladajo
v Sloveniji te dni. Vsi zbori
bodo dobili sporočilo, da je
festival preložen. Sporočilo
s prijateljskim nagovorom
seveda in povabilom za na-
stop prihodnje leto.
Seveda so stroški tudi
z odpovedjo. Organizatorji
so imeli že natisnjene knjiži-
ce, promocijski material,
majice z znakom festivala,
vendar bo to še mogoče upo-
rabiti (z datumskimi korek-
turami) prihodnje leto. Festi-
val bo namreč še vedno nosil
zaporedno število 19. Letos
se mu je, žal, zalomilo, ko je
komajda postal polnoleten.
Preglasilo ga je rožljanje
z orožjem, pastelne barve,
kot simbol festivala, je preli-
la olivno zelena in madež bo
ostal za vse večne čase. Kro-
nisti bodo nekoč pisali, da bi
ta bienalna mednarodna pri-
reditev pripeljala v Celje več
kot pet tisoč pevcev in da je
odpadla zaradi strahu pred
vdorom vojske v Slovenijo.
Potem bodo morda izbrskali
še misel dr. Matjaža Kmecla,
ki je festivalu na pot zapisal:
»Mladi rodovi, ki bodo rasli
s pesmijo, ne bodo zrasli
v sovraštvo.« To naj bi bilo
geslo letošnjega festivala. In
dokaz, da pesem lahko le
druži, je tudi dejstvo, da je
ob celjskih, eden glavnih po-
kroviteljev beograjsko po-
djetje. Bilo.
MATEJA POD JED
Čaka vas zbornik
Kdor ima rad knjige in rad
brska za različnimi dejstvi in
podatki, ne bo prezrl ljubezni-
ve ponudbe iz Knjižnice na
Muzejskem trgu v Celju.
V tamk^šnjem študijskem
oddelku lahko brezplačno do-
bite komplete Celjskega zbor-
nika, ki mu mar^ka le nekaj
razprodanih številk in letnik
1990. Zbornike lahko dobite
vsak dan med 8. in 19. uro in
ob sobotah med 8. in 12. uro.
Oblike iz gline
Društvo šaleških likovnikov se
je odločilo organizirati delav-
nico oblikovala gline, ki bo
od 5. do 9. junija.
Vodila jo bo Gioela Suardi,
ena vodilnih keramičark v Ita-
liji. Pomagala ji bosta še kera-
mičaija Zvone Bizjak iz Izole
in Igor Bahor iz Velerya. Soor-
ganizator delavnice je Zveza
kulturnih organizacij Sloveni-
je, ki vabi k sodelovanju vse. ki
jih zanima ta delavnica. MP
Sonca mi daj!
Kronika oh stoletnici župnile
sv. Kunigunde na Pohorlu
Pisati župnijsko kroniko
ni lahka naloga, s^ je tako
delo obenem tudi zgodovina
nekega kraja. Takšne odgo-
vorne naloge se je lotil po-
horski rojak, profesor Anton
Gričnik, ki živi in dela
v Ljubljani. Leta 1989 je izšla
izpod njegovega peresa ob-
širna kronika župnije sv. Ku-
nigunde na Pohorju, Zapisi
in pričevanja sejalcev. Aprila
letos pa ob stoletnici župnije
sv. Marjete na Keblju kroni-
ka z naslovom Sonca mi daj.
Kot pravi avtor, je misel,
da bi napisal kebeljsko kro-
niko, že dolgo tlela v njem,
pripisati pa jo je treba doma-
čemu župniku g. Zadravcu,
ki je predlagal, da bi naredil
krajši spominski zapis ob
stoletnici ustanovitve župni-
je. »Ko pa sem začel prelista-
vati gradivo«, pravi profesor
Anton Gričnik, »sem se za-
voljo obilice le-tega odločil,
da bom skušal narediti kro-
niko tako, da bodo z njo za-
dovoljni župljani in tudi jaz.«
Tako je nasatala zajetna knji-
ga, ki obsega kar tristo stra-
ni. In od kod naslov: Sonca
mi daj? Avtor pravi, daje na
enem izmed prizorov zname-
nite kebeljske cerkve devica,
ki kleče dviga odprto školj-
ko proti nebu. Pod njo je
v latinščini napisana proš-
nja: Sonca mi daj.
Knjiga je razdeljena na tri
dele. Prvi opisuje zgodovino
tega koščka naše domovine,
v drugem pa so predstavljeni
vsi kebeljski župniki od leta
1891 do 1991. Tretji del kro-
nike bralca seznanja s tragič-
nimi dogajanji v fari: žrtvami
obeh vojn, požari v zadnjih
150 letih, vremenskimi uj-
mami ... Kronika opisuje tu-
di pohorskega ljudskega
pesnika Jurija Vodovnika, ki
je bil nek£y časa na Keblju
mežnar. Fari je posvetil več
pesmi, ki so v kroniki zdsg
tudi objavljene. Celotna
oprema knjige je v znamenju
sonca, kar nakazuje že barva
ovitka. MILOŠ LIKAR
Zabrenkaii so svojim
Tamburaši KUD Lipa iz krcyevne skupnosti Konovo so pred kratkim slavili 15-letnico
delovanja, ob tej priliki pa so se predstavili tudi v domačem domu kr^anov. V vsej okolici
namreč nobena prireditev ne mine brez nastopa tamburašev, slavnostni koncert v domači
krajevni skupnosti pa je privabil obilo obiskovalcev. Da štejejo krajani tamburaše za svoje,
dokazujejo tudi njihovi prostovoljni prispevki, saj so kar radi segli v žep.	L. O.
ZAPISOVANJA
Kmečka ohcet
Prejšnji torek je bil pravza-
prav dan, ki se je zapisal
v slovensko kulturno zgodo-
vino. Najprej je Društvo slo-
venskih pisateljev pripravilo
neke vrste »komorno sreča-
nje« na čast bardu slovenske
poezije Danetu Zajcu (če se
spominjate, pred mesecem
dni sta založba Emonica in
Dušan Cunjak izdala zbrana
dela v petih knjigah sedanje-
ga predsednika slovenskih
pisateljev) v prostorih kluba
Cankarjev dom, nato pa seje
vsa kulturno-umetniška
smetana preselila na ljub-
ljanski grad, kjer se je pro-
slavljala poroka enega izmed
članov slovite slovensko-
evropske naveze Borghesie,
Darija Seravala Mihajloviča,
sicer bolj znanega kot sina
Sonca in Lune.
Obstaja neko nepisano
pravilo, da se zbrana dela iz-
dajajo avtorjem, kijih ni več
med živimi. To tradicijo je
prekinil Dane Zaje, katere-
mu na čast seje tudi zgodilo
srečsmje pisateljev, ki so bolj
ali manj patetično obujali
spomine na mladostna leta
in na prijateljevanje s slav-
Ijencem. Veno Taufer, Boris
A. Novak, Milan Dekleva,
Josip Osti, Fabjan Hafner in
Miijane Mitrovič so prav pri-
jazno prosili pesnika, da jav-
no odrecitira pesem po nji-
hovem okusu, povedali ne-
kaj žoltih na račun poezije in
slovenske kulture, se po svo-
je zabavali in nehote, v to
sem prepričan, Danetu Zaj-
cu metaforično kopali grob.
No ja, Dane Zaje se kar tako
metaforično resda ni dal, in
je jasno ter glasno povedal,
da njegov opus še zdaleč ni
končan. In k temu pravza-
prav nimam kaj dodati.
Precej bolj bučno in veselo
je bilo zato na gradu, kjer je
javnosti predstavil svojo ne-
vesto Darij IV., sin Sonca in
Lune. Predohcetno evforijo
je zapolnil s predporočno
vseljubljansko zabavo, na
kateri je bil poleg njega glav-
ni akter ljubljanski župan
Jože Stergar. Ta se ohceti si-
cer ni udeležil, kar pa mlade-
ga ženina ni niti najmanj ovi-
ralo, da se ne bi združil v za-
kon z Natašo, kraljico emo-
cij. Župan bi naj po protoko-
lu bil tisti, ki bi zakon ne-
uradno zvezal. V njegovi od-
sotnosti je to storil ede
med članov gledališča^J
Monro, da pa je bila poZ
povsem uradna, je posjJ
sam ženin, ki seje pred d
ma dnevoma mudil vsa^
srcu SAO Krajine, v S
kjer je predporočno povJ!
še uradno zapečatil. JVj?
vsem jasno, alijeglavtiil
govalec poročne uvej
Darij IV., aU je to nev«
Nataša, povsem jasnop^.
da je absolutni poraici
Marjan Vidmar, katerem
ženin zagrozil z bojkoh
naročilnic Mesta Ljublj^
In kako je izgledal urai^
neuradni protokol družabu
ga večera? Pravzaprav ^
šokantno, za kar je poskii
najprej sam ženin, ki je p
novno dokazal, da se fc
z najprodornejšim slove
skim vokalom; sceno je ns
prepustil »lačnemu« Drsj
nu Živadinovu, kijenavi
šil kot interpret verzovM^
kovskega, nato sinovom oi
ta Živadinova, zagrebška
Nogometnemu kazaM
Montažstroj, ki je predsti.
lo svoj projekt Vatrotek
(prva nabada za koreogn
jo na minulem festivalu]
goslovanskega alternativi
ga teatra v Titogradu), nji
nadomestila famozna I
Kugler s svojimi kostimi
»plesnim izrazom«, nato;,
se je vse skup^ preleti
v splošno rajanje do zgi:
njih jutranjih ur.
Siacer pa bodo dan
z vseh balkonov b^e plap
lale rjuhe v znak miroljubi
sti, kar sta podprli tudi t
in SDP, sočasno s tem, pa
v ljubljanskih oziroma B
nikovih Križankah, Darijl
z Borghesio in južnoslovt
skimi gosti uprizoril konct
za demilitarizirano Jugoi
vijo. K^j n^j še rečem dnif
ga kot to, da razobes
rjuhe.
Večno aktualni Krpan
Igralec Ma^an Bačko, član celjskega poklicnega gledališč*
po Sloveniji in zamejstvu že vrsto let predstavlja z monodi^
Martin Krpan. V torek dopoldne je to delo uprizoril stopeto^
tič, in sicer za učence osnovne šole Bratov Mravljak v Vel«
ob podelitvi bralne značke.	.
Monodramo Martin Krpan je Marjan Bačko pripravil že F
desetimi leti in z njo z velikim uspehom nastopal v vrtcih,
tovarnah in povsod naletel na navdušenje občinstva.
Krpan je večno aktualen«, pravi igralec »in ga lepo spreje"^
prav vse generacije, od n^ml^ših gledalcev do najstarej^
Zeli si, da bi z monodramo nastopal tudi na celjskih in okou®
šolah.	^
Mladi v linorezu
v avli doma II. slovenske-
ga tabora v Žalcu so minuli
konec tedna odprli razstavo
grafičnih listov udeležencev
grafične delavnice v Mayer-
jevi vili v Šoštanju. Na njej
razstavljajo svoja dela Peter
Bizjak, Marjan Dečman,
Anja Maček-Ključar, Irena
Pevnik in Angela Pinter, vsi
iz Polzele ter Irena Guček,
Sabina Malon, Nataša Tajnik
in Metka Žemva, vsi iz Ve-
lenja.
Na otvoritvi je spregovoril
predsednik Zveze kulturnih
organizacij občine Žalec Ja-
nez Meglič, v kulturnem pro-
gramu pa so nastopili oktet
Lastovka iz Polzele in učenci
OŠ Žalec. Mentor Arpa^J
lamon je v vabilu za va^s j
med drugim zapisal,
teh devet udeležencev^^
stave nadaljevalo ^
v barvnem linorezu,
razveseljiv je podatek, J
od vseh sodelujočih, s ^
polovica srednješolcev ^
matika je svobodna p
domiselna. Tehnične ^
manjkljivosti grafit"^}. I
stov štejejo kot težavy
začetku vsake poti, za ^jj
pa ni dvomiti, da jih ^ .J
matičnim dopolnjen'^
in izobraževanj ern ne^
postopno odpravili.
va bo odprta do koi^^^i^
^BAJjlN LJUDJE
30. MAJ 1991 - STRAN 11
Viadukt Baba čez cesto
, ^ci Ingrada iz Celja so
ob 18.05 dosegli lepo
" n zmago, ko so končali
viadukta Baba
. Janami nad cesto Ce-
, bljana! S prvimi deli so
rV lani 19- juniji- Odgovor-
^J^a delovišča je bil ing.
Pavlin, šef gradbišča ing.
Zver, njegov pomoč-
^ing. Robert Hercog, delo-
ma pa Radislav Dragic.
Samo pri pripravi transport-
^poti so morali navoziti 3 do
jjsoč kubičnih metrov mate-
jla, s katerim so nasuli njive
jmočviije. Začeli so z izdela-
osmih betonskih pilotov, ki
jg^o v globino 14 metrov,
lez te pilote so zabetonirali
^e, nato pa izdelali stebre,
^asno so montirali beton-
ih delavnico, kije srce za ce-
lino gradnjo viadukta. Delo je
bilo izredno zahtevno, ScU je
moralo biti na milimeter na-
tančno.
Med samo gradnjo so imeli
nekaj težav, ki sta jih povzroči-
la zdrs prvega takta in precej
dolga zima. Zaradi tega so mo-
redi sanirati poškodovane dele
na podporni konstrukciji in na
»kljunu«, kar je trajalo okoli
dva meseca.
En takt je dolg 16 metrov, za
izdelavo pa so porabili sedem
dni. Vsak petek so opravili po-
tiskanje, tako da se je celotna
konstrukcija premikala od de-
lavnice preko ceste. Z deli so
kljub prekinitvam končali
v predvidenem roku, 24. maja
ob 18.05 zvečer, ko so si delav-
ci pripravili zasluženo slavje.
Zdaj demontirajo betonsko de-
lavnico, montirajo new jerssy
ograjo, zamenjujejo ležišče in
izdelujejo krila opornikov.
Zadnja dela bo Ingrad opravil
l5. avgusta, ko naj bi s cestni-
mi priključki na viadukt bili
gotovi tudi delavci Gradisa iz
Maribora.
Dela potekajo na dolžini
dveh kilometrov. Z viaduktom
se bodo potniki rešili samo
znamenitega trojanskega ovin-
ka, v celoti pa vse skupaj ne bo
kaj dosti razbremenilo prome-
ta. Učinek bi bil samo ob nada-
ljevanju problematične avto-
ceste Maribor-Celje-Ljub-
Ijana.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
t: j„kt Baba je dolg
in širok 13 m. Navz-
^Ini padec je 6,1%, prečni
* Projektant je zagoto-
vi da je to edini tako grajen
Hukt v Evropi z ovinkom
nadcem ter s postopkom
'Le metodologije. To je
''nutno ena najboljših teh-
^i^ij za gradnjo viaduktov.
Cgradnji viadukta je In-
^d opravil tudi nadomestno
rtdnjo za kmetijo Novak, ki
prestavili z bodoče trase
Jstena drugo mesto.
Teden pomoči in srečanj
Minuli teden starejših občanov v celj-
ti občini je bil uspešen, imel je vsebi-
io,bilo je pa tudi dovolj srečanj, kjer so
(upokojenci razveselili. Svoje pomi-
litke, hotenja, pomoč in kritiko so izra-
ilina dveh okroglih mizah, kjer je bila
irisotna predvsem skrb za starejšega
lioveka.
Nekatera društva upokojencev v kra-
imih skupnostih v celjski občini še iš-
?jo načine in metode pomoči, v krajevni
skupnosti Ostrožno pa jo že izvajajo in je
temu primerno obrodila tudi že rezultate.
Tu predvsem skrbijo za zdravje starejših
krajanov, imajo organizirano enkrat me-
sečno svetovalno zdravniško ambulanto,
kjer nudijo zdravniki krajanom vsestran-
sko pomoč.
Četrtina prebivalcev v celjski občini je
upokojencev, ki so na okrogli mizi izraža-
li nezadovoljstvo nad ukinitvijo partici-
pacije v zdravstvu, pomisleke so imeli
tudi pri stanovanjski politiki (bodoči od-
kup stanovanj), predvsem pa so imeli ve-
liko kritičnih pripomb na izplačevanje
pokojnin in njihovo zcimrznitvijo ter sra-
motnim regresom. Zanj so upokojenci
rekli, da mora postati regres pravica, ki
bo zapisana v ustavi. Nikakor pa starejši
ljudje ne morejo razumeti, da zanje ni več
nobenega interesa, da se v sedaryem si-
stemu vladanja počutijo kot »izgub^eni
v vesolju«. Menili so tudi, da je njihov
vpliv na občinsko skupščino premajhen.
zlasti, ker bi lahko nekateri člani še s svo-
jimi izkušnjami prispevali v rasti demo-
kratične in pravične ureditve v naši druž-
bi. »Odpisani« bi bili lahko še koristni,
čeprav jim sedanji položaj v družbi nala-
ga vsakdanje skrbi za preživetje. Razmi-
šljajo o tem, da bi izdelke, ki nastajajo za
razvedrilo in so jih razstavili na razstavi,
tudi prodajali v lastni trgovinici.
ZDENKA STOPAR
Upokojenci so se pomerili med se-
boj tudi v športnih srečanjih in poka-
le so prejeli: v šahira^u je zmagalo
DU Celje, v balinanju DU Kajuh,
v kegljanju DU Kajuh in v streljanju
DU Dolgo polje.
Na osrednji razstavi ročnih del
v domu JLA v Celju, kjer je razstav-
ljalo več društev upokojencev so
priznanja prejeli: Jožica Dragičevič,
Mira Mlinarič, Marija Kmecl, Matil-
da Kmecl, Avgust Orel, Janez Dolai
in Anton Paser.
^hski upokojenci so teden starejših občanov v celjski občini zaključili tako,
se pretekli vikend zbrali na Gričku v Celju. Na zaključni prireditvi se je
'■^'o okoli 800 upokojencev, pozdravil pa jih je celjski župan Anton Roječ.
Foto: EDO EINSPIELER
"^■adi tehniki v Novem mestu
v Novem mestu je bilo 15. srečanje mladih tehnikov
j^^novnih in srednjih šol Slovenije. Nastopilo jih je 365
v^^l^jstih regij, poleg tega seje srečanja udeležilo tudi
kot sto mentorjev tehnične vzgoje, ki so pripravili
mizo in spregovorili o mestu in vlogi tehnične
v našem izobraževalnem procesu. Dve prvi
®sti sta osvojila tudi predstavnika celjske regije in
Pri^^ Goijak v maketarstvu in Aleš Grabovšek
dr,	V računalništvu je bil Matjaž Kočevar
in pri električnih napravah četrti.
tgj^^ed tem je bilo za celjsko regijo v Mozirju regijsko
l^ovanje, kjer so največ uspeha dosegli mladi teh-
fz OS Braslovče. Matjaž Hočevarje zmagal v raču-
rjK^l^tvu, pri elektronskih napravah je bil drugi, pri
jg i^p^h modelih je zmagal Matevž Šošter, Peter Vek
pri motornih čolnih drugi in Marko Rančigaj pri
'^Jarstvu tretji.
T.T.
Posicusni programi loi(aine TV
Blizu tisoč krajanov Slovenskih Konjic, ki imajo
priključke za kabelsko televizijo, je lahko zadnje
dneve spremljalo poskusne programe lokalnega televi-
zijskega programa. Predstavila sta se že konjiški raču-
nalniški krožek KORAK, ki je presenetil predvsem
z odlično grafično izvedbo ter svetovalno izobraževalni
center SIC, bivša Delavska univerza. Njihovemu pro-
gramu seje poznalo, da imajo z obveščanjem že precej
izkušenj, gledalce pa so pritegnili tudi z dobro izbiro
slovenskih filmov. Krajevna skupnost, ki zaenkrat še
upravlja s kabelsko televizijo, je možnost predstavitve
poskusnega programa ponudila še družbi Dravinja. Za
javno predstavitev programov so se odločili predvsem
zato, da bodo lažje izbrali bodočega nosilca te dejavno-
sti v Slovenskih Konjicah.	MBP
Posvet stroke
Zakon o socialnem var-
stvu v Sloveniji, ki je v pri-
pravi, ne zanima samo tiste,
ki bodo varstva deležni,
ampak tudi tiste, ki ga bodo
izvajali, saj je novosti ve-
liko.
Z namenom da s strokov-
nim znanem, izkušnjami in
spoznanji v dosedanjem de-
lu aktivno prispevajo soo-
blikovanju socialne politike,
razvoju stroke in organizaci-
je na področju socialnega
varstva, je bil v Celju sklican
posvet, ki ga je vodila Anka
Ostrman, poslanka v zboru
združenega dela skupščine
republike Slovenije.
Posveta na Centru za soci-
alno delo v Celju so se udele-
žili predstavniki Centrov na
celjskem območju ter ravna-
telji domov za starejše in
mlajše varovance.
K že pripravljenim tezam
zakona o socialnem varstvu,
ki zelo spreminjajo doseda-
nji varstveni zakon, so imeli
strokovnjaki nekaj ključnih
pripomb. Rečeno je bilo, da
sedanje teze zakona ne kaže-
jo na resno strokovno delo,
ker Centri niso sodelovali pri
pripravah in nikakor v bodo-
če ne mislijo biti samo uradi.
Zgodi se lahko, da bodo za-
radi sedanjega predloga
o vlogi Centrov odhajali iz
zavodov kreativni ljudje, ker
ne bodo hoteli postati urad-
niki.
Zaradi povezovanja stroke
naj bi se ustanovila zbornica
za socialo, inštitut za social-
no varstvo pa naj bi imel in-
formacijsko, analitično ter
raziskovalno vlogo.
Finansiranje vseh dejav-
nosti, sistem zakona o social-
nem varstvu bo finansirala
republika, občina pa stori-
tve, pri tem pa slednja naj ne
bi prevzemala doktrine soci-
alnega dela, ampak naj bi bi-
li za to še naprej pristojni
Centri za socialno delo po
občinah.	Z. S.
Vrtčevski peki
Na enoti Hudinja vzgojno
varstvene organizacije Tonč-
ke Čečeve v Celju je do konca
tedna še na ogled razstava iz-
delkov otrok obeh hudinjskih
vrtcev. Izdelki so prikaz otro-
ške ustvarjalnosti v okviru
vzgojnega dela. Tokrat so raz-
stavili predvsem stvaritve, ki
so nastale na osnovi vtisov
z obiska v Pokrajinskem mu-
zeju Celje in ki so jih kasneje
dopolnili j, novimi znanji
o našem vsakdanu.
Podobna razstava, kot so jo
prejšnji teden odprli v vrtcu na
Hudinji, je bila na ogled že la-
ni, ko so se z njo predstavili
tudi v prostorih Pokr^inskega
muzeja, tokrat pa so jo še obo-
gatili. Poleg izdelkov iz gline,
ostankov lesa, žice, volne in še
česa, ki so sledili muzejskim
vzorom, so tokrat predstavili
še stvaritve, ki so nastale pri
spoznavcinju pletarskega in pe-
kovskega dela. Sam obisk mu-
zeja in ogled njegovih primer-
kov bi namreč za otroke ostal
brez prave vsebine, če ne bi
teh izkušerxj povezali s seda-
njim življenjem in izkušnjami
iz domačih okolij. Tako so na
primer v muzeju videli staro
pohištvo, posodo, orodje, sliša-
li so o nekdanjem življenju in
običajih in vse to so nato pove-
zali s sedanjim življenjem. Ple-
tar, ki je obiskal vrtec jim je
predstavil svoje delo, v kate-
rem so se tudi sami preizkusili,
podobno pa je bilo tudi ob obi-
sjcu peka. Vse to prikazuje raz-
stava v vrtcu na Hudinji, kije
plod ustvarjalnosti tako otrok
kot njihovih vzgojiteljic. V vrt-
cu si zato želijo, da bi tovrstne
razstave, ki nastajajo tudi ob
pomoči staršev in njihovih po-
djetij, postale vsakoletne, tc
V obeh hudinjskih vrtcih so
pred mesecem izdali tudi pr-
vo številko časopisa za starše,
ki so ga poimenovali Ščepec.
Gre za zanimivo idejo vsako-
mesečnega biltena, v katerem
predstavljajo zanimive in
smešne dogodke v vsakod-
nevnem vrtčevskem življe-
nju, objavljajo otroške risbe
in opozarjajo starše na po-
membnejše dogodke v obeh
hudinjskih enotah.
Podružnica kongresa tudi vSmarlu
Za Celjem in Šentjurjem so v ponede-
ljek ustanovili podružnico Svetovnega
slovenskega kongresa, konference za
Slovenijo, v Šmarju pri Jelšah. Za pred-
sednika šmarske občinske podružnice
so izvolili Janeza Krašovca. Predsedni-
ca konference za Slovenijo Spomenka
Hribar je predstavila namen in pomen
kongresa in povedala, da lahko prav
občinske podružnice naredijo največ na
področju povezovanja z rojaki po svetu.
Predsednica Spomenka Hribar je pri-
pomnila, da je zadnji čas veliko na Celj-
skem ter se ne želi ponavljati. Za politič-
no sovražno razpolovljen slovenski na-
rod je potrebno preseganje tega, pretekla
povojna ideologija pa je temeljila prav na
tem, na razrednem boju. Boleče, to kar je
sekalo, bi zdeo poskušali preseči. Hribar-
jevo motijo podtikanja o Demosovem
prilaščanju zamisli Svetovnega sloven-
skega kongresa, ki izhaja iz kroga Nove
revije in Društva slovenskih pisateljev,
prvi pa si je to upal na glas povedati
Vlado Habjan. Med razpravo je dr. Franc
Zabukovšek, predsednik šentjurske po-
družnice zanikal očitek, da se s kongre-
som uveljavljajo posamezne stranke, kaj-
ti to, če je katera prizadevnejša, ne pome-
ni tega. Darko Bi^ak, šmarski republiški
poslanec in bivši župan je pozdravil od-
pravljarye medsebojnega sovraštva med
Slovenci, vendar pa je menil da na Koz-
janskem za to ni razlogov. Prve žrtve fa-
šizma so bili tu slovenski intelektualci,
zlasti duhovniki ter pozneje pregnanci
v Šlezijo, povedal pa je tudi da naj ne bi
bilo v šmarski občini nobenega primera
da se kdo ne bi smel vračati v domači
kraj.
Predsednik nove, šmarske podružnice
kongresa Janez Krašovec, dekan iz Roga-
ške Slatine, je govoril o kulturnih spome-
nikih, izvolili pa so tudi organe občinske
podružnice. V občinski izvršni odbor po-
družnice so poleg predsednika Krašovca
izvolili Mimico Kidrič, Jožeta Vehovarja,
Milana Zagodo, Jožeta Pelka, Marjana
Aralico, Jožeta Planinca, Marjana Drofe-
nika in Antona Tepeša, v sekciji za pro-
mocijo področja podružnice in razvijanje
mednarodne dejavnosti pa bodo delali
Jože Čakš, Jože Pelko, Boris Završnik,
Franc Plohi, Milan Zagoda, p. Marjan
Ogrin in Marjetica Rainer. V kulturnem
programu je nastopil domači moški pev-
ski zbor »Antona Aškerca«, ki ga vodi
Roman Drofenik, vsi prisotni pa so z mi-
nuto molka posvetili spomin na smrtno
žrtev tragičnih dogodkov v Mariboru.
BRANE JERANKO
12. STRAN - 30. MAJ 1991
NAŠI KRAJI IH
Kdo komu zbija
ceno hmelja?
Hmeljar Vinko Drča iz
Grajske vasi zanika obtož-
be, da kmečka zveza ne za-
govarja interesov hme-
ljarjev.
Vinko Drča, kot hmeljar,
poslanec in eden vodilnih
mož kmečke zveze pogosto
pravite, da hmeljarjem še
nikoli ni bilo obljubljeno
toliko denarja kot letošnje
leto. Od kod te trditve v ča-
su, ko je večina hmeljarjev
lezadovoUnih?
Drča: »Ce primerjamo ce-
le hmelja v letih 87, 88, 89 in
O je razvidno, da je bila leta
7 cena do kmetijske zadru-
,e Savinjska dolina 6,99
'EM, delitveno ržizmerje je
ilo 80:20, cena do kmeta pa
,60 DEM. Leta 88 je bila ce-
a do zadruge 6,96 DEM, de-
tveno razmerje spet 80:20,
meljar je dobil 5,55 DEM, iz
ega je bilo treba plačati še
bresti za najeti kredit. Leta
•9 je bila cena do kmetijske
zadruge 6,83 DEM, pri deli-
.'enem razmerju 80:20 je
-meljar dobil 5,45 DEM, od
ega so bile obresti za najeti
Kredit 0,38 DEM. Za letnik
(O so dobili hmeljarji pov-
prečno 5,96 DEM in sicer za
sorto golding 6,33 DEM, za
Auroro in B sorte pa 5,28
DEM za kilogram oddanega
suhega hmelja. Poleg tega
smo hmeljarji v mesecu av-
gustu dobili še 14 din (takrat
2 DEM) brezobrestnega kre-
dita za začasno delno pokrit-
je razlike med proizvodnimi
stroški po kalkulaciji IHP in
plansko ceno hmelja. Obre-
sti poravnavata sekretariat
za kmetijstvo ter trg in bla-
govne rezerve. Ocenjujemo,
da bo za izplačilo od proda-
nega hmelja ostalo še dodat-
nih 1,9 DEM, plus 0,23 DEM
iz obveznic republike Slove-
nije, 0,20 DEM »šticunge« od
prodanih deviz ter 0,40 do
0,60 DEM od kooperacijske-
ga posla, ki ga izvršuje HEI.«
Ste vi zadovoljni z izku-
pičkom pri prodaji hmelja?
Drča: »Člani SKZ-LS smo
na slabo prodano ceno hme-
lja opozarjali jeseni 89. V ta
namen smo pripravili petlet-
no pogodbo, v kateri smo
zahtevali, da savinjski hme-
ljar dobi 9,5 DEM za kilo-
^am oddanega suhega hme-
lja sorte golding in 7,5 DEM
za kilogram oddanega suhe-
ga hmelja za A in B sorte.
V pogodbi smo opredelili
obračun hmelja za prevzeti
hmelj in sicer, da se ena tret-
jina denarne pogodbene
vrednosti oddanega hmelja
plača hmeljarjem do 20. de-
cembra tekočega leta, druga
tretjina denarne pogodbe
vrednosti se plača do 20, ja-
nuarja naslednjega leta, tret-
ja tretjina denarne pogodbe-
ne vrednosti prodanega
hmelja pa se hmeljarjem iz-
plača do 30. marca nasled-
njega leta, takrat naj bi bil
tudi končni obračun za mo-
rebitne stimulacije in »šti-
cunge« ustvžirjenih deviz.
Poleg tega smo v pogodbi
opredelili, da mora kmetij-
ska zadruga glede na to, da si
že iz cene hmelja pokriva
mrežo, nabaviti ves repro-
material za hmeljarsko pro-
izvodnjo po tovarniških ce-
nah in neposrednimi odvis-
nimi stroški. To razlagam za-
to, ker smo se takrat seje
udeležili vsi predstavniki
hmeljarjev iz zadružnega
sveta TZO, centralnega za-
družnega sveta, hmeljarske-
ga odbora in predstavniki
hmelj skih starešin. SKZ-LS
sva takrat zastopala Marjan
Natek in jaz. Po razpravi je
bilo glasovanje o predlogu
pogodbe, ki jo je pripravila
kmetijska zadruga ter po-
godbi, ki jo je pripravila
SKZ-LS. Za pogodbo SKZ-
LS sva glasovala jaz in Mar-
jan Natek, vsi ostali pa so se
strinjali s pogodbo oziroma
vrednostjo cene hmelja, ki jo
je predlagala kmetijska za-
druga. Zato na očitke, da
SKZ-LS in osebno jaz ne za-
govarjamo interesov hme-
ljarjev, ne pristcoamo. Me-
nim, da moramo razčistiti,
kdo znižuje hmeljsko ceno.«
In kako boste uspeli to
razčistiti?
Drča: »V SKZ-LS meni-
mo, da bi morali probleme
rešiti najprej doma, ne pa da
se prerekamo preko medi-
jev. Tu se je že pokazala pra-
vilnost pregovora, da kjer se
predpirata dva, tretji dobi-
ček ima. Ne želimo, da bi tr-
govci podrobno spoznali ne-
soglasja v Savinjski dolini,
na ta način si bomo položžO
še poslabšali.«
IB
Bio lirana in zdravilna zelišča
Na Tomšičevem trgu so prejšnji teden odprli prvo trgovino z bio hrano v Celju, BlOTv«
Uredila jo je firma Mediacor, ki jo vodi dr. Janez Tasič. Skupina sodelavcev, zbrana vi
firmi, se ukvarja s proizvodnjo, predelavo in sedaj tudi prodajo bio hrane. BIOTOP je odJ
predsednik celjskega izvršnega svet Mirko Krajnc. Trgovina BIOTOP poleg hrane pon^
tudi zdravilna zelišča in ekstrakte za nego in zdravljenje: od Lekove domače lekaiS
ponudbe patra Ašiča in do ene najbolj znanih domačih lekarn v Sredozemlju - Hvai^
domače lekarne. Dobrodošla je tudi ponudba za diabetike. Nameravajo jo še izpopoL«.i
tako da bodo diabetiki lahko na enem mestu našli vse proizvode, ki so trenutno dostonn
_ __MBP, Foto: EDO EINSPIElI
Dražje komunalne storitve
1. junija bodo v šmarski ob-
čini začele veljati nove, višje
cene komunalnih storitev, ki
jih je predlagalo občinsko ko-
munalno podjetje v Rogaški
Slatini, deloma pa potrdila
občinska vlada.
Tako bodo poslej plačevali
za vodo 42 odstotkov več, za
kanalščino kar 400, za ekološki
prispevek bodo koristniki vo-
de odšteli 33 odstotkov več, za
odvoz smeti 23, za komunalno
ogrevanje stanovanj v slatan-
ski Ratanski vasi 55 ter za prik-
ljučitev stanovanjskih hiš na
vodovodno in kanalizacijsko
omrežje po 25 odstotkov več.
Nova cena za kubični meter
vode za gospodinjstva bo torej
12,80 dinaijev za druge porab-
nike 19 din, kanalščina znaša
za gospodirgstva 1,50 ter za
druge 1,90 dina^ev na kubični
meter, ekološki prispevek 60
oziroma 80 par za kubični me-
ter vode, odvoz smeti za kubič-
ni meter 1,60 oziroma 2,60 di-
napev, za ogrevanje v Ratan-
ski vasi bo treba odšteti 34,60
oziroma 40 dinarjev na kva-
dratni meter površine in za
priključitev stanovanjskih hiš
na javni vodovod 10 tisoč di-
narjev ter na javno kanalizaci-
jo 5 tisoč dinarjev. Za ostale
objekte ostaneta prispevka ne-
spremenjena ter znašata 1 od-
stotek oziroma pol odstotka od
vrednosti naložbe. V novo ce-
no vode je ZE^et tudi prispevek
za izgradnjo magistralnega vo-
dovoda - znaša kar polovico te
cene.	B. J.
Visokogorske planinske naložbe
V Slovenijo Jjodo letos
predvidoma urejali kar v se-
demindvajset visokogorskih
postojankah, med njimi jih je
pet s celjskega področja:
Frischaufov dom na Okrešlju
in Kocbekov dom na Koroši-
ci, gomjegrajski Dom na Me-
nini, Mozirska koča na Golteh
ter solčavska koča na Kle-
menči jami pod Ojstrico.
Za naložbe v visokogorske
postojanke bodo v republiki
potrebovali 11 milijonov dinar-
jev. Zaključna dela pri obnovi
Frischaufovega doma bodo
vredna 398 tisoč dinarjev; celj-
sko Planinsko društvo bi po-
krilo 142 tisoč, pričakujejo pa
tudi 156 tisoč dinarjev drugih
prispevkov. Na Korošici bi ra-
di uredili čiščenje odpadnih
voda, postavili solarno napra-
vo za pridobivanje elektrike,
obnovili vodovod ter odpravili
še številna druga obnovitvena
dela, za kar potrebujejo 209 ti-
soč dinarjev. Na Menini bodo
z načrtovanimi 260 tisoč dinar-
ji popravili streho ter dokonča-
li še druga začetna dela. V Mo-
zirski koči na Golteh bi s pred-
videnimi 150 tisoč dinarji do-
končali spalnice, na Klemenči
jami pod Ojstrico pa z 42 tisoč
dinarji obnovili dotr^ano to-
vorno žičnico.
B.J.
Modri Janez svetuje
V. petek, 31. maja se zak-
ljučuje rok, ko starši še lah-
ko preko akcij »Kaj svetuje
modri Janez« in »Hura za
glavco, ki zna« naročijo uč-
benike in ostale šolske po-
trebščine za svoje šolarje.
Tako naročene učbenike in
vse ostalo, kar potrebuje šo-
lar v prihodnjem šolskem
letu, lahko starši plačajo
naenkrat (z 10 odstotnim
popustom), v dveh meseč-
nih obrokih (5 odstotni po-
pust) ali pa v treh mesečnih
obrokih, naročene zavitke
pa bodo prejeli avgusta.
Naročniške akcije so se pri
starših že dodobra uveljavile
v preteklih letih, nekaj tudi
zato, ker imajo na takšen na-
čin zagotovljene cene, kar
precejšnjo ugodnost pa ob
visokih cenah naših učbeni-
kov in ostalih šolskih po-
trebščin prinaša tudi obroč-
no odplačevanje. V obeh
celjskih knjigarnah in papir-
nicah - v Mladinski knjigi in
Državni založbi Slovenije
- so se odločili tudi za proda-
jo učbenikov in šolskih po-
trebščin na tri obroke, ven-
dar pa to velja le za večje
nakupe, ko se skupni znesek
vrti nad 500 dinarji.
Kar precej zmede med
starši so povzročile tudi le-
tošnje, nekateri so jih imeno-
vali kar dvojne cene, učbeni-
kov in šolskih potrebščin.
V obeh knjigarnah so nam
povedali, da so za približno
30 odstotkov višje cene, ki
veljajo od 1. maOa naprej in
so objavljene tudi v katalogu
modrega Janeza, tiste prave,
letos veljavne cene. Cenejši
učbeniki pa so bili (v knji-
garnah so zvečine že pošli) še
rezerva iz tekočega šolskega
leta, ki je ostala v knji-
garnah.
Sicer pa so z založenostjo
s šolskimi učbeniki in ostali-
mi potrebščinami v teh dneh
v celjskih knjigarnah zado-
voljni, v Zavodu za šolstvo
Republike Slovenije pa ob-
ljubljajo, da bodo tudi tisti
učbeniki, ki so zdaj še v ti-
sku, v roke slovenskih os-
novnošolcev prišli pravo-
časno. IVANA STAMEJČIČ
V knjigami celjske Mladin-
ske knjige so nam izračunali
približne zneske, ki jih bodo
starši potrebovali za nakup
šolskih učbenikov in delov-
nih zvezkov, ki jih po učnih
programih potrebujejo os-
novnošolci za posamezne raz-
rede. V te izračune niso vklju-
čeni tisti učbeniki, ki jih Za-
vod za šolstvo sicver priporo-
ča, niso pa obvezni, ter vse
ostale šolske potrebščine - za
1. razred bo potrebno odšteti
1500 dinarjev, za 2. razred
(brez dveh učbenikov, ki sta
še v tisku) 780 dins^ev, za 3.
razred 1570 dinarjev, za 4.
drazred 1380 dinarjev, za 5.
razred 2370 dinarjev, dfza 6.
razred 3750 dinarjev, za 7. raz-
red 2900 dinarjev in za 8. raz-
red 3.200 dinarjev.
Novi radioamaterji
v mozirski občini
V bodoče bodo Zgomjesa-
vinjčani s pomočjo radioa-
materjev dodatno zavaro-
vani pred naravnimi nesre-
čami. V soboto je namreč 23
udeležencev tečaja za radio-
amaterje opravilo zaključni
operaterski izpit. Prišli so
iz vseh krajev mozirske ob-
čine, tako da bo posebej ra-
dioamaterstvo razširjeno
v vseh krajevnih skupno-
stih.
Tečaj je pripravil Radio-
amaterski klub iz Mozirja, te-
čajniki pa so opravljali izpite
za kategorije E in C ter iz
tujih jezikov. Kategorija
E pomeni, da del^o opera-
terji na UKW posteljah v foni-
ji, za kategorijo C pa je po-
trebno obvladati tudi tele-
grafijo.
Klicni znak mozirskih ra-
dioamaterjev je YU3DSW,
klub pa deluje že od leta
1968. Mozirjani so se odločili,
da bodo kot radioamaterji
delovali na vseh področjih,
ne le v vojski. V zadnjem ča-
su ugotavljajo, da število čla-
nov upada, predvsem zaradi
težav pri uvozu radioamater-
skih postaj in zaradi visoke
članarine. Klub je namreč
prešel na samofmanciranje,
le del sredstev prejemajo iz
občinskega proračuna.
Po novembrski poplavi se
je zanimanje za radiomater-
stvo spet povečalo. Zadnji
tečaj je bil dobro obiskan,
uspešno pa so sodelovali tu-
di na republiškem tekmova-
nju, kjer je eden od članov
dosegel drugo mesto. U. K.
Ne za samoprispevek v Grižah
Na nedeljskem referendumu za ponovno uvedbo krajev-
nega samoprispevka seje dobrih 56 odstotkov tistih, ki so se
udeležili glasovanja, izreklo proti samoprispevku, za pa je
glasovalo 45,6% ljudi. Udeležba je bila 85 odstotna. V Grižah
tako v naslednjem obdobju ne bodo mogli urediti nekaterih
komunalnih objektov, ki jih v kraju nujno potrebujejo.
Dobršen del sredstev naj bi namenili tudi za obnovo cerkve.
J.V.
Človek človeku
človek
v tednu slepih in slabovi
nih oseb je Medobčinska o
ganizacija slepih in slaborj
nih Celje skupaj z zdraviB
čem Atomske Toplice p
pravila bogat program dej«
nosti. Nekatere so se že n
stile: demonstracije ig
z zvenečo žogo ter prikazi
hiranja slepih oseb.
V	soboto, 1. junija bo(
15. uri na prostoru za prira
tve v Atomski vasi zakljuj
prireditev človek člova
človek s kulturno zabava
programom. Nastopali bd
moški pevski zbor Atoms
Toplice iz Podčetrtka, 1
klorna skupina iz Kozjej
skupina Lari Fari iz Prista?
duo Atom, recitatorska.
pevska skupina Plevčak
Kostrivnice, recitatorska
glasbena skupina učenfl
Centra slepih in slabovidB
iz ŠkoQe Loke in ansaml
Žurnal iz Celja.
V	primeru slabega vretD
na bo prireditev v soboto,
junija na istem mestu, sixS
zorstvo te humane prirediš
pa so prevzeli: zdravite
Atomske Toplice, ^
Šmarje in Radio Celje, Lja
Ijanska banka Celje, M^
in Frupi Vital Mestinje.
L
Prvi v Gradcu,
drugi v Kopru
Na republiškem prvens^
slušno prizadetih oseb, ^
bilo pretekli teden v Ko^
so člani Medobčinskega a'
štva slušno prizadetih te
osvojili osem pokalov
medalje, zbrali so 1()1
in se v skupni uvrstitvi^
stih na drugo mesto. Do"
so naslednje rezultate: v i^J
Ijanju ženske prvo
moški drugo, v strelj«'^
z zračno puško so strelk^
segle drugo mesto,
dosegli tudi strelci, v oo .
ki so moški dosegli d^J
mesto, ženske tretje, v .
lem nogometu in šahu P^
bili Celjani drugi.
Kolajne pa so si pr^^
trije tekmovalci: Flo™^
Švent, Miran Kolarin^"'
Klemen.	..i
Še uspešnejše rezultaj,^
so slušno prizadeti iz . ,
- odbojkarji - dosegi;
meddržavnem tekmoj^
v Gradcu, kjer so osvoJi j
vo mesto in veliki V
zmagovalca.
Za enotne trenirke s |
prizadetih tekmovalce^;j
Celja je poskrbel Ele&
Šentjurja.
Harmonikarji
v Zrečah
v Zrečah je bilo eno iz-
med kvalifikacijskih tek-
movanj za nastop na Zlati
"harmoniki Ljubečne. Pred
povsem polno dvorano je
nastopilo sedemnžgst har-
monikarjev, v polftnale pa
so se uvrstili Milan Škor-
jan^ Robert Komplet, Pe-
ter Smid, Zvone Lipovšek,
Leopold Močnik, Janez Vo-
dovnik in Jože Križan. Na-
slednje izbirno tekmovanje
bo 2. junija v Dornavi pri
Ptuju.	M. B.
Krvodajalska
akcija
Občinska organizacija Rde-
čega križa Laško bo v četrtek,
6. junija pripravila krvod^al-
sko akcijo od 7. do 13. ure
v prostorih osnovne šole v Ra-
dečah. Organizator naproša
podjetja, da do ponedeljka, 3.
junija, vrnejo kolektivno pri-
javnico na Kr^evni urad Ra-
deče.	VM
Alkoholik
v sedanliku
V nedeljo, 2. junija ob 10. uri
bodo v osnovni šoli v Jurklo-
štru pripravili zanimivo preda-
vanje »Alkoholik v vsakdanji-
ku«. Organizator je krajevna
organizacija Rdečega križa,
predavatelj pa bo dr. Niko
Borič.	VM

