pnmwslfe # URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 2. MAREC 1979 Št. 5 VSEBINA: Občina Mrska Bistrica — SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje S-13 Občina Koper — ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Koper za obdobje od leta 1981 do leta 1985 — ODLOK o pogrebnih svečanostih v občini Koper — ODLOK o prekrških zoper javni red in mir v občini Koper — ODLOK o reji, registraciji, označevanju psov ter reji ostalih domačih živali — ODLOK o določitvi imen ulic, cest in poti v naseljih mestnega značaja Pobegi, Čežarji in mestu Koper ter o ukinitvi ulic v mestu Koper Občina Piran — POPRAVEK odloka o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Piran za leto 1979 Občina Sežana — RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Sežana za obdobje 1976—1980 v letu 1979 Občinska skupnost sodainega skrbstva Hirska Bistrica — SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Občinska skupnost sodainega skrbstva Piran — SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Občinska skupnost sociainega skrbstva Postojna — SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški. Občinska skupnost sociainega skrbstva Sežana — SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Samoupravna interesna skupnost za gospodarjenje s stavbnim zemijiščem občine Koper — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem občine Koper , — SKLEP o določitvi števila in sestavi delegatskih mest v skupščini samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem — STATUT samoupravne interesne skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem občine Koper OBČtNA ÌURSKA B)STR!CA Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67, 27-72 in 8-78) in 221. člena statuta občine Hirska Bistrica je izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica na seji dne. 1. marca 1979, sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO NASELJE S-13 1. člen Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje S-13, ki ga je izdela! AB Arhitektni biro Ljubljana pod številko 245-79 v februarju 1979. 2. člen Osnutek zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje S-13 bo na vpogled občanom, delovnim ljudem in zainteresiranim delovnim organizacijam ter drugim organizacijam v prostorih Krajevne skupnosti Iliriska Bistrica, Bazoviška 14 (soba št. 21). Načrt bo javno razgrnjen 30 dni od dneva objave,in sicer vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 14. ure. 3. člen Ta sklep stopi v veljavo z dnem objave v Uradnih objavah. OBČtNA KOPER Na podlagi 54. člena zakona o temeljih družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ 6/76), odloka skupščine SFR Jugoslavije o pripravi in sprejetju družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SFRJ 66/78), odlokov o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije in družbenega plana obale za obdobje od leta 1981 do 1985 ter skladno z določili 37. do 41. člena statuta skupnosti občin Koper, Izola in Piran ter določi! 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1979 sprejela ODLOK O PRIPRAVI IN SPREJETJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KOPER ZA OBDOBJE OD LETA 1981 DO LETA 1985 1. člen Družbeni plan občine Koper se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1981 do leta 1985 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan). 2. člen Izvršni svet občinske skupščine predloži občinski skupščini v prvi občinski skupščini v prvi polovici leta 1980 osnutek, v zadnjem četrtletju leta 1980 pa predlog družbenega plana občine. Št.: 351-5-78-3 3. člen Ilirska Bistrica, 1. marca 1979 Predsednik izvršnega sveta Družbeni plan občine se pripravlja sočasno s pripravo družbenega JANEZ KIRN, dipl. inž., 1. r. plana obale. Izvršni svet skupščine občine pripravi v soglasju z izvršnim 42 URADNE OBJAVE 2. marca 1979 — $t. 5 svetom skupščine obalne skupnosti program dela za sočasno pripravo družbenih planov občine in obale v skladu z zakonom in odloki. Program dela vključuje raziskovalne naloge, ki jih je potrebno pripraviti kot osnovo za izoblikovanje izhodišč, organe in organizacije, odgovorne za pripravo strokovnih podlag, organe in službe, odgovorne za pripravo samoupravnih sporazumov in dogovorov, obveze organov in služb v postopku samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter roke v tem postopku. Program zajema tudi aktivnosti za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v širši regiji in v okviru republike. 