30. MAJ 1991 - STRAN 13
Maribor pokopal turizem
r nsko turistično go-
^^ fvo je pred glavno
\eikem finančnem
in pred velikim iz-
J^mrističnega prome-
mariborskih dogod-
ie položaj še manj
> I" n To je povedal slo-
»^Jrtinister Ingo Paš na
^cki okrogli mizi o go-
^^ikih vidikih osamo-
^e zlasti na področju
"^Vki so jo v kristalni
j pripravili Sloven-
*J5čanski demokrati iz
5'Se Slatine. Nastopila
'^.di minister Bastl in
HTj predsednik SDK
£ Lampret.
Pred kratkim izbrana
mestna vlada turistične Ro-
gaške Slatine, kjer bodo iz-
pad večinoma ti^ih gostov
še posebej občutili, je pred-
stavila uspehe zadnjih let:
sem prih^ajo gostje iz 42 de-
žel, zadnja leta se je njihovo
število podvojilo, prejeli so
visoka tuja priznanja, sode-
lujejo pa tudi z znamenitimi
Baden-Badnom, St. Morit-
zem in avstrijskimi zdraviliš-
či. Osnovni cilj prihodnosti
je obhkoval turistično regijo,
v katero bi vključih kmečki
turizem, ribolov, vinske ce-
ste, pohodništvo, kolesarje-
nje in kulturno dediščino.
Potrebne pa so boljše cestne
povezave.
Kot je povedal Ingo Paš,
naj bi za področje turizma
pomembne novosti v sloven-
skem parlamentu sprejeli
konec junija. Z ugodnejšimi
davčnimi stopnjami želijo
spodbujati predvsem razvoj
kakovostnih gostiln in resta-
vracij. Pomembneje tudi, da
bodo italijanski gostje še na-
prej lahko prestopali mejo
z osebno izkaznico.
Po Evropi, zlasti v Španiji,
že razmišljajo o dolgoletnem
pridobivanju gostov, zlasti
vzhodnoevropskih, in ponu-
jajo izredno ugodne cene. Ti
gostje hrepenijo po vsem
»zahodnem« in v Sloveniji bi
jim lahko ponudili zasebne
sobe, turistične kmetije ter
izlete v sosednje zahodne de-
žele. Slovenija letos šele
oblikuje svoj samostojni tu-
ristični proizvod, ki globalno
vsebuje še državno, politič-
no in gospodarsko identi-
teto.
»Kžo bo 26. junija?« se je
vprašal slovenski minister za
tržišče in splošne gospodar-
ske zadeve Maks Bastl. Me-
ni, da bo takrat gotovo prišlo
do osamosvojitve, pohtični
incidenti pa bi to celo še po-
spešili. Večino osamosvoji-
tvene zakonodaje Slovenija
že ima, marsikaj kjučnega,
naprimer monetarni sistem,
pa je še v zvezni pristojnosti.
Po Bastlovem mnenju potre-
buje Slovenija lastnega, kar
namerava rešiti svoje težave
s čvrstim gospodarstvom,
drugi pa s pomočjo inflacije.
Iščejo tudi rešitve za nemo-
tene blagovne tokove v jugo-
slovanskih repubUkah. Ker
pričakujejo visoko inflacijo,
bi si začasno pomagali sicer
s preživelim klirinškim siste-
mom. Bastl je glede prepo-
trebnega procesa lastninje-
nja menil, daje Mencingerje-
va zamisel razmeroma dolg
postopek.
BRANE JERANKO.
Osemnajst gostincev
a Pivu in cvetju
fUSkem že aaij časa ira-
priprave na tradici-
Mo, zdaj že 27. turistič-
jrireditev Pivo in cvetje,
Jo tudi letos od 13. do 21.
jjapod pokroviteljstvom
fovarne Laško.
,;ak dan bodo številne že
jijene prireditve, katerim
sodo pridružile tudi neka-
<DOve. Nadvse slovesna
otvoritev z baklonošami
janonado, v zabavnem
"Pamu pa bodo nastopili
,ir.a Blagne, Nace Jun-
t skupina iz Južne Ameri-
1,1 drugi. V nedeljo bo
jčaniada in nastop New
rjig Quarteta v župnijski
j[\i Od ponedeljka do
De bodo prišli na svoj ra-
: predvsem mladi, saj bo-
rsak dan pripravili na šol-
35 dvorišču nastop zna-
iupin, kot so Don Men-
; Lačni Franz in Šank
1 V sredo bo prostor za
:ačo glasbo (Marela in
Jiome skupine), v četre-
modno revijo in To-
^va Ivčiča ter nekatere
?:ne. V petek bo pred
fciliščem prireditev Pod
^iončki, ki bo predvsem
Nena najml^šim, od-
"^pa bodo tudi vrsto že
■.avljenih vsakoletnih
cav - cvetja, gob, čebel,
'■■pevk, ročnih del invali-
; jedi iz kmečke kuhinje
■vrhunec bo v soboto in
nedeljo s kanonado (naročili
so jo v Kamniku), kmečko
ohcetjo, parado (preko 500
udeležencev) in koncertom
godb na pihala. Nekaj udele-
žencev v zabavnem progra-
mu nastopa še ni potrdilo,
prav gotovo pa bo letošnji iz-
bor takšen, kot ga verjetno
še ni bilo. Posebne pozorno-
sti bo vsekakor deležna tudi
razstava monografije v La-
škem dvorcu.
Rudi Grosar iz Turističnega
društva Laško: »Neugodna
situacija ima svoje posledi-
ce tudi na turističnem po-
dročju v Laškem. Zlasti za-
sebne sobe so bile še lani
dobro obiskane, dovolj je
bilo tako domačih kot tudi
tujih turistov. Žal letos za-
radi vseh težav ni nobenega
povpraševanja in so sobe
povsem prazne. Če se situ-
acija ne bo izboljšala, bo to
prava katastrofa.«
Da ne bo nihče iz Laškega
po ogledu Piva in cvetja od-
šel žejen in lačen ali kako
drugače nezadovoljen bo po-
skrbelo kar osemnajst go-
stincev, v glavnem so iz la-
ške občine, nekaj posamez-
nikov pa bo prišlo iz Celja,
Trbovelj in od drugod. Če bo
vse po sreči, bo 27. Pivo in
cvetje prva prireditev v raz-
druženi Sloveniji.
T. VRABL.
REKLI SO:
Ingo Paš, slovenski mini-
ster za turizem, na nedeljski
okrogli mizi SKD v Rogaški
Slatini:
Po zadnjih podatkih za Ju-
goslavijo v celoti je knjiženje
v tujih turističnih agencijah
manjše kot lani od 30 do celo
80 odstotkov. Letos je poseb-
na težava, ker se v Sloveniji
preusmerjamo na samostoj-
no turistično promocijo, ta
korak pa je mogoče izvajati
le postopno. Slovenska turi-
stična produkta še nismo iz-
oblikovali in to povzroča te-
žave, kar skušamo reševati
na različne načine.
Razlog za zmanjšano zani-
manje za Jugoslavijo so
predvsem izredno zaostrene
politične razmere. Do do-
godkov v Mariboru smo upa-
h, da nas ne bodo prizadele
neposredno, da se z njimi ne
bomo soočali v najhiyši obli-
ki. To, kar se je zgodilo, je za
slovenski turizem izjemen
udarec. Učinke teh dogod-
kov še proučujemo, a če se
bo kaj podobnega še ponovi-
lo, bo pomenilo enako kata-
strofo kot za Hrvaško.
Glasbeni vrtiljalc
Učenci osnovne šole
v Šempetru so na ogled po-
stavili zanimivo razstavo naj-
različnejših stvaritev, ki so
jih v krožkih in po posamez-
nih predmetnih urah pri-
pravljali skozi vso leto. Obe-
nem so pripravili tudi glas-
beni vrtiljak, v katerem sta
otroški in mladinski pevski
zbor osnovne šole pod vod-
stvom Valerije Dolar in ob
§lasbeni spremljavi Jožeta
korjanca izvedla celovečer-
ni koncert.
EDI MASNEC
(liristični dnevi v Vojnilcu
. irjstično društvo v Voj-
bo letos že šestič pri-
več turističnih za-
J^ih in športnih priredi-
^^^»Uih bodo združili pod
Plim naslovom »Veseli-
J^nami«. Prireditve bo-
Jfjale tri dni, od 14. do
JNa, z njimi pa bodo
krajevna
Vojnika in Škofje
^ «ju slavijo vsako leto
"'Cno v drugem kraju.
prireditve se bo-
Vn!.® 14. junija. Ta dan
•iio	Devico
fav j'^ SkoQi vasi pa pri-
^etu	v malem no-
ii&to se bodo na šport-
^ snsčih v Vojniku pome-
jf^ tenisu in streljanju
foC^o puško. V Domu
Jljj^jencev pripravljajo
razstavo, v ob-
'bowkulturnem domu
^Hf^^stosinja Milena Mo-
pripravila izredno zani-
sln^^^vo umetniških
Doroteje Ha-
bo tudi prvi večji
f^Ve	takšne
Ov izven muzejskih zi-
^araP°Poldanskem času
v • iz Škofle va-
kjer bo igral
k Lojzeta Slaka.
Zadnji dan, v nedeljo, bo
Vojnik zaživel v znamenju
stojnic, na katerih bodo pro-
dajali najrazličnejše predme-
te, nastopili bodo harmoni-
karji, učenci osnovne šole,
mažoretke iz Radeč, godba
na pihala, moški pevski zbor
in ansambel Francija Zeme-
ta. Za najmlajše bodo vrteli
risanke, v Škofli vasi pa bo
nastop predstavnikov kino-
loškega društva iz Celja in
konjeniški turnir. Tridnevrio
veselje »Veselite se z nami«
bodo zaključili mladi na od-
prtem odru za kulturnim do-
mom v Vojniku ob nastopu
ansambla Oliver Twist.
T. VRABL.
14. STRAN - 30. MAJ 1991
NAŠI KRAJI IH ^
Zrak brez tobaka
Ob 31. maju, svetovnem dnevu brez tobaka
Svetovna zdravstvena or-
ganizacija se že vrsto let
zavzema za družbo brez to-
baka, v kateri je nekajenje
družbeno načelo. 31. maj je
proglasila za »Svetovni dan
brez tobaka«. Lani in pred-
lani so ob njem posebej opo-
zarjali na zaskrbljujoče šir-
jenje kajenja med ženska-
mi, na ogrožene otroke in
mladino, ki odrašč^o
v stalni skušnjavi za kaje-
nje in ogroženosti od kadil-
cev. Letošnji svetovni dan
opozarja na kajenje v jav-
nih prostorih. V Sloveniji
so ga pospremili z geslom
»Odpravimo kajenje v jav-
nih prostorih - dihajmo
zrak brez tobačnega dima«.
Kadilci ogrožajo
nekadilce
Kajenje je stvar osebne
svobode samo takrat, kadar
je kadilec sam aU v odprtem
prostoru in ne moti drugih.
K^erye v javnih prostorih in
prisiljevanje drugih, da vdi-
hujejo zrak, onesnažen s ci-
garetnim dimom, pa je ne-
sprejemljivo. Pa ne samo za-
radi vljudnosti, ki je prene-
kateremu kadilcu tuja
- predvsem zaradi ogrožanja
zdravja nekadilcev. Razen
takojšnjih učinkov na oči in
draženje grla, kijih povzroča
tobačni dim, »pasivno« kaje-
nje poveča tveganje za nasta-
nek pljučnega raka in tudi
bolezni srca in ožilja. Za
škodljive učinke so posebej
občutljivi otroci. Izračunali
so, da nekadilec na zakaje-
nem delovnem mestu vsak
dan vdiha toliko tobačnega
dima, da bi odgovoijal škodi,
če bi pokadil dve do tri ciga-
rete brez filtra. V slabo zrače-
nih zaprtih prostorih se koli-
čina ogljikovega monoksida
v krvi precej zviša - tako pri
kadilcih kot pri nekadilcih.
Po petih urah bivanja v dvo-
rani, polni dima, je v krvi ne-
kadilcev trikrat več nikotina,
kot ga je bilo pred to izposta-
vitvijo.
Nekateri kadilci se tega za-
vedajo in ne vsiljujejo svoje-
ga dima drugim, nekatere pa
prav nič ne briga neugodje,
ki ga povzročajo in ga danes
ne morejo več opravičiti, saj
so škodljivi vplivi tobaka na
zdravje že splošno znani.
Ravno zaradi takih kadilcev
se v večini razvitega sveta
odločajo za zakonod^o, "ki
preprečuje kajenje na javnih
mestih in v javnem prometu.
Danes že več kot polovica
držav na svetu predvideva
zavarovanje javnih mest
pred tobakom. Zavarovane
so predvsem zdravstvene
ustanove, gledališča, kine-
matografi, šole, uradi in vsaj
delno tudi delovni prostori.
Tobak ogroža In
ubija
številne zdravstveno-
vzgojne dejavnosti, pri nas
zlasti predavanja po šolah,
s katerimi želijo zdravstveni
in pedagoški delavci omejiti
število novih kadilcev in po
možnosti prepričati čimveč
kadilcev, da opuste svojo
razvado, pa tudi različani za-
konski in drugi predpisi, ki
omejujejo kajenje, izhajajo iz
ugotovljenih škodljivosti ka-
jenja.
Na vsem svetu tobak vsa-
ko leto ubije n^manj tri mi-
lijone ljudi. Kajenje je krivo
za preko 90 odstotkov smrti
zaradi pljučnega raka, več
kot 80 odstotkov kroničnega
bronhitisa in emfizema, za 20
do 25 odstotkov koronarnih
srčnih bolezni in smrti zara-
di infarkta. S kajenjem so
.povezane različne dihalne te-
žave, rane na želodcu in za-
pleti med nosečnostjo.
Stranski učinki kajenja na
nosečnost segajo od nizke
porodne teže do pogostejših
samohotnih splavov, prezgo-
daj rojenih ter do porodne in
obrojstvene smrti otrok.
Prav nizka porodna teža je
eden od najbolj tehtnih na-
povedovalcev otroške umr-
ljivosti. Drugi dolgotrajni
učinki na otroka vključujejo
tudi motnje v telesnem in
duševnem razvoju.
Večina kadilcev in neka-
dilcev danes pozna te nevar-
nosti. Razlika pa je pred-
vsem ena: kadilci so se odlo-
čili zavestno tvegati, neka-
dilci pa ne. Kadar pa živijo
ali delajo skupaj, so nekadil-
ci izpostavljeni istim škodlji-
vim snovem. Še zlasti na ne-
katerih delovnih mestih, ki
so ogrožena tudi z drugimi
strupi, lahko cigaretni dim
bistveno poveča notranje
onesnaženje, škodljivosti pa
se dramatično seštevajo. Na
takih delovnih mestih je ka-
jenje povsem nesprejemljivo
in danes se že dogaja, da na-
nje sprejemno izključno de-
lavce nekadilce.
Vzgoja pred zakoni
z zakoni in različnimi
predpisi resda lahko nekoU-
ko zaščitimo nekadilce in
dosežemo, da se tudi kadilci
začasno odrečejo kajenju,
vendar vsega z njimi ni mo-
goče rešiti. Upravičeni in tu-
di kadilcem sprejemljivi so
omejitveni ukrepi na javnih
mestih, povsod drugod pa
lahko pričakujemo zrak brez
tobačnega dima samo kot
posledico vztrajne vzgoje
- mladih, da nikoli ne bodo
postali kadilci in sedanjih
kadilcev, da kajenje opusti-
jo. Če pa tega ne zmorejo, naj
vsaj kadijo vzgojeno. To pa
pomeni vrsto drobcev - od
tega, da ne kadijo v prosto-
rih, kjer so, na primer, noseč-
nice, otroci ali bolniki, do te-
ga, da skrbijo za prezračeva-
nje prostorov, s katerim bi-
stveno vplivno na stopnjo
onesnaženosti zraka, ptf-do
tega, da ne odmetavajo ciga-
retnih ogorkov kjerkoli in
z njimi ne onesnažujejo oko-
lja ali zanetijo požara.
MBP
Dr. Hiroshi Nakajima, ge-
neralni ravnatelj svetovne
zdravstvene organizacije:
»Pred tridesetimi leti so bi-
la opozorila »Ne pljuvaj!«
še pogosta na javnih mestih
in v javnem prometu v šte-
vilnih predelih sveta. Sedaj
jih komaj še kje vidimo.
Upam, da bo na enak način
prišel dan, ko ne bomo več
videli opozoril« Ne kadi!«,
ker bo postalo nekajenje
družbeno načelo.«
Ob svetovnem dnevu brez
tobaka bo 31. maja 1991 ob
11. uri na Gričku v Celju
ustanovni občni zbor Dru-
štva nekadilcev Celje. Inici-
ativni odbor sočasno pri-
pravlja kultumo-zabavno
prireditev. Pričakujejo
predvsem mlade, pa tudi
starejše nekadilce in tiste,
ki bi to želeli postati
- skratka vse, ki skrbijo za
lastno zdravje.
Velenjska sramota	i
straniščno strašilo na mestnem otroškem igrišču ob Šj
ški cesti v Velenu kliče na pomoč, ter pomeni pravo sra^
za mesto Velenje. Igrišče je v oskrbi komunalnega pojj.
Vekos iz Velenja, ki dobi nekaj sredstev za redno vzdi^
nje tudi iz občinskega proračuna. Čez leto obišče
veliko otrok. Kje in kako lulajo, pa je njihov problem
Najbrž bi bil že čas, da bi kdo ob občinskih inšpektor
pogledal okrog sebe in najbrž tudi katero rekel. Po posnej
sodeč smo še od Balkana daleč, kje pa je Evropa?
Li
Rogaška - Malson de aualite I
Zdravilišče Rogaška Slatina je pred dnevi prejelo
znamenito prizns^e Maison de qualite za leto 1991,
Priznanje podeljuje mednarodna dobrodelna organi'
zacija Orden Svetega Fortunata, ki deluje v kar 26
državah. Združenje je aktivno tudi pri svetovalnem
članstvu pri Ekonomskem in socialnem svetu Združe-
nih narodov, pospešuje mišljenje in delovanje v huma-
nističnem duhu ter si prizadeva za razumevanje med
ljudmi različnih narodov.
Mednarodno priznanje Maison de Qualite podeljuje
Orden Sv. Fortunata vzornim storitvenim podjetjem,
ki se nenehno prizadevajo za kakovostno turistjčna
ponudbo v gostinstvu, hotelirstvu in prehrani. Zdravih
lišče Rogaška je torej s svojo kakovostjo in visoko
ravnijo storitev zadostilo vsem kriterijem, ki so bil
potrebni za osvojitev tega priznanja in še enkrat doka-
zalo, da sodi v sam svetovni vrh po zdraviliški in
turistični ponudbi.
JANEZ VEDENIK
Boljše nekategorizirane ceste
Da bi zagotovili dodatni denar za vzdrževanje jani
nekategoriziranih cest, se je šentjurska vlada odločila!
enkratna letna povračila za uporabo cest, ki jih bol
lastniki plačevali za svoje prijavljene traktorje in pri
lice.
V občini tega povračila doslej še niso imeli, na zadnji*
pa so omenjali da ga v celjski in šmarski občini plačujejo
več let. Tako bodo poslej po traktorju plačali od 250 do«
din^ev, za prikolico pa po toni 400 dinarjev in to s prij4
vozila ali podaljšanjem prometnega dovoljenja, za letel
vnaprej. Denar se bo zbiral v občinskem proračunu, raM
Ijevali pa ga bodo po krajevnih skupnostih glede na štei^|
tam prijavljenih traktorjev.	
Obnavljajo cesto
Tudi cesti v Martjake v KS
Šempeter lanskoletno no-
vembersko deževje ni priza-
neslo. Hudourni potoki, ki
so po njej ob njej in čez njo
drU v dolino, so jo močno
poškodovaU, tako da so se
krajani in drugi uporabniki
te ceste odločili za temeljito
obnovo in asfaltiranje.
Imenovali so režijski od-
bor, ki ga vodi Franc Golav-
šek. Po predračunu bo zna-
šala cena 1 km okrog milijon
dinarjev. Pretežki del bodo
prispevali krajani sami in
uporabniki^ pomagala pa bo
še občina Žalec, KS Šempe-
ter, nekatera podjetja in kot
ponavadi v takih akcijah po-
samezni obrtniki.
S prostovoljnim delom, ki
ga ni malo, so vrednost zbra-
nih sredstev oplemenitili.
Spodnji del z odvodnjava-
njem bo pripravil zasebnik
Franc Mlakar iz Petrovč.
V začetku prihodnjega me-
seca pa bo cestišče asfaltira-
lo Cestno podjetje Celje.
Dolgoletna želja krajanov bo
s tem izpolnjena, zato ob
otvoritvi in s tem zaključku
del pripravljajo v svojem
kraju zabavno prireditev.
T. TAVČAR
Polzelska šola
prva
v Novi Gorici je bil mi-
nuli teden 5. otroški festi-
val pod naslovom Turiz-
mu pomaga lastna glava,
ki ga vsako leto organizira
Turistična zveza Slove-
nije.
Dvanajst turističnih pod- ^
mladkov iz različnih delov
naše republike je predsta-
vilo svoje projekte na razpi-
sano temo Kamni spotike.
Celjsko regijo sta zasto-
pali Osnovna šola Primoža
Trubarja Laško in OŠ Vere
Šlander Polzela, ki je v do-
kaj hudi konkurenci med
dvanajstimi finalisti dose-
gla 1. mesto. Mladi Polzela-
ni Gordana Resnik, Saša
Košec, Tina Kač, Lidija An-
tonič in Bojan Bahč so pri-
maknili kar nekaj kamnov
spotike o domačem kraju,
med njimi največjega, še-
neško graščino in park, ki
so ju kritično prikazali
v različnih tehnikah in pri-
pravili več uporabnih pred-
logov. Njihov nastop je od-
likovala bogata razstava in
pestra predstavitev, pred-
vsem pa sproščen govor
v čisti slovenščini.
Ker so bili mladi Polzela-
ni v petih letih že tretjič
najboljši, so jim letos za pr-
vo mesto podelili kristalno
vazo v trajno last. T. T.
Tekmovalo 560 mladih gasilcev
Občinska gasilska zveza Žalec je na nogo-
metnem stadionu v Žalcu pripravila letoš-
nje občinsko tekmovanje pionirjev in mla-
dincev. Udeležba je bila zelo dobra, saj se je
tekmovanja udeležilo kar 56 desetin. Pionir-
ji in pionirke so se pomerili v vaji z vedrov-
ko ter na ovirah, mladinci in mladinke pa na
preprekah in v štafetnem teku na 800 m.
Pri pionirjih je največ znanja in hitrosti
prikazala desetina iz Prebolda, sledi deseti-
na iz Latkove vasi in Velike Pirešice. Pri
pionirkah je zmagala desetina iz
pred desetino iz Vinske gore in
vasi, pri mladincih je zmagala desei jj
Velike Pirešice pred Šeščami in Zalce_j j
mladincih so bili najuspešnejši g^s
Šešč pred Ponikvo in Veliko Pirešico,^!
V nedeljo 9. junija se bodo
člani in članice. Že do sedaj je pr«^ Jniij
68 desetin. Na sliki: med nastopom P^^to.
iz Vinske gore, ki so zasedle drugo
H^AJI IN LJUDJE
30. «AAJ 1991 - STRAN 15
Grafiti - umetnost, demokracija, packarija?
j je bila beseda, potem
nekega dne pojavili gra-
js«/j točno so grafiti, bi težko
Jii '^ kopja se na tem pojmu
i^Vntaijo- Nekateri jih pojmu-
povo vrsto umetnosti,
^ Li kot najbolj demokrati-
^\i\n človekovega izražanja,
I'" " na kot navadno packarijo.
fU' Jj pa se v teorijo o grafitih
tis"'^ajo, ampak jih samo pre-
jih preprosto razdelijo na
jp slabe oziroma take, ki so
'^Seč in j™
'fcekakor so grafiti (za tiste, ki
še ne vedo) napisi na stenah.
Sle na slog in vsebino se seveda
^ razlikujejo. Tako lahko zasle-
d takšne s politično, Ijubezen-
seksualno, versko, ali kakšno
vsebino, slogovno pa so lah-
raznorazna -gesla, verzi, celo
.^jni, ali P^ samo navadna
'-»na tistih, ki so jih napisah, ali
';;jihovih idolov. Skupna značil-
ni grafitov pa je, da so kratki. Le
vsebujejo več kot dva ali tri
-ke.
Grafite so iznašli, kje drugje, kot
deželi neskončnih možnosti,
^eiiki. Od tam pa so svojo do-
i\Tnsko pravico našli po vsem
jctu. Lahko bi rekli, da so se po
Jjtu širili skupaj z barvnimi spra-
teprav so v začetku za pisanje
pfitov prišle prav tudi navadne
jj,ne in barvice.
Nekateri avtorji raznih študij
o grafitih ocenjujejo, da so prvi
grafiti nastali na javnih straniščih,
potem pa so si pot utrli navzven,
na svež zrak. Tako zd^ mnogi že
ločijo straniščno poezijo od grafi-
tov. Pri tem moramo povedati še
to, da moderni avtoiji napisov
v stilu »Janez ljubi Micko« in »Ži-
velo prijateljstvo med ČSSR in
SSSR« sploh ne prištevajo med
prave grafite. Predvsem slednjih
ne, kajti ena izmed bistvenih zna-
čilnosti grafitov (pretežno politič-
nih in socialnih) je uporništvo, za-
nikanje dejanskega stanja. Tako
smo pri nas v četrt pretekli zgodo-
vini, obdobju socializma, lahko
prebirali naslednje grafite: SEM
MARKSIST - PRISEGAM NA
BRATE MARX; PROLETARCI
VSEH DEŽEL, ZRESNITE SE!
Bolj proti koncu omenjene dobe
pa tudi tega: V AMERIKI IMAJO
VSEGA ZADOSTI! MI TUDI!
V najnovejši zgodovini, tisti, ki jo
pravkar doživljamo, politični gra-
fiti niso izginili, pa čeprav se gre-
mo demokracijo. Tako lahko
v Ljubljani na Tromostovju najde-
mo tegale: DEMOS SPLAVILE
TE BOMO in ZANOSILA SEM
Z LOJZETOM PETERLETOM.
NAJ SPLAVIM?
Med najbolj žgečkljivimi grafiti
so nedvomno tisti s seksualno te-
matiko. Mnogi raziskovalci grafi-
tov menijo, da so se razvili nepo-
sredno iz straniščne poezije. Med
njimi (grafiti namreč) najdemo
bolj ali manj »direktne«, sicer pa
jih nekžO naštejemo: RAD IMAM
ŽENSKE, TOREJ SEM LEZBI-
JEC; BOLJŠI JE EN ORGAZEM
V ROKI KOT DVA NA STREHI;
NAJSIGURNEJŠA KONTRACE-
PCIJA JE HOMOSEKSUAL-
NOST; itd., itd.
Od seksa do ljubezni je samo
razkorak, zato tudi ni čudno, da
najdemo tudi mnogo tovrstnih
grafitov. Omenimo samo enega, ki
je pred leti bil zapisan v Kranju:
LJUBEZEN SE ZAČNE Z VZDI-
HOVANJEM, KONČA PA Z ZE-
HANJEM.
Ko je ljubezni konec, se ga mno-
gi napijejo, da bi pozabili. Tako pa
nastajajo tudi tako imenovani piv-
ski grafiti, ki nastajajo seveda
v različnih fazah alkoholne oma-
me. Eden skrajnih je že napol filo-
zofski in pravi: ČE BI SE ZNOVA
RODIL, BI RAD BIL SOD PIVA.
(Nekdo je dodal: JAZ PA LONČ-
NICA V BORDELU.) Popivanju
običegno sledi treznenje, ki pa ni
vedno prijetno. Ali pač! Nekdo je
namreč zapisal: IIVLAJVI MAČKA,
VENDAR SEM ZADOVOLJEN
- POJEDEL SEM VSE BELE
MIŠI.
Seveda bi lahko na tem mestu
naštevali še in še grafitov, ki jih
zasledimo po naših zidovih. Lah-
ko bi izdali knjigo, kot so jo pred
leti v Ameriki in verjetno bi bila
kar precej debela. Če pa bi hoteli
izdati knjigo s celjskimi grafiti, bi
ta komajda vsebovala stran, ali
dve. V našem mestu se s tovrstno
kulturo ne moremo kaj prida po-
našati. Nekateri bi rekli: »Na sre-
čo!« Pa vendar, v bodoče bomo
poskušali poiskati v Celju grafite,
ki zaslužijo pozornost in jih objav-
ljali v našem časopisu. Seveda te-
ga ne gre razumeti kot poziv k čeč-
kanju po stenah. V svetu so se
pisci grafitov že zdavnaj preselili
s hiš na razne betonske ograje,
podhode, javna stopnišča in po-
dobna mesta, ter jih spremenili iz
betonske sivine v živopisne barve.
Navsezadnje je tudi to eden izmed
vzrokov, da so grafiti sploh nasta-
li. Najbolj zagrizeni pisci grafitov
bi k temu dejali, da je svet lep, če
je (po)pisan.
K.L.
Podhod na Ipavčevi je v znamenju pričajočib graRtov.
Foto: EDI MASNEC
vrtcih dražle
Nova ekonomska cena oskr-
t v vrtcih šentjurske občine
uia od maja naprej 2506 di-
i;jev in se je povišala za 23
Btotkov.
V^višji prispevek po otroku
iiapo novem 1759 dinarjev,
•ni^i pa 996 dinaijev.
Šentjurju so pred kratkim
# še en popoldanski od-
ek, ker je zadnji čas več
t^v z deljenim delovnim
.om, letos pa bodo odprli tu-
Mvvrtec v Dobju, kar naj bi
ilivalo na spremembo eko-
aske cene vrtca. V občini
Btavljajo, da bi se morali za-
s pripravljati na novo zako-
fejo, ki bo omogočila tudi
Sbne, verjetno cenejše vrt-
iicer se bodo sedanji praz-
- zaposleni pa ostajali brez
BJ
REKLI SO:
ravnatelj osnovne
*Marije Broz v Bistrici ob
-Po več kot desetih letih
J"^ celodnevne šole prešli
Wnevno šolo, kar je v za-
^..tako med učenci, kot
in starši povzročilo ne-
^težav. Posledice so se zla-
^^•^^ale pri uspehu učen-
« k bil v začetku slabši,
prejšnja leta, zdaj pa se na
situacija že izboljšu-
..'^skozi smo delali na tem,
bil prehod iz COŠ na
'^p^no šolo za vse nas čim
boleč. Tudi kadrovsko
.{jj "acijo dobro uredili, saj
"•iuč? • zaposlitev, ne-
•idr, pa se je zaposlilo
šolah. V kuhinji smo
Sjj '^"pravljati tople obroke
^^nje odjemalce, tako da
lifjj^^^^m delovnem razmer-
ifff^^Jte tudi kuharice. Uspeš-
V.;, I wjemo z notranjo pre-
že izvEgamo elemente
pouka. Delamo
■ijlf^.l^valitete in ocenjeva-
Na šoh je trenutno
•r^ajset različnih interes-
ki
■ji i uspešno vodijo zu-
.^i^elavci. Sploh moram
fg ^a imamo z kr^ani
t- ■ ^	moramo
' jes ' frzionomijo šo-
'jltj.^*^' pa bomo pristopili
.'.ih^^^ij^entu treh ocenje-
to je akcije, ki
i. Mp^^jo v slovenskem šol-
■'tia ^jugim želimo v po-
50 K^^^i. šoli dati večjo ve-
^Zat^^tijskemu področju
■ nprli,^ poučevanjem po-
"^^du ^^Sa jezika že v 3.
^ osnovne šole.«
L	T. VRABL
Gostiina Privošnilc v iepši podobi
Da je mogoče zelo lepo preurediti gostilno in pri tem ohraniti mnoge prvine več deset-
letne tradicije, so pokazcili v znani gostilni Privošnik v Šempetru. Pred dnevi so namreč
povsem obnovili notranjost gostilne, kjer sedaj prevladuje predvsem hrast, ki prostoru in
obiskovalcem daje posebno toplino. S tem je notranjost vendarle ostala tipična za pravo
podeželsko gostilno, kcgti mnogi domačini ravno zaradi tega še posebno radi zahajajo
k Privošnikovim. Gostilna bo seveda še naprej znana po najboljšem točenem pivu daleč
naokrog, okusnih domačih želodcih, v pomladanskem in poletnem času pa bodo ob živi
glasbi vsak vikend pekli odojka. Na sliki: Zakonca Privošnik vedno postrežeta z nasmeja-
nima obrazoma.
Peica icrulia, Ici Jo iaiiico tudi giedamo
Ker se je tudi na področju peke kruha in pekarskega peciva pri nas v zadnjih letih
marsikaj spreminja na bolje, se tisti, ki šele pričenjajo s to dejavnostjo, poskušajo spomniti
vedno k^ novega. Nek^ takega je prav gotovo odhčno uspelo Borisu Šketu, ki je odprl
pekarno in prodajalno kruha Šket, na Stanetovi 17 a v Celju. Morda je nova pekarna, ki pa že
ima precej rednih kupcev, res nekoliko odmaknjena od glavne ulice, je pa zato izredno
prikupna. In kar je n^pomembnejše: V njej lahko kupite veliko vrst vedno svežega kruha
in različnih peciv, vse to pa lahko kot zanimivost tudi vidite skozi zastekljena okna. Sicer pa
Boris Šket pravi, daje njihov kruh zdrav in spečen po starem receptu. Posebnost pekarne je
bio kruh iz grobo zmlete moke, v kateri so ohranjeni vsi vitamini in minerali. V pekarni
Šket že pečejo tudi sladko in slano pekarsko pecivo z dodatki maka, sira, šunke in sezama,
štručke s sirom in šunko ter bige za diabetike.	VZ
Foto: EE
RAZMIŠLJANJE
Narodov blagor -
komu si mar?
Visoko doneče vznesene
besede so skorajda presvete
za vsakdanjo potrošno rabo
- če ne bi bile vulgarno zlo-
rabljene in vsak dan znova
tudi izrabljene. Menda prav
zares in v resnici - za naro-
dov blagor, taisti narod pa
prav dobro ve, kako je s tem.
Že dolgo namreč ve, da je
»borba« v hotenju zagotoviti
mu blagor nenehna, razpo-
tegnjena čez desetletja slo-
venske zgodovine. Tako je
bilo včeraj, tako je danes, ta-
ko bo nemara jutri. Petinšti-
rideset let je potekala neu-
smiljena borba za narodov
blagor, v imenu tega cilja so
visoko plapolale zastave: ti-
ste z zvezdo in tiste rdeče
s srpom in kladivom. Tudi
danes smo visoko zavihteli
zastavo (tokrat brez zvezde)
in visoko so za cilj zaplapola-
la bandera.
Kaj je že zapisal Ivan
Cankar?
» Vse dragi moji, vse za na-
rodov blagor. Kdor danda-
nes javno laže - laže za na-
rodov blagor. Kdor govori
javno resnico, ga smešijo in
preganjajo ter naposled
uničijo - na narodov
blagor!«
Ker namen posvečuje
sredstvo, v politiki pa je to še
posebej dragoceno načelo,
so seveda za tako plemenite
cilje dovoljena praktično vsa
sredstva. Tudi v našem do-
mačem vrtičku sanjamo
skupne slovenske sanje in
drhte doživljamo velike te-
me samostojnosti, suvereno-
sti, plebiscitnih usodnih od-
ločitev. V teh velikih temah,
ki se vse napajajo na prepri-
čanosti, da gre za usodnost
slovenskega naroda, je seve-
da spet skrita skrb za naro-
dov blagor. Pri tem pa smo
pozabili na obrobne nepo-
membne teme, daje za preži-
vetje potreben hlebec kruha,
otroku še skodelica mleka,
starčku pa kozarec vina.
V zaverovanosti velikih
tem in načela, kdo bo koga
bolj dotolkel (tudi za naro-
dov blagor), je strankam
v največji užitek, če nasprot-
nika zakoljejo že pri tako
imenovanih poslovniških in
proceduralnih vprašanjih.
Če preboj na tej točki še ne
uspeva, potem borba za na-
rodov blagor poteka na ravni
glasovalnega stroja. In če
opoziciji naposled uspe, kar
bi ji ob normalni razporeje-
nosti moči ne smelo, ta teme-
lji svoje užitke in veselje na
nemoči nasprotnika.
Tudi če se pozicije zmago-
valcev zamei^ajo, veselje do-
minira v istih čustvih, tudi
nič manjše ni.
Lasten uspeh je manj po-
memben. Največja perverz-
nost je naposled v tem, da se
tudi ta boj, kdo bo koga,
uresničuje zaradi narodovih
interesov.
Komu je mar vsebina odlo-
čitev, pomembnih za ljudi?
Komu so mar posledice, ki
jih takšne ali drugačne odlo-
čitve prinašajo? Komu je
mar tisto, kar po vsebini po-
meni resnični narodov bla-
gor? Naj odgovori Ivan
Cankar:
Siratka: Čujte! (Velik list
papirja v roki) Jaz ne govo-
rim za tiste ljudi, ki se jim
zde fraze o narodovem bla-
gru, o narodovih idealih,
o avtoritetah, tradicijah,
zakonih in tako dalje svete
in nedotakljive. Zakaj to ni-
so več ljudje, temveč števil-
ke v tolpi, brez življenja in
ponosa... Za tiste govorim,
ki jim je ljubša cinična res-
nica nego blagoslovljena
laž. Ali ni to blazno?«
Grozd: Kje je dal to ti-
skat? Kdo se je predrznil to
tiskdti?^
' ZDENKA STOPAR
P. S.: In kaj na vse to pravi
»narod«? Nič! Ga tudi - raz-
en ob volitvah - nihče nič ne
vpraša! Če bi pa hotel odgo-
voriti ne bi povedal drugega
kot: Ut censeo stulti babe-
mur... (Mislim, da nas ima-
jo za norca!...
16. STRAN > 30. MAJ 1991
NAŠI KRAJI iN [J
Najbrž Je kemični svinčnik...
... o tem pa se le treba prepričati v zbirki Ivana Urana
Zbiralca Ivana Urana iz
Šaleka smo srečali povsem
slučajno na razstavi, ki jo je
v Velenjskem hotelu Paka
pripravil Šaleški klub zbi-
ralcev. Zbiralca pravim za-
to, ker zbira več stvari. Ne
le starih predmetov, denar-
ja, vžigalnikov, znamk ali
kemičnih svinčnikov, Ivan
Uran že leta in leta zbira
vse. Pa vendar je v svoji zbi-
rateljski strasti posebnež.
»Ne morem reči, ker za
druge zbiralce ne vem točno.
Ampak vsaj na Slovenskem
sem gotovo prvak v zbiranju
kemičnih svinčnikov oziro-
ma kar kulijev. Imam jih več
kot tri tisoč, v zadnjem času
jih že dolgo nisem štel, zato
točnega števila niti ne vem,«
je pripovedoval Uran in ka-
zal svojo zbirko.
Vsi kuliji so lepo razvršče-
ni v vitrinah v posebni sobi
pri Uranovih. Živopisani so,
vseh barv, velikosti in najra-
zličnejših oblik, od ključev
do vesla, včasih niti ne veš,
da je to kemični svinčnik.
»Za kulije prosim prijatelje,
ti prosijo svoje prijatelje...
Velikokrat se zgodi, da mi
kdo kar tako kakšnega poda-
ri, včasih pa tudi kupim,«
pripoveduje Uran. »Včasih
jih dobim deset na dan, vča-
sih pa cel mesec niti enega.
Zbiram jih približno dve leti,
za zbiranje pa sem se odločil
kar nenadoma. Prej sem zbi-
ral druge stvari, znamke, tu-
di star denar, vendar je zbira-
nje tega precej drago.«
Uranovi so tričlanska dru-
žina, Ivan je upokojenec, že-
na pa dela v Gorenju. »V zad-
njem času se vedno bolj po-
gosto dogaja, da si zaradi po-
manjkanja denaija ne mo-
rem privoščiti niti obiska
raznih razstav. Težko je v da-
našnjem času, z ženo skupaj
zasluživa 7 tisoč dinarjev,
treba je plačati stanovanje,
kupiti vso hrano, tudi hčer-
kici Teji kakšno igračo. Tako
se zgodi, da se komaj prebi-
jamo iz meseca v mesec.
Nasploh se pomanjkanje de-
narja pozna tudi pri Šale-
škem klubu zbiralcev, saj
članstvo in aktivnosti vse
bolj usihajo,« je nekoliko za-
skrbljen pripovedoval Uran.
Žena Lucija je priznala, da
je v začetku nasprotovala
moževi zbiratelj ski strasti,
potem pa se je sprijaznila.
Sedaj tudi sama kd^ prinese
domov predmete, ki so možu
najljubši. »Zame je na prvem
mestu družina. Če bi bila za-
radi mojega zbiranja oškodo-
vana, bi se zbiratelj stvu brez
premisleka odrekel. No, že-
no sem že navdušil, štiriin-
polletna hčerka Teja pa je
nasploh navdušena nad vse-
mi predmeti. Sedaj, ko sem
v pokoju, se moram z nečim
ukvarjati. Vsi smo soglasni,
da je bolje zbirateljstvo kot
posedanje po gostilnah in
podobno zapravljanje časa.«
Zbiralci se srečujejo na
raznih razstavah, ki se jih
udeležuje tudi Šaleški klub.
Prejšnji mesec so predstaviU
svoje zbirke v Nami v Žalcu,
večkrat pa razstavljajo tudi
v Velenju in Mariboru. »Z
razstavami in razstavljalci je
včasih kar hudo, saj marsik-
do noče pokazati vsega, kar
ima. Poznam zbiralce, ki
imajo doma veliko lepih
predmetov, na razstavi pa
pokažejo najslabše stvari in
neurejene vitrine. Kot da so
liudje Uubosumni in hočejo
prikriti vse, kar imajo,« je
predstavil Uran še drugo
stran zbiratelj ske strasti.
»Čar zbiranja je predvsem
v druženju, spoznavanju no-
vih ljudi in občudovanju le-
pih stvari in predmetov.
Vendar se kriza pozna tudi
na naših srečanjih. Včasih
smo namreč kupovali, me-,
njali, že kar barantali, sedjij.
pa vsega tega skoraj ni več.
Res je, da so nekateri od teh
predmetov, predvsem znam-
ke in star denar, precej
dragi.«
Ivanu Uranu je posebej
v veselje, če se lahko pokaže
s svojo zbirko in predstavi
zbrane predmete, vsak pose-
bej je zanj dragocen. »Od
vseh kemičnih svinčnikov
pa mi je le najljubši tisti iz
Amerike, predvsem zato, ker
dokazuje, da prijatelj tudi
v daljnih krajih ni pozabil
name in mi je poslal kuli, za
katerega sva se dogovorila.
Nasploh mi je v veliko vese-
lje predstavljanje zbirke, saj
sem popolnoma navaden
človek, otrok revnih staršev,
s tem pa sebi in drugim do-
kazujem, da sem v bistvu le
nenavaden človek. Iz zbira-
nja tudi vsak dan na novo
spoznavam, kaj vse sploh
obstaja na svetu. Vsak zbra-
ni predmet skrbno shranim,
ko pa se mi jih nabere dolo-
čeno število, jih uredim in
izpopolnim svojo zbirko.«
Da je Ivan Uran res pravi
zbiralec, je dokazal tudi med
našim obiskom, saj sva mi-
mogrede zamenjala vžigalni-
ka. Moj je bil z napisom, rav-
no takšne pa Uran najraje
zbira. »Vžigalnike sem začel
zbirati pred približno pol le-
ta, pa se mi jih je nabral že
kar lep kupček. Najraje
imam komplete, z enakimi
napisi v razhčnih barvah,
vendar jih je zelo težko dobi-
ti. Nasploh je treba biti pri
zbiranju zelo aktiven. Poz-
nam pa tudi zbiralce, ki sa-
mo sedijo in čakajo. Nič^čud-
nega, če so potem njihove
zbirke zelo majhnei Moram
.reči, da zbirateljstvo zahteva
predvsem veliko časa in do-
bre volje.«	* •
Največja želja Ivana Urana
je, da bi se tesneje povezal
z drugimi zbiralci, k sodelo-
vanju in pogovoru pa vabi
vse, ki jih zbirateljstvo kot
konjiček še bolj zanima. Pre-
ko osem tisoč zbranih
znamk, starega denarja,
značk, predvsem pa kulijev
in vžigalnikov pa je tudi svo-
jevrsten zaklad, ki ga ne gre
kar tako pozal^ti in prezreti.
»Zbiral bom, - dokler bom
mogel, predvsem pa, kolikor
boni mogel. Počasi in vztraj-
no. ^ase vem, da mi zbiranje
toliko pomen;, da ne bom
odnehal,« je za konec pove-
dal Ivan Uran iz Šaleka.
URŠKA KOLENC
Foto: EDO EINSPIELER
Za znamke Uran pravi, da jih je vse bolj težko zbirati, ker so zelo drage.
Delček bogastva v zbirki kemičnih svinčqfkov, pri Uranovih pa je takš
nih in podobnih vitrin še veliko.
PLANINSKI
KOTIČEK
Na Ostrici pod
čem, na Paškem
bo prihodnjo nedeljo
ja ob 12. uri že 10. vj^^
planinsko srečanje
pravlja PD Vitanje SrL^S
bo, če bi deževalo, ^
Ijeno na prihodnjo
2. junija. Dostopi naS
tveni prostor so moe^
Vitanja, Dobrne, VeS
iz Doliča.	^^^
Beli križ, Slavnik Vr
čica in Nanos (v sobo J,"'
v nedeljo 2. junija) so h;'
leta PD Zlatarne-Celje Si
bodo v soboto ob 5. uri c»
kirišča na Glaziji. Prij "!
se pri Romanu Turku J
35-359 po 16. uri).
Treking v Kenijo ini^
zanijo (od 17. decembradJ
januarja 1992) prireja
ska zveza Slovenije. Po^
jo ogled Nairobija, po v^
do vznožja Mt. Kenya
na Lenan (4985 m), ki ne d
teva posebno planinsko a
nje ter po želji na zahte\i4
še vrhove. V Tanzaniji se
do vzpeli na Kilimand^
na vrh Kibo (5895 m), natoi
bo še turistični del potoiJ
s fotosafarijem in oddihi
v Mombasi. Pripravili so t
di kr^ši in cenejši progr®
Približna cena je 3 tis
DEM, okviren je tudi dati;
odhoda, prav tako okvir
prijave pa že sprejema pis
na Planinske zveze Sloven
v Ljubljani.
1
Turisti Se priliajajo
kljub manjšemu številu gostov nI razlogov za pesimizem
Na širšem celjskem turističnem območ-
ju so v prvih štirih mesecih letošnjega leta
zabeležili dobrih 200 tisoč nočitev ali šest
odstotkov manj kot v enakem lanskem ob-
dobju.
V Sloveniji je bilo v tem obdobju za dese-
tino manj nočitev. Ne glede na to, smo lah-
ko s temi rezultati zadovoljni, zlasti če upo-
števamo trenutni, nič kaj zavidanja vreden
položaj v Jugoslaviji in nenehen padec živ-
ljenjskega standarda. Kako je bilo z nočitva-
mi na Celjskem, nazorno pove naslednja
tabela oziroma indeksi.
Ob teh pokazateljih je treba poudariti, da
so pri Mozirju vštete Golte, kjer je bila letos
zelo dobra smučarska sezona, v Zrečah se je
število nočitev povečalo zaradi novih term,
odlična pa je zasedenost tudi v Podčetrtku,
ki se lahko pohvah z najsodobnejšim pokri-
tim kopališčem v državi. V času, ko tudi
slovenski turizem pretresajo posledice ne-
urejenih političnih razmer v državi, so lahko
zadovoljni tudi v Rogaški Slatini. Kljub ne-
katerim odpovedim rezervacij iz tujine 1
število gostov zadovoljivo.
JANEZ VEDE:^
Narava ni smetišče
Pobočja so tako obložena s smetmi, da te je groza gledati. »Lepote« na sliki so iz
neposredne okolice planinske koče na Paškem Kozjaku, in lepo bi bilo, če bi Zeleni,
planinci, lovci, vikendaši, krajani in še kdo bi se našel, pljunili v roke ter očistili pobočja
Paškega Kozjaka. Našlo bi se kar precej neuporabnih predmetov, od pločevnik do hladilni-
kov. Potrebovali bi tudi tovornjake, da bi vso svinjarijo odpeljali.
L. O.
Obrezovanje paricijev
oV«^
»Danes, ko imamo krave le za to, da so mlekarice, telijo in pridelujejo gnoj, je obre^,
parkljev še kako zahtevno delo,« je pripovedoval Jože Kvartič. Kvartič je kovač- ■'jirJ
svojega poklica izučil v prvih povojnih letih, nato pa seje nekako pod prisilo zaposU' ^
rudaril... »Sedaj ko sem v pokoju, imam časa čez glavo in lahko delam, kar pjj
Žalosten sem le, ker se mladi ne želijo izučiti tega pokhca,« je še povedal Kvartič, na
je ponovno posvetil obrezovanju parkljev.	.
brva svečka