4. člen Vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih srednjeročnih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri pripravi planov poteka! časovno in vsebinsko, v skladu s programom dela za pripravo družbenih planov občine in obale, ki je usklajen s programom dela v SR Sloveniji. Programe dela morajo nosilci planiranja oblikovati tako, da bodo samoupravni sporazumi o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v rokih, ki so predvideni z odlokom za predložitev osnutka in predloga družbenega plana obale in občine. 5. člen Za delo v zvezi s pripavo družbenega plana občine se v občinskih proračunih v letih 1979 in 1980 določijo sredstva za izvedbo raziskovalnih nalog v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana. 6. člen Za namensko porabo sredstev iz 5. člena tega odloka je odgovoren izvršni svet občinske skupščine. 7. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana so strokovne službe za planiranje pri skupščini obalne skupnosti ter upravni organi obalne skupščine in skupščine občine, strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti ter raziskovalnih in projektantskih institucij, ki bodo opredeljene v programu dela iz 3. člena tega odloka. 8. člen Delo na pripravi družbenega plana občine se prične takoj. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin. Št.: 30-1/79 Koper, 22. februarja 1979 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. Na podlagi 238. člena statuta občine Koper in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1979 ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. februarja 1979 sprejela ODLOK O POGREBNIH SVEČANOSTI V OBČINI KOPER 1. člen Na območju občine Koper se opravljajo pogrebne svečanosti po določilih tega odloka. 2. člen Odlok o potrebnih svečanostih ima namen zagotoviti umrlim občanom pietetno primeren pogreb. 3. člen Pogrebne svečanosti organizira upravljalec pokopališča, ki tudi določi vodjo pogrebnih svečanosti. Pogrebna svečanost se ne organizira, če tako želijo najožji svojci po-kojnika oziroma če je bila taka poslednja volja pokojnika. V takem primeru se opravi poslovitev v družinskem krogu. 4. člen Od pokojnika se na pogrebni svečanosti poslovi predstavnik družbene skupnosti, ki ga določi krajevna skupnost, v kateri je pokojnik nazadnje prebival. Predstavnik družbene skupnosti je lahko predstavnik družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti organizacije združenega dela in drugih organizacij in skupnosti. $. člen Od pokojnika se lahko poslovi tudi predstavnik verske skupnosti, če je naročnik pogreba zagotovi! njegovo udeležbo. 6. člen Naročnik pogreba je dolžan upravljalca pokopališča obvestiti o predvidenem pokopu vsaj en dan prej in se dogovoriti o organizaciji pogreba. 7. člen Pogrebna svečanost oz. sprevod se prične iz mrliške veže, od pokojnikovega doma oziroma kraja, ki ga določi upravljalec pokopališča v skladu s krajevnimi navadami. Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se na predviden način predvaja žalostinka. Sledijo govori predstavnikov družbene skupnosti. Če je navzoč predstavnik verske skupnosti, se nato opravi še verski obred. 8. člen Če je predviden verski obred v sakralnem objektu, se pogrebni sprevod sočasno prekine. V tem primeru naosilci zastav, praporov, odlikovanj ter uniformirani udeleženci počakajo pred sakralnim objektom. 9. člen Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogrebne svečanosti, se razvrsti: Na čelu sprevoda gre zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom, za njim se razvrstijo nosilci drugih zastav, praporov, godba, pevci, nosilci vencev, nosilci odlikovanj in drugih priznanj pokojnika, pogrebni voziček s krsto, najožji svojci in sorodniki ter končno ostali udeleženci pogrebnega sprevoda. Če je bi! pokojnik tuj državljan, se na čelu sprevoda nosi čma zastava. 