30. MAJ iggi - STRAN 17
REVIZIJA RUMENEGA CE
.niašnice na Maribor-
'It';/p davi krenil kon-
y%pnikov in kakšnih
■ vojakov. Zavzeli so
,sta okupirali po-
-	občinske skupščine,
^^zia častnika in sedem
pa Je vdrlo
^dbo NT&RC. Radijski
žirije prekinjen...«
-	Wa vas ta klasični mi-
Kjaški udar ni preveč
^niral ^^^ petkovi
sodeč. Kajpak je vse
%lepredpostavka, kate-
Zmenje pač bil ugotoviti,
/la je stopnja borbene
Lvljenosti med poslu-
■>Yom. Skratka, eni bi se
liidoma pojavili med
:^co patriotov in pljuvah
'j[Upatorsko vojsko, dru-
■3 bi pametno zdržali do-
Jin lovili vesti o morebit-
incidentih, seštevali mr-
ranjene ter navijali za
■Mno civilno prebival-
-Idse obeša na oklepna
iils.
iJoje v tem primeru večji
pot, sploh ni dvoma,
am. kdo je ravnal pamet-
p pa bi veljalo razmisliti.
ije tudi, da uvodna pred-
itsvka že presega meje
Ue potrpežljivosti, saj
Eiaenkrat izmišljeni vesti
ifiie za kakšen operetni
J ampak že na sklepno
jinje nekega scenarija,
iikšni situaciji bi namreč
anje med pametjo in ev-
50 oz. državljansko dolž-
no že bilo kolaboracioni-
'w obračanje v svežem
bu. Kakšnih tez o pravi-
cah in dolžnostih upora civil-
nega prebivalstva še ni spi-
sal nihče, tako da ključ do
posledic s čim manj žrtvami
pravzaprav tiči v prisebnosti
slehernega posameznika. Ta
ima na voljo dva modela, ki
sta že dokaj uveljavljena na
balkanski tržnici: ali ubere
gandijevsko inačico upora,
ki jo prakticirajo Albanci, ali
pa se gre kninskega gverilca,
toda pri tem seveda ne sme
računati na lojalnost JLA.
Ker pa je JLA (ali vzhod-
nojugoslovanska ljudska ar-
mada, kakor vam drago) po-
sejana na vseh šestih jugo
kontinentih in ima vsesku-
paj le 175 tisoč do zob oboro-
ženih vojakov, bo v primeru
zanesljive okupacije Hrva-
ške in morebitne Bosne ter
Makedonije proces uvajanja
vojaške samouprave šel ne-
koliko manj bliskovito kot
so si ga zamislili tisti, ki
kljub vsemu vedo, da je niž-
jih častnikov v JLA 20 tisoč
manj kot vojakov. Kakšen je
značaj sledjih, ve vsakdo, ki
je zadnjih deset let nosil so-
vražnikovo uniformo. Dej-
stvo je, da te armade v ne-
normalnih okoliščinah ne
more obvladovati peščica
poveljnikov, ki se igračkajo
z daljinskim upravljalcem in
pritiskajo na nekaj, kar je
navzven sivozeleno, znotraj
pa večinoma človeško.
In kaj potemtakem pred-
stavlja incident v Pekrah?
Demonstracijo nemoči JLA
ali reklamo za slovensko voj-
sko? Pravzaprav oboje, le da
je bila ena smrtna žrtev pre-
več. Hkrati pa je ta dogodek
močno popravil ATP točke
Demosu, ki bo v takšnih in
podobnih primerih nabiral
odlična priporočila za na-
slednje volitve. In oblasti je
jasno tudi to, da se v prime-
rih, ko je na preizkušnji pa-
pirnata suverenost, mimo-
grede pozabi na socialno be-
do. Nekdo je rekel, da smo za
popolno osamosvojitev pri-
pravljeni jesti tudi travo. Pa
dober tek.
Podcenjeni lokalci
Na Otočcu za lokalce nič spoUbuilnega
Otočec pri Novem mestu
postaja na političnem zem-
ljevidu sosednjih republik,
Slovenije in Hrvaške, vse
pomembnejši kraj novih
upanj. Povsem drugačno
konotacijo pa dobiva ob
srečanjih radijcev lokalnih
in regionalnih postaj v Slo-
veniji, še posebej ko le-te
skušajo opredeliti komple-
ten odnos do RTV Slovenija
oziroma izmeriti lasten po-
ložaj znotraj slovenske ra-
diofonije.
Tako se je po petkovem ra-
dijskem srečanju, že drugem
letos na Otočcu, težko znebi-
ti vtisa, da tudi po enoletnem
obdobju obstoja Združenja
radijskih postaj v Sloveniji
niti približno sistemsko ni
jasen status lokalne oziroma
regionalne radiodifuzije.
Glede na to, da smo pred
usodnimi odločitvami za ce-
lovito in novo državnost Slo-
venije, da nam ločitev po ju-
goslovansko izjemoma otež-
koča sedaj še JLA v slogu
»vse opcije so še odprte«, se
nam regionalcem na medij-
skem področju od nove obla-
sti ne zdi modro, da nam da-
je občutek, kako smo po-
vsem spregledani.
Tudi, če še tako (ali pa
prav zato!) selektivno razu-
memo prednostne naloge
s širših nacionalnih vidikov
in v tem trenutku, trdimo, da
je podcenjena vloga lokal-
nih, regionalnih medijev,
zlasti radijskih, povsem ne-
produktivna naložba. Tudi
splošna in posebna časovna
stiska ter množica kadrov-
skih zamenjav v medijskih
institucijah ne morejo biti
dovolj dober izgovor. Takš-
no prepričanje je obveljalo
na seji Skupščine združer^a
radijskih postaj v Sloveniji,
kjer so predstavniki radij-
skih postaj (v združenju ni
RTV Slovenija) ob 100-od-
stotni sklepčnosti podaljšali
mandat dosedanjemu izvr-
šilnemu odboru, ki ga se-
stavljsgo zastopniki radijskih
post^ Radio Glas Ljubljane,
Murska Sobota, Trbovlje,
Smaije in Žiri, vodi pa glav-
ni in odgovorni urednik
RGL Aleš Kardelj.
Na Otočcu so se radijski
lokalci in regionalci še zavze-
li za septembrsko srečanje
kolektivov (lokacija ob Kr-
ki), za decembrski drugi fe-
stival programov v Murski
Soboti, za čimprejšnje sreča-
nje z novim ministrom za in-
formiranje Jelkom Kacinom
in za poenotenje kriterijev za
za določanje razmerij med
lokalno in »nacionalno« ra-
diofonijo, kakor tudi za več
programskega in drugega
sodelovanja.
MITJA UMNIK
Radio na obisku .
Obljuba dela dolg in tako smo obiskali Brežnikovo dru-
žino na Hudinji, ki je vsa predana šivanju gobelinov, deset-
letna deklica Daija pet let starejši brat Peter, očka je menda
glavni, pa tudi mamica in stara mama, pa še dveletna Vesna
rada pretika iglo. Pobudnica za obisk pri njih doma je bila
prav Darja, ki se redno oglaša v naše kontaktne oddaje za
najmlajše, pa tudi v druge. Včasih ji iz ozadja kaj prišepne
stara mama, slišati pa je tudi malo Vesno, ki čeblja pač po
svoje v telefonsko slušalko in nam morda dopoveduje, da bo
J^malu tudi ona klepetala z nami kot sestrica Daija.
Pri Brežnikovih so, kljub temu, da imajo vsi polne roke
dela, družno zašili več kot štirideset gobelinov z različnimi
motivi in še jih veliko čaka, da jih napno na stojalo.
Radio je bil to pot na obisku pri Brežnikovih, morda pride
drugič k vam. Če ga boste povabili, seveda.
MP
RADIJSKI OPOMNIK
Opozarjamo vas na Mavrico v sredo, 5. junija. Mateja
Podjed vas bo seznanila z nastajanjem bioenergetskega
centra v Slovenskih Konjicah. Ste radovedni za kaj gre?
Počakajte do srede!
Za tiste srednješolce, kijih zanima šolanje na mednarodni
gimnaziji v Devinu, bo zanimiv pogovor v torek ob 16. uri,
ki ga bo vodila Nataša Gerkeš. V studiu bo gostila Janka
Petrovca iz Petrovč, ki je šolanje na tej gimnaziji že zaklju-
čil, ter dva Celjana, ki jo še obiskujeta, to sta Alenka Jova-
novski, in Andrej Herlah. Vsi trije bodo šolo skušali pred-
staviti, vi pa jim boste lahko, v živo, zastavljali vprašanja, saj
vam bosta na voljo obe studijski telefonski številki.
Ker je radio medij trenutka, vsega kar bomo predvajali, ne
moremo napovedati vnaprej, zato velja prijazno povabilo, da
nam, če le utegnete, prisluhnete.
N.G
ŠKRATKI
Škratki so se minuli teden
hihitali. Tatjano Cvirnje ob-
norela transcendentalna me-
ditacija, Natašo Gerkeš Bio-
energetiki in joga, poslušal-
ce pa kar vsi skupaj, saj so
telefoni v našem uredništvu
neprestano zvonili. Nekaj
podobnega kar je obnorelo
Natašo, se sedaj loteva Mate-
je Po^ed, zato prisluhnite
Mavrici v sredo!
* * *
Neprestani obiski bioener-
getikov v naših prostorih
očitno ne vplivajo zdravilno
na Mitjo Tatareviča. Že ves
čas smrka in kiha ter kliče
sonce. To n^ bi ga namreč
edino zanesljivo ozravilo.
* * *
Ob lanskoletnih poplavah
smo celjski radijci delali dan
in noč. Škratki se boje, da
nam kaj podobnega zopet
grozi. Tokrat ne zaradi po-
plav, ne zaradi višje sile v po-
dobi narave, temveč zaradi
pregretih in militantno na-
strojenih ljudskih glav.
* * *
Mitja Umnik in Tatjana
Cvirn sta se v petek podala
na Otočec, na miting vseh ra-
dij cev-lokalcev. Po poti je
Mitja Umnik Tatjano »za-
snubil« in Tatjana je nežno
dahnila »da«. Tako si Škrat-
ki obetajo, da smo radijci bo-
gatejši za eno delovno moč.
* * *
Te dni zaseda tudi celjski
radijski štab. Rišejo sheme,
proučujejo strategijo in tak-
tiko, kako bi najučinkoviteje
napadli poslušalce in zanje
pripravlj^o mino preseneče-
nja. Kdaj jo bodo sprožili, je
trenutno še radijsko-bojno-
strateška skrivnost.
* * *
Škratki vam zastavljajo
nagradno vprašanje. Kdo je
prišel iz rokometnih kvalifi-
kacij za vstop v I. zvezno li-
go v Zagrebu bolj utrujen:
Dean Šuster in Željko Zule
ali rokometna ekipa Celja Pi-
vovarne Laško?
* * *
Bojan Pišek-Nenadkrilji-
vi se je ponovno izkazal
v Zagrebu. Deanu Šustru,
absolventu Fakultete za te-
lesno kulturo, je dokazal, da
od šuba naredi stojo. Bojanu
je podvig uspel v prvem po-
izkusu, Deanu pa nekoliko
kasneje. Željko Zule seje ob
merjenju moči kraljevsko za-
baval in si gotovo z zlatimi
črkami zapisal v glavo, da pri
Bojanu ni prav nič nemo-
goče.
18. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||