10. člen V primeru, da se pogrebne svečanosti udeležijo enote oboroženih sil ali milice, se razporedijo na čelu pogrebnega sprevoda, če ni drugače določeno v njihovih internih pravilih. 11. člen Prisotni predstavniki verske skupnosti se razvrstijo pred pokojnikovo krsto. Neposredno pred njimi so nosilci verskih obeležij in simbolov. 12. člen Upravljalec pokopališča po potrebi obvesti o pogrebu postajo milice, ki zavaruje potrebni sprevod na javni cesti. 13. člen Grob obstopijo najožji svojci in sorodniki pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev. Za njimi se razporedijo ostali udeleženci. Po pnložitvi pokojnikove krste v grob lahko sledijo poslovilni govori predstavnikov družbene skupnosti, žalne pesmi, žalna glasba ter pozdrav z zastavami in prapori. gr^jstna salva, če je predvidena, se izstreli pred spuščanjem krste v Po končanih dejanjih iz tega člena se lahko opravi še verski obred. 2. marca 1979 — Št. 5 URADNE OBJAVE 43 14. člen Najkasneje eno uro po končanem pogrebu upravljalec pokopališča grob zasuje in ga začasno primemo uredi. 15. člen Pri žarnih pogrebih se smiselno uporabljajo določila tega odloka. 16. člen Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: — če ni organizirala pogrebnega obreda v skladu s 7., 8., 9., 11., 13. in 15. členom tega odloka, — če ne zasuje groba v določenem času (14. člen). Z denarno kaznijo od 100 do 1000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. 17. člen Z denarno kaznijo od 100 do 3000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba: — če se proti volji najbližjih svojcev udeleži pogreba, ki je organiziran v družinskem krogu (3. člen), — če se ne pokorava navodilom vodji pogreba, — če spremeni potek pogrebnega obreda, določenega v 7., 8., 9., 11., 13. in 15. členu odloka. 18. člen Izvajanje določil tega odloka nadzoruje za komunalne zadeve pri-tojni občinski upravni organ oziroma komunalni inšpektor. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 020-3-79 Koper, 22. februarja 1979 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r. Na podlagi 4. in 9. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-77 in 30-78) ter 235. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1979 sprejela ODLOK O PREKRŠKIH ZOPER JAVNI RED IN MIR V OBČINI KOPER I SPLOŠNE DOLOČBE Prekrški zoper javni red In mir v občini Koper 1. člen Poleg dejanj, ki so z zveznimi ali republiškimi predpisi določena kot prekrški zoper javni red in mir se pa območju občine Koper štejejo za take prekrške tudi dejanja iz 2. do 16. člena tega odloka, kadar se z njimi motita mir ali delo občanov, njihovo razvedrilo ali počitek, krši družbena disciplina, javni red in javna morala, ogroža splošna varnost ljudi in premoženja, ovira vzgoja otrok in mladine ali drugače vnaša nered in nemir med ljudi v občini Koper. Nošenje nevarnih predmetov in orožja na zborovanjih in javnih mestih 2. člen V javne lokale, na avtobuse in druga javna prevozna sredstva, na zborovanja in prireditve in sploh na kraje, kjer se zadržuje več ljudi, je prepovedano prinašati ali imeti pri sebi predmete, s katerimi se zaradi njihove velikosti, oblike ali drugih lastnosti lahko prizadene telesna poškodba. V občini Koper je prevedano neupravičeno imeti pri sebi orožje in nevarno orodje tudi na zborovanjih in prireditvah, ki niso javni shodi ali javne prireditve ter v lokalih, javnih prevoznih sredstvih ali na drugih javnih mestih. Red In mir na zborovanjih, ki niso javni shodi aM javne prireditve. 3. člen Prepovedano je motiti verske obrede in verska opravila, ki se v skladu s posebnimi predpisi opravljajo v cerkvah in na drugih dovoljenih prostorih ali krajih, razne svečanosti ob rojstvu, poroki ali smrti, ob priliki jubilejev, družinskih praznikov, sestanka ali podobne zbore, ki ne veljajo za javne shode ali javne prireditve. Organizatorji zborovanj iz prejšnjega odstavka so dolžni podvzeti ukrepe za zagotovitev javnega reda in miru. Organizirani sprevodi 4. člen Organizatorji pogrebnih in drugih sprevodov po mestnih ulicah in po cestah v strnjenih naseljih, ki niso javni shodi ali javne prireditve, si morajo za to priskrbeti dovoljenje oddelka za notranje zadeve. Oddelek za notranje zadeve določi v dovoljenju tudi ukrepe, ki jih mora organizator podvzeti za zavarovanje javnega reda in miru. Cirkuške in podobne prireditve 5. člen V občini Koper se lahko prirejajo cirkuške in podobne predstave ter postavljajo razne zabaviščne naprave samo na mestih, ki so sanitarno tehnično urejena in komunalno opremljena. Mesta iz prejšnjega odstavka tega člena določi oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v soglasju z oddelkom za notranje zadeve in pristojno krajevno skupnostjo. Trajanje prireditev 6. člen Prireditve, družabni, kulturni ali zabavni sporedi v družbenih ali zasebnih gostinskih in drugih prireditvenih prostorih, se morajo končati v običajnem poslovnem (obratovalnem) času. Na prošnjo organizatorja lahko oddelek za notranje zadeve dovoli, da traja prireditev, družbeni, kulturni ali zabavni spored, tudi po običajnem poslovnem času, pri čemer določi organizatorju pogoje in ukrepe, ki jih mora podvzeti da zagotovi javni red in mir. Če se zaradi narave prireditve že vnaprej pričakuje, da lahko pride do motenja nočnega miru občanov, si mora oddelek za notranje zadeve, pred izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka, pridobiti soglasje družbenega sveta. Zadrževanj na območju občine Koper 7. člen Kdor se zadržuje na območju občine,ne sme: 1. prenočevati v parkih in drugih javnih mestih, 2. brez dovoljenja lastnika ali uporabnika prenočevati v nedograjenih ali zapuščenih stavbah, na senikih, v barakah in drugih podobnih ali zapuščenih ali zasilno postavljenih objektih, 3. taboriti ali postavljati bivalne prikolice na mestih, ki niso za to določena. Red pri prodaji trgovskega blaga. 8. člen ) Razen v trgovinah se sme trgovsko blago in lastne proizvode prodajati le na tržnicah in na drugih, za prodajo posebej določenih prostorih ali mestih. Iz trgovin, tržnic ali za prodajo namenjenih prostorov ali mest je prepovedano iznašati blago, ne da bi ga plačali. Obiskovalcem razstav je prepovedano iznašati razstavljene predmete oziroma blago brez dovoljenja upravičene osebe. 44 URADNE OBJAVE 2 marca 1979 — št 5 Zažiganje in metanft petard aH drugih pirotehničnih sredstev 9. člen Brez posebnega dovoljenja je na javnih mestih prepovedano zažiganje in metanje petard, izstreljevanje raket in uporaba pirotehničnih sredstev. Netenje ognja na prostem. 10. člen Netenje ognja na prostem je dovoljeno le na krajih, kjer ni prepovedi kurjenja s pogoji, da lastnik ali uporabnik zemljišča to dovoljuje, da je ogenj pod stalnim nadzorstvom, kurišče pa tako zavarovano, da se ogenj ne more razširiti ali razplamteti v požar oz. ogroziti življenja ljudi ali živali ali pozvročiti škode na premoženju. Pred zapustitvijo mesta, kjer se kuri ; je treba kurišče popolnoma pogasiti. Prepovedano je netenje ognja na prostem: — v neposredni bližini stanovanjskih in poslovnih zgradb, zlasti objektov in naprav z lahkovnetljivimi ali eksplozivnimi snovmi, bencinskih črpalk in plinskih postaj ter podobnih objektov, telefonskih ali električnih in podobnih drogov ter pod žicami električne, telefonske ali druge napeljave, — v sušnem obdobju, — v vetrovnem vremenu, — v strnjenem naselju, — na javnih cestah in parkiriščih, razen na posebej urejenih javnih ali zasebnih kuriščih, za katera je požarna inšpekcija v svojem soglasju za obratovanje ugotovila, da se smejo brez nevarnosti za požar za življenje ljudi ali živali in premoženja. Kdor namerava na prostem sežgati odpadke, ali z ognjem očistiti zemljišče, mora to priglasiti najbližji postaji ali oddelku milice. Za netenje ognja na prostem zaradi začasnega opravljanja gospodinjske ali gospodarske dejavnosti je potrebno predhodno dovoljenje pristojnega organa obalne skupnosti za varstvo pred požari. Kartanje v gostinskih prostorih 11. člen Odgovorna oseba gostinske delovne organizacije in samostojni gostinec sta dolžna prepovedati kartanje v svojih gostinskih prostorih, ko pride zaradi tega do resnejšega ogrožanja javnega reda in miru. Prepoved kartanja sme izreči tudi oddelek za notranje zadeve, če je to potrebno za zagotovitev javnega reda in miru. Ukrep iz prejšnjega odstavka predloži oddelek v presojo družbenemu svetu. Prepoved kartanja, ki