Zlatorogi uspeli
¥ Zagrebu so si rokometaši Pivovarne Laško z zmagama In porazom priborili vstop
v L zvezno ligo
»Naša predvidevanja so
se tukaj potrdila. Bilo je
malo rokometa in glede dis-
cipline ter potrpežljivosti
so me moji igralci presene-
tili, zato jim iz vsega srca
čestitam. Ponosen sem, da
vodim takšno ekipo,« je
v nedeljo hripavo dejal tre-
ner Celjanov Tone Tiselj.
Po kvalifikacijskem tur-
nirju v Zagrebu, kjer so se
štiri ekipe, prvaki drugih lig,
v medsebojnih srečanjih bo-
rili za prvi dve mesti in s tem
za pravico sodelovanja v 1.
zvezni ligi v prihodnji sezo-
ni, so Celjani izborili tako že-
leno vizo za elitno jugoslo-
vansko ligo, po vseh letoš-
njih pokazateljih klubskih
uspehov v Evropi, najboljšo
na svetu. Papirnata favorita,
beograjski Partizan in Celje
Pivovarna Laško, sta poleg
Mornarja iz Bara zbrala po
štiri točke, vendar sta zaradi
večjega števila danih zadet-
kov v neposrednih srečanjih
zasedla prvi dve mesti. V se-
zoni 91/92 se bosta ti dve mo-
štvi pridružili štirinajstim
prvoligašem.
Barski Mornar so ustano-
vili leta 1984; od takrat na-
prej so njihovi rokometaši
začeli strm kakovostni
vzpon in po sedmih letih bi
skoraj uspeli presenetiti dva
bivša prvoligaša pri njiho-
vem povratku v 1. zvezno li-
go. Beogr^čani so se od 1.
lige poslovili leta 1973, Celja-
ni pa leta 1984.
Najtežje bomo prav gotovo
pozabili prvo tekmo, ko so
Celjani po šestdesetih minu-
tah nepopustljivega boja le
štrli odpor izredno neugod-
nih Črnogorcev. Ti so igrali
v obrambi zelo čvrsto in pre-
večkrat tudi jgrobo in preo-
stro, kar sta jim sodnika Jo-
vičič iz Novega Sada in
Kranjc iz Pančeva dopušča-
la, v napadu pa so predolgo
iskali pot do črte šestih me-
trov. Kljub dvaindvajsetim
letom je Tomaž Jeršič v od-
ločilnih trenutkih zaigral
hrabro in zelo zrelo ter z dve-
ma zadetkoma prevesil teht-
nico na celjsko stran, potem
ko tudi številni obiskovalci
dvorane na Trešnjevki iz Ce-
lja niso bili več prepričani
o zmagi svojih ljubljencev.
V soboto so Celjani pred-
vsem po zaslugi kapetana
Razgorja in Pungartnika
zmagali tudi v drugo, in to
z rekordno razliko na tem
turni^u! Po prav tako napeti
tekmi, polni sproščanja emo-
cij, so zadali drugi poraz
skopskemu Vardarju, ki je
v sezoni 76/77 skupaj s Celja-
ni nastopal v 1. zvezni ligi.
Črnogorci, ki so že prejšnji
dan dokazali, da obvladajo
vse možne prijeme ob igriš-
ču, da pridejo do zmage, so
celo uspeli prekiniti sreča-
nje, poterri ko je njihov pred-
stavnik Živko Dukič hotel
napasti sodnika Popoviča iz
Doboja. Vse to pa ni uspelo
zmesti odločnih in potrpež-
ljivih Celjanov, ki pa so se po
koncu tekme zastonj veselo
obiemali, misleč, daje vse že
odločeno. Druga tekma in
zmaga Mornarja nad Partiza-
nom je namreč naša predvi-
devanja postavila na glavo.
O zadnji tekmi ne gre iz-
gubljati besed, saj so jo Ce-
ljani odigrali slabo, vendar
desetih zadetkih Pungartni-
ka še ujeli »vlak za prvo ligo«
Ker je prav zmaga Beograj-
čanov z zadetkom razlike od-
govarjala obema moštvoma,
so se po pisku sirene začeli
veseliti vsi igralci na igrišču
in poleg njega. Celjani so si-
cer minuto pred koncem
imeli žogo v svoji posesti,
vendar v zadnjem napadu ni-
so poskušali resneje ogroziti
vrata nasprotnikov, saj bi
v podaljšku Partizan r^
lahko povišal.
Tako je Celjanom uspei,
liki met. Od dosedanjih'
stih nastopov na kvalifiL
jah je zagrebški pod^
uspeli nastop Celjan
Osem sezon je že za njimi,
zvezni Ugi, deveto sezono
vsi, ki v Celju in okolici,
hamo« z rokometom, na
no pričakujemo. |
Zadnje dejanje treh .
rih« dni se je zgodilo v«
stišču Belej, ko je Igorl
gor trenerju in predsedu
kluba ter sebi nalil laš^
rizlinga letnik 1983, kari
določeno simboliko, s^i
tega leta Celjani kot prval
B ZRL zadnjič uvrstili
zvezno ligo. Kapetan C
Pivovarne Laško je izkM
priložnost in se z besed
poslovil od ekipe in aktii
ga igranja. Najprej so
gralci začeli s skandinm
»Ne damo Reize«, poten
sta še Turnšek in Tiselj z
nila možnost slovesa.
»Čeprav sedaj vse izgl
lepo, pa nas čaka še vei
dela, da postanemo w
klub. In to raje povem se
v trenutkih slavja in eufa
kot pa potem, ko bo že f
pozno,« je Tone Tiselj
koncu še enkrat dokazal
se na pol poti ne misli ust
Ijati.
DEAN SUST.:
Od leve proti desni slavijo: sekretar Vlado Privšek, maser Mile Maksimovič, kapetan moštva Igor Razgor-Raza,
tehnični vodja Rado Petru, vratar Aleš Anžič-Anžo, Rajko Begovič-Bego, Tomaž Jeršič-Jeršo, Aleš Franc, Roman
Pungartnik-Pungi.Robi Šafarič-Šafara, s hrbtom je obrnjen Admir Jašarevič-Jaša, Silvijo Ivandija-Siki, Oto Gradiš-
nik-Cota, Tomaž Cater in Uroš Privšek.
Trener Tiselj je temperamentno spremljal vsako potezo na igrišču.
jppfi^
30. MAJ 1991 - STRAN 19
slovenski nogomet
 in mlini na veter
bodo nogometaš! Rudarja, Dravinje in Ere Šmartno Izpolnili visokoleteče cilje?_
rtlucionarna razmišlja-
"^^lovenski nogometni sa-
"^tninosti so se v zadnjih
h ohladila. Slovenski in
razdružitveni pred-
^ Sli zavrnila, elitna hr-
If f nogometna kluba Dina-
•n Hajduk sta si zagotovi-
^ rstitev v evropske poka-
k^^jjogometna zveza Slove-
''"ip v donkihotovskem bo-
% mlini na veter ostala
* liiena. 10 NZS se bo v po-
ijS dokončno odločil
H,tem" tekmovanja v sezo-
91/92, vendar bistvenih
Lmemb ni na vidiku.
Venstvo v slovenski nogo-
j i ligi je tako spet postalo
Jiniivo, še posebej po ne-
mški zmagi Rudaija na Ko-
Sevem. Velenjčani so se na
l^u izenačili s Slovanom, to-
j z zmagami v dveh medse-
bojnih tekmah (jeseni je bilo
2:1) imcgo pravzaprav točko
prednosti in so za korak bliže
napredovanju v medrepubli-
ško ligo. Rudarje pozimi ostal
brez prodornega napadalca
Matjaža Cvikla, toda v zameno
od Maribora Branika z dvojno
registracijo za pomladansko
nadaljevanje prvenstva dobil
vrataija Mladena Dabanoviča
in prostega krilca Aleša Križa-
na. Slednji je za mariborskega
ligaša sicer že odigral deset te-
kem in izgubil pravico nastopa
za Rudar, toda skup^ z nekda-
njim vratarjem Dravirye
uspešno zapolnil vrzeli
v obrambnih vrstah in napa-
dalcem omogočil še bolj urad-
ne juriše.
Rudar je torej tri kola pred
koncem prvenstva zelo blizu
napredovanju, podoben uspeh
pa se nasmiha tudi vodilni eki-
pi vzhodne območne lige Dra-
vir^i. Konjičani že celo deset-
letje naskakujejo vrnitev v re-
publiško konkurenco, imajo
odlične vadbene razmere, toda
letos je tudi pri ryih nepričako-
vano zaškripalo. Po rekordni
zmagi proti Boču s 7:0 je zaradi
neurejenih finančnih razmer
odstopil trener Penič, klub je
z izdatno denarno podporo
pred stečajem rešila občinska
vlada in po dveh. tednih se je
Penič vrnil na klop. Dravinja
je vrh lestvice prvič zasedla še-
le pred desetimi dnevi, z Bel-
tinko ima sicer slabšo medse-
bojno bilanco (2:3, 3:3), toda
v primeru neuspeha so dodat-
ni konjiški adut kvalifikacije.
Poleg odpisanega Partizana
Hmezada se bo iz slovenske li-
ge v vsakem primeru poslovilo
še eno moštvo in ob ugodnem
razpletu v medrepubliški ligi
(obstanek vseh treh sloven-
skih klubov) se bosta drugo-
uvrščeni ekipi obeh območnih
lig v dveh tekmah pomerili za
napredovanje. Lani je Konjiča-
nom s Svobodo spodrsnilo,
Ljubljančani so zd^j tik pod
vrhom SNL, vodilna enajsteri-
ca zahodne območne lige Pro-
letarca pa si je lani šele v zad-
njem kolu (še v OČL-zahod) za-
gotovila obstanek...
Za prehod v višjo ligo se po-
teguje še tretje moštvo s Celj-
skega: Era Šmartno, ki je v pr-
venstvu MNZ Celje šele v zad-
njem kolu prehitela štorski
Kovinar in bo 9. in 16. junija
naskakovala vrnitev v območ-
no ligo. V Šmartnem so si torej
hitro opomogli od vrtoglavega
padca, s£0 so pred desetletjem
osvojili republiški naslov (na-
stopanju v teda^i II. ZNL-za-
hod so se zaradi pomanjkanja
denarja odrekli) in lahko se
zgodi, da bodo v sezoni 1990/91
skoraj vse nogometne enajste-
rice s Celjskega izpolnile viso-
koleteče cilje.
ŽELJKO ZULE
Štirje eifipni nasiovi za upe s Ceijsicega
v Braslovčah, Šmarju pri Jelšah in Žalcu so bili minuli konec tedna finalni turnirji republiških
prvenstev za pionirje in šolska športna društva v odbojki, košarki in rokometu. Vsa tekmovanja
so se končala z zmagami gostiteljev, ki so prekosili tudi vrstnike iz športno precej bolj uveljavlje-
nih okolij. Mladi braslovški odbojkarji in pdbojkarice na finalnem turnirju pionirskega prvenstva
niso oddali nobenega niza, rokometašice Žalca (na sliki) so v finalu premagale velenjske osnovno-
šolke, najmlajše košarkarice iz Šmarja pa so z dvema tesnima zmagama (v polfinalu proti
Šoštanju s 54:53) osvojile 10. pionirski festival.
ŽELJKO ZULE, Foto: TONE TAVČAR
Basebali:
izstop iz 11. ZL
Začetno navdušenje za base-
bali seje letos v Celju nekoliko
poleglo, zato so Celjani zaradi
skromne zasedbe na posamez-
nih igralskih mestih in po-
manjkanja denarja izstopili iz
II. zvezne lige. Pozornost je ta-
ko namenjena mladinski vrsti,
ki bo septembra pod vod-
stvom treneta Aleša Stevano-
viča nastopila na finalu repu-
bliškega prvenstva. Člansko
moštvo bo z bolj temeljitimi
pripravami začelo jeseni in se
z nastopi na nekaterih turnir-
jih uigravalo za novo prven-
stveno sezono, v načrtu pa
im^o tudi organizacijo večje-
ga tekmovanja.
Na igrišču na Hudinji bodo
v soboto stekli prvi tečaji igra-
nja baseballa: ob ponedeljkih
in sredah bodo ob 17.30, ob so-
botah pa ob 10. uri. Sočasno
bodo v celjske baseballske vr-
ste vpisovali nove člane, po-
krovitelj kluba pa je servis in
prodaja gostinske opreme
MES.
POGLEDI
Ptičkii brez gnezda
Ljubljana je v minuli sezo-
!i V igrah z žogo doživela
fivi polom. Pozitivno oce-
«si zaslužijo edinole odboj-
iiji Tovila Olimpije, ki so
spredovali v prvoligaško
inkurenco in vzbudili celo
mmost zveznega selektor-
Lazarja Grozdanoviča.
jihova uspešna sezona je
'od večletnega načrtnega
'Ja odbojkarskih zanese-
laJcov, trenerja mag. Vikija
Kvsla in igralcev, ki so trd-
}delali in vztrajali v skrom-
ii vadbenih razmerah.
Moštvo, ki je nastalo z zdru-
Ivi/o Brezovice in Tovila
Smpye, je kot novinec v ligi
sen67o vse nasprotnike in
k naslova prišlo brez poraza
kfie z enim izgubljenim ni-
®n- Zvezni selektor članske
*!iKzentance Lazar Grozda-
^"vičje ljubljansko moštvo oz-
n^ii za izredno obetavno in
"fdii, da bo marsikdo potrkal
^ vrata državne selekcije.
feaJu zatem seje na seznamu
'mdidatov za nastop na OI
21.1etni Matjaž Šiftar,
leti mlajši Matjaž Hafner
''Je član ne^jboljše mladinske
ki bo oktobra v Egiptu
•»siopiia na MSP.
^vzeti odbojkarski delavci
Mbljani pravijo, daje tolik-
^ ^speh, doslej edinstven
Mh prvenstvih, plod deset-
^^Sa dela, ko so na vsem
lll^fjsnskem območju pri-
temelje za napredek
in po treh desetletjih
■:J!^stolnica spet dobila od-
'^rskega prvoligaša.
^ ^inuli prvenstveni sezoni
^ pečat igri in uspehom
I trener. Profesor na
za telesno kulturo
■^'^'ki Krevsel je prevzel
/mrno nalogo in naprej
■^^^žitvi klubov uspešno
homogeno moštvo. Ob
^ in strokovnem delu so
^ke	napredovah in
%.§ domačega občinstva
<^^sevali tudi tekmece in
^ navijače v gosteh. For-
^ ''O držali vso sezono - 269
fcj^j^^^^ete in še mnoge dru-
io^^^obnosti vzbujajo obču-
^CiA ^^ Je še toliko bolj
'pOff -	se primerja
ksfo^i' ^ katerih je moštvo
^na f	bleste-
so namreč ostale
Vi Se problemi, s katerimi
\Jl^^evali. Na prvem me-
treningi. Tovil Olim-
I ^^^^ stahie dvorane,
"'^Vo^ je na Brezovici,
ti. Tabor in na Galjevi-
ure treninga niso
S^b ^^^ovim željam in
amnak sn vadili, ko
so bile dvorane na voljo. Žal
nikoli ob času, ko so igrali tek-
mo. Za nameček se kot mnogi
drugi niso izognili denarnim
problemom. Izdatke za prevo-
ze in potne stroške so bili prisi-
ljeni urejati sproti, kar jim je še
uspelo, za hranarine igralcev
in honorarje trenerjev pa od ja-
nuarja naprej ni bilo več de-
narja. Tako se med prvoligaši
ne bo dalo delati. Razlika med
prvo in drugo ligo je namreč
velika, zato se bodo morali no-
vinci v družbi n^boljših prila-
goditi novim razmeram. K te-
mu seveda sodijo tudi ustrezni
pogoji za delo. V nasprotnem
bo njihova prvoligaška izkuš-
nja trgala le leto dni.
DARJA LADAVAC
Lokostreiski center
v Logarski doiini
»Logarska dolina ima ideal-
ne pogoje za razvoj lokostrel-
stva. Poleg naravnih pogojev
so tam tudi ljudje, ki se bodo
vedno zazveli za prireditev
tekmovanj, kar je za loko-
strelski šport najbolj po-
membno,« je po sobotnem in
nedeljskem tekmovanju loko-
strelcev za pokal Camo v Lo-
garski dolini ocenil predsed-
nik jugoslovanske lokostrel-
ske zveze Milan Horvat.
Tekmovanje, tretje za letoš-
nji pokal Camo, so pripravili
člani Društva ljubiteljev lova
z lokom v sodelovanju s Kovi-
notehno in domačini v Logar-
ski dolini. Udeleženci so stre-
ljali na živalske tarče, ki so po-
stavljene v okolici hotela Pa-
lenk. Na vsako tarčo so izstreli-
li po eno puščico, tarče pa so
označene z dvema linijama.
Zadetek znotreg notranje linije
šteje dv^set, zadetek v prostor
med notranjo in zunanjo linijo
pa deset točk. Na tekmovanju
je sodelovalo 23 tekmovalcev,
večina iz slovenskih in hrva-
ških lokostrelskih klubov. Naj-
boljši je bil Janez Škoflc, ki je
poleg pokala Palenk prevzel
tudi vodstvo v skupnem se-
števku pokala Camo. Zadnji
turnir bo oktobra na Otočcu.
Delo in načrte Društva ljubi-
teljev lova z lokom je predsta-
vil Brane Štefančič. »V dru-
štvu se že nekcO časa trudimo
na legalizacijo lova z lokom.
Odpor proti temu je velik, s^
je lov s puško po vsem svetu
zelo zakoreninjen. V Ameriki,
na primer, pa je preko 2,5 mili-
jona lovcev z lokom. Takšen
način lova pomeni le dopolni-
tev lova s puško, nikakor ni-
smo proti puški. Zadnje čase
se tudi pri nas miselnost zelo
spreminja, članstvo v našem
društvu nenehno narašča.
Predvsem moramo dokazati
lovcem, daje tudi lov s puščico
human. Z lokom so ljudje lovi-
li dolga tisočletja, ta lov pa je
odmrl, ko seje pojavilo strelno
orožje. Največja oporekanja
so, češ da bi takšen način lova
spodbujal krivolov oziroma
»raubšic«. To nikakor ni res, že
v preteklosti je bil lov z lokom
predvsem ekonomska katego-
rija, za dober strel z lokom pa
moraš delati leta in leta,« je
pripovedoval Štefančič.
Lovska puščica ubija žival
na tri načine; poznc^o pljučni,
srčni ali živčni strel. Pri prvih
dveh umre žival zaradi krvavi-
tve, tudi po najbolje odmerje-
nem strelu še nek^ časa nor-
malno teče ali hodi in nato
umre. Pri živčnem strelu žival
umre takoj. Pri lovu z lokom je
v gozdu najbolj idealna razda-
lja za strel 20 metrov, na pro-
stem pa pet metrov več. To po-
meni, da mora lokostrelec po-
leg dobrega strela obvladati tu-
di neslišno približevanje ži-
valim.
V Društvu ljubiteljev lova
z lokom organizireuo tudi mno-
ge teč^e in lokostrelske šole.
Usposabljajo začetnike, in-
štruktorje, vaditelje, učitelje.
Na tekmovarxju v Logarski do-
Uni so se že dogovorili, da bi
s pomočjo Kovinotehne pri-
pravili teč^j za domačine, loko-
strelci pa bodo predstavili svoj
šport tudi Zgomjesavinjskim
lovcem s puško.
Lokostrelstvo ima zaradi
svojih specifičnosti velike
možnosti za uveljavitev. Prila-
gaja se namreč glavnim toko-
vom v svetu, to pomeni, da je
individualen in naraven, hkra-
ti pa lokostrelska osprema ni
več tako draga.
Udeleženci dvodnevnega
tekmovanja za pokal Camo
v Logarski dolini so največkrat
v pogovoru omenjali lepote
Logarske, večina je namreč pr-
vič obisk^a to doUno. Kovino-
tehna, ki je sodelovala pri pri-
pravi tega tekmovanja, ima
v lokostrelstvu še velike načr-
te. Tako nameravajo dokončno
urediti progo, da bi živalske
tarče ostale stalno na svojih
mestih; čak^o le še uradno do-
voljenje mozirske občine. Do-
končno bodo uredili tudi olim-
pijski teren v bližini doma Pa-
lenk, tako urejenih prog pa do-
slej v Sloveniji še ni na enem
mestu. Naslednje srečanje lo-
kostrelcev v Logarski dolini
bo septembra, ko se bodo po-
merili na državnem prvenstvu.
URŠKA KOLENC
PANORAMA
Maio praviinih odgovorov
Roberta Fischerja je na veleturnirju v Zagrebu leta 1970 pre-
magal velemojster Vlado Kovačevič, pravilno pa je odgovorilo
samo 27 bralcev. Nagrade je izžrebala Katica Grošev. Referentka
za izobraževanje Straže Hum na Sutli. 1. nagrada: Stane Kraše-
vec, Zelše 10, Cerknica, 2. nagrada: Mlane Mirkovič, Kruhova 9,
Celje, 3. nagrada: Kristina Čepin, Kozje 24.
Skrivnostna gostja v odd^i je bila Irena Sekirnik, pred leti
n^boljša celjska igralka tenisa. Gostjo je odkrila Milena Boga-
ta, Grilova 7, Celje. Nagr^enci nagrade dvignite v oglasno-
naročniškem oddelku NT-RC v 30. dneh.
Šahovska nagradna igra 137
Na olimpiadi v Dubrovniku leta 1950, ko je
Jugoslavija osvojila zlato kolajno, so v repre-
zentanci nastopili tudi trije slovenski šahisti.
Živi še samo eden, kdo?
Prof. VASJA PIRC
STOJAN PUC
Ing. MILAN VIDMAR
Nagrajuje Postajna restavracija
Celje.
20. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||
Z dojenčkom v pisarno
BlUana Mandlč grozi, ker meni, tla se II godi krivica
Devetnajstletna Biljana iz
Celja bo te dni postala mami-
ca. Rodila bo sina, ki mu bo
dala ime Mišel. Če se ultraz-
vok ni zmotil, se ji bo uresni-
čila želja po potomcu moške-
ga spola. Sicer pa je imeti pr-
vorojenca sina, želja tudi sko-
rajšnega očeta Pera, ki je pred
leti prišel v Slovenijo iz Bos-
ne in se z Biljano letos poro-
čil. Pravita, da se imata rada
in da se lepo razumeta.
Do tu vse lepo in prav. Od tu
dalje pa se začno odpirati kar-
te, ki v nobeni kombinaciji ne
obetajo dobrega. Obstaja na-
mreč bojazen, da se bo dojen-
ček, po nekaj dneh bivanja
v porodnišnici, znašel v eni od
pisarn strokovne glužbe za sta-
novanjsko in komunalno go-
spodarstvo, v ljudskem jeziku
bi rekli kar na stanovanjski
v Celju. Biljana Mandič, rojena
Barukčič se je namreč trdno
odločila, da se bo z otrokom
vred namestila v pisarniški so-
bi, če ji stanovanjska do njene
vrnitve ne bo dodelila novega
stanovanja. »Zahtevam enoin-
polsobno stanovanje z ogreva-
njem in kopalnico, v sedanje
bivališče se niti v sanjah ne na-
meravam vrniti,« pravi katego-
rično. In ker je Biljana takšne
sorte človek, ki ga je težko
ustaviti v namerah, se bo to
bržkone tudi zgodilo. In v šta-
jerskem Twin Peaksu se bo
spet nekaj zgodilo, kar bo di
šalo po škandalu. Delavci stro-
kovne službe za stcinovanjsko
in komunalno gospodarstvo
Biljanini zahtevi namreč ne
nameravajo ugoditi.
Obisk nosečnice
Zakaj smo se odločili pisati
o stanovanjskem problemu Bi-
Ijane Mandič, ko pa dobro ve-
mo, da je v celjski občini še
veliko ljudi, ki živijo v nemo-
gočih stanovanjskih pogojih
ali pa stanovanja sploh nima-
jo? Zakaj, ko obenem vemo, da
neštete mlade družine o stano-
vanju, sobici, lahko le sanjajo.
In zakaj, ko pa se tudi zaveda-
mo, da s takšnim pisanjem le
razgrinjamo nek segment gni-
lobe v tej družbi, reševati pro-
blemov pa s pisanjem ne mo-
remo.
Dekle je do predlani živelo
v stanovanjskem bloku,
v udobnem trisobnem stano-
vanju v Celju. Maja 1989 ji je
očim umoril mater. Za uboj
mu je sodišče izreklo desetlet-
no zaporno kazen. Ker se je
bala, da bo očim sčasoma začel
prihajati iz zapora ob vikendih
domov, se je morala umakniti.
Bala se ga je, sicer pa odnosi
med njima niso bili nikoli do-
bri. V zameno za trisobno sta-
novanje pa je stanovanjska do-
delila očimu-morilcu lepo sta-
novanje v Vojniku, njo pa so
»odpravili« s smrdljivo pod-
strešno luknjo, kjer se ponoči
sprehajajo miši in drugi glo-
dalci, kjer ni vode in ne sanita-
rij. Potem, ko je izgubila ma-
mo, lepo stanovanje v bloku, jo
je zdaj doletela še huda kri-
vica.
Zgodba, ki preprosto ne mo-
reš mimo nje. A se pozneje po-
kaže, da so v njej luknje, ki vso
podobo postavijo v nekolikanj
drugačno luč.
Obisk pri Mandlčevlh
Kot smo obljubili, smo Bilja-
no in njenega moža obiskali
v Novi vasi, kjer živita.
V stari pritlični hiši se moraš
naprej spopasti s stopnicami,
ki vodijo v podstrešni del. Ta-
ko strme so, da te je strah da se
z nosom ne zaletiš vanje, ko se
vzpenjaš in ti trhel les škriplje
pod nogami.
Prostor, velik devetnajst
kvadratnih metrov, je pregra-
jen v dva dela, v kuhinjski ozi-
roma jedilni in v bivalni oziro-
ma spalni. Z lastnim delom in
denaijem sta izravnala in pre-
barvala steno v kuhinjskem
delu, sicer pa je večina sten-
skih in stropnih površin obda-
na z lesenim opažem. Stanova-
nje je čisto, urejeno, opremlje-
no z n^nujnejšim pohištvom.
Prvi vtis je ugoden, dokler se
ne seznaniš s »podrobnostmi«.
Biljana je odločna, tempera-
mentna ženska, takšna, ki ve,
kaj hoče. In tudi takšna, ki zna
zahtevati in se postaviti zase,
pri tem pa ne izbira načina ozi-
roma sredstev za dosego cilja.
Ob vztrajnosti ji manjka le pra-
va mera kritičnosti in strpno-
sti. Jezik, s katerim ne skopari
pa ji je, kot kaže, naredil več
škode, kot koristi.
Zmrznjena voda
v ceveh
človek kar ne more verjeti,
kaj sta zakonca Mandič naredi-
la iz sobe od takrat, ko je bila
le-ta izročena Biljani. »Soba je
bila ob predlanski dodelitvi
oziroma lanski vselitvi v nag-
nusnem stanju, vse je bilo vlaž-
no, onesnaženo z raznimi iz-
trebki, smrad pa takšen, da
sem bruhala, ko sem začela či-
stiti. Za eno noč sva šla z mo-
žem spat v hotel, da se je pro-
stor vsaj malo prezračil. V sobi
je bila le ena dotr^ana vtični-
ca, ki je bila zaradi vlage v ste-
ni življenjsko nevarna. Uredila
sva električno napeljavo, kupi-
la termoakumulacijsko peč,
začela sobo opremljati z rablje-
nim pohištvom, kupila sva
gradbeni material, les. Ogrom-
no denaija sva vložila v pro-
stor, hišo, ki jo je stanovanjska
že davno odpisala. V hišo ne
nameravajo nič investirati, nič
popravljati, ker je vse tako zelo
dotrajano, da se ne splača. Ste-
ne, ki sva jih obdala z lesom,
zdcO razžirajo miši. Ponoči je
strašno, ko moraš poslušati,
kako glodajo in cvilijo. Čez čas
bo ves les uničen, lesen pod pa
je trhel in lepega dne se lahko
vdre. Streha pušča, pred krat-
kim prepleskana stena je spet
vlažna. Voda je v pritličju, po
njo moraš po nevarnih stopni-
cah, v hudi zimi pa v ceveh
zmrzne. Kako bom prala otro-
ku, kako ga bom kopala, kje
bom sušila plenice in kam naj
postavim otroško posteljo? Na
stranišče moram ven iz hiše,
stanovcdci ga skupno uporab-
ljamo. Dve leti, odkar mi je
umrla mama, hodim na stano-
vanjsko, pa me vedno na hitro
in osorno odpravijo rekoč, naj
pridem jutri. Teh poti je bilo
do zdaj nešteto,« pripoveduje
ogorčeno, pove še nekaj ne-
čednih in pikantnih na račun
odnosa tistih na stanovanjski
do nje in doda: »Mene so vta-
knili v luknjo, očim-morilec pa
je dobil lepo stanov^e v Voj-
niku. Vidite, morileclahko pri-
de do stanovanja. Kaj naj tudi
jaz postanem morilka, da mi
bodo šli potem na roke! Ko pri-
dem na stanovanjsko, samo
gledajo, da me čimprej vržejo
ven.«
Dokumenti, papirji
Celjska patronažna služba je
po ogledu Mandičevega stano-
vanja poslala »stanovanjski«
priporočilo, katerega vsebino
smo nekoliko skrajšcdi:
»...Stanovanje sta kar dobro
uredila, vendar lahko ugoto-
vim, da je vsak vložen trud za-
man, kajti na podstrešju so mi-
ši in tudi podgane... da o tleh
niti ne govorim, sžg bi bilo tre-
ba mesečno menjavati talne
obloge, ker jih glodalci uniču-
jejo ... Največji problem pa je
voda, kije ni v sobi. Ob obisku
ugotovim, daje niti, ne morejo
uporabljati, ker je napeljava
zamrznjena... Ne znam si
predstavljati, kako bo mlada
mati v takšnih razmerah po-
skrbela za osnovno nego in
oskrbo dojenčka, še manj pa,
kako naj se v takih razmerah
otrok normalno psihično in fi-
zično razvija...«
Dopis Centra za socialno de-
lo z dne 4. januarja 1989 (izvle-
ček): »... Deklica je bila zaradi
težke situacije v družini še
v času razveznega postopka za-
koncev Runjak vključena
v Kajuhov dijaški dom, kjer bi-
va še danes. Z letošnjim zak-
ljučkom šolanja na Srednji šoli
za trgovinsko dejavnost ji po-
teče nadaljnja možnost bivanja
v dijaškem domu. Biljana ima
sicer pravico bivanja v prejš-
njem skupnem stanovanju za-
koncev Runjak, vendar pa gle-
de na znane okoliščine smatra-
mo, da to nikakor ne bo možno
in bo zanjo neprimerno...
Smatramo, da bi bilo nujno
Barukčič Biljani (njen dekliški
priimek, op. pis.) zagotoviti
drugo ustrezno stanovanje, ob
zaključku šolanja, ko bo do-
polnila osemnajst let staro-
sti... Poleg tega smatramo, da
bi družba morala imeti toliko
posluha, da reši problem mla-
dega človeka, ki je na tako tra-
gičen način ostal brez roditelja
in istočasno izgubil tudi nado-
mestnega očeta...«
V odločbi Občinskega sekre-
tariata za urejcinje prostora in
varstvo okolja - strokovne
službe za stanovanjsko in ko-
munalno gospodarstvo z dne
16. novembra 1990 je v obrazlo-
žitvi med drugim zapisano:
»Imenovana je do smrti mate-
re živela z njo v skupnem go-
spodinjstvu, po njeni smrti in
odhodu očima v zapor pa je
bivala v internatu... Komisija
je vlogo obravnavala in oceni-
la, da se ji dodeli soba, ki je
opisana v izreku te odločbe in
katere nihče od uravičencev
iz prednostne liste ne bi
sprejel.«
Biljana ni Imela
pravice do
stanovanja
Opremljeni z informacijami,
kot nam jih je natrosila Bilja-
na, stopimo še na drugi breg,
do delavcev strokovne službe
za stanovanjsko in komunalno
gospodarstvo.
Ivan Pfeifer, namestnik se-
kretarja občinskega sekretari-
ata za urejanje prostora in var-
stvo okolja pove: »Mi smo Bi-
ljani pomagali s prvo možno
sobico v času, ko je bila tako
rekoč na cesti. Stanovanju,
v katerem je prej živela, se je,
iz razumljivih razlogov, odpo-
vedala. Torej smo takrat reše-
vali problem družine, kjer
hčerka ni mogla živeti z oči-
mom. V stiski smo ji želeli po-
magati, vendar zdaj od nas
zahteva drugo, ustrezno stano-
vanje, kot pravi. Ker Biljana ni
na listi prosilcev za stanovanje,
smo njen primer reševali kot
izjemen, torej mimo ustaljenih
pravil. Pri nas je trenutno na
kandidatni listi čez petsto lju-
di, ki čakajo na stanovanje.
Teh pa nimamo, gradnja se je
ustavila. Iz našega fonda ima-
mo letos na razpolago le 24 sta-
nova^. Leta 1978 naprimer,
smo imeli na voljo okoli petsto
stanovanj, zadnja leta okoli
dvesto, letos pa, kot sem rekel,
le štiriindvajset. Tu so poplav-
Ijenci, ki imajo prednost.«
Zdenka Strašek, referentka:
»Ko je Biljana končala šolanje,
^ bila brez strehe nad glavo.
Se ko je njena mati živela, se je
ločila od družine, v kateri so
bili neurejeni medsebojni od-
nosi. Po tragičnem dogodku se
v trisobno stanovanje ni želela
vrniti in takrat smo ji, v njeni
veliki stiski, dodelili sobo v hi-
ši v Novi vasi. Ob dodelitvi ni
nihče računal s tem, da bo no-
seča in da se bo kmalu poroči-
la. Ko smo ji pokazali sobo, je
bila z njo zadovoljna, dobila jo
je takoj, mimo vseh ustaljenih
pravil. Ko se bo Biljana prijavi-
la na razpis, bo imela možnost
dobiti boljše stcinovanje, a tuje
še nešteto prosilcev. Mandiče-
va je bila sprva zadovoljna
s sobo, čim je dobila našo od-
ločbo pa je začela z izsiljevanji.
Kar se rojenega očima tiče pa ni
res, da bi dobil lepo stanova-
nje. V Vojniku smo mu dodeli-
li le skromno sobo...«
Mojca Koren, Center za soci-
alno delo Celje: »Ko smo Bilja-
ni, naši varovanki, pokcizali so-
bo, je bila vesela, ni imela pri-
pomb. Ukrepati je bilo treba
hitro in to je bila, izgleda, ta-
krat edina možna rešitev nje-
nega problema.«
Epilog
Vsa zadeva okoli dodelitve
stanovanja Biljani Mandič ni
povsem čista. Malo smrdi tu-
kaj, malo tam, najbolj pa za-
udarja stvarnost, ki rojeva pri-
mere, podobne Biljaninemu.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Kako bo Biljana po teh stopnicah nosila otroka?
Sa novo ometana stena je spet vlažna.
Največkrat bo moral po vodo mož Pero.
Vets
Na tisoče lih lejj
Kdo še ni slišal za
Večina verjetno po zaslng
nitega filma, ki še dan^i
enega izmed najbolj
Morda ima prav ta film z^
so ljudje spoznali dotlej
najmanj znanih, pa ven^
bolj okrutnih strani drug«
ne vojne.
Ameriški filmski spektd
da ne bi bil ameriški, če ij
bi bila potvorjena in prireji
komercialnim potrebam I
občinstva. Njegova najvq
nost je prav gotovo v tem,i
po svetu danes vedo zal
smrti in trpljenje tisočeva
ameriških, nizozemskih ii
skih ujetnikov ter domači?
iz Siama, današnje Tajske!
reki Kwai v Tamarkanu, k)
med drugo svetovno vojt
sko taborišče za vojne uje
danes ena izmed najpomei
tajskih izletniških točk in t
privablja na stotine obisko*
vsega sveta.
Mostu na reki Kwai
porušili
Tajci si seveda na rafm
dogodkov sedaj, ko preštrt
stični izkupiček, manej^
čeprav bi lahko morda izt«
batov (njihova nacionalnal
trenutno velja natanko »
naš dinar). Okrog mostu^
pod mostom je nekaj ra'
pred mostom stoji še staraj
tiva, ki je nekoč vozila pojj
smrti, to pa je pravzapra^
če ne prištejem še tradicij"
nudbe na tržnicah, kjer la"
ni kupujete razne izdelka
obrti, pa seveda še vse dnw
ponaša z imeni slovitih 1®
skih firm Benetton, Guc«
ebok. Vse to je narejeno
skem, kajti delovna sila?
Restavracije ob reki, kj?
prava atrakcija. Možno
Znameniti mosi na .Mt
Reka Kwai sicer ni J.
ujetniki niso bili aa^^
30. MAJ 1991 - STRAN 21
Z reke Kwai
froke manelo iuNstIčnI delavci
jni.Tudi zaradi znane taj-
nosti.
občudovanja zbuja zna-
5t, ki je v bistvu sodobna
betonska konstrukcija
jloki. Turisti se sprehaja-
^ ga fotografirajo in zro
»J. ki je od tam oddaljena
dva kilometra. Bojazni,
; povozil vlak, seveda ni,
pelje iz Bangkoka preko
i v Burmo le enkrat te-
(cisi namreč na vse krip-
svajo, da bi bile meje
km bolj zaprte. Boje se
^•ala beguncev iz sosed-
ker bi lahko sprožil šte-
!eme, s kakršnimi se Taj-
ni treba ubadati. Dejstvo
državi ne poznajo lakote
ndard iz leta v leto dviga
slugi tujega kapitala, ki
investira v to vzhodno-
ivo.
obiskovalci so prepriča-
Tajci po drugi svetovni
S ponovno zgradili, saj naj
^a zavezniški diverzanti
Mo je zapisano v roma-
s^ega pisatelja Pierra Bo-
®«rem so kasneje posneli
je, da je železnica
®ala tudi preko številnih
^ da so prav tega blizu
'^^ja hoteli razstreliti,
"■Jim poskus ni posrečil.
N ogledujejo most, ki
'zgradili ujetniki. Vrli taj-
^ vodiči prave informa-
skrivajo, kot da bi jih
^ v tančico skrivnosti,
^zavedajo, da posel tam
j^jnske meje ne bi cvetel
J ^^ ljudje po vsem svetu
JJ^ filma Most na reki
J^iKomu še zveni v ušesih
jjjJ^zgajoča melodija voj-
f ,^azen tega na svoje
drugi svetovni vojni
morejo biti posebej po-
so seveda držali
z Japonci, ko pa so videli, da sile osi
izgubljajo, so takoj prestopili na za-
vezniško stran in na Američane so
še danes tesno navezani. Skušajo
jih posnemati na vsakem koraku.
Tudi v gospodarstvu. Njihov seda-
nji kralj Rama je študiral ekonom-
ske znanosti v Združenih državah
in se nikakor ne more otresti neka-
terih ameriških vzorov. Tajci, ki
kralja izredno spoštujejo, mu verja-
mejo in tako ni bilo čudno, da smo
po vojni v Zalivu na vsakem koraku
videli transparente s pozdravi ame-
riškim vojakom, zlasti mornarjem,
ki imajo na Tajskem precej svojih
vojaških baz. Vsepovsod so jih poz-
dravljali kot zmagovalce in junake
in vsepovsod so bili dobrodošli.
Seveda je največ transparentov
z dobrodošlico viselo pred vhodi
številnih masažnih salonov in dru-
gih lokalov, ki so strokovno uspo-
sobljeni za razne seksualne usluge.
K^ to pomeni vojakom po naporni
vojni, je pa tako jasno!
Pogrešali so vodo in
v nlei tudi utoniii
Povsem drugače so se imeli voja-
ki v Siamu med drugo svjetovno voj-
no ob gradnji železnice. Železnico iz
Bangkoka preko reke Kwai v Bur-
mo so hoteli Japonci zgraditi v čim
krajšem času, da bi lahko oskrbova-
li svoje vojake v Burmi, ki je bila
zaradi nafte in odprtosti na morje
strateško še kako važna država. Sa-
mo štirinajst mesecev so potrebova-
li za 265 milj dolgo progo, ki je pote-
kala preko zaraščenih pragozdov in
čez divja hribovja Siama in Burme.
Progo je gradilo 61 tisoč zavezni-
ških vojakov, zlasti Angležev in Av-
stralcev, ter kar 250 tisoč domači-
nov. Neznosno tropsko podnebje,
bolezni, nemogoče delovne razme-
re, pomanjkanje hrane in še posebej
vode, ob vsem tem pa izživljanje
surovih in sadističnih Japoncev in
Korejcev je botrovalo temu, da je
življenje izgubilo 12.568 belcev in
sedemkrat toliko azijskih kulijev.
Takšno grozo prekaša v drugi sve-
tovni vojni le še nacistični »holo-
kavst«. Večino ujetnikov so pokosi-
le pragozdne bolezni ali pa so umrli
zaradi slabe prehrane in stradanja.
Eno izmed avtentičnih dogajanj
opisujeta v svoji knjigi Zbogom, re-
ka Kwai Joan in Clay Blair. V tej
knjigi opisujeta potovanje več kot
tisoč vojnih ujetnikov z reke Kwai
na Japonsko. V Tokiu so namreč
izdali odlok, daje treba 10 tisoč naj-
bolj zmožnih mož prepeljati na Ja-
ponsko, kjer naj bi pomagali ublaži-
ti hudo pomanjkanje delovne sile
v rudnikih in tovarnah za vojne po-
trebe. Za »zmožne« pa bi po kakrš-
nih koli razumnih merilih mogli
imeti nič več kot pet odstotkov teh
mož. To je bilo marca 1944. Le nek^
več kot dva tisoč ujetnikov so sku-
šali po morju pripeljati na Japon-
sko, a so jim pot preprečila torpeda
zavezniških podmornic. 1030 ujetni-
kov z ladje Rakujo Maru in 1182
Japoncev je našlo smrt v vodah Juž-
nokitajskega morja. Zavezniki so se
odločili za torpediranje, čeprav so
vedeli, da so na japonski ladji tudi
njihovi ljudje. To je bil zločin, ki ga
britanske in avstralske oblasti nik-
dar niso raziskale do konca. So že
vedele, zakaj!
Spomin po zasiugi
siovitega fiima
Japonci so se morali po vojni za-
govarjati zaradi hudodelstev ob že-
leznici smrti. Mnoge poveljnike ta-
borišč in straža^e so obesili. In ka-
ko je bilo s preživelimi graditelj, Av-
stralci in Britanci? Dobili so le malo
denarne podpore. Ko so zavezniki
progo po vojni prodali Tajcem, so
izkupiček razdelili med vojne ujet-
nike. Dobili so od petinsedemdeset
do sto funtov in vsakdo še okrog
400 funtov zaostale plače, ki jim je
zaradi ujetništva niso mogli izplača-
ti. Avstralski in angleški invalidi so
zaprosili tudi za državno pokojnino.
Vsi poskusi za denarno pomoč nek-
danjim ujetnikom so do danes osta-
li jalovi.
Most na reki Kwai pa danes ostaja
le še turistična atrakcija, pa še to
v glavnem zaradi filma.
JANEZ VEDENIK
T^to taborišče, so danes
E.fiTjettje po rcKi.
Na pokopališču v neposredni bližini je pokopanih več tisoč vojnib
ujetikov. Preživelih se danes le še malodko spominja.
Shn!^^^^ Z vsega sveta.
na katerega
Riča in Lisa sta potegniii plug
V kotanji pod Kamnikom
v Pongracu je kmetija, kjer
živita Slavko in Jožica Ver-
dev. Dva para pridnih rok
postorita domala vse na
kmetiji, ki je velika nekaj
več kot tri hektare. Največ
je njiv, nekaj sadovnjaka in
travnikov, brajda in toliko
hoste, da so drva za domačo
peč.
Na Verdevovi kmetiji je
ravno samo na dvorišču pa
v hiši in hlevu, vse ostalo je
pod večjim ali manjšim na-
klonom in neprimerno za ob-
delavo s traktorjem. Verde-
vova si pomagata tako, kot
so si pomagali nekoč. V hle-
vu imata že peto leto dve
nadvse pridni kravi Ričo in
Liso, vprežeta ju v plug in
zaorjeta v dolge njive.
»Boljši sta kot traktor,« ju
pohvali vedno nasmejana
Jožica, ki je doma, medtem
ko mož Slavko dopoldne še
hodi na delo v Sigmo. »Zju-
traj vstanem ob pol šestih,
zakurim in grem v hlev. Po-
čistim ga, Ričo in Liso na-
hranim ter pomolzem. Vsa-
ko jutro dobim po dvanajst
litrov čudovitega mleka. Ta-
ko je mastno, da smetana pri
preceditvi ostane na servieti.
Mleko porabimo doma, dva-
krat na teden pride gospod iz
Zabukovice po tri litre.«
Med pogovorom Slavko in
Jožica vprežeta kravi in ju
popeljeta na še nezorano nji-
vo, da bi nam pokazala, kako
se še orje s plugom. Slavko
je spredaj pri kravah, Jožica
se upira v plug, ki obrača le-
po rjavo zemljo. »Tega ne de-
lava samo doma,« pojasnuje
Jožica. »Skoraj vsi sosedi
imajo vsaj nekaj zemlje, kjer
ni možno orati s traktorjem,
pridejo k nama in poprosijo,
da jim zorjeva. Rada greva,
če sta le kravi zdravi in je
vreme suho. Zadnjič sva so-
sedu pomagala tudi les
spravljati iz hoste. SeO gre,
saj gre, samo dobra volja mo-
ra biti. Moji ljubljenki sta res
pridni,« še doda Jožica in po-
boža Ričo in Liso s takšno
ljubeznijo kot mati otroka.
Jožica in Slavko Verdev
sta si rekla tisti usodni da
pred sedemnajstimi leti.
»Takrat so bila vsa poslopja
na njuni kmetiji s slamo kri-
ta. To je bila stara slama in
ob dežju je bilo v hiši in hle-
vu mokro. Pa sva vse skupaj
počasi zamenjala. Tudi hlev
sva pozidala in uredila napa-
jalnik. Pod kozolcem je do-
volj prostora za kmečko
orodje.«
Jožica rada pohvali moža
Slavka: »Vse zna narediti in
bi lahko obrt odprl, če bi
imel čas. Vsega se loti in vse
se mu posreči. Nobenega ne
rabiva, da bi prišel kaj po-
pravljat. Res je zlat, ta moj
Slavko.«
Slavko vrne: »Brez Jožiči-
nih rok bi bilo težko. Kravi
sta vedno čisti in siti, prav
tako tudi prašiči v svinjaku
in kokoši v kokošnjaku.
Njen vrt je vedno lepo ure-
jen, peč zakuijena, hiša po-
spravljena. Ko se vrnem iz
službe, poprimem za »moja«
dela ali pa greva pomagat so-
sedom.«
Ko sva z Edijem stala pod
kozolcem, sva slišala prijet-
no glasbo. Z očmi sva iskala,
kje je radijski sprejemnik.
To je opazil Slavko in se hu-
domušno nasmejal: »Iz hiše
tam spodaj sem potegnil žice
in postavil zvočnike, da
imam muziko, ko kaj delam.
Res imam rad muziko. In Ri-
ča in Lisa tudi.«
Saj ni čudno, že trideset,
ne, dvaintrideset let kot sa-
mouk vleče frajtonarico.
Slavko: »Oče je najprej ku-
pil harmoniko bratu pa sem
bil žalosten, daje ni tudi me-
ni. No, potem sem jo dobil.
Na paši sem se malo učil,
malo vlekel meh. To je bilo
veselje.«
Jožica: »Največ mi pome-
ni, ko Slavko zaigra! In zapo-
jem z njim! Pa tudi drugi za-
pojejo, ko naju obiščejo.
Slavka velikokrat kam pova-
bijo, da jim dela veselje.«
Slavko: »Moral bom dobiti
novo harmoniko, tej že sape
zmanjkuje, sam je pa ne
znam popraviti. Sicer pa,
najprej morava zgraditi hišo,
potem bom kupil novo har-
moniko.«
Jožica: »Do prve plošče že
imava bodoči dom, ki bo
bližje hlevu, da ne bo treba
tolikokrat gor in dol ob vsa-
kem vremenu. Zdaj sva pra-
šiča zaklala za delavce in
prodala telička, denar pa bo
šel v hišo. Čez dve leti bova
v novem domu.«
Verdevova kmetija je zlata
vredna, na njej pridelata sko-
raj vse, kar potrebujeta za
normalno življenje.
Jožica: »Krompir, koruza,
pesa, p o vrtnina, vse to zraste
doma. Tam za hlevom je se-
dem čudovitih jablan pa ne-
kaj hrušk, češenj in sliv.
Oreh je vzel mraz. Brajda da
toliko, da imava za praznike
vino, drugače je jabolčnik.«
Takšna sta Slavko in Joži-
ca Verdev izpod Kamnika
v Pongradu nad Grižami.
Svoje kraljevine ne bi zapu-
stila in ko ju vprašam, če se
da živeti, Jožica odločno od-
govori:
»Da, oja, da. Samo zdrava
morava biti in toča ter mržiz
morata zaobiti najino ve-
selje.«
Ko je čas, jo mahneta v be-
li svet...
Slavko in Jožica: »Kar pre-
cejkrat greva na krste, poro-
ke, birme, včasih tudi kak-
šen pogreb. Nsgprej vse po-
storiva, zakleneva in greva.
Ampak, bolj ko se bliža ve-
čer, bolj naju vleče domov.
Saj veste, Riča in Lisa... Ja,
in tja greva, kjer Slavko raz-
tegne meh. Kako je luštno!
Pojemo in šaljivke pripove-
dujemo. Potem lažje de-
lamo.«
Ko sva z Edijem prilezla na
breg, sva se ob robu gozda še
enkrat obrnila v dolino. Ob
stezi med travniki, kjer je
polno regratovih cvetov, sto-
ji hiša v gradnji, desno »ho-
tel« za Ričo in Liso, spod^
stara domačija ter ob njej
dve poslopji. Vse to obdarja
drevje, kije že rahlo odcvete-
lo. Povsod valovi glasba in
v slovo zalgja pes, ki ve, da
nisva soseda. Tiste pozna in
ve, da sva prišli prosit za po-
moč. Čeprav je včasih težko,
Slavko in Jožica Verdev is-
kreno povesta, da je res naj-
lepše na deželi! Pa še res je.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
22. STRAN - 30. MAJ 1991
pisma bb,.
ODMEVI
Pojasnilo
v članku »Kavalaija razre-
šili« v NT 23. m£ua je novinar
zapisal, da so mi že na 4. seji
izglasovali nezaupnico. Na
sklepčni seji je od 17 članov
izvršnega odbora glasovalo
zanjo 6 članov, torej mi neza-
upnica ni bila izrečena. To,
da so dali ponovno na dnev-
ni red zadevo, o kateri je bilo
že odločeno, je nezakonito in
kaže na način delovanja pod-
predsednika Silvestra Dre-
venška, kije gonjo proti me-
ni tudi uradno začel, zavaja-
joč člane odbora, da dela to
po predhodnem pogovoru
s Spomenko Hribar, pred-
sednico SSK za Slovenijo.
Ta je to javno na celjskem
večeru v Dobrni zanikala.
Kot predsednik sem ved-
no naročil tajniku podružni-
ce, naj na seje vabi novinar-
je. Ta je dejal, da tega ne bo
naredil, dokler ne bo delo
normalno steklo. Vabili pa
smo novince na delovne se-
stanke o pripravah na celjski
del junijskega kongresa.
O tem, da se na seje ne vabi
novinarje, obstoja tudi sklep
podružnice, njenega sekreta-
riata, na kateri pa nisem so-
deloval. Zdaj bo menda v re-
du, saj je 10 sklenil, da na
vse redne seje organov po-
družnice vabi tudi novinarje.
PETER KAVALAR
Celje
O pastirju, ki mu
ovčice uliajajo
Sem študent iz Slivniške
župnije, katera je od prejš-
njega četrtka, najbrž, afema
stran v časopisu. Ko sem pri-
šel domov in izvedel kaj je
v časopisu, sem^ se hotel še
sam prepričati. Žal sem ugo-
tovil, da je ena vaših strani
skoraj v celoti popisana z laž-
mi in enostranskim govorje-
njem. Poslušali ste le pešči-
co ljudi, nastrojenih proti g.
Mazeju.
Kot vedno se sklicujejo
njegovi nasprotniki, za vzrok
prvih sporov, na prestavitev
fare. Po moje pa ni le to
vzrok za zagretost peščice.
Predhodnik g. Mazeja v naši
župniji je bil že v letih in brez
mladostne zagnanosti. Edi-
no svoje orožje je imel moli-
tev. Določeni farani so zncili
izkoristiti župnika, finančno
in materialno. Lep čas se na
cerkevnih stavbah ni naredi-
lo več kot to, kar je bilo naj-
nujnejše. S prihodom nove-
ga župnika pa se je vse sku-
paj »rahlo« spremenilo. V fa-
ro smo dobili mladega žup-
nika, polnega energije in za-
nosa, za polepšanje izgleda
našega kraja. Hotel je biti na
tekočem z župnijskim (cerk-
venim) imetjem in izkorišča-
nja je bilo konec. Razvoj na-
šega kraja se s prihodom no-
vega župnika ni zaustavil,
celo pospešil se je. Danes se
lahko že z veseljem ozremo
po cerkvah z lepo zunanjost-
jo. Vzdrževati pet cerkva ni
niti lahko niti poceni. O izgi-
notju denarja se sprašujem,
kako je človek lahko to izja-
vil. Prvič, najbrž ne gre za
izginotje, gre za porabo, pa
tudi vsota je dvomljiva. Tako
bi lahko rekel, da spor med
peščico in župnikom ne izvi-
ra le iz želje po prestavitvi
fare, ampak tudi to, da je
župnik hotel imeti svoje
stvari razčiščene. Vzroke za
prestavitev fare, nam je g.
župnik tudi razložil.
Žataknitev pri vodovodu
pa je prava oslarija. Ko je ak-
cija začela potekati, so se za-
čeli dogovarjati okoh pri-
spevka. »Gospodje«, z nekaj
več imetja in z nekaj glavami
živine v hlevih so bili za pri-
spevek 500 din mesečno, za
vse udeležence enako. Ven-
dar so bili pri akciji tudi taki,
ki nimajo nič živine in živijo
v hiši še z enim ali dvema
človekoma. »Vsaj nekdo s sr-
cem«, bi rekel, ko seje g. Ma-
zej zavzel za te ljudi in želel
doseči, da bi bil prispevek
sorazmeren porabi vode pri
hiši. Saj je očitno, da bo hiša
s petimi ljudmi, z deset in še
nekaj glavami živine v hlevu
ter z nekaj prašiči, porabila
več vode, kot hiša z dvema
človekoma'in petimi koko-
šmi. Vendar o predlogu
g. Mazeja »veljaki« niso imeli
posluha. Če pa bi se kdo po-
javil s podobno idejo, bi ga
g. Mastnak začel takoj prego-
varjati. Pri svoji pobudi je
ostal župnik sam in izločen.
O i2javah mladih bi dejal
toliko, da sta organistov in
gostilničarjev sin v Slivnici
poglavje zase, torej tudi nju-
ne izjave. Sta pa tudi sinova
dveh najhujših nasprotnikov
g. župnika. Pa še kakšen bi
se našel, kaj dosti več pa ne.
Ignac Mastnak, ki se izdaja
za organista, je bolj sezonski.
Seveda to ne ug^a g. župni-
ku. Kar pa organist dela, gre
večino mimo vednosti žup-
nika. Za zborovodjo pa g.
Mastnak najbrž ni sposoben.
Da župnik noče krstiti ne-
zakonskih otrok, je čista laž.
Pri nezakonskih skupnostih
si prizadeva, da bi zaživele
družinsko življenje. In še
o branju večih maš naenkrat.
Bere mašo za več ljudi. Maša
je ena in dobi tudi temu pri-
merno plačilo. Res izpade
čudno, če o človeku kot je
župnik, (vemo kakšen je nji-
hov študij) sodijo ljudje z ne-
dokončano srednjo šolo ali
šolo s skrajšanim progra-
mom. Cerkvene zadeve niso
za srednje šole.
Vsakdo, ki dela tudi greši.
Vendar na te napake najbolj
kaže in opozarja prav tisti, ki
ima sam velike napake in jih
hoče prikriti. Celotna zgodo-
vina Slivnice pa kaže, da se
še noben Mastnak in župnik
nista razumela. Sta pač naj-
bližja soseda in cerkev zahte-
va le enega »gospodarja«.
Če bi se naši novinarji bolj
potrudili in ne le ostali ob
kavici v gostilni, bi še dobili
kakšno zanimivo izjavo koga
drugega, ki ni v peščici ali pa
tudi. Obisk pri g. Mazeju pa
je preskromno opisan.
Peščica volkov v veliki
čredi zmede celo čredo. Ko
se bodo volkovi umirili, bo
tudi življenje na Slivnici in
Gorici postalo bolj znosno in
pastir bo bolj veder.
Razkril sem vam še eno
plat našega življenja. S tem
pismom ne želim kritizirati
vašega dela, poslal sem vam
le odmev na vaš članek. Pre-
pričan sem, da moj odmev
ne bo edini in bi želel, da iz
vseh objavite še kakšen pov-
zetek, da bo slika popol-
nejša.
L.B.
O pastirju, ici mu
ovčice uliaJaJo
Pod tem naslovom sta iz-
šla dva članka v Novem ted-
niku dne 23. 5. 1991. V teh
člankih sem bil osebno izvan
in ne morem mimo, da ne
odgovorim na neresnice, ki
se v članku pojavljajo. Moti
me prvi članek, ki ga piše še
pr. Vodeb Rafko, da spor
med župnikom in nekateri-
mi farani izhaja iz časov, ko
še sedanji udeleženci niso bi-
li na svetu, čeravno smo stari
že čez šestdeset let. Gospod
župnik Mcizej pa je na Slivni-
ci samo šest let. V svojem
pismu navaja, da je bila re-
portaža z dne 16. 5. 91 zelo
enostranska in da je naredila
veliko krivico župnika in da
je potrebno zaslišati obe
strani. Novinarka ga je dva-
krat khcala, naj se udeleži
razgovora, pa ni hotel priti,
da bi se pogovorili z oči v oči.
Vemo, da ni lepo grajati go-
spode župnike, če so pravi.
To vemo mi, ki hodimo
k mašam k sosednim župni-
kom in vidimo kako mora
župnik opravljati svoje po-
slanstvo. Zdi se mi krivično
vmešavanje gospoda profe-
sorja Vodeba, ki pozna samo
eno plat. Predlagam, da bi
gospod profesor posnemal
pokojnega profesorja Žličar-
ja, ki je stanoval v Šentjurju
in je toliko naredil za našo
faro. Kljub svoji starosti in
bolezni je združil vse verne
in neverne v eno versko
skupnost v naši fari in to še
vse pred prihodom župnika
Mazeja. Tohko se je trudil za
obnovo podružnične cerkve
Sv. Urbana, pa še do danes
ni bila izrečena zahvala ali
zapis v Slivniško zgodovino.
Nadalje me moti drugo
pod istim naslovom, s podpi-
som mladina Slivnice (na-
slov v uredništvu). Zelo sem
ogorčen, da upa ena sama
mladinka iz vasi Slivnica pi-
sati tako obširen članek
v imenu vse mladine Slivni-
ce in toliko hvaliti gospoda
Mazeja. Po drugi strani pa
blati novinarko Marjelo
Agrež, za katero vsi vemo, da
je zelo pravična novinarka in
da je že v svojih reportažah
rešila veliko sporov. Sprašu-
jem te, mladinka, če je to vse
resnica, zakaj se pa nisi upa-
la pod članek podpisati, tako
kot se bom jaz. Izzivaš me,
mladinka, da se zanimam
kam so šle marke, katere so
bile dodeljene iz sklada ško-
fovske konference za faro
Slivnico za popravilo cerkva.
Seveda me zanima, ker vem,
da so prišle, niso pa nikjer
evidentirane in se sprašujem
kam so šle?
Vem pa tudi to, da so bili
zelo široko odprti žepi neka-
terih Slivničanov za te mar-
ke. Res je bilo veliko nareje-
nega, vendar ali protivred-
nost vseh dobljenih sredstev
presega opravljena dela?
Sprašuješ me, koliko sem
jaz dal za cerkev. Mislim, da
te še ni bilo na svetu, ko smo
obnavljali že skoraj rasulo
podružnično cerkev Sv. Ur-
bana pod vodstvom Pr. Žli-
čarja. Takrat je bil tudi moj
delež velik pa ni bilo denarja
kot ga je danes. Toliko v ved-
nost. Tudi mark ni bilo od
nikoder kot sedaj.
Veš mladinka, ti si vso
stvar tako lepo prikazala
v svojem članku, čeravno ve-
mo, da tega nisi bila sama
zmožna, ker si še premlada
in zato si imela dobrega av-
torja in koreografa, saj vemo,
da je skoraj vsak dan pri te-
bi. Premisliti bi morala, da si
s tem člankom naredila veli-
ko krivico vasi Slivnica in
celi fari.
Ker si me izvala, ti povem
tudi to, da sem se celo življe-
nje boril za poštenje in pravi-
co, zato sem tudi siromak.
Na podlagi tega me je tudi
župnik Mazej izobčil iz krš-
čanskega občestva edinega
v fari Slivniški. Da je to res,
mi je sam prišel povedat, da
me je izobčil iz krščanstva in
da ko bom umrl, me ne bodo
cerkveno pokopali in tudi
zvonilo se mi ne bo. Vsa ta
zadeva me zelo boli, ker izha-
jam iz zelo krščanske druži-
ne in tudi živel sem skozi
v krščanski veri, tudi začasa
bolševizma.
V	svojem članku lepo pri-
kazuješ stanje v fari Slivnica.
Vedi, da bo tudi enkrat pri-
šla pravica in resnica v faro.
O tem ne boš odločala ti, ko
si še premlada, jaz tudi ne,
del faranov tudi ne, ampak
višja cerkvena oblast. Teško
pričakujem tega trenutka,
ker upam, da bom potem
lahko šel zopet h krstu, da
bom zopet postal kristjan,
kar si zelo želim. V tistem
trenutku mislim naprositi ti-
stih par simpatizerjev gospo-
da župnika Mazeja, da bi mi
pristopili za ponovne krstne
botre, ker oni so krivi, da me
je gospod župnik izobčil.
Vem in tudi sem pripravljen
na ponovno izivanje potom
časopisa. Ne bom več sode-
loval, ampak bom počakal
na pravični čas.
JOŽE TANŠEK
Gorica 20 b
O pastirju, Ici mu
ovčice uhajajo
Pod tem naslovom ste 23.
maja 1991 v vašem listu obja-
vili dva odmeva, ker pa je
v njem precej nejasnosti,
sem nanje primoran odgovo-
riti.
Moj pokojni oče Ivan
Mastnak je bil 40 let Slivni-
ški organist. Ob njihovih slo-
vesnostih je hodil orglat tudi
v sosednje župnije. Začel je
pri duhovniku Jakobu Ra-
buzi, leta 1935, kar potrjujejo
najstarejši farani, dokaz so
fotografije promocij dveh
novih maš (Jelene, Kranjc)
nadaljeval pri župniku Vin-
ku Šivavcu, nadalje pri du-
hovniku Francu Marku, vse
do leta 1973, ko so ga zaradi
njegove bolezni na božični
večer nesh na kor, da bi
igral. Takrat je bila to njego-
va zadnja maša. Prav tako je
bila tudi moja mati Marija od
leta 1973 cerkvena pevka, od
kar se je tudi poročila z mo-
jim očetom, organistom, pa
vse do tedaj, ko jo je gospod
Mazej začel na vsakem kora-
ku ignorirati, na kar se je pri
Jožetu Tanšku izjasnil, da se
mora te ženske znebiti. Ker
pa je moj oče vodil celotni
pevski zbor, naučil pevce pe-
smi, ki se še danes pojejo,
sem po njegovi smrti nekoli-
ko lažje jaz nadaljeval njego-
vo delo organista. Ali smo po
vsej tej zgodovini Mastnaki
res bili največji nasprotniki
duhovnikov?
V	članku pisec navaja, da
sem jaz glavni pobudnik raz-
dora. Če bi bil, takrat gospod
Mazej ne bi hodil 6 let k nam,
po nekajkrat dnevno, kar pa
utemeljujem z naslednjim:
Opravil sem mu selitev iz
Velenja na Slivnico. Pri ob-
novi župnišča sem pomagal
od začetka do konca. Ko so
se vršila gradbena dela obeh
cerkva, sem pomagal na stre-
hi, tudi od začetka do konca,
žagal les v svoji delavnici,
s svojimi stroji. Ko so se ob-
navljale cerkvene orgle, sem
pomagal pri njihovi obnovi,
pod strokovnim vodstvom
mojstra iz Maribora. Približ-
no eno četrtino lesenih piš-
čali za orgle sem naredil
sam. Orglal sem «
kljub temu, da me k
ignoriral. Vedno seJ^ks
koval, da se bo sta^ K
boljšalo. KerpajebJJ^
huje, bil sem popoinlH
več, sem končal. Rp (i
dvakrat v znamenje^ i
podala roki, a to je tra^''®^
kratek čas. Tudi moi
drej se je naučil orgL?^
ko je večkrat, kadar ^'i
mogel jaz, nadomestil
a tudi to ni bilo gospo J J
zeju po volji. Vse uslnp
tere sem navedel, so K
stonj, z veseljern spJ'
opravljal.	i
To pa lahko razumei.i
sti ljudje, ki živijo tuka '
Slivnici, ki spremljajo!?
ten potek. Zato ostali h^
liških krajev tudi ne mH
dati dokončne ocene i
sem se vedno zavzemal
pravico, zato sem postal '
gova tarča.	''J
Predstavnica odm.
»Mladina Slivnice« pa^
dovolila kar v imenu J
slivniške mladine odgovs!
ti enostransko, zato ji 3
stavljam vprašanje: '
Kako to, da predsta«
odmeva »Mladina Slivn^
svojih trditev ni potrdHsi
tografijo zbranih, kot smo
mi?
Kolikokrat je ona počijj
cerkev, obrisala šipe in p)
v njej, da nas sprašuje, ki
ni verniki smo? Ona, ki
imela že od vsega za6e(
največ pripomb o gospo
Mazeju, češ, po kaj in zi
hodi tolikokrat h kakšni 1
in s kakšnim nameno
Vprašam jo, zakaj se nam
krat v vaški gostilni ni i
družila s svojim koment
jem, ko pa je vendar stala
hodniku, a v odmevu navi
da niso vedeli, kaj se tami
gaja? Očita nam, da zašle
jemo duhovnika na vsab
koraku. Mi ga ne zasledi
mo, saj imamo vsak svoje
lo, kmetijo, službo, druži
Niti ga ne bi mogh, saj jez
malo doma. Mi smo poval
duhovnika 16. 5. 1991 na
stanek v gostilno, a ni 1m
priti, zato ga takrat tudi!
smo mogli vprašati, za
nas imenuje s »slivniškoi
fljo«, prav tako bi ga ta
vprašali, kako to, da hodil
kaj otrok k verouku k i
Štefanu?
Le zakaj bi mi hodili]
vasi poizvedovati, kdo sol
sledniki kučarjev? Saj <
krat se bodo vendarle
pokazati, če so odkriti, ali]
bomo počakali kake proc<
je, ko bodo nosili nebo. 1
selilo me bo, če bodo polti
čanem mandatu odšli z bo
šimi vtisi, kot so odšli"
stavljeni ključarji. I
V odmevu je vpraš^
kaj nam je prekipelo. Njlj
prekipela naša nemoč ini
sloga, kot nam je očitanol
Prekipelo nam je 5.5.
ko seje vršil pogreb pol^J
Marije Drama iz Ja^
Svojci so že prejšnji dan P
sili mene, kakor tudi pe*
za peto mašo po starem®
čaju. Zbralo se nas je res^
pem številu na koru, ^
spodaj v cerkvi. Preden^
maša začela, je gospo«^
pred polno cerkvijo Iju^^
tekel na kor, in v velil« ^
dejal: »Če štrajkaš, štr^r
še danes!« Moj odgovor
bil: »Prosili so me, .
glam!« Vsi navzoči so se
plo obrnili nazaj, saj so
tili, da je nekaj narobe- ^
Potem je duhovnik .
z mašo, ki je trajala ^
Bila je brez pridige,
žalostno pri tem pa J^^l
da ni omenil niti z bes
pokojne Drametove
Temo, oz. vrstni red n^ ;
na hitro spremenil,
nam orglanje in petje n
omogočeno.	gii
Vsi zbrani, najbolj P^m
ci, ki so žalovali,
pričakovali vsaj kap"gt«'
bro besedo o svoji
katera je v življenju j«
kaj dobrega marsikon' j
bili razočarani. Kako .jij
imeli radi, je pričala
udeležba na pogrebu^^