je daljša od tekočega dneva ali trajna, mora biti objavljena na vidnem mestu v gostišču oz. lokalu. Kajenje na javnih mestih 12. člen Dovoljeno je kaditi le na tistih javnih mestih, kjer ni izrecne prepovedi kajenja. Nepogasnjenih cigaretnih ogorkov, tlečih vžigalic in drugih sredstev za prižiganje ni dovoljeno odvreči na krajih, kjer obstaja nevarnost požara. Motenje tuje posesti 13. člen Brez dovoljenja upravičenca je prepovedano sprehajati se in zadrževati na tujih obdelanih zemljiščih izven javnosti namenjenih poti in steza. Prepovedano je spuščati živino in perutnino na tuja obdelana zemljišča. Prepovedano je onesnaževati pročelja stavb. Varstvo otrtok 14. člen Prepovedano je izpostaviti otroke nevarnostim za njihovo živije-nje, jih navajati k beračenju, k nečistim ati h kakšmrn drugim deja-njem, ki tahko kvarno vptivajo na njihovo vzgojo m razvoj. Rodite)j, posvojite)j a)i skrbnik otroka je odgovoren za prekršek, ki ga stori otrok, če je do prekrška prišto zato. ker je zaneman) svojo skrb za otroka. Varstvo živali in ptic 1$. člen Na območju občine je prepovedano vsako neupravičeno pobijanje tudi tistih živali in ptic, ki niso ptice pevke ali za kmetijstvo in gozdarstvo koristne živali, če z zakonom in drugimi predpisi ni določeno drugače. Druga dejanja, ki motijo javni red in mir 16. V občini Koper je prepovedano: 1. puščati na krajih, kjer se zadržujejo ljudje, nezavarovane jame, jaške, vodnjake in druge odprtine, ki predstavljajo nevarnost za življenje ljudi in premoženja; 2. postavljati ograje z bodečo žico ob javnih poteh; 3. metanje kamenja in drugih predmetov ter streljanje z zračno puško, lokom, fračo ali drugo napravo na kraju, kjer tako početje ogroža varnost ljudi ali premoženja; 4. brez soglasja stanovalcev v stanovanjski hiši ali stanovanjskem naselju opravljati dela, ki z ropotom, smradom, plini ali kako drugače motijo stanovalce in pri tem ne gre za dela, ki so bila dovoljena v okviru opravljanja gospodarske ali druge družbene ali zasebne dejavnosti; $. prinašanje ali točenje alkoholnih pijač na športnih prireditvah; 6. ukvarjati se z vedeževanjem, prerokovanjem in podobnim zavajanjem ljudi. !!. DOLOČBE O KAZNtH 17. člen Z denarno kaznijo od 100 do $00 dinarjev se kaznuje za prekrške: 1. kdor prinese ali ima pri sebi v javnem lokalu, na avtobusu ali drugem javnem prometnem sredstvu ali na kraju, kjer se zadržujejo ljudje, predmet ali predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba (prvi odstavek 2. člena), 2. kdor moti zborovanje, ki se ne šteje za javne shode ali prireditve (prvi odstavek 3. člena), 3. kdor na zahtevo upravičenega delavca, ob poteku poslovnega časa, ne zapusti poslovnega prostora, gostinskega, trgovskega ali drugega lokala (prvi in četrti odstavek 6. člena), 4. kdor prenočuje na prepovedanih mestih (prva in druga točka 7. člena), 5. kdor brez posebnega dovoljenja na javnih mestih sežiga ali meče petarde, izstreljuje rakete ali uporablja pirotehnična sredstva (9. člen), 6. kdor neti ogenj na prostem, kjer je to sicer dovoljeno, pa za to nima privolitve lastnika ali uporabnika zemljišča (prvi odstavek 10. člena), 7 kdor kadi na javnih mestih, kjer je to prepovedano (prvi odstavek 12. člena), 8. kdor se brez dovoljenja upravičenca sprehaja po tujih obdelanih zemljiščih (prvi odstavek 13. člena). Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz 5., 6. in 9. točke prvega odstavka tega člena ali, ki v svojih prostorih dopušča dejanje iz 1. in 7. točke prvega odstavka tega člena. S kaznijo od 200 do 1000 dinarjev se poleg pravne osebe kaznuje tudi njena odgovorna oseba. 18. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1000 din se kaznuje za prekršek: 1 kdor prinese ali ima pri sebi na zborovanju, prireditvi ali drugem shodu predmet ali predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba (prvi odstavek 2. člena), 2. marca 1979 — Št. 5 URADNE OBJAVE 45 2. kdor prinese ali ima pri sebi v lokalih, javnih prevoznih sredstvih ati na drugih javnih krajih orožje ati nevatno orodje, če ne gre za prekršek po zakonu o orožju (drugi odstavek 2. etena), 3. organizator zborovanja, ki ni javni shod ali javna prireditev, če ne podvzame ukrepov za zagotovitev javnega reda in miru (drugi odstavek 3. člena), 4. kdor brez odvo! jenja organizira pogrebni sprevod po mestnih uticah ati po cestah v strnjenem nasetju (prvi odstavek 4. čtena), 5. organizator pogrebnega ati drugega sprevoda po mestnih uticah ali po cestah v strnjenem nasetju, ki ni javni shod ati javna prireditev, če ne podvzame naloženih ukrepov za zagotovitev javnega reda in miru (drugi odstavek 4. čtena), 6. organizator dovotjene prireditve ki traja preko poslovnega časa, če ne podvzame naloženih ukrepov za zagotovitev javnega reda in miru (drugi odstavek 6. čtena), 7. kdor tabori, postavi prikotico, kombibus ati kako drugo napravo za bivanje, za prenočevanje ati prezimovanje na mestu, ki ni za to določeno (tretja točka 7. čtena), 8. kdor iznese iz trgovine, tržnice ati drugega dovoljenega prodajnega mesta btago ne da bi ga plačat, če dejanje nima znakov kaznivega dejanja (drugi odstavek 8. člena), 9. kdor iznese razstavtjeno btago ati predmete iz razstavnega mesta brez dovoljenja upravičene osebe, če dejanje nima znakov kaznivega dejanja (tretji odstavek 8. člena), 10. kdor na prostem neti ogenj, kjer je to prepovedano ati ne pogasi kurišča, oziroma kdor sežiga odpadke ati z ognjem čisti zemljišče, ne da bi to priglasi! (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 10. čtena), 11. kdor kljub izrecni prepovedi ati opozorilnemu napisu igra karte v gostinskem tokatu (tl. čten), 10. kdoi odvrzi cigaretni ati drugi tobačni nepogorjeni ogorek, tlečo vžigalico ati drugo sredstvo za prižiganje na kraj, kjer obstaja nevarnost požara (drugi odstavek 12. člena), 13. kdor brez privoljenja upravičenega na tujem obdelovalnem zemljišču priredi zabavo, piknik ati kakšno drugo prireditev oziroma zborovanje, spusti na tako zemljišče živino ali perutnino (prvi odstavek 13. člena), 14. kdor naklepoma ali iz hude malomarnosti onesnaži pročelje I stavbe (tretji odstavek 13. člena), 15. kdor osebo, ki še ni stara 14 let, navaja k beračenju ali pred njo opravlja dejanja, ki so namenjena zadovoljevanju lastne ali tuje pohote ali napeljuje tako osebo da pred njim ali kom drugim sama opravlja taka dejanja, če pri tem ne gre za kaznivo dejanje (prvi odstavek 14. člena), 16. kdor s kakršnimkoli orožjem ali napravo neupravičeno strelja ali uničuje ptice in druge živali (15. člen), 17. kdor postavlja ograje z bodečo žico ob javnih poteh (2.tč. 16. člen), 18. kdor meče kamenje ali druge predmete ali strelja z zračno puško, lokom, fračo ali drugo napravo na kraju, kjer je tako početje ogroža varnost ljudi ali premoženja (3. tč. 16. člena), 19. kdor brez soglasja stanovalcev opravlja tako delo ki z ropotom in smradom, plini ali kako drugače moti stanovalce (4. tč. 16. člen), 20. kdor prinese ali toči alkoholno pijačo na športnih prireditvah (5. tč. 16. člena), 21. kdor vedežuje, prerokuje ali kako drugače zavaja ljudi (6. tč. 16. člena). Z denarno kaznijo od 1000 din do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz 3. do 7., 10., 13., 14., 16., 17., 18., kadar je organizator takih športnih ali zabavnih prireditev, 19. in 20. tč. ali v svojih prostorih dopušča dejanja iz 1., 2. in 11. tč. prvega odstavka tega člena. Poleg pravne osebe se z denarno kaznijo kaznuje od 300 do 1500 din kaznuje tudi njena odgovorna oseba. Zasebni gostinec, ki v svojem gostišču dopušča igranje kart kljub prepovedi oddelka za notranje zadeve, se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev. 19. člen Z denarno kaznijo od 500 do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. kdor ima neupravičeno pri sebi ali neupravičeno prinese na zborovanje ali prireditev, ki ni javni shod ali javna prireditev orožje ali nevarno orodje, če pri tem ne gre za prekršek po zakonu o orožju (drugi odstavek 2. člena), 2. kdor organizira sprevod, ki ni niti pogrebni in ne javni shod ali javna prireditev, po mestnih ulicah ali po cestah v strnjenem naselju brez ustreznega dovoljenja (prvi odstavek 4. člena), 3. kdor postavi brez dovoljenja cirkuški ali drug zabavni park ali naprave za zabavo (drugi odstavek 5. člena), 4. organizator, ki si ne preskrbi dovoljenje za trajanje prireditve, dužbenega, kulturnega