30. MAJ 1991 - STRAN 23
na nje"^^ privržene m
asprotujoče, se to
jjeifl^^. pogrebih ne bi smelo
pa utemelju-
Na^Vvilnimi uspehi. Ce
i)" ; ne bi bili tako pove-
S^^ed seboj, bi ne imeli
jjiii " delovnih uspehov za
j.32širitev ceste, tele-
.^'^kanalizacija' javna raz-
Ji^vLa dela pri obnovi
'Ca izgradnjo novega vo-
Res pa je, da se je
vedno našel tudi
skušal spodkopa-
•^"našo voljo, a tako je vse-
sod na srečo pa to ne
Ca na razpoloženje.
€ prvem odmevu pisec
i da je bil članek eno-
Marjela Agrež je
Ovijala svoj pokhc po no-
t^ki službi, saj živimo
Ctnokraciji. Prav tako ni
I;. fotograf župnikovega
^etka. saj tudi v gostilni
Qašč čakal, kdaj in kako
i slikal omizje. Prav tako
L otrok, katere je fotograf
^na posnetku. Ali so otro-
'^vi, če so ravno v tistem
^utku, ko je slikal cerkev
Ji od šmarnic v sosednjo
Vseeno pa smo iz drugega
^eva razbrali tudi nek^
sbrega. Sami ste priznali,
^se fara ne more seliti v do-
ijo, tudi o izločitvi Jožeta
[jnška iz cerkvenega obče-
n-a niste imeU pripomb, in
tmarsikaj, v kar se ne bom
pužčal.
Župnik v spovednici daje
ti\'ezo po nauku kat. vere,
nv tako pa ta vera uči od-
ušeati sovražniku. Jaz sem
tipravljen, vprašam ga, ali
itudi on?
Ker pa si je nekako samo-
oljno dovolil javno obrav-
jfati Mastnakovo tradicijo,
m bil izzvan, da sem na to
mo odgovoril. V nasprot-
m primeru bi tega odmeva
i bilo!
IGNAC MASTNAK
Slivnica 10
Gorica pri Slivnici
I pastirju, ici mu
pčice uliajajo
Dne 23. 5. 1991 smo v No-
tedniku, (pisma bral-
ci zasledili članek, ki naj
'ga objavila »Mladina Sliv-
jce« kot odgovor na članek
•sijele Agrež, objavljen 16.
% 1991. Zanima nas, kdo
'zlorabil naš naziv, saj mla-
«12 Slivnice za nastanek te-
S članka sploh ne vemo.
Podpisi
18.-bralcev
PREJELI SMO:
Praznovanje 27.
>Driia
J^ami so letošnje spo-
proslave in govori
^oznako »petdesetletnica
,^ovitve OF«. Moram re-
J^a sem bil začuden, ko
k. Sledil poročilom o teh
in ugotovil, da no-
^govornik ni povedal ti-
š^f' kar je res. Namreč to,
, f. bila 27. aprila 1941
J. Hubljani ustanovljena
jj^mperiaUstična fronta,
I J® po nemškem napadu
i^Jj^ preimenovala v Osvo-
slovenskega
iij^. Sre za resnico zgodo-
^ko 1 dogodkov, ki jim
tivi. ?.®dimo na osnovi vi-
Pfg "terature.
jJ v veijetno je, da niso na
sestanku v Vid-
>LmJ. vili na Večni poti
^To ^^ sestavili zapisni-
ki gg oi bil najboljši vir, če
^ -jl^Jko dobili na vpo-
Ji zapisnika menda
v ^an pa je razumljivo,
^Privf^' v novih razmerah.
Vri 1- ° omenjati Proti-
'^listične fronte, kate-
re pomen je bil drugačen od
pomena OF.
Toda v knjigi Zbirka zgo-
dovinskih virov, ki jo je na-
pisala Štefka Zadnik in izda-
la DZS 1. 1968, imamo na str.
214 fotokopijo naslovne stra-
ni 1. štev. Slovenskega poro-
čevalca, ki je izšla sredi maja
1941 kot glasilo Protiimperi-
alistične fronte. Na strani
213 iste knjige pa je zapisa-
no, da je od ustanovitve do
22. junija 1941 obstajala Pro-
tiimperialistična fronta, ki se
je po nemškem napadu na
SZ preimenovala v Osvobo-
dilno fronto.
Leta 1963 je zgodovinar in
udeleženec NOB dr. France
Škerl izdal zgodovinski uč-
benik za 8. razred osnovnih
šol. V njem imamo na str. 85
podatek, da je sprva obstaja-
la Protiimperialistična fron-
ta, ki se je od konca junija
1941 imenovala Osvobodilna
fronta. Na str. 95 iste knjige
pa avtor ponovno navaja isti
podatek.
Bil sem študent prof. dr.
Metoda Mikuža in spomi-
njam se, da je včasih to ome-
njal v debati pri seminarskih
vajah, vendar bolj mimogre-
de, saj v tistih letih ni kazalo
raziskovati resnice. V pismih
bralcev smo lahko brali se-
stavke, v katerih so avtoiji
skušali prikazati resnico gle-
de dejanskega začetka OF
slovenskega naroda. Tudi
meni gre za resnico. Saj res-
nica je lahko samo ena. Ni
dveh resnic.
In še to. V odgovor novi-
narki NT Ivani Stamejčič: če
bi v svinčenih časih razisko-
val in pouda^al nastanek in
pomen Protiimperialistične
fronte, bi me poklicali na ob-
činski partijski komite. Tega
si pa nihče ni želel.
DANE HRIBERŠEK
Celje
Žalostni spomini
na praznik dela!
Delavsko gibanje v Slove-
niji se ponovno prebuja iz
svoje otopelosti, neučinkovi-
tosti in nesposobnosti. Kako
dolgo bo tr^al ta proces, da
bo sindikalizem prišel na ni-
vo, da bo učinkovit, se ne ve.
V	prvi meri je to odvisno od
samih delavcev in slovenske
inteligence.
Slovenski sindikalizem je
v današnjem obdobju moral
začeti delovati od samega za-
četka. To pomeni, da se de-
lavsko gibanje vzpostavlja
na novih temeljih in si izbira
nove cilje, kar seveda ni tako
lahko, ker se istočasno doga-
jajo tudi ostale družbene
spremembe na vseh področ-
jih. Končni cilj h kateremu
stremi slovenska družba še
zmeraj ni jasen in tudi še ne-
bo tako hitro dosežen. Zaen-
krat se cilji in poti po katerih
se bomo odpravili, iščejo.
Kakšna bo podoba in vsebi-
na naše družbe, slaba ali do-
bra, bo odvisno od nacional-
nega sporazuma - konsenza.
V	kolikor ne bomo tega do-
segli nas čakajo nove težave
in nadaljnje propadanje, ne
samo na gospodarskem,
temveč tudi na nacionalnem
nivoiu.
Neodvisni Sindikati Slo-
venije smo si zadali jasne ci-
lje, ki se dajo uveljavljati
v vsaki družbi ne glede na
politično in gospodarsko
ureditev. Cilj je socialno ure-
jena država, z ustreznim ni-
vojem blagostanja in svoboš-
čine, katere pripadajo civili-
ziranim družbam. Problemi
samega sindikalnega gibanja
so v sindikatih samih. Velik
delež sedanje neučinkovito-
sti je prinesel prejšnji si-
stem. Mnogo časa bo moralo
miniti, da se bodo sindikati
postavili na lastne noge. Po
našem mnenju je največji
problem sindikalizma misel-
nost, ki vlada v ljudeh, da se
bodo stvari same od sebe
uredile in speljale. Člani sin-
dikatov smo dejansko kot
otroci, ki se ne zavedamo
pravega pomena svojega de-
la. Delavci se še preveč zana-
šajo na sindikat kot ustano-
vo (institucijo), ki bo zanje
opravile vse, če plačajo čla-
narino.
Ko bomo delavci (fizični in
intelektualni) spoznali, da-
smo dejansko mi sindikat in,
da moramo svoje delo opra-
viti sami, bomo na nivoju,
kjer bo možen pravi uspeh.
Povedati želimo, da z večino
pasivnega članstva in s nekaj
uspešnimi in ustvarjalnimi
člani lahko dosežemo le po-
lovične ali nekvalitetne
kompromisne upehe. V de-
lavcih je še preveč prisoten
strah iz preteklosti in nov
strah, to je strah pred izgubo
službe. Temu, današnjemu
strahu lahko rečemo iluzorni
strah. Obstaja dejanska mož-
nost masovne brezposelno-
sti, vendar z miselnostjo, saj
mogoče jaz ne bom brezpo-
selen, če bom tiho, ne bomo
reših problemov. To je iluzi-
ja, ki se jo da prerasti s tem,
da strnemo vrste in se začne-
mo potegovati za svoje pra-
vice. Princip sindikata ni to-
liko v denarnih sredstvih in
posameznikih, temveč v vse-
delavski solidarnosti »eden
za vse, vsi za enega«. Katera
sila se lahko upre temu?
Drugi večji problem sindi-
kalizma je neizkušenost in
pomanjkanje sindikalnega
znanja (od tod izvirajo sindi-
kalne zdrahe, ker le ti nimajo
dovolj za ponuditi, se med
seboj spopadajo okolii stva-
ri, ki so za delavce popolno-
ma nepomembne) za sindi-
kalno delovanje.
Tretji pomembnejši pro-
blem, je zatajitev humani-
stične slovenske inteligence,
ker ni priskočila na pomoč
delavcem. Tudi inteligenca
bi se morala zavedati, da so
samo delavci, le nekoliko bo-
lje plačani in z malo več pri-
vilegiji. Čaka jih podobna si-
tuacija kot delavce. Sindika-
ti so danes obravnavani kot
organizacije za ljudi z nižjo
stopnjo izobrazbe in social-
nega položaja. Menimo, da
smo sindikati že prerasli te
vsiljene okvirje in delujemo
na področjih, ki se tičejo sa-
mih nacionalnih interesov,
ne kot klasične politične or-
ganizacije, temveč humani-
tarne organizacije, katere se
bomo zavzemale za prebival-
ce Slovenije na vseh njim
življenjsko pomembnih po-
dročjih,' seveda največ na
pravicah, ki izhajajo iz dela.
Delavci so danes dejansko
v dobesednem pomenu brez
pravic in so prepuščeni na
milost in nemilost dogod-
kom. Mnogo zaradi nespo-
sobnosti sidikatov, zatem
gospodarske situacije, samo-
volje vodstvenih kadrov, sla-
be zakonodaje in podobno.
Delavcem lahko odkrito po-
vemo, da so v pravi godlji in,
da ne pomenijo več niti šte-
vilk. Kaj napraviti, da se to
spremeni na bolje? Skrom-
nost je dobra vrlina, drugo
pa je, se pustiti imeti za nor-
ca. Zelo žalostno je dejstvo,
da slovenski vladi tuji stro-
kovnjaki priporočajo zamisli
in ideje, ki jih ponujamo mi,
slovenski sindikati. Očitamo
ji, da ni pripravljeria ali spo-
sobna sodelovati. Želimo si,
da bodo besede tujih stro-
kovnjakov zalegle. Gre pred-
vsem za pravičen pravni pre-
hod družbene lastnine v dru-
ge obhke lastnine. Sindikati
zahtevamo razdelitev del na-
cionalnega premoženja za-
poslenim in prebivalcem
Slovenije, ker so ga ti dejan-
sko ustvarjali. Nismo hlapci
Jerneji. Oblasti bo to moralo
postati enkrat jasno. V po-
membnejše odločitve, ki se
nanašajo na Slovenijo in in-
terese prebivalcev, so možne
samo z nacionalnim dogovo-
rom. Vsi moramo vleči za
isto vrv. To se bo dogodilo
šele takrat, ko bo dosežen
nacionalni sporazum - kon-
senz.
Pravega sodelovanja sindi-
katov in oblasti ni. Ne toliko
zaradi sindikatov, kot zaradi
vlade, ki ni hotela sodelova-
ti. Kakšno bo bodoče sodelo-
vanje sindikatov in vlade se
bo kmalu pokazalo. Ne razu-
memo, zakaj oblast dopušča
propadanje slovenskih po-
djetij, za delavce pa piše re-
striktivne zakone. Kako lah-
ko vlada dopušča upravlja-
nje podjetij slabim vodstve-
nim kadrom (ne v politič-
nem smislu, temveč v stro-
kovnem) in s tem dopušča
poglabljanje krize in nepo-
trebno propadanje, marsi-
kdaj pa se ubada s povsem
nepomembnimi stvarmi.
RASTKO PLOHL
Predsednik
predsedstva NSS
Učiteljev glas
naj se daleč
sliši
v knjigi »Domači vedež«,
zlata knjiga naših družin
z nasveti iz vseh panog do-
mačega gospodarstva, dru-
žinskega in družabnega živ-
ljenja, izšla je leta 1922, je
dr. Nemo, pedagog, psiho-
log, po domače povedno
vseznalec, zapisal: »Prvi uči-
telj in prva učiteljica sta
otroku oče in mati, tudi če
nista izobreižena, le da sta
nežnočutna in imata nekoli-
ko naravnega vzgojevalnega
takta. Čim otrok doraste za
šolo, gaje najbolje prepustiti
šoli. In tu je važno, da čuva-
mo pred otrokom avtoriteto
učitelja, tudi če z njim vselej
ne soglašamo. Prav tako naj
ravna učitelj vedno v spora-
zumu in slogi s starši; zato so
važna šolska posvetovanja
s starši.«
Vzgoja je pravzaprav le
prelikovanje nedoraslega
doraslemu. To se vrši delo-
ma nehote z naravnim pri-
sposabljanjem - tj. naravna
vzgoja, deloma se to vrši
s prizadevanjem staršev ali
rodbine - rodbinska vzgoja,
ah šole - šolska vzgoja in
družba - družabna vzgoja.
Skupna napaka teh posled-
njih načinov vzgoje je to, da
se od gojenca zahteva, naj se
prisposobi danim vzorom,
kot so starši, učitelji, vzgoji-
telji, kakor da bi bili ti n^-
višja stopnja popolnosti, in
se pozablja, da je duševna
podlaga človeku že vrojena.
Genijalni ljudje niso plod
umetne vzgoje, ampak rezul-
tat naravnega razvoja...
Danes pa po ministru
Venclju takole: Učitelj je
strokovno usposobljena ose-
ba, ki se ukvarja s poukom
in vzgojo. Navadno je mi-
šljen učitelj razrednega po-
uka (od 1. do 5. razreda), ven-
dar izraz uporabljamo za vse
učitelje od 1. razreda do uni-
verzitetnih učiteljev. Danes
morajo vsi učitelji (tudi raz-
redni) imeti višjo (pedagoške
akademije) ali visoko izo-
brazbo (filozofska fakulteta
in druge visoke šole z dife-
rencialnimi pedagoškimi iz-
piti). Po dvoletnem strokov-
nem stažu morajo opraviti
strokovni izpit. Ponovno po-
udarjeno: vzgojitelj, vzgoji-
teljica v vrtcu z visoko izo-
brazbo ne smeta biti beU vra-
ni. (Opomba: povzeto po
nemškem in avstrijskem
vzorcu). Ni še tako dolgo, ko
smo brali v časopisih, sUšaU
in gledaU na maUh ekranih
nekajkrat poudarjen stavek:
Učiteljev glas naj se daleč
sUši. Tako smo tudi izluščih
iz razmišljanja ravnateljev
slovenskih osnovnih šol,
kakšen naj bi bil v naši novi
dobi dober učitelj: strokov-
njak, optimist, samokritičen,
visokošolan in učinkovit.
Jaz pa se pri tem sprašujem:
Kakšen pa naj bi bil ravna-
telj? Imeti bi moral doktorat!
Stvari sloh ne doumem, ji
nisem kos. Saj smo vendar
žive priče, da smo šolstvo,
posebno osnovnošolsko gra-
dih, podirali, dodajah, odv-
zemali in še kaj. Tako dolgo
smo učitelje kahli, da smo
sto in sto (predvsem moških)
iz šol v druge, donosnejše
poklice spodili. Sami ekspe-
rimenti, niti en učni načrt do
danes nobeni oblasti ni bil
povsem všeč. Večno spremi-
njanje učbenikov. Le kakšne
bodo zdaj spisali? Saj so naši
ljubi učenci hočeš nočeš po-
skusni kunci postali.
Dobro se spominjam uči-
teljev s petimi letniki učite-
ljišča v kraljevini Jugoslavi-
ji. Iz takratnih pedagoških
šol so prinesU toliko znanja,
da so se lahko mirno kosali
z onimi z višjo pedagoško
v Zagrebu, takrat je Ljublja-
na ni premogla ali pa kar
s profesorjem. V njih je bilo
zgoščeno vse tisto, čemur
pravimo: teorija in praksa.
Tri, nekateri celo štiri deset-
letja so bili - predvsem na
podeželju - alfa in omega
šolskega, kulturnega in tudi
političnega ter društvenega
življenja. Koliko izvrstnih
pevcev, koliko sadjarjev in
čebelarjev, koliko igralcev in
režiserjev in še mnogo mno-
go drugega. Naj še živeči po-
vedo! KoUko smo se ml^ši
od njih naučih, koliko za tisti
čas so otrokom znanja dah.
In skoraj vsak je bil tudi zbo-
rovodja. No, neko podobno,
seveda dogr^eno s sodobni-
mi spoznanji in dognanji uči-
teljsko šolo bi morala ta naša
nova doba ostvariti in izpe-
ljati. Potem pa bi zagotovo
lahko z mirno pedagoško
vestjo spet potrdili: Učite-
ljev glas naj se daleč sliši!
Kar je res, je res: Kultura
in prosveta, to naša bo
osveta!
DRAGO KUMER
24. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||

Obrtna zbornica
- partner države
Siovenije
Pred kratkim ustanovljena
Obrtna zbornica Slovenije
(nastala je iz dosedanje Zve-
ze obrtnih združenj Sloveni-
je) se čuti dolžno opozoriti
na nevzdržno stanje, v kate-
rem sta se znašla obrt in nje-
na zbornica v Sloveniji.
Zadnje leto namreč obilni-
ki opažamo neprikrite težnje
po zmanjševanju vloge naše
zbornične organizacije.
Oblast, na čelu s pristojnim
ministrstvom za drobno go-
spodarstvo, ne upošteva
zborničnih predlogov in pri-
pomb (se pravi predlogov
več kot 48.000 slovenskih
obrtnikov, združenih v obrt-
ni zbornici) in mimo nje pri-
pravlja zakone, ki so za obrt
slabši od prejšnjih (na pri-
mer višje dajatve, manj ne-
obdavčenih vlaganj, višji
prometni davki za gostince
in podobno).
Tudi osnutek novega obrt-
nega zakona, ki gaje republi-
ški izvršni svet že potrdil, je
naravnan v to smer. Obrtni-
štvo namreč proti njegovi
volji deli v štiri dele (obrt,
gostinstvo, prevozništvo in
trgovino) in mu vsiljuje pro-
stovoljno	združevanje
v obrtno zbornico. Tega za-
kona ne moremo razumeti
drugače, kot da gre za reak-
cijo Republiškega sekretari-
ata za drobno gospodarstvo
na dejstvo, da je obrtništvo
Slovenije med tem ustanovi-
lo svojo obrtno zbornico, ki
hoče opravljati vse tiste na-
loge, ki so značilne za obrtne
zbornice po Evropi - se pra-
vi, da hoče postati partner
državi na zakonodajnem po-
dročju, da hoče opravljati ti-
pične zbornične naloge s po-
dročja izobraževanja, sveto-
vanja, promocije, informati-
ke in da od države zahteva
možnost izvajanja nekaterih
javnih pooblastil.
Očitno hoče republiški se-
kretariat z ukinitvijo obvez-
nega učlanjevanja v obrtno
zbornico le-to onemogočiti.
Težko si namreč predstavlja-
mo, da bi bila lahko »prosto-
voljna« zbornica pomemb-
nejši partner državi, kot je
današnja zbornica. Poleg te-
ga pa bi bilo prav, če bi se
tudi na tem področju zgledo-
vali po tujini: povsod po
Evropi so obrtniki in vsi
ostali gospodarski subjekti
obvezno člani zbornice! Zgo-
voren je primer Nemčije,
kjer so po vojni pod vplivom
ameriške doktrine uvedli
prostovoljno združevanje,
vendar so obrtniki hitro ugo-
tovili, da takšna zbornica ne
more parirati državi, zato so
sami zahtevali, naj bo zdru-
ževanje obvezno. Od takrat
to tam ni več vprašanje.
Namesto, da bi se torej vlo-
ga obrtne zbornice v tržnem
gospodarstvu Slovenije kre-
pila, se dogaja ravno na-
sprotno. V omenjenem os-
nutku obrtnega zakona na-
mreč obrtna zbornica celo iz-
gublja nekatera pooblastila,
ki jih je imela doslej njena
predhodnica Zveza obrtnih
združenj Slovenije (na pri-
mer s področja domače obrti
in izobraževanja). Te pristoj-
nosti se prinašajo na druge
nezbornične organizacije.
Resda gre v primeru obrt-
nega zakona šele za osnutek
in bo torej za morebitne
spremembe še nekaj časa.
Vseeno pa želimo že zdaj
opozoriti na naše pomisleke.
Že večkrat smo namreč
predlagane rešitve zavrnili,
vendar so se enake vedno
znova vračale v besedila za-
konov.
Ob tem si dovolimo opozo-
riti tudi na enako ravnanje
Republiškega sekretariata za
turizem in gostinstvo, kije te
dni - ne da bi o tem karkoli
povprašal obrtnike in njiho-
vo zbornico - pripravil nov
zakon o gostinstvu. Kot je
znano, naj bi bil ta po novem
temeljni zakon za zasebne
gostince.
Slovenska obrt ne bo do-
volila, da bi oblast zmanjše-
vala vlogo obrtne zbornice in
s tem tudi moč obrtništva.
Ukrenila bo vse potrebno, da
se to ne bo zgodilo. Če bo
treba, bo postavila tudi vpra-
šanje odgovornosti pristoj-
nega ministra, ki ne zastopa
njenih interesov.
MIHA GRAH
Predsednik obrtne
zbornice Slovenije
Spričevaio
nezrelosti
Srednješolska mladina si
je z nedavnim stavkanjem
sama napisala spričevalo
- nezrelosti. Zakaj? Nobena
šola ni, ne sme in ne more
biti neresna zadeva, saj pri-
pravlja mladega človeka na
poklic, ki ni le njegova oseb-
na, ampak je naša skupna za-
deva.
Noben poklic, zlasti pa ti-
sti, ki zahteva uspešno do-
končano srednjo ali celo vi-
soko šolo, ne more sprejeti,
še manj pa obdržati ljudi, ki
je njih znanje pomanjkljivo
ali celo nezadostno. Znanja
pa si ne pridobimo, če dva
tedna pred koncem leta pre-
gledamo naslove snovi ,in
gremo »preskusit srečo«. Šo-
la ni - loterija. Izobrazba še
manj. Zahteva leta in leta
trajajočega dela, zveste pri-
prave in pripravljenosti na
vsako uro. Zamujene ure
skoraj ni mogoče nadomesti-
ti, še manj - zamujenih, ne-
resno zapravljenih tednov ali
celo let. Kdor je pripravljen
na vsako učno uro, se ne bo
pustil premotiti vabljivi ne-'
lepki »spraševanja po dogo-
voru« - s tem bi škodoval
sebi in sošolcem. Prvi po-
skusi so namreč pokazali, da
pri tem ne pogorij o samo
špekulanti, ampak tudi do-
bri učenci padejo v velike te-
žave in strese, ker se vse pre-
verjanje znanja nakopiči na
nekaj dni.
Matura je bilanca dela.
Slab trgovec bi bil, ki bi se
bal obračuna - soočil bi se
z lastno krivdo. Slab dijak je
tisti, ki se boji mature. Resni
in delovni mladi ljudje ko-
maj čakajo, da bi pokazali
vse znanje, pridobljeno
v srednji šoli. Kar gorijo
v plemeniti tekmi. Dejstvo
je, da pri resnem izpitu ne
pride na dan samo pred krat-
kim pridobljeno znanje, am-
pak tudi vse, doslej skrito in
speče; mladi človek se spusti
v presežnost samega sebe.
Tak resen delavec se tudi
ne bo bal sprejemnih izpitov
na visoki šoli. Vsi vemo, da
je prehod s srednje na visoko
šolo - prelom, ob katerem se
obdržijo resnično prizadev-
ni, inteligentni ljudje. Kaj za-
to, če treba ob sprejemnem
izpitu nekoliko napreči mož-
gane! Če hoče mladina zma-
govati na športnih področ-
jih, ki ji niso življenjsko važ-
na, zakaj se ne bi preizkusila
še na strokovnem področju,
na katerem ji bo zorel vsak-
danji kruh?!
Naš čas, posebno pa še na-
ša neposredna stvarnost,
nujno zahteva dobrih, dela
voljnih ljudi. Mladi ljudje, ki
pohajajo in kričijo po cestah,
da bi znižali zahteve, ki jih
čas stavi, v prvi vrsti škodu-
jejo sebi: izstavljajo si spriče-
valo - nezrelosti.
Prof. ZDENKA SERAJNIK
Spomnite se
nanje
Ob letošnjem mladinskem
festivalu, ki bo v Celju med
31. 5. in 2. 6. predlagam, da bi
se ob 45-letnici spomnili pr-
vega okrajnega pevskega fe-
stivala »Praznik mladinske
pesmi«, ki je bil 29. 6. 1946
v Celju. Tedaj je nastopilo
3000 pevcev. Spomin na ta
festival je še živ. Sam se
spomnim, da mi je pred ne-
kaj leti ob pohodu na Šent-
jungert eden izmed pohodni-
kov pripovedoval, kako je
kot otrok nastopil v Žalcu in
Celju. Dejal je, bili smo bosi,
lačni, slabo oblečeni, vendar
slovensko pesem smo peli iz
srca.
Dragica Žvar je v sestavku
»Celjski zborovski seminarji
v organizaciji Jureta Vreže-
ta« (Celjski zbornik 1986)
opisala tedanje festivale. Za-
pisala je:
»Četudi je manjkalo pevo-
vodij in posebno notnega
materiala, ki ga je okupator
uničil, je v svobodi naša pe-
sem, ki je tudi okupator ni
mogel zatreti, oživela z no-
vim ognjem. Povsod se je za-
čelo vneto prepevati in mla-
dina je v tem prednjačila.
Poleg 26 že delujočih mla-
dinskih zborov, se je pojavi-
lo še 59 novo ustanovljenih
zborov.« To so ugotovili na
sestanku 9. januaija 1946. 23.
4. 1946 so se zopet sestali vsi,
ki so se ukvarjali z petjem in
tedaj točno določili progra-
me in datume okrajnih pev-
skih festivalov in datum
okrožnega festivala. Določili
so pesmi za okrajne festivale
in okrožni festival. Vsak
zbor je moral naštudirati dve
obvezni pesmi za okrajni fe-
stival in tri za okrožni fe-
stival.
Okrajni festivali so bili 30.
maja 1946 v Žalcu (550 pev-
cev), 16. 6. v Rogaški Slatini
(570 pevcev), istega dne je
v Šoštanju prepevalo 450
pevcev, 23. 6. je v Slovenskih
Konjicah pelo 280 pevcev in
v Celju 29. 6. 1946 dopoldne
650 pevcev. To so bili okrajni
festivali. 29. 6.1946 popoldne
pa so pevci nastopili na
okrajnem festivalu, ta skup-
ni okrožni zbor je štel 3000
pevcev.
V sestavku so navedene
pesmi, ki so jih peli. Skupno
je 3000 pevcev zapelo Pahor
- »Pozdravi«, Pirnik - »Vrni-
tev« in Premrl - »Slovenska
pesem«.
Predlagam, da poiščete te-
danje pevce, pevovodje, da
skupno obudite spomin.
V Žalcu živi Justika Holo-
bar, kot učiteljica je neumor-
no gojila slovensko pesem.
Nastopala je, vodila otroške
zbore. Sigurno se še spomi-
nja teh nastopov. Žal ni več
med nami Pečnika iz Prebol-
da, on je leta 1946 prevzel
organizacijo in vodstvo pev-
skega festivala v Žalcu.
FRANC JEŽOVNIK
Griže
Še pomnite
tovariši!
Takšen je bil naslov radij-
ske oddaje, ki je bila na spo-
redu ob nedeljah dolga leta,
da bi kar najlepše prikazah
NOB. Skrbno pa so javnosti
prikrivali komunistično re-
volucijo, ki je vzporedno po-
tekala. Prav tako pristransko
so bili pisani šolski učbeniki
na tematiko NOB.
Spomini na mesec maj leta
1945 in pričevanja tistih, ki
so preživeli vse grozote, pa
dajejo celostno podobo tiste-
ga časa, kcyti spominu se pač
ne da ukazovati, česa se sme
spominjati in česa ne. Ljudi
so takrat navdajali mešani
občutki, od zadovoljstva, da
•je vojna končana, pa do ti-
stih n^bolj tesnobnih, kaj
nas čaka pod revolucionarno
komunistično oblastjo. Zle
slutnje so se hitro uresničile
in to uresničenje je preseglo
še tako temne slutnje. Začel
seje hudičev ples smrti, kije
v dveh mesecih teijal na de-
settisoče žrtev. Nad takšno
okrutnostjo, ki se naslaja in
uživa nad tem, da človek čim
dlje in čim hujše trpi, se je
upravičeno zgražati. Enako
ostro je potrebno obsoditi
grozodejstva in zločine, ki so
jih zagrešili komunisti, ka-
kor tiste, ki jih je zagrešil
okupator nad našim Ijud-
stvorn. In enako spoštujem
in cenim domobranske bor-
ce, ki so se uprli komunistič-
nemu nasilju, kakor tudi
partizanske, ki so imeli do-
ber namen, pa so bili od KP
prevarani in izigrani. Brez
pretiravanja lahko mirno tr-
dim, da je bil maj leta 1945
najbolj strašen in najbolj ža-
losten hkrati v vsej slovenski
zgodovini.
Za boljše razumevanje ti-
stega časa smatram za pri-
merno spomniti se doku-
menta, s katerim je Edvard
Kardelj z dne 1. 10. 1942 Iva-
nu Mačku-Matiji napisal
med drugim naslednje pove-
lje: »Duhovnike vse postre-
Ijajte. Prav tako oficirje, inte-
lektualce itd. ter zlasti tudi
kulake-kmete in kulaške si-
nove.« Ker je tudi v tem po-
velju treba iskati vzrok za ta-
kratna in poznejša okrutna
mučenja, likvidacije in konč-
ni genocid nad slovenskimi
domobranci, menim, da se
bodo slovenski prenovitelji
tudi do tega njim dobro zna-
nega Kardeljevega povelja,
prej ali slej morali opredeliti.
Spoštovani tovariši, dovolj
je sprenevedanja. Modri sve-
topisemski izrek se glasi:
»Kar se dela na skrivaj in
v temi, se bo oznanjalo na
strehah.« In še: »Resnica vas
bo osvobodila.«
Tvegam očitek, da sem re-
vanšist, ker vlečem na dan
dogodke, ki naj bi šli čimprej
v pozabo. Pa ni tako. Sprava,
če je tistim, ki so kaj krivi za
razdor, kaj do nje, mora te-
meljiti na resnici in ne na po-
novni prevari. Tudi ne moi
biti sprava eonostransko di
janje. Zato je potrebno ved
ti, kaj je kdo zakrivil, dai
ve, kdo naj koga proi
sprave.
Priznanje, čast in spošk
vanje pa gre tistim borM
(Stanislav Klep in drugi)]
udeležencem v NOB in »
pinam, ki neutrudno deld
da bi slovenski narod ži«
spravljen sam s seboj, ■
naj bi simbolično ponazan
la »lipa sprave!«	fl
IVAN GLUŠj
MoJ
Obsojamo
ziočine
Svojcem žrtev in sosednji
mu hrvatskemu narodu, <«
zločinskem dejanju, kij
brez primere v povojni E™
pi. V Borovem selu, dne 2.3
1991 izrekamo naše iskre«
sočutje, zaved£ooč se, da;
cena za svobodo in dernol^
cijo visoka. Svoboda in ®
mokracija sta rezultat zna«
in dela, ki ustva^ata pog"
za boljše življenje in bla^
stanje. Kjer tega ni, nastoff
ta sila in teror!	.
Obtožujemo vse tiste,
zločin proti legalnim v^
hom svobode in demol^^
je in s tem proti viru člo"
kovega boljšega življenja'
krivih. Nje prepoznav^
s pomagači vred, v tistii^^^
potrebujejo jugoslovans
federacijo in njene nar^
zlasti tiste, ki ustvarj^o "J
več, za svoje sedanje J' .
plodno in lagodno živU^'«
in pokrivanje svojega o^^
nega obnašanja. Ti so nUJJ
da svoj položžg in
opravičijo, prisiljeni
govoriti, kot dejansko ra ^
jo. To počnejo že vrsto
njihovo ravnanje, ki ne |
rezultatov, izgublja
nost in prehaja v oblik® ^
koorganiziranega k^jlTi^jni
in sprenevedanja.
ravnanja praviloma ^^ ^gSr
v nasilju in krvi. V (.||
joči jugoslovanski f®"® jflJ^I
so temu izpostavljeni ^ jjc|
rodi. V končni fazi ne K",
niti srbskemu narodu s ^
mu, ki je postal instr^ ,
takšne politike. , fiffl
Obsojamo storjene zj^^jlj
in zločince, oredvsem P
NUDIMO VAM PO KONKURENČNIH CENAH
1.	AVTOMEHANIČNE IN AVTOELEKTRIKARSKE STORITVE ZA TOVORm
VOZILA IN GRADBENO MEHANIZACIJO
2.	KUUČAVNIČARSKE STORITVE ZA TOVORNA VOZILA IN GRADBENO
MEHANIZACIJO IN USLUGE GRADBENEGA KUUČAVNIČARSTVA
3.	PESKANJE IN VROČE LAKIRANJE ZA TOVORNA VOZILA IN GRADBEN
STROJE
4.	PRANJE IN PODMAZANJE TER MENJAVA OU IN FILTROV ZA TOVORNA
VOZILA IN GRADBENO MEHANIZACIJO
5.	PREMONTAŽA VSEH VRST PNEVMATIK IN KRPANJE ZRAČNIC ZA
TOVORNA VOZILA
6.	IZDELAVA DODATNE OPREME POSIPANJA S KALCIJEVIM KLORIDOM ZA
TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE IN DRUGA TRANSPORTNA SREDSTVA
ZAGOTAVUAMO VAM KVALITETNE STORITVE IN SE PRIPOROČAMO!
BBALCEV - ROMAN
30. MAJ 1991 - STRAN 25
nmagače, ki dajejo
•■e P takšna dejanja omo-
prve pojavne obli-
'^V°l l990 vKninu da-
•■^fevamo, da se iz JLA
Houstijo slovenski dr-
""in vojaki, ki sov nje-
^J^lh prisiljeni sodelo-
fh^^Sanih igrah še bolj
politike, s katero se
-^Canski vojaški vrh
'-'"Suje in z "JO sodeluje
"legitimnih dejanjih.
'^ takšnem početju slo-
Vnarod in njegovi dr-
' ni nočemo sodelovati!
r 'l«so padle in dejanja ta-
^Se jugoslovanske Ijud-
^ormade so jasna ne glede
^ ipno nadaljnje spreneve-
'^Zin Ucemerje.
>Jpodje generah, Adič in
'Se v vas še toliko člove-
1a prenehajte s svojim
'' anjem in pristranskost-
^ličevati tuje in svoje
iMvo in njih premoženje!
iinehajte ščititi kriminalna
Lja in njihove storilce
5zakonom in redom.
■Socialdemokrati podpira-
ihrvatsko legitimno izvo-
rno oblast in njeno željo po
:;.greni in neodvisni hrvat-
i državi, za kakršno se je
Lensko ljudstvo s plebis-
•om že odločilo.
Območni odbor
^ SDSS
Eiorovanle
gnancev
I Brestanici
Svet posavskih občin
Brežice, Krško, Sevnica)
nreja v nedeljo, 9. junija
!S1, ob 11. uri na brestani-
tem gradu ljudsko zboro-
!Hje pod geslom »Dan iz-
:ancev«, posvečeno tudi
Hetnici praznovanja usta-
)vitve OF slovenskega na-
<ia. Na njem bo govoril Mi-
n Kučan, predsednik pred-
sedstva Republike Slove-
nije.
Pozivamo nekdanje iz-
gnance ter njihove vnuke in
druge sorodnike iz Spodnje-
ga Posavja, Obsotelja, Litije,
Radeč in drugih slovenskih
krajev, da se množično ude-
leže tega zborovanja. Na
njem bomo obudili spomin
na tiste strašne dni pred 50
leti, ko so nas Slovence zače-
li izganjati na tuje. Nacional-
ne in socialne izkušnje, na-
stale v izgnanstvu in v odpo-
ru proti njemu, so lahko še
vedno močna in živa prvina
zavesti in ravnanja pripadni-
kov slovenskega naroda
v sedanjosti in prihodnosti.
Izgnanstvo kot spomin in
opomin v zavesti slovenske-
ga naroda kaj krepi našo
sposobnost spoprijemanja
z novimi izzivi časa, navdaja
naj nas s samozaupanjem in
s pripravljenostjo, da z dru-
gimi narodi sooblikujemo
svet, ki ne bo poznal ne voj-
ne ne izgnanstva, temveč bo
na podlagi enakopravnosti
malih in velikih narodov gra-
dil in utrjeval mostove sode-
lovanja med narodi in
ljudmi.
Vabljeni so tudi nekdanji
borci NOV in aktivisti OF,
da skupaj z nami počastijo
spomin na ustanovitev
Osvobodilne fronte sloven-
skega naroda in začetek
množične vstaje proti oku-
patorju. Ne smemo pozabiti,
da gre predvsem našemu na-
rodnoosvobodilnemu boju,
vključenem v svetovno pro-
tihitlerjevsko koalicijo, za-
sluga, da se nacistični pe-
klenski načrti o uničenju slo-
venskega naroda niso ures-
ničili.
Ob desetih dopoldne, se
pravi dve uri pred pričetkom
zborovanja, se bo v prostorih
muzeja začela ustanovna
skupščina Društva sloven-
skih izgnancev nadstrankar-
skega značaja, na kateri bo-
do sprejeli program in pravi-
la ter izvolih upravni odbor
in druge organe društva.
Udeležence zborovanja pro-
simo, da že pred tem po va-
seh določijo tiste posamezni-
ke, ki naj se udeležijo skup-
ščine.
Na zborovanju bo prebra-
no kratko poročilo o delu
skupščine. Udeleženci bodo
imeU možnost izpolniti prija-
vo za članstvo v društvu, po
posameznih krajih pa bodo
kasneje ustanavljali podruž-
nice društva.	, ^
VLADO DERZIČ
Predsednik lO
PRITOŽNA
KNJIGA
Kdo ie res
najboilši?
Smisel vsakega tekmova-
nja je, da se najde najboljši.
Vendar na žalost marsikdaj
ni tako. Tekmovalec lahko
dobi od ocer^evalca boljšo
oceno, ker gaje pač učil ta in
oni učitelj ali pa je poznal
njegova starša oziroma njega
samega. Vendar se še vse to
nekako skrije, če je članov
komisije več, in le malo takš-
nih, ki so s tekmovalcem
v takšnem ali drugačnem od-
nosu. Čisto drugače pa izpa-
de, če več članov komisije
navija za istega tekmovalca,
takšna končna ocena pa res
ne more biti nikakor- pra-
vična.
Podoben primer je bil
pred kratkim v Oplotnici,
kjer so imeli krajevni praz-
nik in so poleg kulturne pri-
reditve izvedli tudi tekmova-
nje v diatonični harmoniki.
Zmagovalce so čakah trije
prečudoviti pokali. Vsak iz-
med tekmovalcev je stremel
k temu, da bi dobil pokal.
vendar nekateri te možnosti
niso dobili, čeprav so si ga
mogoče celo prej zaslužili
kot pa tisti, ki so ga dobiU.
V petčlanski ocenjevalni ko-
misiji sta bila dva brata. Tek-
movalci pa so tudi bili v veči-
ni učenci njunega brata. To-
rej si lahko predstavljate,
kakšne ocene so dobili drugi
tekmovalci, ki niso bili učen-
ci njunega brata? Kako lah-
ko na takšnem tekmovanju
določijo res najboljšega?
Prireditelj, ki hoče izvesti
kakršnokoli tekmovanje, bi
moral vedno paziti pri izbiri
ocenjevalne komisije, ker je
sicer tekmovanje nesmisel-
no in bi bilo v takšnem pri-
meru veliko bolje, če bi iz-
vedli le srečanje, ne pa tek-
movanje.
Nekateri udeleženci
prireditve
Pretepanje in
poniževanje
gostov
v mesecu marcu sem po-
slovno obiskal Slovenijo, da
bi navezal poslovne stike in
pomagal pri izvozu sloven-
skega gospodarstva. 11. 3. 91
ob 23. uri sem v družbi dveh
rojakov prispel v penzion
Martin v Šenčurju. Že v za-
četku so nas šele po prigo-
varjanju končno spustili
v lokal, ki je sicer odprt do
enih zjutr^. V gostišču je bi-
lo še 20 ljudi. Ko sem pov-
prašal za prenočišče in ceno
postelje, ter ko sem pripom-
nil, da se mi zdi cena 300 din
previsoka, s^ je v podobnih
lokahh v tujini tudi enkrat
cenejša, je na sceno stopil pi-
jani gospodar penziona. Nad
nami se je znesel s preklinja-
njem, žalitvami, ^joniževa-
njem in kreganjem, tako ne-
sramno, nekorektno in ne-
kulturno pa je bilo tudi nje-
govo osebje.
Utrujeni od 2000 kilome-
trov dolge pti smo vseeno
skušali priti do postelja ven-
dar pa nas je osebje 15 minut
pred zapiralnim časom fizič-
no odstranilo iz gostišča. Po-
čutil sem se kot tujec v tuji
deželi, čeprav semi Slovenec
in za slovenstvo v tujini de-
lam in sem tudi zelo aktiven
pri slovenskih društvih
v Skandinaviji. Tudi moja
spremljevalca je pijano oseb-
je fizično pahnilo skozi vrata
z besedami, da ne rabijo go-
stov, ker imajo že tako pre-
več dela.
V tujini živim 26 let, potu-
jem po svetu, a tako samo-
voljnega, nesramnega in ne-
kulturnega osebja še nisem
srečal v nobenem gostin-
skem lokalu. V dobro gostov
bi bilo, da ta restavracije za-
pre svoja vrata. Nič nas ob
tem ne čudi, da je gospoda*
stvo na psu, če je vedenje
nekaterih tako neposlovno.
Najbrž si je ta gostilničar že
nabral dovolj denarja in ne
plačuje davkov s trgovino na
črno in brez potrdil za preje-
te devize (tudi od nas je hotel
imeti plačilo v DM na črno)
in mu tako ni treba več dela-
ti. Ni čudno, da tujci ne pri-
hajajo v Slovenijo na dopust,
ker vidijo, da jih skušajo na
vsakem koraku oskubiti, pri
tem pa mu, kot v navedenem
primeru, ne ponudijo niče-
sar drugega kot divjaške in
nekulturne usluge.
Zato rojaki v Sloveniji, oči-
stite svoje poštenje s tem, da
bojkotirate obisk te gostilne.
Ne dajte jim zaslužiti težko
prislužen denar, saj vas
v zahvalo lahko vržejo iz lo-
kala. Priporočam tudi kraja-
nom od daleč in blizu, da ne
obiskujejo te gostilne. Takš-
no priporočilo sem poslal tu-
di drugim slovenskim časo-
pisom, saj mi je to zahvala za
pomoč Sloveniji, med dru-
gim tudi za poplavo v celjski
bolnišnici, kamor smo posla-
li večjo vsoto denarja. Np že-
lim se maščevati, a tej gostil-
ni je lahko edina šola za vso
nekulturnost, nekprekfhost
in nespoštovanje gostov
predlagani bojkot.
EMIL STARC
Helsinborg, Švedska
ZAHVALE -
- POHVALE
Polivala
Kljub temu, daje minilo že
leto dni od tragične smrti de-
klice Andže, ste se z lepimi
besedami spet spomnili na-
njo, kar nas je zelo preseneti-
lo. Ni bila vaš otrok, pa tudi
Slovenka ne, vendar imate
čut in plemenito srce. Zato
vam v imenu vseh, ki jih je
smrt tega dekleta tako pre-
tresla iskrena zahvala.
Družini Ošlak-
Vrbič-Ošlak
Košnica pri Celju
Pohvala
Železninarju
v današnjih časih se člo-
vek že kar težko odloči za
nakup motorja. Cene so viso-
ke in plače so majhne. Pa
vendar sem se odločil za na-
kup pri celjskem Železninar-
ju. Prijazni prodajalec
FRANCI ANTLEJ je ženi in
hčerki dejal da bo tip motor-
ja, ki sem si ga želel, priskr-
bel. Klical je na različne kra-
je in sreča se je nasmehnila
v Ljubljani. Željeni motor
sem dobil že v roku enega
tedna. Prav lepo se zahvalju-
jem »Železninarju«, ker ima
tako dobre in vestne delav-
ce. Še veliko poslovnih uspe-
hov vam želi hvaležni kupec.
MILAN ŠKLEBEK
Celje
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI
Pri tem so ga posebej ovirali vsi tisti, ki so
'^ašali in nato tudi odnašali izdelke. Spremenil seje
način transporta: sedaj so izdelke v kosih privažali
"odvažali na vozičkih v oddelek za montažo, l^er so jih
fijali, neporabljene pa shranjevali v skladišču. Mono-
^^ost dela je postala še večja, Vojko je čedalje holj čutil
'■^čno utrujenost, še posebej ob večerih, ko je odhajal
'počitku.
pogojnih odpustih je prišel v Vojkovo spalnico nov
Marko. Dobil je posteljo ob stranišču. Vojko
^^^ spoznal šele tistega dne, ko je v jedilnici prisedel
'^l^govi mizi. Med prerivanjem je eden od obsojencev
v rijuno mizo in Markov pladenj je padel na tla.
je odšel še enkrat k okencu po novo kosilo,
gQ j^j dobil. Ko seje vrnil, mu je Vojko odstopil
svoje prikuhe. To ju je zbližalo.
fIrH ■ ^ občudovai predvsem Mirkovo mirnost: če ga
jj	nikoli ni reagiral. Hkrati pa tudi ni izzival-
[ac P^^^^S^^ 3lijim ustregel s kako uslugo, če so
' P^osiii. Zaradi tega je bil v spalnici osamljen, a videti
^ da ga to ne moti. Vedno je ločil, k^ je kdo
■i nf^^^^ in s Čim se ni strinjal. To je bilo Vojku
J • Pričeli so se sestajati v troje: on, Marko in Boris,
je zvedel, da je Marko zaprt zaradi vlomov
in manjših tatvin ter da je bil študent
'k^ -letnika ahitekture, ko ga je roka pravice zasa-
^(h preprečila nadaljnji študij. Včasih je bil zelo
tudi izredno kritičen, kar je Vojka sicer
p prijatelji pa so le postali. To prijateljstvo se je
{^^^Jko ohladilo, ko seje Vojku spet pričel približevati
postajali toplejši in sončenje je prijetno delo.
'sen^	dne sta Vojko in Mirko ležala v travi
\ip^^°Sovaijala o obiskih. Kar naenkrat je Mirko pričel
Sa sol!^ ^o/^ova bedra, govoril je, kako je lep in da ga
^ občuduje, ker je tako mladostnega izgleda,
naj ga tudi on boža po bedrih, hlače pa si
'^iki	^^ ^^ ^^^^ videti nabreklo spolovilo pod
perilom. Mirko bi se rad dotaknil
Jjg ^^ga uda, vendar seje Vojko umaknil in mu dovo-
■jvg^^ saje božal po hrbtu. Ker ju je zakrivala visoka
'ov ^ ^^ pilo nikogar blizu, se Vojko ni branil obje-
'^st^f^otilajuje žoga, kije priletela z igrišča. Mirku je
k^p^ '^^rodno in je spet začel govoriti o obisku.
.^so Marko, Boris in Vojko delali v različnih izme-
''ti J. kipeli tudi vsak svoje znance, vedno niso mogli
Kadar je bil sam, je Vojko vedno bolj čutil
< po zadovoljevanju svojega nagona in željo po
ljubezni, zato je dovolil, da so se mu približali Mirko in
njegovi prijatelji. Ni se zavedal, da imajo samo en cilj:
spolno zadovoljiti eden drugega. V njem se je zbujala
čudna strast po neizživeti ljubezni in potrebi po dekletu.
Tako se je kar naenkrat znašel v skupini, ki je to
občasno opravljala na grob in brutalen način. Čeprav se
je pričel zavedati, da postaja le lutka za njihovo izživlja-
nje in ga je tudi Marko opominjal, je bil tako željan
ljubezni, da se tej skupini ni mogel odpovedati. Mirko je
zdcj že brez sramu zahteval, naj ga zadovolji, pa tudi
v spalnici seje govorilo o tem.
Nekega dne so Mirko in še dva njegova prijatelja s silo
odvlekli Vojka na stranišče. Ko je zagledal na tleh rjuho
je takoj vedel, k^ se pripravlja: privoščih si ga bodo.
Branil se je, kolikor se je mogel, otepal je z rokami in
brcal, a trije so bih seveda močnejši od njega. Mirko, ko
je bil že besen, gaje podrl na tla, strgal mu je hlače, nato
pa so mu zvezali roke in noge. Vojko je začel kričati,
Mirko pa gaje oklofutalin mu porinil spolni ud v danko.
Končno je trušč le priklical paznika.
-	Kc(j pa počnete s človekom, s^ ga boste zadavili! so
bile njegove prve besede, ko je začuden opazoval golega
Vojka na rjuhi. Kdo gaje zvezal? je jedko vprašal, ko je
videl, da so pripravljkeni na pretep, nato pa osorno
ukazal naj ga razvežejo. Vojko je vstal in se oblekel. Šele
takrat je opazil, daje poleg njega tudi Boris.
-	Jutri vas bo zasliševal vzgojitelj. Kar pripravite se
na samico! Kaj pa mislite Cerar, da lahko tu počnete, kar
hočete? V samici se vam bo rit že ohladila!
Paznik je vzel beležko in popisal obsojence, ki so bili
pri igri navzoči. Očitno ni hotel iskati vzrokov in izvajati
posebnih ukrepov, vse je prepustil vzgojitelju, nadzor-
niku in upravniku.
Dva dni po tem dogodku je bilo vse mirno, tretji dan
pa je ob malici Vojku prišlo na uho, da so Mirka in
njegova pajdaša že zaslišali in da bodo kmalu poklicali
tudi njega. Bilje ves vznemirjen in nervozen, vendar ga
je paznik šele popoldan odpeljal na razgovor k vzgoji-
telju.
-	Vi veste, da bi se rad z vami pogovoril o dogodku, ki
se je zgodil pred dnevi v stranišču, je pričel vzgojitelj,
majhen človek s podolgovatim obrazom. Ves čas je
brskal po zapisnikih.
-	Želim izvedeti čisto resnico. Z vašimi tovariši smo
se že pogovarjali, ostali ste samo še vi. Kako je do tega
dogodka prišlo?
Vojko je sprva molčal, ker ni dobro vedel, kam prav-
zaprav vzgojitelj meri. Ceje trojico, ki gaje napadla, že
zaslišal, potem ve vse in mu nima kaj povedati. Zadrego
je opazil tudi vzgojitelj in da bi jo prekinil, je vprašal:
-	Ali že dolgo počenjate take stvari, ki so pred dnevi
dosegle višek? Vojku je postalo nerodno, drugi so torej
povedali marsikaj, kar se ni nikoli zgodilo, samo da bi
mu škodili. Iz vzgojiteljevih vprašanj je razbral, da so
mu naprtili krivdo za vse svinjarije, ki so jih počeli
z njim.
-	Mirko je v izjavi povedal, da ste ga v travi pričeli
nadlegovati in da ga že dober mesec ne pustite pri miru.
Kaj je res?^
Počasi seje Vojko odprl, pripovedoval je o vsem, kar
seje zgodilo v zadnjem mesecu, ker pa je začutil, da mu
vzgojitelj ne zaupa popolnoma, je počasi umolknil.
Vzgojitelj je navsezadnje ugotovil, da ni pristojen za to,
da bi izrekal zadnjo besedo. Zaradi grobega kršenja
hišnega reda bodo vsi trije kaznovani, dokončno besedo
pri tem pa bo imel upravnik, ki bo pri izreku kazni
upošteval določila Zakona o izvrševanju kazenskih
sankcij. Tako seje pogovor končal in Vojko seje lahko
vrnil v dnevno sobo.
Nasledr^i dan ga je prišel iskat paznik, odpeljal ga je
k upravniku. Iz sobe seje slišal glasen in oster pogovor,
za mizo so že sedeh Mirko in upravnik, ob straneh pa sta
stala dva paznika, očitno zato, da bi preprečila, če bi do
česa prišlo. Upravnik je pojasnil, zakaj so se zbrali.
-	Prav dobro veste, da prepovedanih stvari tukaj ne
boste počeli. Vem, daje bil marsikdo od vas navajen, da
se za njegova dejanja nihče ni zmenil, a tuk^ ni tako.
Taka dejanja motijo in ovirsjo normalno življenje, delo
in medsebojne odnose. Kršena so vsa pravila medseboj-
nih odnosov, da ne govorim o kazenski odgovornosti.
Če stvar prijavimo sodišču, boste vsi prišli na zatožno
klop, vendar tokrat tega ne želim, ker imam pred sabo
mlade Hudi, in upam, da bosta lepa beseda in disciplin-
ski ukrep prav tako zalegla kot kazen, če že ne več.
Pregledal sem vaše sodne spise, pogovoril sem se
z vzgojiteljem in menim, da brez kazni teh prestopkov
ne moremo obravnavati. Če jih hočemo v bodoče pre-
prečiti, potem vam moram še enkrat povedati, da se
takih dejanj izogibajte. Mladi ljudje se s tem problemom
povsod srečujejo tudi v zaporu, kot vidite, je tako. A vi
se boste v zaporu srečevali še kar lepo število let, kar
lahko razberem iz sodnih spisov, zato ni prav, da bi
imeli med sabo tudi take odnose, ki posegajo v najintim-
nejši del osebnega življenja. Nikakor ne morem razu-
meti, da to počnete, ko pa vidim iz evidence obiskov, da
ste nekateri že imeli proste obiske. Zavedati pa se
morate, da naša ustanova nosi naslov kazensko-pobolj-
ševalni dom in ne privatno stanovanje ali hotel, še manj
pa bordel.
26. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||