ali zabavnega sporeda preko poslovnega časa (prvi odstavek 6. člena), 5. kdor prodaja trgovsko blago izven trgovskega lokala, tržnice ali drugega za to določenega mesta (prvi odstavek 8. člena), 6. kdor brez dovoljenja pristojnega organa neti ogenj na prostem zaradi začasnega opravljanja kakšne gospodinjske ali gospodarske dejavnosti (peti odstavek 10. člena), 7. kdor osebo, ki še ni stara 14 let, izpostavi kakršnikoli drugi življenjski nevarnosti, kot je določa 9. tč. 17. člena tega odloka, če pri tem ne gre za kaznivo dejanje (prvi odstavek 14. člena), 8. kdor pusti na kraju, kjer se zadržujejo ljudje nezavarovano jamo, jašek, vodnjak ali drugo odprtino, ki predstavlja navamost za življenje ljudi ali premoženja (1. tč. 16. člena), Z denarno kaznijo od 1000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki stori prekršek iz 2. do 8. točke prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo od 500 do 3000 dinarjev se poleg pravne osebe kaznuje tudi njena odgovorna oseba. Zasebni gostinec, ki stori prekršek iz 4. ali 7. točke prvega odstavka tega člena.se kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 5000 dinarjev. Z denarno kaznijo od 1000 do 15.000 dinarjev se kaznuje oseba, ki z osebnim delom s sredstvi v zasebni lasti stori prekršek iz 7. točke prvega odstavka tega člena. 20. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi javne varnosti, inšpekcijske službe, oddelek za notranje zadeve in drugi upravni organi. Poleg organov iz prvega odstavka tega člena sta upravičena podati predlog za uvedbo postopka o prekršku tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja in javni tožilec. II. KONČNE DOLOČBE 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok,preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Koper (Uradne objave, št. 13769, 19773 in 2/75). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 22-2/79 Koper, 22. februarja 1979 Predsednik zbora VERA VEZOVNIK, 1. r. Na podlagi 17. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 235. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1979 sprejela ODLOK O REJI, REGISTRACIJI, OZNAČEVANJU PSOV TER REJI OSTALIH DOMAČIH ŽIVALI 1. člen Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi ter rejo in posest drugih živali na območju občine Koper. 46 URADNE OBJAVE 2. marca 1979 — $t. 5 2. člen Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živa!i na območju mesta. Živah iz prvega odstavka tega člena se !ahko redijo na območju mesta samo z dovoljenjem oddelka za gospodarstvo in finance po predhodnem soglasju pristojne veterinarske inšpekcije. Za območje mesta iz prvega odstavka tega člena se šteje mesto Koper in razdalje 200 m od mestnih ulic in trgov. 3. člen Divje živali, razen malih gozdnih glodalcev se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo. 4. člen Na območju občine Koper imajo lahko pse vse fizične in pravne osebe pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Za poklicno ukvarjanje z vzrejo in oskrbo psov si mora rejec pridobiti tudi dovoljenje oddelka za gospodarstvo in Bnance ter soglasje veterinarske inšpekcije. 5. člen Po tem odloku se razvrstijo psi v pse čuvaje, lovske pse, šolane pse in druge pse. Psi čuvaji so pasemski in nepasemski psi, ki jih lastniki uporabljajo za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, tovora, vrtov in drugo. Objekt oziroma prostor, ki ga čuva pes čuvaj je potrebno posebej navesti v prijavi psa. Lovski psi služijo potrebam lova. Šolani psi so psi,vzgojeni za posebne naloge. To so zlasti službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi ter psi, ki so vzgojeni za javne nastope in vodenje slepih oseb. Med druge pse se štejejo psi, ki niso razvrščeni med pse čuvaje, lovske ali šolane pse. Pse razvršča v posamezno kategorijo Veterinarski zavod Primorske DE Koper ( v nadaljnjem besedilu pooblaščena veterinarska organizacija), ki tudi vodi register psov. Register psov mora vsebovati evidenco o lastništvu in identiteto psa, prijavi, odjavi in cepljenju psa ter njegovo registrsko številko. 6. člen Lastnik mora obvezno prijaviti psa pooblaščeni veterinarski organizaciji. Rok za prijavo je 8 dni po nabavi psa oziroma po 3 mesecih starosti psa. Prijavo mora lastnik psa obnoviti vsako leto do 31. januarja. Lastnik psa je dolžan v roku 3 dni prijaviti odtujitev ali pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov. Če se priklati na dvorišče tuj pes ali če se zadržuje v okolicije lastnik — upravljalec zgradbe ali imetnik stanovanjske pravice dolžan to prijaviti v 24. urah pooblaščeni veterinarski organizaciji. Lastnik psa je dolžan pogin psa takoj prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji. 7. člen Zaradi preprečevanja stekline se na območju občine vsako leto do konca aprila opravi obvezno cepljenje vseh psov starih nad 3 mesece. Cepljenje opravi pooblaščena veterinarska organizacija, ki tudi določa zbirno mesto, kamor so lastniki dolžni pripeljati psa. 8. člen Registrirani in cepljeni psi morajo nositi ovratnik z znamko, na kateri je označba občine, letnica, kje je bi! pes cepljen in registrska številka psa. Znamka velja eno leto. Če se znamka izgubi,mora lastnik psa v 8 dneh to sporočiti pooblaščeni organizaciji in zaprositi za izdajo nove znamke. 9. člen Za psa čuvaja mora imeti lastnik zaprt ali dobro ograjen prostor. Če tega prostora nima, mora biti pes priklenjen tako, da je možen dostop do vhodnih vrat zgradbe. Za čuvaje kmetijskih pridelkov sme imeti lastnik psa priklenjenega na verigi ob nasadu ali posevku, vendar ne ob javni poti. Psi se lahko prosto gibljejo zunaj hišnega oziroma ograjenega prostora pod nadzorstvom. Psa, ki je popadljiv,sme lastnik voditi izven prostora, označenega v prvem odstavku tega člena le na vrvici. Pes mora imeti nagobčnik. 10. člen Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes,mora biti na vidnem mestu pritrjena svarilna tablica z napisom *HUD PES«! 11. člen Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor. Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano uničevanje psov ter drugih živali. 12. člen Lastnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi, da ne moti okolice in ne povzroča škode, da je nahranjen, negovan in če zboli, da ga da zdraviti. Lastnik psa ne sme urediti stalnega bivališča psu na podstrešjih, v kleteh in balkonih zgradb. Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik v nasprotju s sanitarnimi predpisi in določbami tega odloka psa zanemarja, se psa odvzame in odda primerni osebi ali humano pokonča na stroške lastnika. V stanovanjskih zgradbah ali strnjenih naseljih se na predlog prizadetih strank lahko tudi odvzame ali pokonča psa, ki stalno laja ali tuli in s tem moti okolico. Predlog za prepoved reje ali za odvzem psa dajo zbori stanovalcev, posamezni občani ali skupina stanovalcev. Prepoved reje ali odvzem psa odredi oddelek za gospodarstvo in finance na podlagi mnenja posebne komisije. Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik obalnega društva za varstvo živali in predstavnik kinološkega društva. 13. člen Za vzrejo psov (vzgajanje mladičev) mora lastnik urediti poseben prostor, ki ustreza higienskim pogojem. Oddelek za gospodarstvo in finance lahko prepove vzrejo psov vsakomur, ki nima za to primernih pogojev. 14. člen Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik. Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima pes veljavno pasjo znamkico, če je privezan na vrvici in nosi nagobčnik. Male živali se sme vnašati v vozjla javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaženje okolice in preprečujejo njihovo mučenje. 15. člen Če se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je živa! zbolela ali poginila za steklino,mora posestnik živa! takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prosto^ ločeno od ljudi in živali, truplo pa spraviti, sum bolezni takoj prijaviti veterinarski inšpekciji ali pooblaščeni veterinarski organizaciji. ^ 16. člen Ce pes ah mačka z ugrizom ali prasko poškoduje človeka,mora po-s o ovani ali pa oseba, ki to vidi,takoj obvestiti najbližjo veterinarsko organizacijo in zdravstveno službo. Živa! iz prvega odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Po pnjavi poškodbe opravija veterinarsko nadzorstvo živati poo-živa^ vetcrmyska organizacija. Stroške za veterinarsko nadzorstvo z