Ostale bodo le pesmi
DanM le po Jugovlzljl poln grenkobe
Pred osmimi leti se je na
jugoslovanskem glasbenem
področju pojavilo novo ime
- Daniel. Z uspešnico Julie
je odlično zastopal Jugosla-
vijo na evrovizijskem festi-
valu v Miinchnu. Letos se je
znova pojavil na izboru Ju-
govizije, a tokrat o najboljši
pesmi ni odločala kakovost
ampak politika.
»Glede na vse, kar seje do-
gajalo v Sarajevu, je jasno,
da je zmagala koalicija. Naš
trud ni bil poplačan, pa če-
prav smo trdo delali cela dva
meseca. Edina spodbuda je
zavest, da smo pravzaprav
moralni zmagovalci. Ne mo-
rem veijeti, da živim v deže-
li, kjer vedno glasujejo za
n^slabše, in če seje Jugosla-
vija kdaj imela priložnost
kulturno predstaviti Evropi,
bi to lahko storila s pesmijo
Ma daj obuci levisice.
Evrovizija so majhna vrata
za našo še manjšo glasbo.
Leta 1983 sem odškrnil ta
vrata, pozneje pa jih je imela
priložnost na široko odpreti
Riva. Moje ime je pečat neke
generacije in dobe, v kateri
so se porajale prve želje, da
bi na Evroviziji dosegli
uspeh. Do takrat je bilo važ-
no sodelovati, ne pa tudi
zmagati.
Letošnja Jugovizija pa
nam je prinesla samo sramo-
to. Niti glasovali nismo tako,
kot bi morali. Zmagati bi
morala glasba in ne poitika.
Prav ta večer je bilo v Jugo-
slaviji zelo napeto ozračje in
mene kot izvajalca je to zelo
prizadelo. Bil sem zelo ne-
srečen zaradi demonstracij
v Beogradu, tankov na uli-
cah, dimnih bomb in podob-
nih stvari. Jugovizija sploh
ni bila resno obravnavana;
tisti večer je bila glasba na
zadnjem mestu. To bi se mo-
ralo spremeniti, politika bi
morala biti na zadnjem me-
stu in glasba na prvem. Po-
tem bi nam bilo lepše.«
Čeprav ima Daniel glede
političnih dogeganj v Jugo-
slaviji izoblikovano svoje
stališče, tega v njegovih pe-
smih ni čutiti, kajti: »Pojem
samo ljubezenske pesmi, saj
je ljubezen gibalo vsega in
brez nje ta svet niti obstajal
ne bi. Sem zelo romantičen,
impulziven in senzibilen in
pojem samo pesmi, v katerih
ni niti kančka politike.«
Navadni smrtniki imamo
glede popularnosti svoje
predstave in življenje v obla-
kih se nam zdi na moč mam-
ljivo. Toda Daniel, ki je po-
pularnost okusil, ima o njej
svoje mnenje:
»Če sem bil kdžo v oblakih,
sem bil zelo kratek čas, po-
tem sem se zelo hitro spustil
na trdna tla, ker sem se želel
spustiti. Svojega življenja
v oblakih sem se zavedal in
ugajalo mi je, ampak sedaj
sem zopet med ljudmi. Vesel
sem, da imam mnogo zvestih
poslušalcev. Njihova starost
se giblje od 3 do 33 let. So pa
tudi takšni, ki so se postarali
skupaj z mano in mojo
glasbo.«
Daniel se z glasbo ukvaija
od svojega 12., profesionalno
pa od 16. leta. Za njim je to-
rej dolgo obdobje, rezultati
večletnega truda pa so zago-
tovo najbolj vidni v množici
kaset in plošč oziroma al-
bumov.
»Do sedaj sem izdal deset
solističnih albumov, enajsti
bo kmalu v prodaji. Pesmi
sem napisal sam, poleg tega
sem tudi skladatelj in kita-
rist. Počnem pa še vse ostale
neumnosti, ki za poslušalce
niso važne, s£y jih ne zanima,
kdo je pesem napisal, važno
je le, ali je uspešnica ali ne.
Ko pomislim, da imam za sa-
bo 10 albumov, se zavem, ka-
ko hitro čas beži. Pravzaprav
dojamem, kako je vse minlji-
vo. Življenje je minljivo, čas
je minljiv, le pesmi ostanejo.
Veselim se, kadar delam
z ljubeznijo, k^ti jaz bom
ostarel, moja glasba pa ne
bo. Zatorej mi ni žal časa, ki
je ostal za mano, saj vem, da
sem ustvaril neksg vred-
nega.«
Velik oder, močna osvet-
ljava in tisočglava množica
so glavne značilnosti koncer-
tov na tujem, a pri nas je dru-
gače.
»Koncert je zelo težko or-
ganizirati. Zelo lepo bi bilo
če bi ga lahko organiziral na
profesionalnem nivoju. Želel
bi imeti dobro skupino, s ka-
tero bi igral v živo, dobro
osveljavo, ozvočenje in pu-
bliko, ki bi z zanimanjem
prišla na moj koncert. Še
najbolj podoben mojim že-
ljam je bil zadnji nastop
v dvorani Vatroslava Lisin-
skega v Zagrebu, kjer sem
imel svojih neverjetnih 30
minut. Na kitaro sem igral
dela znanih svetovnih izva-
jalcev. Občinstvo in kolegi
so bili prijetno presenečeni,
saj sem edini igral v živo.
Mnogokrat se odrečem kva-
litetnim pesmim tudi zato.
ker jih občinstvo ne sprejme
najbolje, moja naloga pa je,
da naredim pravo vzdušje.
Torej si moramo krivdo za
vedno več komercialnih pe-
smi razdeliti izvEualci in po-
slušalci.«
In kaj počne Daniel v pro-
stem času? Ne boste verjeU,
ampak ponovno je začel se-
stavljati in montirati motorje
avtomobilov, ki so jih že
zdavnaj odpisali vsi normal-
ni mehaniki. Ob tem ga pre-
vevajo občutki, kot da se-
stavlja novo jubezensko
pesem.
Na plakatih, ki so v.,
Danielov nastop v (j Hk
Gibi, je predstavljen uS
jen moški, ki hi
bil kandidat kakšSX
v predvohlni kartinslN
pa pevec.
»Ne, nisem spremeni,
jega imidza, le da so iJ,^
fotografije ponete prpH^
leti. Nekako to niseJJS
večino svojega časa pS
v jeansu, v usnjenih iaH
Zakgj bi bil resen, če ^
nikakršne potrebe ^^
prehitro bi se postarajo^
Čas, odmerjen za \
je hitro minil in že je ^
v množici, ki ga je nes?
pričakovala. Če ga bosS
čajno srečali na kakšne^^
stopu, ga le pocukajte
kav in poprosite za '
gram, s^ vam bo rad
gel. Pa na svidenje ob^
slednji Jugoviziji! '
BERNARDA STOj^
Vztrajni naturščik
Priljubljeni Boris Kopitar je sinonim za Vldeomeb
čeprav v Boris Kopitar ni
redno zaposlen na slovenski
televiziji ga večina le pozna
z malih ekranov. Uspešno
vodi Videomeh in povezuje
oddaje, v katerih nastopajo
domači ansambli.
V zadnjem času je prevzel
tudi delo redaktorja Vide-
omeha. Za to popularno pol-
urno oddajo, ki jo predvsem
radi gledajo ljubitelji doma-
čih viž, torej pripravlja vse:
izbira glasbo, piše besedilo,
pa še vodi jo.
»Vedno imam probleme
s časom,« tarna sicer veseli
in nasmejani Boris Kopitar.
»Zaradi drugih oddaj mora-
mo Videomeh posneti do se-
kunde točno, kajti drugače
nas »režejo«. Če bi vsi tako
natančno delali oddaje, kot
mi naš Videomeh se ne bi
nikoli na ekranu pojavil na-
pis »odmor«. Od^a je kot
mešana solata, za vsakogar
nekaj. Predvsem želim opo-
zarjati na nove ansamble, ki
se še niso uveljavili. Zraven
dodam nekso informacij
o domači glasbi m uganko,
ki mora biti primerna za mla-
de in starejše, boljše in slab-
še poznavalce.«
Boris ni obiskoval šol za
petje in napovedovanje, am-
pak je čisti naturščik. »Res
je, nobene teh šol nisem obi-
skoval, vendar sem že iz mla-
dih let imel strašno željo, da
bi nastopal. Nekaj talenta je
bilo v meni in tako sem za-
čel. Učil sem se in predvsem
vztrajal. Če so me kritizirali,
nisem obupal in vrgel puške
v koruzo, ampak sem še bolj
trmasto nadaljeval. Veliko
sem bil med ljudmi in ker
ljudje veliko vedo, sem se od
njih veliko naučil. Najpa-
metnejše sem si zapomnil.«
»Ti je všeč, da te ljudje
poznajo?«
»Mnogi pravijo, da jih mo-
ti, če jih kdo na cesti spozna
in ogovori. Priznam, da meni
to laska. Ali ni lepo, ko pri-
deš, recimo, na snemanje
v neko vas in poprosiš starej-
šo ženico, če lahko kader ali
dva za našo oddajo posna-
memo ob njenih rožah. In ti
odgovori, kar dajte, Boris,
saj vas poznamo s televizije.«
»Veliko vodiš razne priredi-
tve, še več prepevaš...«
»V zadnjem času največ
pojem z ansamblom Nika
Zajca. Z njimi sem kot zuna-
nji član.«
»Kaj to pomeni?«
»Da imamo dvojno c«
Ansambel svojo in če *
jaz zraven, organizator rj
še mene. Ne želim, da ^
radi mene trpeli ostali čl^
»Pripravljate novo ^
seto?«
»Kmalu bo na tržišču j
prepričan sem, da bo naii
nekaj pesmic, ki jih b«
pogosto poslušali zlasti vi
dijskih čestitkah.«
»Delal si z Avsed
Slaki...«
»Kdor dela s takšnimai
sambloma, kot sta ta dvi,
na področju domače gl«
dosegel največ, kar se da.l
je veliko priznanje, pii
scenarij takšnim mojstn
in jih potem tudi predstai
v televizijski oddaji.« ,
»Kako dolgo bo Borisi
pitar še v tej vlogi, ki joi
ko uspešno opravlja?«
»Do smrti.«
»Humor?«
»Sem za preprost, klai
zdrav kmečki humor, ki
ljudje razumejo in se ma
srcli nasmejijo. Nikoli s«,
bom potrudil obvladati I
straktnega humorja, ki
mu ljudje smejejo, kerii
jo, da se pač morego si
jati.«
T.VRAI
Marianca 13. junija
Vse bolj popularna prireditev
domače glasbe Marjanca kjer na-
stopajo tudi gostje iz Avstrije, bo
letos v dvorani Tabor v Maribo-
ru 13. junija.
Med nastop^očimi bo tudi ta
čas izredno popularna skupina
Veter iz Hrastnika, ki ji na poti
k slavi pomaga Celjan Oto Pest-
ner, ki je zapustil Alpski kvintet.
Sicer pa je Oto ob skrbi za Veter
izredno zaseden z New Swing
Quartetom s katerim so podpisali
ekskluzivno pogodbo z bavarskim
Sound Concertom.
Na Ma^anci bo nastopil tudi
Celjski instrumentalni kvintet
z novima posnetkoma s kasete, ki
bo kmalu v prodaji. Sicer pa ni ta
nastop nič presenetljivega, saj so
Cikovci dobri prijatelji voditelja
Marjance Vinka Šimeka.
Nič novega pri
Šaleških fantih
Vodja domačega ansambla Šale-
ški fantje iz Velenja Franc Žerdo-
ner je povedal, da se še ni prijavil
za sodelovanje na letošnjem 23. fe-
stivalu domače glasbe na Ptuju.
Vzrok? »Ne morem se še odločiti,
pravega vzroka pa ne vem. Če pa
bom že šel se bom prijavil samo za
zadnji večer, l^er nastopajo nagra-
jenci s prejšnjih festivalov in med
njimi smo tudi mi.«
In kako je s kaseto, ki jo naj bi
izdal Avsenik, na njej pa naj bi
bilo več slovenskih ansamblov?
»Začeli smo, zdaj pa vse miruje.
Preprosto ne vem, zakaj-
svoje napravili, zdaj pa čaki®
druge. Ne kaže pa najbolje, dal
kaj iz tega projekta.«
CIK končuje kaseH
Celjski instrumentalni
končuje novo kaseto »Zap^
vsi«, ki jo snema v stw
v Ljubljani in Mariboru,
bo pri Založbi kaset in plošč«'
Slovenija.
Vodja ansambla Mirko Polujj
»Kaseta bo v prodaji že pnh^
teden, ko bo nove posnetke n™
no slišati tudi v radijskih pi^
mih. Sicer pa kljub kriznim
veliko nastopamo. Tako s^o^
na srečanju sedanjih in nekd^
Gaberčanov v Gaberju v g^
skem domu, gostovali pa ^'"'i-jj
v Metliki na vinski vigredi. i
njihova tradicionalna vsako i
prireditev. Čeprav je dežev^^n
smo misili, da s prireditvijo
nič, nas je znani slovenski n ^
rist Toni Gašperič preprita^ -
sprotnem, da prireditev bo
prav bodo prekle letele z
Nobeno slabo vreme
prireditve ne onemogoči in
bilo tudi letos, ko je odlično
la. Ne vem, kje se je zbralo U
ljudi, ki so bili izredno p
Zaradi tega smo odpovedaj^
stop v Slovenj Gradcu na nU ^
tarni prireditvi, kar sem t^d ^^
nizatorju Jožetu Galiču sp^
V nedeljo bomo nastopili ^
nardinu, kjer bomo še v J
igrali v poletnih mesecih- ^ J
nih igranj bo kljub
dovolj, s^ ljudje pogrešal
bavo.«	v

30. MAJ 1991 - STRAN 27
,1 festival aomace
'ivŠteveijanu v Italiji
»^fin?-	Vsak an-
^ ti mora zaigrati dve
Eno SVOJO, ki bo
»^fizvajariavŠteverjanu
^ niz zakladnice uspeš-
ttmače glasbe in riapi-
^^L izvedene pred le-
s^^q80 avtorjev Avseni-
Sa, Veselih Planšar-
povžana ali koga dru-
f'
^ffpstival »Jugoslovan-
.'inson Rogaška 91« bo
in 26. oktobra
^Sravilišču Rogaška Sla-
Festival bosta posnela
Jenska radio in televi-
^.•01. srečanje ansam-
domače glasbe na
gori nad Plešivcem
iJletosvnedeljo, IS.avgu-
« prijave pa sprejema or-
^tor do 1. julija. Sode-
^ lahko vsak ansambel,
prijavil dve lastni me-
med katerimi mora
^ ena prvič izv^ana na
wki gori. Prijave spreje-
yKUD Ivan Cankar, Ple-
jjvec Alojz Klančnik ali
pegica Oderlap, Velenje.
16. festivalski večer do-
date glasbe Cerkvenjak 91
lio v soboto, 19. oktobra.
Vabljeni so domači in tuji
ijsambli, ki bodo nastopil
idvema lastnima melodija-
ja Tri ncgboljše bodo na-
jadili strokovna žirija in
ibfinstvo. Prijave spreje-
Di(jo do 30. junija na naslov
E'D Cerkvenjak, 62236.
I N^starejši slovenski
Itetival domače glasbe na
Phiju bo od 6. do 8. septem-
ta. Verjetno zaradi pre-
najhnega števila prijav je
irganizator Radio Tednik
»daljšal rok prijav do na-
iali^jega.
•	19. srečanje domačih
nsamblov bo tudi letos
Rdzadnjo nedeljo v no-
wnbru v Libojah v organi-
Kiji KUD Svoboda Li-
toje.
•	Vera Šabec, nekoč od-
fcna pevka Celjskega in-
<nimentalnega kvinteta, je
spustila ansambel Vlada
Sredenška. Čeprav je bila
anj pogodbeno vezana še
'to dni, so se sporazumno
»govorili, da je lahko
Jfedčasno odšla k avstrij-
^ profesionalni skupini
Kitzeker Muzikanten.
^Pina n^več uspešno
^Pa po Avstriji, Švici
® Nemčiji. Marke so
:arke!
•	FVanci Zeme bo imel
^"ejni koncert ob 25. let-
Jigranja 19. julija v Voj-
Kot gost bo nastopil
.^'"ansambel Mira Klinca,
zmagovalec Lojterce
"^tih za mesec april!
•David Sredenšek,
obet^oč harmonikar
•	^Stanja (oče Jože poje
^mblu Vlada Sreden-
> ' DO zamenjal Francija
ki se bo najubilej-
^ koncertu poslovil od
?"vnega igranja. David in
C^ova sinova Bojan in
^Ju'' ^^ pomenili za-
5, skupine, o kateri bo-
° opisali!
Hribar iz Žalca
Toip ' ^era tudi trobento.
PovakM^^o dobro, da sojo
Cp v ansambel Vlada
.L ®nška, kjer je trenutno
tsnS^rka« za nadomeš-
i	kije zapusti-
(ložnn [Obel.	P® ^se
istjjj sti, da se v ansamblu
^'^ič je z ansam-
C 'Nastopila na 5. Alp-
♦	večeru na Bledu,
lens^sambel Vlada Sre-
)rvi 7 12 Šoštar^a je kot
novo kaseto
Hci ^ kasetne pro-
''^d	ustanovil
"'jo K	Na kaseti,
ib f. začeU prodnati
Marjance, je po
»elodr^^^^il^ in zabavnih
Sd^l-'	tudi
V ^ uspešnica Sr-
Xenophobija v svojem elementu.
ROPOTARNICA
O heavy metalu, Slovencih in
potresih
če podkrepimo nedeljsko
prebavljanje govedine in re-
stanega krompirja z lahko
zabavnimi puhlicami, ki jih
dušebrižniki perfidno dozi-
r£oo po televizijskih kanalih,
dobimo nekakšno mas-ma-
milo, s katerim je zasvojena
že velika večina Slovenčkov
in Slovenčic, ki se ponosno
prištevajo v družino mravelj
mravljivk.
V	času globoke poduhov-
Ijenosti in zavesti o pripad-
nosti narodu, kateremu ze
od pamtiveka drugi narodi
hodijo rabutat v njegove
z žulji negovane vrtove, lah-
ko tudi to smrdeče odkritje
zaklenemo v predal s tradici-
jo in se še naprej čudimo, da
se s sosedom največkrat po-
govarjamo o prekletem vre-
menu. In ko pride ura stra-
hov, ter se nedelja prevrne
v ponedeljek, ki tr^a pona-
vadi do petka, se dežela spo-
kojno zaziblje, kot čolnič
v varnem zalivčku. To je čas,
ko prižgem svojo nočno sve-
tilko in s peresom v roki zač-
nem dvigovati prah v ropo-
tarnici svojega spomina.
Čudni ples se začenja in to-
krat bo pesem pela o sobot-
nem dogodku v Žalcu, neda-
leč od tod, ki so ga organiza-
torji liberalci že lani poime-
novali Fuck off comercial.
Pogled na jedilnik, ki so ga
ponujali plakati, je dal vede-
ti, da me čaka vseg pet ur
trdega heavy metal nabija-
nja, kar je lahko tudi za red-
ne prežvekovalce te zvrsti
obilna porcija. Prijazni mo-
žakarji na vhodu v Hmeza-
dovo dvorano so me prija-
teljsko trepljali, ko sem sra-
mežljivo momljal nekaj o ča-
sopisu, in mi dali gratis
štampiJjko na levo roko.
Hvala. V dvorani je bilo vse
nared in večina gostov je
imela sveže oprane dolge gri-
ve, sprani jeans in črni leder
pa sta odd^ala barve domač-
nosti in proletarskega vzduš-
ja. Maša je potekala gladko
in brez dolgih odmorov med
skupinami. S polno čašo pi-
va sem vedno znova vstopal,
ko so na odru drveli An est-
hesia (Zagreb), Pragvvald
(Prebold), Epidemic zone
(Žalec), menda tudi Xenop-
hobija (Slovenj Gradec).
Mlade domače skupine ni-
so zaostajale za nemško
atrakcio Holy Moses, ki si jo
je privoščil organizator in
z njo privabil obiskovalce iz
vseh koncev dežele, vsem pa
je bilo značilno dobro kitari-
ranje in kruljenje pevcev
prav iz dna trebuha. Gledalci
so plesali in plesalci so nekaj
tudi videli iz z veseljem sem
na,koncu nazdravljal z do-
brovoljno ekipo redarjev in
šankistov, še na mnoga leta.
V	Celju baje ni bilo zaznati
kakšnih posebnih tekton-
skih premikov in kaže, da
prihaja čas, ko se nas bodo
še potresi naveličali in se
nam začeli izogibati.
Piše Aleš Jošt
Kralj ustnih harmonik
Svetovni kralj harmonete
Andrej Blumauer bo za Sve-
tovni slovenski kongres na-
stopil zadnji dan v Celju,
kjer bo med drugim tudi za-
pel povsem novo pesem
o Celju, ki jo v teh dneh
komponira in opremlja
s tekstom.
To nam je zaupal glasbe-
nik, kije leta 1961 odpotoval
v Kanado in tam zaslovel
z igranjem ustne harmonike,
za kar ga je mojster izdelova-
nja harmonik Frenk Hohner
imenoval z laskavim naslo-
vom svetovni kralj harmone-
te. Po spletu čudnih okoliš-
čin je prišel v teh dneh tudi
v Celje, kjer se je spoznal
z vodilnimi v celjski občin-
ski skupščini in izvršnem
svetu. Izrečena je bila ideja,
da n£0 bi nastopil na zaključ-
ni prireditvi zadnji dan Sve-
tovnega slovenskega kon-
gresa v Celju, ter zapel nek^
svojih uspešnic, med kateri-
mi eno prepeva tudi voditelj
nsobolj gledane televizijske
oddaje na svetu Senik god-
cev v Avstriji Karel Moik! Še
več, Andrej Blumauer, ki za-
igra kot pravi virtuoz tudi na
najmanjšo ustno harmoniko
na svetu, ki je velika dobra
dva centimetra, je ob tem iz-
dal skrivnost:
»V naslednjih dneh priča-
kujem povsem novo kaseto,
ki sem jo pripravil s prijate-
lji, v teh dneh, ko sem na
obisku v Sloveniji. Vse pe-
smi so moje delo. Nekaj jih
igram z ustno harmoniko,
tekstovne pa med drugim
pojejo Oto Pestner, New
Swing Quartet, Edvin Fliser,
Sestri Potrč, Jože Kobler itd.
Na kaseti sta tudi pesmi
o Mariboru in Ptuju, torej,
zakaj ne bi ob izjemni prilož-
nosti svetovnega slovenske-
ga kongresa dobilo svoje pe-
smi tudi Celje? Zdaj sem
s srcem in dušo v Celju. Ne
bo težko napisati pesmi o ta-
ko lepem mestu, ki ima tako
fino, elegantno zgodovinsko
preteklost. Sam bom zelo
ponosen, da bom uspel to
narediti za Celje!«
O Andreju Blumauerju,
glasbeniku, kije med n^bolj
znanimi Slovenci v svetu,
bomo v naslednjih tednih še
pisali, s£0 nas bo ponovno
obiskal v četrtek v NT-RC,
zaradi nastopa na zaključni
prireditvi Svetovnega slo-
venskega kongresa pa bomo
tako ali tako večkrat skupaj.
Celjanom pa se zaslugi
Andreja BlumaiJferja obeta
prijetna melodija, ki n^ bi
-	to je Blumauerjeva želja
-	postala kar himna! Če jo
bomo res požvižgovali in
prepevali povsod in ob vsaki
prijetni priložnosti, bo poka-
zal čas. Bodimo potrpežljivi,
čeprav je Andrej Blumauer
garancija, da se nam obeta
nekaj lepega.
TONE VRABL
Andrej Blumauer bo 13.
junija nastopil na finalu
Marjance v Mariboru, sicer
pa trenutno po kinodvora-
nah Evrope vrtijo nemško
fllmsko komedijo, uspešni-
co Super Star, kjer z Bluma-
uerjem pojejo še takšne
zvezde kot so Peter Alek-
sander, Katarina Valente,
Silvio Francesco, Karel
Gott in drugi. V fllmu je kar
šestnajst zabavnih melodij!
Sicer pa se Andrej Blu-
mauer med drugim pohvali
z dvajset precej uspešnimi
melodijami (izstopa svetov-
no znani Rihnčan, ki je sa-
mo eden, kot pravi), 150 zna-
nimi in 100 takšnimi, ki še
čakajo na obdelavo.
Glasbeni prodor Irene Vrčkovnik
Mladi, dobri in prikupni pevki Ireni
Vrčkovnik iz Šoštanja se obeta izjem-
na glasbena kariera na področju tako
domače kot zabavne glasbe! Dekle
redno študira na glasbeni akademiji
v Mariboru, ob tem pa na veliko prepe-
va. Začela je v domačem ansamblu
Vesna iz Šoštanja, ki je pred dvemi ali
tremi leti zablestel na nebu domače
glasbe ter presenetil z vso potrebno
mladostno svežino in obetavnostjo.
Pomemben ton je dajala prav Irena
Vrčkovnik, kije že takrat opozorila, da
ima vse možnosti, da se razvije v res-
nično zvezdo na pevskem področju
v Sloveniji.	J'-
Pred meseci je zamenjala ansambel.
saj se je od Vesne prestavila k Vladu
Sredenšku, ki je s svojo skupino sko-
r^ bolj poznan v tujini kot doma.
O tem pripoveduje Vladov brat Jože,
ki poje v ansamblu:
»Irena je odlična pevka! Ne poznam
pevca, ki bi s tremi vsgami naštudiral
program stotih pesmi, kot je to uspelo
Ireni. Vse možnosti ima, da uspe. Oto
Pestner ji je napisal pesem, s katero bo
nastopila na letošrjem festivalu Melo-
dije sonca in morja v Portorožu, sku-
paj pa bova zapela popularno Srčece
in Taki smo 13. junija na finalu Mar-
jane® v Mariboru. Irena bo s pevcem iz
ansambla Vesna nastopila tudi na fe-
stivalu Vesela jesen v Mariboru. Na
nastopih v Nemčiji jo je opazil tudi
eden najboljših evropskih piscev tek-
stov in producent Robert Jung (napi-
sal je tudi uspešnico za Nicole, ki je
zmagala na Evroviziji), ki ji je obljubil
nek^ pesmi in lepo pevsko kariero,
pogoj je samo, da se v nsOkrajšem času
nauči nemščine.«
Irena Vrčkovnik je že tudi izdala pr-
vo samostojno kaseto, katero je posne-
1^1 v studiu Metro v Ljubljani, produ-
cent na je bil Tomaž Kozlevčar, ki si-
cer poje v New Swing Quartetu.
Letošnje leto n^j bi torej pomenilo
uveljavitev nove pevske zvezde s celj-
skega področja v slovenskem pro-
storu!	T. VRABL
28. STRAN - 30. MAJ 1991
otroškijjj^^
Otroški risaini žur
Otroška ustvarjalnost ne^pozna meja, ponavadi pa se začne na dvorišču z otroškimi
igrami. Otroški živ žav je v Šentjur privabil veliko malčkov, verjeti je, da bodo mnogi med
njimi risarsko ustvarjalnost znali izpeti tudi na drugih področjih, morda pa bo kdo med
njimi tudi kdaj dober slikar.
Kakšno šolo si
želim?
-	šolo z daljšimi odmori.
-	želim si celodnevno šolo.
-	pouk z računalniki.
-	želim si šolo, v kateri bi bili
organizirani tečaji tujih jezikov.
-	da ne bi bUo pouka ob so-
•^otah.	Učenke
novinarskega krožka
OŠ PREBOLD
Moja žival
Moja želva je bila zelo lepa, tu-
di plavati je znala. Včasih sem jo
peljala na sprehod. Imela sem jo
zelo rada. Hraniti sem jo morala
s paradižnikom, solato, travo in
lubenicami. Izpustila sem jo iz
kletke in jo položila na travo.
Gledala sem jo, kako je trgala tra-
vo. Spustila sem jo tudi na dvo-
rišče, saj je avto ni mogel povozi-
ti, ker je imela zelo trd oklep.
Sedaj želve nimam več, ker mi je
ušla.	ANJA MESIČ, 2. b
OŠ POLZELA
Ne, v soboto pa ne
pouka!
-	Saj je v petek zvečer tako
prijetno leči v posteljo z občut-
kom, da lahko vstaneš v soboto
kadar se ti zljubi. Ksenija
-	Prijetno je biti v družbi
s starši, ker smo vsi sproščeni
v pogovoru, česar nam med ted-
no zaradi preobremenjenosti
zmanjka. Katja
-	Rada grem v soboto dopol-
dan z mamico po nakupih. Lidija
-	V petkih lahko gledam tele-
vizijo pozno v noč. Predlagam,
da v državah, kjer imajo pouk ob
sobotah, to ukinejo. Urša
-	Nikakor si ne morem zami-
sliti, da bi ob sobotah morala
v šolo, ko pa ponavadi grem na
igrišče s prijatelji. Nina
-	V soboto dopoldan se na-
spim za ves teden, ko moram
vstajati zgodaj.
Elizabeta
Dopisniki OŠ,
ŠEMPETER
V SAVINJSKI DOLINI
Najin otok
s sestrično Tino imava majhen
otok. Pravzaprav to sploh ni
otok, ampak le izsušen del moč-
virja. Nekega dne se je Tina spre-
hajala. Njeno pozornost je priteg-
nila krpa zemlje, ki jo je z vseh
strani obdajala voda. Vprašala je
mamico in babico, čigava je ta
zemlja, onidve pa sta zagotovili,
da je njuna in da je lahko sedaj
najina. To mi je Tina sporočila
v pismu, ki sem ga prejel od nje.
Ko sva bila skupaj pri babici sva
si vse podrobno ogledala. Prizna-
ti moram, da sem bil najprej zelo
razočaran. Ko pa sva poglobila
jarek okoli otoka, je izgledalo vse
skup^ prav imenitno. S Tino
imava še veliko načrtov, ki pa jih
še nisva uresničila. Zelo si želim,
da bi bil ta otok za vedno najin.
MIHA PIRNAT, 3. c
IŠ IKE
Mamin smehljaj
Moja mama se zelo rada smeji,
sploh pa še, če je v družbi. Neko
nedeljo smo dobili obisk iz Itali-
je. Prišel je stric, ki vedno rad
pove kaj smešnega. Povedal nam
je vic o treh moških. Bil je zelo
zabaven. Mamica je takoj bruhni-
la v smeh, za njo pa smo se začeli
smejati še ostali. Smeha nikakor
ni bilo konec.
SIMONA GRIFIČ, 8. r
Hej, dopisovaici!
Danes smo pa malce spre-
menili našo rubriko. Upam, da
ste si že našli prijatelje in da
ste postali že pridni dopisoval-
ci... V uredništvo smo prejeli
predloge, da naj objavimo na-
slove znanih igralcev in šport-
nikov. Trudili se bomo, da bo-
ste v tej rubriki našli čimveč
zase. Svoje želje pa nam lahko
sporočite tudi pisno. Oglasite
se z dopisnico in napišite na-
njo, kateri naslov želite. Pi-
smom, ki jih boste napisali
svojim idolom morate obvezno
priložiti mednarodni kupon za
odgovor, ki ga lahko kupite na
pošti. Brez kupona ne bo odgo-
vora!
Tom Cruise
c/o Creative artist agency
icn. 1888 Century park east
Suite 1400, L.A.
California 90067, USA
Pierce Brosnan
c/o Creative Artist Agency
Inc. 1888 Century Park East
Suite 1400, L.A.
CaUfornia 90067, USA
Nick Kamen
Wea Musik Gmbh.
Arndstr. 16
2000 Hamburg,
Deutschland
ALF
p.o. box 85056
HoIlywood,
California 90072, USA
PRVA LJUBEZEN
Moje misli se vračajo daleč nazaj...
v tisti mesec m^, poln sreče in ljubezni...
bila sva samo ti in jaz, polna smeha in veselja...
Toliko sva si imela povedati,
govoril ni glas, govorile so oči
in roke, ki so bile vedno eno.
Hodila sva na sprehode, ki so se vedno končali o reki,
kakor tudi slovo v pričakovanju novega dne,
ko sva se zopet vračala k deroči reki,
ki n^u je čakala kot svoja otroka.
Rada se spominjam tistih dni,
ko popeljal si me v svoj svet glasbe,
bila je nekaj posebnega, kakor ti,
zato najini dnevi v meni nikoli ne bodo potonili v pozabo.
TJAŠA
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
svetuje: Valentina Hudovernik
8. a COŠ Fran Roš
Opečna rdeča
barva
Letošnja moda je
v barvnih odtenkih zelo
radodarna, saj nam ponu-
ja vse možne barve, od
pastelnih, živo oranžne,
do barve zemlje.
Tistim dekletom, ki ze-
lo rada nosijo hlače, to-
krat predstavlja komplet
v opečno rdeči barvi. Blu-
za je krojna kot telovnik
na katerem so zbrane vse
barve: rumena, oranžna,
zelena, rdeča, črna. V tem
kompletu boste izgledale
zelo elegantne, visoke in
vitke!
Aifova nagradna igra
Vprašanje, ki smo vam ga zastavili minulo sredo, je bilo
kar trd oreh. Po več neuspehh poizkusih je uspelo pravilno
odgovoriti štirinajstletnemu Nenadu Krivokapiču iz Drapši-
nove 9 v Celju, ta pa je do nagrade pomagal še Saši Prelog iz
Milčinskega 5 v Celju. Oba sta si prislužila nagrado trgovine
Alf iz Žalca.
Atifina zanica
KLADIVO - ŽEBELJ
ŠKARJE - PAPIR
IZVIJAČ - VIJAK
ŠIVANKA-...
Katera beseda sodi na črto: ŠKARJE, UHO, NIT?
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka, 4. junija.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je ZANKA.
Nagrado dobi: Nina Koch, Gotovlje 36/a, 63310
Žalec.
KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN
KADROVSKE ZADEVE
SKUPŠČINE OBČINE CELJE,
na osnovi 70. člena Zakona o zavodih,
razpisuje prosta dela in naloge
Ravnatelja
SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE
Skladno s 147. členom Zakona o usmerjenem,
izobraževanju morajo kandidati izpolnjevati
naslednje pogoje:
-	visoka izobrazba pedagoške smeri z opravljenim
strokovnim izpitom
-	5 let delovnih izkušenj na vzgojno
-	izobraževalnem področju
-	obvladovanje sodobne organizacije dela in
poslovanja ter metod dela z ljudmi
-	predložitev koncepta o načinu realizacije
programa dela šole
Vpogled v obstoječe programsko delovne
usmeritve šole lahko kandidati dobijo v tajništvu
šole.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
sprejema KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN
KADROVSKE ZADEVE SO CELJE, Trg svobode 9,
v 10. dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni po obravnavi na
seji zborov občinske skupščine.
VODSTVO PODJETJA
OBJAVLJA NASLEDNJA DELA IN NALOGE
1. Vodja finačno-računovodske
službe
Za zasedbo delovnega mesta se zahteva:
- Visoka ali višja izobrazba ekonomske ali drug®
ustrezne smeri s štiriletnimi delovnimi izkušnjaf^
na vodstvenih delih.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen
Prijave z dokazili č izpolnjevanju razpisnih pog"'
naj kandidati pošljejo na naslov »KOVINSKA
INDUSTRIJA VRANSKO« v roku 15 dni po objavi
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po
končnem izbiranju ponudb.	^

30. IIIAJ 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||

Najbogatelši Britanci
Aprila je v tukEgšnjem ted-
niku SUNDAY TIMES izšel
tudi letos težko pričakovani
spisek 200 najbogatejših Bri-
tancev. Kraljica je še vedno
na prvem mestu, kar niti ni
presenetljivo, pač pa so v ča-
su gospodarske recesije pre-
cej različno bogateli in iz-
gubljali poslovneži. Dobro
so zastopani tudi pevci in
igralci - med 44 imeni, ki so
se prebila v klub »Bogatih
200« sta na primer tudi Cliff
Richard in Elton John.
Kraljica
. Monarhinja Elizabeta II je
ena izmed redkih, ki je rece-
sija ni prizadela. Se več, nje-
no bogastvo se je povečalo
-	predvsem zaradi številnih
umetnin, ki so v njeni lasti
-	in zdaj znaša 7 milijard fun-
tov (približno 20 milijard
DEM). Natančneje ocenjeva-
ti bi bilo težko; čeprav ima
pretežen delež imetja v kra-
ljevih posestvih, umetninah,
znamkah in tako dalje, veli-
kega dela svojega bogstva ne
more potrošiti, kakor jo je
volja. Ce bi se naprimer od-
povedala prestolu, bi lahko
vzela s seboj samo kakšno
milijardo funtov (približno
3 milijarde DEM).
Vojvoda
Westminsterski
Mnogi drugi britanski su-
per-bogataši niso bili tako
srečni, da bi lahko ubežali
recesiji. Njihovo bogastvo se
je vsega skupaj zmanjšalo za
več milijard funtov. Celo
drugi najbogatejši Britanec,
39-letni Vojvoda Westmin-
sterski je samo na svojem
zemljišču Mayfair - n^bolj
prestižnem in najdražjem
delu Londona - izgubil 500
milijonov funtov. Kljub tej
dramatični številki pa se lah-
ko Vojvoda tolaži z dej-
stvom, da je njegova posest
še vedno vredna 3,5 milijar-
de funtov. Hudo finančno iz-
gubo je nekoliko ublažil tudi
vesel dogodek - pred nedav-
nim se je Vojvodu Westmin-
sterskemu rodil sin in dedič.
Kraljica Elizabeta II
Cliff Richard
Elton John
Paul MacCartney
George Michael
Michael Heseltine
PISMO IZ
LONDONA
Aristokracija
Aristokracija je na spisku
britanskih bogatašev še ved-
no močno zatopana. Samo 98
izmed »bogatih 200« si je
premoženje ustvarilo z last-
nim delom, preostali (102) pa
so bogastvo podedovali.
Med njimi je osem vojvod,
pet markizov ter 37 petične-
žev, ki so se šolali v naju-
glednejši britanski šoli Eton.
Najpametnejši aristokrati ne
živijo samo od denaija, ki
jim ga prinaša zemljišče.
Vojvoda Ar^llski (na 110.
mestu, 78 milijonov funtov)
na primer prodcua svojo vr-
sto viskija na Japonsko; za
eno steklenico jim zaračuna
kar 245 funtov.
Sliow business
Tudi tako imenovana za-
baviščna industrija (show
business) se v zadnjih nekaj
letih odlično obrestuje. Med
»Bogatimi 200« je zdaj več
gledaliških, filmskih in pop
zvezd kot pravih industrial-
cev. Letos sta se med super-
bogataše prebila pevca Elton
John (73. mesto, 100 milijo-
nov funtov) in Cliff Richard
(182. mesto, 50 milijonov
funtov). Pevec George Mic-
hael je s svojimi 65. milijoni
funtov na 135. mestu, čeprav
ni jasno ali so deset tisoč
funtov, ki jih je vložil v igral-
no sobo za svojega psa, šteli
kot naložbo ali izdatek.
Komponist Andrew Lloyd
Webber, znan po mjuziklih
Jezus Kristus Superstar,
Evita in Mačke, je letos pri-
stal 34 mest više kot lani
(100. mesto, 80 milijonov
funtov), direktor podjetja
Virgin (glasbena in letalska
družba) Richard Branson je
štirinajsti (600 milijonov fun-
tov), kar je za tri stopničke
više kot lani. Če bo šlo tako
še naprej, bo pri svojih štiri-
desetih letih postal najml^ši
britanski miljarder. Bivši
član skupine The Beatles Pa-
ul MacCartney je na 22. me-
stu in tudi on je znal dobro
poskrbeti zase, saj ga greje
380 milijonov funtov.
IMuhasta sreča.
Na letošnjem seznamu 200
najbogatejših Britancev
manjka nekaj znanih imen.
V izbrani družbi ni več ened-
ga izmed tuk^šnjih najbolj
poznanih politikov - mini-
stra za okolje Michaela He-
seltina, ki je pred dobrega
pol leta pripomogel k padcu
Margaret Thatcher. V minu-
lem letu je izgubil tretjino
premoženja in se zdaj lahko
pohvali samo s štiridesetimi
milijoni funtov.
Precej globlje je padel Asil
Nadir, direktor družbe Polly
Peck, ki je v tem času zašla
v hude težave. Lani je bil 39.
n^bogatejši človek v Brita-
niji, zdcO pa je na robu denar-
nega zloma.
Drugim spet se je sreča na-
smehnila - zemljiški magnat
Wim Stern, je bil leta 1978
najznamenitejši bankrotnik
na svetu, v minulih petih le-
tih pa se je spet postavil na
noge, saj mu je uspelo zbrati
že 60 milijonov funtov.
in kaj pravi »bon
200« 1
Britanski superboJ
različno gled^onasnj
ga vsako leto obi^
vSUNDAV TIMES NI
rim ni prav, da vidijo 9
ime med »bogatimi 20fl
se bojijo davkaijev vU
cev in novinaijev. Vte^
pini so v glavnem arisw
ti, ki so podedovali zenls
in tudi sestavljale! onj
nega seznama priznavajo
je bogastvo lastnikov 2«
ali umetnin in starin ia?,
težko oceniti. Veliko laj
z bogataši, ki imajo sva
nar v delnicah.
Toda kakšni so brita
denarni mogotci v prim
vi z bogatimi srečneži
svetu? V tej druščini je
tanska kraljica šele naj
tem mestu; najbogatejši
vek na svetu - brunejsidl
tan - ima namreč pod
cem kar dvakrat več od:
Piše MOJCA BELAK
Bodice
v ekonomsko politiko
se je »vrinil« neobi-
čajni fizikalni zakon
-	denar hitro »iz-
hlapi«.
Zaupati našim odgo-
vornim finančna sred-
stva je podobno - kot
bi mački zaupal čuva-
nje mesa.
Čeprav izrek pravi:
kjer ni, še vojska ne
vzame, pa vseeno jem-
lje - človeška živ-
ljenja.
Človek bi še pomislil,
da so Stalinov spome-
nik iz Tirane preme-
stili v Knin.
Plačevanje teroristov
bi se lahko imenovalo
-	nagrada za stransko
vlogo v politični groz-
ljivki.
Kot kaže, je »scena-
rist« Miloševič svoj
»oder« razširil - še na
Slovenijo.
S tanki se ne da »de-
aktivirati« - »social-
ne bombe«.
MARJAN BRADAČ
Piše URŠKA GAŠPER
6. nadaljevanje
Pri delu se držijo priporo-
čil Svetovne zdravstvene or-
ganizacije, zbranih v drobni
knjižici. Diagnostične mož-
nosti? Smejali bi se vam, če
bi vprašali za laboratorij ali
rentgen. Gledanje, posluša-
nje, izkušnje, kar že od nek-
daj predstavlja temelj zdrav-
nikovega dela. Sicer pa je di-
spanzer samo splošna ambu-
lanta, pomembno je, da poz-
dravijo vsaj malarijo in dru-
ge najpogostejše bolezni,
hujše bolnike, ki jim ne zna-
jo ali morejo pomagati, pa
lahko pošljejo naprej, v dr-
žavne bolnišnice.
V ambulanti nimajo nobe-
nega zdravnika. Zdravnikov
je nasploh v deželi premalo,
tisti, ki so, pa r^e delajo - tu-
di potrebujejo jih bolj
- v prenapolnjenih bolnišni-
cah. Vse delo opravijo tri
»sestre«, Danec Andersen
Flemming ter črni sestri
Faith in Mzembi. Slednja
ima še drugo ime, Francisca,
a jo tako kliče le Flemming.
Zdravstvo je v Keniji orga-
nizirano v dveh praktično lo-
čenih sistemih. Državno
zdravstvo je poceni, zdrav-
ljenje v univerzitetni bolnici
v Nairobiju, v Kenyatta Ho-
spital, je celo zastonj, vendar
razmere v njih vse prej kot
vzpodbuj^o k ozdravljenju.
Ljudje se jih bojijo, kar
sploh ni čudno, saj je umrlji-
vost v njih velika, zdravniki
so preobremenjeni, tako da
se lahko celo zgodi, da paci-
ent ves dan čaka v čakalnici,
ne da bi sploh videl zdravni-
ka. Povsem drugače je v pri-
vatnih bolnicah in pri privat-
nih zdravnikih, kjer sicer ni
treba dolgo čakati, a stane
pogovor z zdravnikom vsaj
tisoč šilingov, torej celih pet-
sto din. Nekje vmes med
drugimi privatnimi bolnišni-
cami in revnimi državnimi
so misijonske bolnice, kjer je
zdravljenje sicer potrebno
plačati, vendar pa so cene
zmerne, tako da Kenijcu, ki
ni dovolj bogat za privatno
zdravljenje, a vendar ne živi
v popolni revščini, ostane tu-
di ta možnost.
V klubu smo se pogovarja-
li z zdravnikom iz misijon-
ske bolnišnice v Mwegi. Opi-
sal nam je razmere v »svoji«
bolnici, kjer s pravim pionir-
skim navdušenjem opravlja
celo operacije trebuha, brez
anestezista in izšolanih se-
ster, prepričan, da je z voljo
in znanjem vse mogoče. Tu-
di laboratorijsko diagnosti-
ko aidsa so pri njih že zdav-
naj vpeljah.
Flemming in Faith, sestra
iz Embuja, sta nas bila res
vesela. Se bolj, pravzaprav,
zdravil, ki smo jih prinesli
s seboj, »za lastno porabo«,
v resnici pa jih je bilo dovolj,
da smo nekokoliko razširili
dispanzersko »ponudbo« in
tudi odmerjati jih ni bilo tre-
ba tako skromno in previdno
kot sicer.
Razen treh višjih sester de-
lajo v dispanzerju še tri po-
možne sestre. Doma so iz va-
si, nimajo posebne izobrazbe
in vodijo administracijo
v ambulanti. Zdravstvenih
kartonov ne poznajo, vse pa-
ciente samo zapišejo v knji-
go po imenih in navedejo še
diagnozo in zdravila. Na
koncu meseca seštejejo po-
samične diagnoze in vse pa-
ciente in jih vpišejo v meseč-
no statistično poročilo. Seve-
da vodijo zvezek z vplačili.
Vsak pacient mora prvič
v mesecu plačati dvajset ši-
lingov za zdravljenje, nato pa
lahko cel mesec prihaja za-
stonj. Tako zberejo denar za
plače »pomožnih« sester,
več pa jim ne ostane.
Največ je prihajalo mater
z otroki. Te bolj zaupajo »be-
li« medicini kot stari ljudje,
ki se še zmer^ raje držijo tra-
dicionalnega zdravljenja. Še-
le kadar je bolezen res huda
ali pa »medicina« zeUščarja
ne pomaga, se za vsak pri-
mer tudi starci zatečejo v di-
spanzer. Pridejo previdno,
nezaupljivi in v dvomih, da
jim praški in tablete, na kate-
re čakajo cel dopoldan na
natlačeni verandi, lahko po-
magajo. A kaj, ko kroničnih
bolezni niti ne morejo zdra-
viti. Diagnostika je draga,
ljudem ne preostane nič dru-
gega, kot da se navadijo na
tegobe, ki spremljajo bole-
zen. Imeli smo samo enega
bolnika, ki si je prihajal po
naročilu svojega zdravnika
vsak teden merit krvni tlak.
Hipertenzija res ni težava, ki
bi lahko mučila žilave vašča-
ne, za katere sta najbolj ne-
varni sladkariji kokakola ali
steblo sladkornega trsa, štiri-
deset cigaret na dan si pre-
prosto ne morejo privid
stresa pa so se navajeni
gibati že po tradiciji, s? j
hovo življenje kljub vse«
gobam teče počasi in
velikih razburjenj.
Zdravijo pa okužbe«
vrst. Koža otrok je včas^
mozaik, vsa je po-*
z okroglimi belkastiij
mi, ki nastanejo zaraffl
dravljene glivične oa
Angine in driske so, t^
pri nas, tudi pogoste. ^^
pa gre sestram z jezika^
noža »klinična malar^a'
ko več kot dve tretjinji
entov dobita po konc^
pregledu - klorokvm ,
če ta ne pomaga, so na
nadaljnje preiskave,
rih je prva preverjanjfi'^
pacient jemal tablete,
kot so mu jih predpisuj
jih ni - lahko ponovno
klorokvin.	uii
Drugo n^bolj upora',
zdravilo je peniciliij; ^
»sexually transrniteo^
ases«, so del folklore- jj
katere je tudi v Kefw j
dobil krila. Koliko J^^^
je težko oceniti. Na^ ti
nobenih, še plakata n^^
ko ljudje vedo o boie
smo se lahko
v klubu, kjer seje ^
stavni natakar z obai ^
rijinega jezera, sam fj
zahihital in odmahi^i^
Nadaljevanje

30. IIIAJ 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||

ZDRAVILNE RASTLINE
Zlata rozga
Zlata rozga spada v družino košaric, ki je po številu
vrst najobsežnejša med vsemi dvokaličnicami in za
družino kukavičnic druga med cvetnicami. Košarice
imajo svoje cvetove združene v socvetjih, ki imajo
videz enega samega cveta. Ta videz pa še stopnjuje
ovojek, ki je sestavljen iz zelenih ovršnih listov in ki
obdaja socvetje tako, kot ponavadi obdaja zelena čaša
cvetni venec. Cvetovi v socvetju so različno oblikovani
in jih dehmo na jezičaste in cevaste in po tem delimo
družino košaric na dve poddružini. Cevnice nimajo
mlečnih cevi, pogosto pa imajo oljnate žleze. Jezičnice
pa imajo mlečne cevi in le redkokdaj imajo oljne žleze.
Pretežna večina vrst spada v poddružino cevnic.
Rod zlatih rozg zajema približno 130 vrst, ki skoraj
vse rastejo divje v Ameriki, posebno v Severni Ame-
riki in le nekatere rastejo v Evropi in Aziji. V cvetnih
koških sta dve vrsti cvetov. Na robu socvetja so jeziča-
sti, v sredini pa cevasti cvetovi.
Navadna zlata rozga (Solidago virga-aurea L.) je ena
izmed redkih v Evropi divje rastočih vrst tega rodu.
Raste še v Severni Afriki, v Severni Ameriki in
v severni Aziji. Raste po posekah, v svetlih gozdovih,
na kamnitih in grmovnatih mestih in je pri nas v Slove-
niji zelo pogostna.
Zlata rozga je trajnica. V zemlji ima močno koreniko
s številnimi koreninicami. Iz nje požene do meter
visoko steblo, ki je okroglo in rahlo vzdolžno brazda-
ste. Spodnji del je rjavkasto vijoličasto obarvan, zgor-
nji pa je zelenkast in razrastel ter pokrit s kratkimi
dlačicami, zelena rozga ima dve obliki izmenično
nameščenih listov. Spodnji so pecljati, ovalni in imajo
napiljen rob. Zgornji listi pa so sedeči, duličasti in
celorobi. Steblo nosi na vrhu v ozek grozd združene
koške. Posamezni cvetni koški so do 1,5 cm dolgi.
Cevasti cvetovi so rumeni, rumeni pa so tudi na robu
koška stoječi jezičasti cvetovi, ki jih je 6 do 8. Pri nas
cvete navadna zlata rozga od avgusta do oktobra.
Navadno zlato rozgo nabiramo tedaj, ko začne cveteti.
Nabiramo samo zgornji, neoleseneli del rastline
s socvetjem. Nabrane rastline povežemo v šopke in jih
obešene posušimo v senci na prepihu, oziroma upo-
rabljamo za to primerne sušilne aparate.
Navadna zlata rozga vsebuje približno 1,4% flavono-
idov s kvercetinom, rutinom, 2,4% saponinov, nekaj
fenolnih glikozidov, diteropenov in v sledovih še ete-
rično olje. Vsebuje še čreslovine, grenčine, sluzi, slad-
korje itd. Vse snovi delujejo kompleksno na različne
vnetne procese v mehuiju in ledvicah, poleg tega pa
pospešujejo odvajanje vode in blažijo bolečine pri
bolečem uriniranju. Zlato rozgo so preiskušali tudi
klinično in njeno delovanje se je obneslo pri akutnem
in kroničnem vnetju ledvic kot tudi pri oteklinah, ki to
spremljajo. Fenolni glikozid leiokarpozid ima diure-
tični, protivnetni in analgetični učinek. Saponini delu-
jejo blagodejno na vnete žile, podobno kot escin iz
divjega kostanja, njihovi estri pa imajo tudi antimiko-
tični učinek na človeške patogene glivice. Z intrave-
noznim dodajanjem izvlečkov izb zlate rozge so na
živalih, ki so jih obsevali z rendgenskimi žarki, ugoto-
vili zaščitno delovanje flavonidov na kožo in na kapi-
lare. Izvlečki brez saponinov pa so pokazali sedativni
učinek na miših. Sami saponini pa imajo spermicidni
učinek.
Ljudsko zdravilstvo uporablja zlato rozgo kot čaj pri
težavah, ki spremljajo giht, revmo, artritis, ekceme in
druge kožne bolezni. Zunanje se zlata rozga uporablja
kot adstringens (čreslovine) pri vnetjih ustne votline,
dlesni in grla. Za čaj vzamejo dve žlički drobno zrezane
zlate rozge in poparimo z 2 del Yrele vode, pokrijemo
in po 15 mninutah precedimo. Če ni drugače predpi-
sano, popijemo do 4 skodelice tega čaja pred jedjo.
S čajem lahko tudi grgramo in izpiramo vneto kožo.
Topel čaj pospešuje potenje in lajša težave pri vnetju
črevesne sluznice.	BORIS JAGODIC
DOBRO JE VEDETI
Da je deževnica voda za
vsako nego in si jo lahko
preskrbimo brez vsakega
truda. O deževnici ne bomo
mogli nikoh povedati vsega
dobrega: je zelo čista in lah-
ka voda, ki dela na koži pra-
ve čudeže. Ne bodimo torej
preveč leni, postavimo na
balkon vedro ali kakšno dru-
go posodo s širokim grlom,
pokrijemo pa jo z redko tka-
nim blagom, ki nam bo služi-
lo za filter, kajti obvaroval bo
vodo pred onesnaženim
zrakom.
Ko bomo zbrali dovolj vo-
de, jo bomo shranili v stekle-
ni posodi in jo uporabljali
ogreto na sobno temperatu-
ro. Deževnico torej hranimo
za nego obraza, splakovanje
rok ali las pri umivanju.
Uporabimo pa jo lahko tudi
za pripravo čajev in zavrelic.
RECEPTI NAŠE BABICE
Sirniki
Sirniki izvirajo iz ruske kuhinje. So dobri, prijajo tudi
našemu okusu in kar je glavno, niso dragi, priprava pa je
enostavna.
V skledi zamesimo pol kilograma dobre domače skute
(mora biti dobro odcejena) z enim jajcem, žlico masla, malo
soli in približno 15 do 20 dkg ostre moke. Iz testa oblikujemo
okrogle polpete, kijih na ogreti maščobi svetlorumeno zape-
čemo najprej na eni, nato pa še na drugi strani.
Ko se sirniki nekoliko dvignejo, je znak, da so pečeni.
Zložimo jih na krožnik in polijemo z gosto smetano. Jemo
jih slane, po okusu pa jih lahko tudi sladkamo.
Testo za sirnike lahko brez škode nekaj dni stoji na hlad-
nem. Sirniki iz uležanega testa so celo boljši.
KMETIJSKI NASVETI
Kaj bomo delali konec maja in
v začetku junija
Pripravlja
dipl. ing. Ida Tepej
Kdor še ni utegnil posejati
koruze, bo to naredil ob prvi
priložnosti. Nekateri so poš-
kropili zoper plevele, posejati
pa niso mogli. Škropivo je
v dežju dobro učinkovalo. Nji-
vo je treba zasejati in vrhnjo
plast na njivi pustiti čim bolj
pri miru. Kdor bo sedaj sejal
zgodr^e sorte koruze, naj pri-
pravljeno njivo poškropi zoper
plevel s sredstvi, kot so: PRI-
MEXTRA, PRIMAGRAM, CI-
ATRAL KS. Sredstvo se naj
plitvo zabrana, da bo učinko-
valo. V suhem ta sredstva na-
mreč ne delujejo.
Vrtičkaiji, ki še niso posadili
krompirja, naj to naredijo čim
prej. Krompirje treba ob saje-
nju gnojiti, po tem pa nič več.
Ob sajenju mu damo ves hlev-
ski gnoj in vsa gnojila. Ob oko-
pavai^u NE trosimo KAN-a!
Zakaj? Zato, ker KAN povzro-
ča hitro rast. Celice postanejo
velike, sončne, neodporne. Hi-
tro zbolijo. Bolezen se širi po
njih kot požar in uniči rastlino
prej kot v tednu dni.
Na travniku je nujna košnja.
SUirali bomo. Od košnje do do-
končanega silirarija sme miniti
čim manj časa. Če je noč topla
in ni rose, pokosimo zgodaj.
Kositi začnemo ob 4h zjutraj.
Do desete ure prvič obrnemo,
do 13 h drugič in okrog 16 h
lahko začnemo silirati. Na po-
moč pokličemo sosede, da zvo-
zimo uvelo travo čim prej v si-
los. Za 50 m^ velik silos je treba
pripeljati približno 17 krat.
Kdaj je trava dovolj uvela, da
jo lahko siliramo? Treba je vze-
ti šop bilk v roke in jih močno
uviti z obema rokama, kakor
da bi jih hoteli ožeti. Ko pri-
mež popusti, ko nehamo bilke
uvijati, morajo iti takoj vsak
sebi, ne smejo se držati skupaj
sprijete. Na dlaneh pa ne sme
biti znakov vlage. Dlani so ko-
maj zaznavno vlcižne, ko spu-
stimo bilke na tla.
Če se bilke ne ločijo druga
od druge, dlani pa ostanejo po
ožemanju bilk vlažne ali celo
močno vlažne, je trava za silira-
nje neprimerna. Taki travi je
potrebno dodajati mleto koru-
zo, parjen krompir, sveže ali
posušene pesne rezance. Če te-
ga nimamo, so potrebni silirni
dodatki. Žal v Sloveniji nima-
mo cenenih silimih dodatkov.
Najbolj znana sta iz družine
FARMLINE. Imenujeta se
ENSIMAX in ALFAMIX. Prvi
je za siliranje trave, drugi za
siliranje detelj in lucerne. Oba
pa sta zelo draga. Za 50 m® silo-
sa znašajo stroški okrog 12.000
din, če uporabimo te dodatke.
Vrtičkarji bodo te dni še se-
jali in presajali. Sejali bomo:
kolerabico, brokoli, korenček,
peteršilj, redkev in redkvico,
peso. Vsakih štirinajst dni se-
jemo nizek fižol. Lahko poseje-
mo še kumare in jedilne buč-
ke, blitvo, solato, endivijo in
radič. Kdor želi siliti radič, ga
mora čim prej posejati. Za si-
ljenje morajo biti koreni radiča
debeli. Najmanj morajo dose-
gati debelino ženskega palca.
Za siljenje primerne sorte so:
verona, vitlof, kastelfranko in
vervit.
V tem času bomo tudi presa-
jali solato, kapusnice (cvetačo,
kolerabico, zelje, ohrovt, bro-
koli), paradižnik in papriko.
Papriko posadimo v toplo gre-
do. Tja sodijo tudi kumare, ki
rabijo veliko toplote. Paradiž-
nik posadimo na sončno gre-
do. Če ima dolga stebla, ga po-
sadimo globoko, do prvih li-
stov. Ima lastnost, da naredi
korenine po celem steblu.
Dela bo torej dovolj, če bo le
vreme ustezno suho in toplo.
BIOLOŠKA PREHRANA
Zaščita rasUin
in reja živali
Osnova zaščite rastlinje eko-
loška obdelava tal, ki dolgo-
ročno krepi odpornost rastlin.
Pri tem so pomembni vsi po-
stopki obdelave tal in gojitve:
kolobarjenje, zeleno gnojenje,
kombinacija rastlin, čas in na-
čin setve, obdelava tal, gnoje-
nje ter izbor rastišč in semen
oziroma sort.
Ne smemo pozabiti, da se
ekosistemi ob primerni podpo-
ri sami regulirajo. Zato so ne-
dopustni postopki, ki globoko
poškodujejo ali uničijo posa-
mezne rastlinske ali živalske
vrste. Uporaba kemičnih škro-
piv je prepovedana.
Zatiranje plevela in
meje
Poleg ukrepov kultuviranja,
kot so kolobarjenje, pletev in
košnja, odstranujujemo plevel
predvsem mehanično. Vsaka
uporaba herbicidov, kemično
sintetičnih regulatorjev rasti in
sredstev za uvenjanje rastlin je
prepovedana. Požig je le ome-
jeno dovoljen.
Obdelovalne površine za
ekološko obdelavo tal mor^o
biti učinkovito zaščitene (žive
meje), tako da v soseščini upo-
rabljeni strupi sploh ne pridejo
oziroma pridejo v majhnih ko-
ličinah na to površino.
Smernice za rejo
živali
Zdravje in donosnost reje ži-
vali je mogoče zagotoviti s pri-
mernimi vzrejnimi načini, iz-
borom pasem in uporabo pol-
novredne, po možnosti lastne
krme. Živalim moramo zagoto-
viti ustrezne življenjske pogo-
je. Ker živali ne smemo ovirati
pri gibanju, imajo hlevi, kjer so
živali proste, prednost.
V hlevih, kjer so krave mle-
karice, n^ bo v primeru nave-
zov priključen prostor, prime-
ren za gibanje. Ležišče krav
mora biti postlano s steljo.
Pri proizvodnji jajc ni dovo-
ljeno zapiranje kokoši v klet-
ke. Pri večjih jatah moramo za-
gotoviti toliko prostora, da pri-
de na kvadratni meter 4 do
5 kokoši, v voljerah z višjeleže-
čim tekališčem pa maksimal-
no 7 kokoši. Če nimamo teka-
lišča, mora biti voljera za peti-
no večja.
Stalež oziroma število živali
mora biti prilagojeno kmetiji.
Pri goveji živini lahko računa-
mo največ 2,5 glave na hektar.
Tudi število svinj in perutnine
je omenjeno glede na količino
lastne krmne osnove. Več kot
20 odstotkov krme naj ne bi
dokupovali.
Na biološko prirejo mislimo
tudi pri veterinarskih ukrepih.
Kemične preparate lahko upo-
rabljamo le izjemoma. Kolikor
je le mogoče, se raje zatekamo
k naravnim postopkom in na-
ravnim zdravilom.
dr. JANEZ TASIČ
MODNI KLEpf
Prtpra,
VLASTA CAH-ZERo^
Naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik je pri-
pravila še nekaj predlogov
oziroma nasvetov za prehod-
na, pomladansko-poletna
oblačila, kijih letos svetujejo
modni kreatoiji. In ker tudi
vreme še prav nič ne kaže, da
se nam bhža vroče poletje,
bodo ti nasveti še kako prišli
prav.
V soboto, 25. maja smo
v modnem klepetu na valo-
vih radia Celje spet izžrebali
nagrajenko meseca maja. Iz
kupa nagradnih kuponov, ki
ste nam jih v uredništvo po-
slaM v maju, je Vlasta Cah-
Žerovnik izvlekla Asjo Ko-
lar, Staničeva 12, Ljublja-
na, na radijsko nagradno
vprašanje pa je pravilno od-
govorila Damjana Jager,
Ulica Štajerskega h.. '
2.Celje.VurednišS
obe nagrajenki osi,^
15. juniju - Asja H
unikaten, ročno pletpi
ver oziroma jopico d I
pa bo čakal svilen,
mi modnimi barvah,^
kan šal.
V našem uredništvu)
čakata nagradi naši a J
nagrajenki. Panika vj
Sodna vas 46, p®^
nai se oglasi po pul^
gejo Očko, Ljubljansg
Celje pa čaka svil^
poslikan šal. Mi pg'^^
pričakujemo tudi v *
kopico vaših vprašani a
nam prav ta osnova
klepetanje o modi.
UredM
Pesek in pragozd
Pred deset in več leti je ri-
sanka Walta Disneya »Knji-
ga o džungU« požela velik
uspeh pri otrocih in odraslih,
posebno tistih, ki ustvarjajo
modo. Tako so modni kre-
atorji pričeli lansirati nov,
safari stil oblačenja. Najprej
so značilne barve pragozda
vključili v modele, ki so ime-
U skoraj avtentične detalje
s klasičnih uniform pogum-
nih lovcev na divje zveri,
kasneje pa so se kroji stilizi-
raU, odpadle so vse nepo-
trebne epolete, všitki in na-
šitki.
Tudi tipične safari barve,
kot sta kaki in ohvno zelena,
so začele nadomeščati barve
zemlje in drevesnega lubja,
letos pa so se jim pridružile
še barve kamenja in peska.
kar precejšna paleta narav-
nih tonov vam je torej n^
Ijo, če ljubite oblačila v«
ni eleganci, s poudaij«
športnim navdihom.
Nepodložen lanen »
v peščeni barvi vam boj
ležno služil v pren«
dneh, ko se vreme
noče podrediti kolefl^
prav tako bermuda
se lahko razširijo v
krilo.	.i
Ko pa se bo sonce op
milo in le nekoliko rnd^
posijalo, bodo na rnoai"
no stopila polprozom^
tajoča krilca v naravni®
vah in vzorcih, ki
kožo nekaterih pragoj|
prebivalcev. Poleg j
mačk, sta letos znova g
kačji motiv in vzorec
dilje kože.	^
Poslovne partnerje
obveščamo, da
imamo od 27. maja
1991
novo številko telexa
in sicer: 36-593
NTRC YU

30. IIIAJ 1991 - STRAN 33
34. stran - 30. maj 1991
televizijski

30. MAJ 1091 - STRAN 35
36. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||


30. MAJ 1901 - STRAN 37
38. STRAN - 30. MAJ 1091


30. MAJ 1991 - STRAN 39
--'-
40. STRAN - 30. MAJ 1991	1EIVIA||

NOČNE
CVETKE
•	Ta teden je bil v zna-
menju družinskih karneva-
lov. Tako je Marija z Dobr-
ne prejšnji ponedeljek po-
klicala na policijo in pove-
dala, da jo mož doma mlati
in da jo naganja od hiše.
Ker je bil soprog preveč ak-
tiven, je bila reva prisiljena
zbežati iz hiše, skup^ s si-
nom. Ko so prišli policisti,
je Drago F. že smrčal v do-
mači spalnici. Če so ga pre-
budili, nam ni znano, se bo
pa za stoijeni greh v krat-
kem moral zagovarjati.
•	Butngrupa v postavi:
Miro Z. iz Vojnika, Jože V.
iz Vojnika, Vinko V. iz Za-
vrš, Darko^ K. iz Završ in
Ivan A. iz Šentjurja je iste-
ga večera v gostilni lovec
izzvala preplah. Ker je pre-
tep postajal iz minute v mi-
nuto bolj vroč, je bilo treba
ukrepati. Policisti so jih
umirili in razgnali in napi-
Scili pet predlogov za obisk
sodnika za prekrške.
•	Silva S. iz Ulice fran-
kolovskih žrtev je dobila
v torek nenapovedan
obisk. V njeno stanovanje
sta vdrla dva neznanca, ki
sta se s pestmi spravila nad
njenega sina Toneta. Ker je
obema zmanjkalo korcgže,
sta pred prihodom mož po-
stave pobegnila. Potem je
bilo ugotovljeno, da je bil
aktivnejši nasilnež Andrej
T., Trboveljčan. Ker je te-
pel, bo šel k sodniku za pre-
krške, na sodišču pa se bo
zagovarjal zaradi nasilnega
vstopa v stanovanje, ki je
po zakonu nedotakljivo.
•	V torek dopoldne sta
se v Lipovcu grdo sporekla
ata Rudi K. in njegov sin
Tone. Špetir je menda iz-
zvala njuna kmetija. V besu
pa je ata storil prav nepri-
merno dejanje: sinu je po-
škodoval avto. Ta kazen za-
gotovo ni bila vzgojna.
•	V torek ponoči je Mar-
tin Z. iz Podgorja prijavil,
da sta mu ukradla denar
njegova sinova Drago in
Rudi, za nameček pa sta ga
še premlatila. Pa so milič-
niki na kraju dogodka ugo-
tovili, da ni šlo za kr^o,
ampak da je pozabljivi ata
denar samo nekje založil.
Zaradi pozabljivosti ateka
res ni bilo treba mikastiti.
•	Tone C. pa si je v četr-
tek dopoldne domišljal, da
je že v komunizmu. Da bi
zadostil svoji potrebi po je-
dači in pijači, je od proda-
jalke v samopostrežnici na
Dolgem polju zahteval, da
mu vse, kar je nabral, da
zastonj. Ker se ženska s to
njegovo zahtevo ni strinja-
la, je začel vpiti, razgrajati
in groziti s fizičnim obraču-
nom. Umirili so ga možje
postave.
•	V četrtek popoldne se
Milici S. s Tkalske ni dobro
godilo. Mož jo je zmerjal,
tepel in ji grozil, da jo bo
»fental«. Policisti so se sre-
čali z alkoholno zdelanim
Stanetom S. Ker je obstaja-
la nevarnost, da bo grožnje
uresničil, so ga dali na
hladno - do iztreznitve.
•	V petek popoldne je
bil na Tkalski spet diren-
daj. Glava družine je mika-
stil mamo oziroma ženo Mi-
lico in hčerko Alenko.
Prejšnji dan seje zaradi po-
dobne scene treznil na poli-
cijski postaji, a mu je kma-
lu spet zagorela rdeča luč.
Moral je spet tankati in
spet tepsti ubogi ženski. In
seje šel spet treznit. In spet
bo šel k sodniku za pre-
krške.
•	V nedeljo zvečer je
Zvone P. iz Celja tepel Sil-
vo P. Zakonca sta v ločitve-
nem postopku. Ko je Silva
prišla v stanovanje z name-
nom da odnese svoje reči,
je možek izkoristil še to pri-
ložnost, da ji izkaže njej že
znano »pozornost«.
M.A.
Je celjski pajek zares len?
Celjski izvršni svet z gospodom
premierom na čelu je v skrbeh zaradi
preslabe izkoriščenosti vozila za od-
važanje nepravilno parkiranih vozil
v mestu Celje. Zaskrbljeni so zaradi
statičnega prometa v mestu, ki posta-
ja že grozljiva podoba vsakdanjika.
S pajkom bi se menda dalo stvari
premakniti na bolje, če bi bil le-ta
malo bolj aktiven, menijo v celjski
vladi.
Na Postaji milice se s takšno oceno
ne morejo sprijazniti, obenem pa ob-
činski vladi očitajo nepoznavanje
predpisov v Zakonu o temeljih varno-
sti cestnega prometa, vsaj kar se dovo-
ljene aktivnosti pajka tiče. Miličniki ga
poznajo dobro, zato izdajajo odredbe
za odstranitev vozil le na osnovi ve-
ljavnih predpisov oziroma zakonskih
določil. Omenjeni zakon namreč v 70.
členu pravi, da voznik ne sme ustaviti
ali parkirati vozilo na mestu, kjer bi
vozilo ogrožalo varnost drugih udele-
žencev v prometu ali oviralo normalen
potek prometa ali gibanje pešcev. Kje
voznik zlasti ne sme ustaviti ali parki-
rati vozila, pa je lepo našteto v 74. in
75. členu omenjenega zakona. Poobla-
stila, ki jih imajo miličniki pri izdaji
odredbe za odstranitev nepravilno
parkiranega motornega vozila, so raz-
vidna v 147. členu Zakona o varnosti
cestnega prometa. Parkiranje pa je,
nenazadnje, urejeno tudi s celjskim
odlokom o ureditvi cestnega prometa
v naseljih občine Celje.
Da celjski pajek le ni tako zelo len,
kot mu očita občinska vlada, govorijo
podatki o njegovi storilnosti. V prvih
štirih mesecih tega leta so miličniki
PM Celje izdali 594 odredb za nepravil-
no parkirana vozila, kar znaša v po-
prečju 148 odredb na mesec. Kljub vi-
sokim denarnim kaznim in številnim
odvozom s pajkom, pa ljudje še vedno
parkirajo svoja vozila v centru mesta,
kjer je možnost parkiranja zaradi ne-
urejenih tovrstnih površin najmanjša.
Prometne varnosti ni mogoče zagoto-
viti le z boljšim izvajanjem policijske
kontrole in represijo. Skrb za varnost
človeka v cestnem prometu je tesno
povezana z načrtnimi prizadevanji
vseh, ki so poklicani na tem področju
kaj premakniti. Na Postaji milice v Ce-
lju vztrajajo pri stališču, da je obča-
nom Celja treba omogočiti normalne
razmere, takšne, ki jih ne bodo vsa-
kodnevno silile v kršitve zakonskih
predpisov. Odvoz vozila je le izjemen
ukrep in ne pravilo za reševanje pro-
metne problematike. Na celjski poli-
cijski postaji se trudijo, da pošteno in
pravilno odigrajo svojo vlogo. Jo odi-
gravajo tudi drugi, se sprašujejo.
M.AGREŽ
Odkrili so J
pobege l
Po ugotovitvah,
v šmarski občini **
ni zgodilo največ n®'
nih nesreč juJ/'^
manj pa janua^^^'
tednom je bilo J
prometnih nesre^^ HH
kih, nato pa ob nefl
m sobotah, najusSl
pa je bil čas med
uro. Po naseljih
največ nesreč v R ''
Postaja milice iz oj
ja je lani obravi3
3 pobege po proS
nesrečah v Rogatcu S"
Pečici, vendar so po3
voznike našli že po ^
urah oziroma
v dveh dneh.
_ I
Široko odprta vrata
V Žalcu ogled policijske postaje In dela policistov
Da bi policijsko delo pri-
bližali javnosti, so se v Re-
publiškem sekretariatu za
notranje zadeve Slovenije
odločili za akcijo Dan odpr-
tih vrat. Ta poteka v maju
in juniju na nekaterih po-
stajah milice v Sloveniji:
v Kopru, Novem mestu, Ma-
riboru-Tabor, Uubljani
Vič-Rudnik, na celjskem ob-
močju UNZ pa so izbrali po-
stajo milice v Žalcu. Ta bo
svoja vrata občanom odpr-
la v torek, 4. junija med 10.
in 17. uro.
Odpiranje policije in njeno
sodelovanje z javnostjo te-
melji na spoznanju, da poli-
cija pri opravljanju svojega
dela potrebuje naklonjenost
in podporo javnosti. Gre za
to, da zagotavljanje varnosti
ne more biti izključna naloga
policije. Za opravljanje svo-
jega dela le-ta potrebuje na-
klonjenost občanov, torej
podporo javnosti. Policijsko
delo je lahko učinkovito le,
če ljudje to delo razumejo in
sodelujejo.
Dan odprtih vrat je prva
pot v težnjah po zbliževanju
policije z občani. Akcija ima
vrsto konkretnih ciljev: sez-
nanjanje javnosti z vlogo po-
licije in o konkretnem poli-
cijskem delu. Ljudje bodo
ob obisku policijske postaje
lahko dobili navodila o sa-
mozavarovanju in sodelova-
nju s policijo. Obenem je ak-
cija Dan odprtih vrat tudi
priložnost za policijo, ki jo
zanima, kakšne so predstave
občanov o tej instituciji,
kakšne želje in potrebe ima-
jo, zanima pa jih tudi, kakš-
ne pripombe imajo ljudje na
delo policije oziroma polici-
stov. Le z odkritim dialogom
se da premostiti praznino, ki
jo je bilo doslej čutiti med
policijo in občani. Gre torej
za težnje po večjem ugledu
policije v družbi in za izbolj-
šanje kulture medsebojnih
odnosov. Zaupanje občanov
v policijo mora temeljiti na
obojestranskem poznavanju
problematike v nekem oko-
lju, zato je akcija Dan odpr-
tih vrat eden od korakov tu-
di k temu cilju.
Četrtega junija bodo torej
odprta vrata policijske po-
staje v Žalcu. Ljudje si bodo
lahko ogledali pfostore, po-
drobno bodo lahko spoznali
delo policistov, njihovo
opremo, orožje, seznanili se
bodo lahko s problematiko
in z delom policistov itd.
Vrata žalske policijske po-
staje bodo na široko odprta,
le vstopiti je treba.
MARJELA AGREŽ
Roparska
v petek, 24. m^ja, sta osum-
ljena Nervin D. iz Ključa in Va-
bit O., oba začasno stanujoča
v Celju, v dopoldanskem času
povabila v samsko sobo v Ri-
barjevi ulici Cveta F., ki začas-
no stanuje v samskem domu
na Pohorski ulici v Celju in pri
katerem sta bila omenjena
osumljenca zaposlena. Po pri-
hodu sta ga zaprla v sobo in od
njega zahtevala izplačilo regre-
sa za letni dopust ter plačo za
tekoči mesec. Z grožnjami sta
ga prisilila, da jima je obljubil,
da bosta denar dobila, nato pa
sta ga izpustila. Nervin D. in
Vabit O. sta Cvetu F. potem
sledila do Ingradovega grad-
bišča na Dolgem polju, ga fi-
zično napadla in spet od njega
zahtevala denar. Osumljeni
Nervin D. je žrtvi s prsta poteg-
nil večji zlat prstan, vreden
okoli 30 tisoč dinarjev, Vahit
O. pa je Cveta F. udaril z želez-
no palico po obeh rokah ter ga
hudo telesno poškodoval. Pri-
meren bo našel mesto na so-
dišču.
MINI KRIMIČI
V noči na 21. maj je nezna-
nec vlomil v priročno skladiš-
če - kontejner, last Vegrada,
v Ljubiji. Odločil se je za mo-
torno žago.
Nekdo je v noči na 24. maj
vlomil v kiosk na Celovški ce-
sti v Celju. Ker ima najraje rde-
čo barvo, se je odločil za kup
pločevink coca cole.
Isto noč je neznanec vlomil
v stanovanjsko hišo v Kidriče-
vi ulici v Rogaški Slatini. Na
lahek način je prišel do izdat-
nega plena. Gmotno si je opo-
mogel z devizami, vrednimi
okoli 100 tisočakov.
Minulo nedeljo ponoči so
celjski miličniki zalotili in pri-
jeli Andreja in Jožeta iz Celja,
ki sta vlomila v prodajalno
Mercatorja na Hudinji. Nabra-
la sta si že lep kupček najra-
zličnejše robe, a je šel podvig
po zlu.
Prometni miličniki iz Celja
so v nedeljo v Šempetru usta-
vili »taksista« Redjo O. iz
Ljubljane, ki je v svojem avto-
mobilu prevažal štiri državlja-
ne Sri Lanke z namenom, da
jih pripelje do severne meje
oziroma odpelje lepši prihod-
nosti naproti.
Minulo soboto pa so milični-
ki in kriminaUsti UNZ Celje
privedli k preiskovalnemu
sodniku Teofika H. iz Tuzle.
Osumljen je, da je 2. februarja
letos na sejmu rabljenih avto-
mobilov storil kaznivo dejanje
goljufije pri menjavi denarja.
Manj ko je bil vreden okoli 27
tisočakov, oškodovanec pa je
bil Duško O. iz Celja.
Najdeno
okostje
Pri izkopu jame na poko-
pališču na Svetini je bilo
23. maja najdeno starejše
okostje moškega neznane
identitete. Okostje ni bilo
v krsti, zakopano pa je bilo
precej nizko pod površino.
Kraj te neodbe sije ogledala
komisija UNZ Celje. Po
zbranih obvestilih je ugoto-
vila, da je bil na tistem me-
stu med vojno pokopan
neznani partizan.
93
POROČA
Če se hrana prismodi, je
v hiši jeza. Če se hrana smodi
tako dolgo, da v hiši zagori,
je škoda. Če je kuhar moški,
mu je nekolikanj oproščeno.
Požar pri kuhi v Škapinovi
8 so celjski poklicni gasilci
zlahka ukrotili.
Ta teden je bilo spet veliko
dela pri cestnoprometnih re-
ševanjih, kar enajstkrat so
morali posredovati naši ga-
silci, ki so imeli v tem tednu
še eno pirotehnično opravi-
lo, v Arji vasi, kjer so občani
pri oranju zemlje naleteli na
granato iz časa druge svetov-
ne vojne.
Iz hude zadrege so spet re-
šili občane, stanujoče v Pre-
šernovi ulici, v Škapinovi
ulici in v Milčinskega ulici
v Celju. In kaj se jim je tako
hudega zgodilo? Vrata se ni-
so hotela odpreti in treba se
je bilo obrniti na naše stro-
kovnjake, ki jih je stalna to-
vrstna praksa spremenila že
v prave virtuoze-.
M.A.
PROMETNE NEZGODE
Nesrečno
prehitevanje
V četrtek, 23. maja zvečer se
je, na cesti, rezervirani za pro-
met z motornimi vozili, v kra-
ju Slatina, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hu-
do telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
sto tisoč dinarjev.
Voznik osebnega avtomobi-
la Bogdan Kumperger (25) iz
Celja, je vozil iz Celja proti Te-
panju. V kr^u Slatina je dohi-
teval voznika osebnega avto-
mobila, ki ga je nameraval pre-
hiteti, v tem času pa je iz na-
sprotne smeri prihajal tovor-
njak. Kumperger je pričel zavi-
rati, pri tem pa ga je začelo
zanašati. Zapeljal je na levo
stran vozišča čez bankino, kjer
je na travniku trčil v žičnato
ogr^o. Vozilo je obrnilo na
streho, prevračalo se je po po-
bočju in obstalo v potoku. Med
prevračanjem je voznik Kum-
perger padel iz vozila in se hu-
do telesno poškodoval.
Trčii v drog
Minuli petek ponoči se je na
magistralni cesti v naselju
Rogatec pripetila nezgoda,
v kateri sta bili dve osebi hu-
do telesno poškodovani,
gmotna škoda na vozilu in
električnem drogu pa znaša
približno 150 tisoč dinarjev.
Iz smeri Rogaške Slatine je
proti Rogatcu vozil osebni av-
to Alen Hržina (22) iz Rogatca.
Ko je pripeljal v Rogatec, v bli-
žino stanovanjske hiše Roga-
tec št. 86, ga je zaneslo izven
cestišča, kjer je trčil v drog
električne napeljave in ga zlo-
mil. Vozilo je obstalo na strehi.
V nesreči sta bila hudo poško-
dovana voznik Hržina in nje-
gov sopotnik Andjelko Kneže-
vič (20) iz Rogatca.
Zapri mu je pot
v petek popoldne se je v Ce-
lju, na Mariborski cesti, zgo-
dila nesreča, v kateri je bil
hudo telesno poškodovan mo-
pedist.
Voznik kombiniranega vozi-
la, Frančišek Križanec (45) iz
Trnovelj je vozil po lokalni ce-
sti iz smeri Trnovelj proti Ce-
lju. V križišču z magistralno
cesto je zavijal v levo, pri tem
pa zaprl pot vozniku kolesa
z motorjem, Marku Zupancu
(18) iz Vojnika. Voznik kolesa
z motorjem je padel po cestiš-
ču in se hudo telesno poško-
doval.
Trčenje pri
preiiitevanju
v nezgodi, ki se je pripetila
minuli petek popoldne na re-
gionalni cesti, izven naselja
Laše, je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, materi-
alna škoda na vozilih pa zna-
ša okoli 30 tisoč dinarjev.
Iz smeri Mestinja je proti
Podčetrtku vozil osebni avto
Darko Grobin (23) z Sod«
si. V kraju Laše je zač^
tevati osebni avto kratS
registracije, v času, ko ni
nasprotne smeri pripeljal'
vilno po desni strani, m
osebnega avtomobila'S|
Mestinšek (57) iz Zadrž.i
sta trčili, voznika Mestiiia
so s hudimi telesnimi poi
bami prepeljali v celjsko
nišnico.	I
Umri koiesar ,
Nezgoda s smrtnim j|
se je pripetila minulo i
zvečer na magistralni«
izven naselja Dobemei'
Iz smeri Tepanja je proU
venskim Konjicam i
osebni avto Milena Stup«
iz Kobel. Ko je na ravnem
ceste dohitela kolesarja^
na Razborška (47) iz Dral
si, ga ni pravočasno opi
S prednjim desnim delal
žila je trčila v kolesarja, kil
vrglo na avtomobil, od t^
na obcestno bankino. Kd
je obležal mrtev.
Spoizko vozišče
Na magistralni cesti, i
naselja Šempeter, se jei
lo soboto zvečer pripetili
goda, v kateri sta bili dvf
bi hudo telesno poškodoi
škoda na vozilih pa *
okoli 90 tisoč dinarjev.
Iz smeri Žalca je proti
petru vozil osebni avto J
Nahtigal (22) iz Vrbja.
sredni bližini gostišča ^
man je začelo vozilo na •
kem in mokrem vozišču«
šati. Pri bočnem drsen!
Nahtigalovo vozilo -
v prednji del nasproti
ga osebnega avtomobil^'
je upravljala voznica
Kune (60) iz Celja. Pn ^
sta bila hudo telesno po'«
vana voznik Nahtigal m'
ca Kunčeva.
Še dve smrtni žrtv
Huda prometna nezgj^
se je pripetila 18. maja vi
veljskem križišču, je teiJ
dvoje življenj. 23. mafij
posledicami te nezgoa^
Milan Matjašič (29) iz ^
naslednji dan pa še St^'
Vidmajer (32) iz DoleW y