Naslov — Address
nova doba
Gl 17 Si. Clair A ve. Cleveland. Ohio (Tel. HEnderson 3889)
K
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OP THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Napredek .1. S. K. .1 e d n o t e ni odvisen -mio od splošnih razmer, Mtiin<ik v mnogo vre,ji meri od naše agilnosti.
Accepted; for maiiing »t special rate of poiiagc, provided for hi Section 1103. Aci of October 3rd. 1917, Aathorized March 15th. 19SS.
VOT.. VII. — LETNIK VIL
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, NOVEMBER 11TH 1931 — SREDA, 11. NOVEMBRA 1931
“’«^ENE in druge ii»' SLOVENSKE vesti
“j
ihO ^ %rjav, ---------
lZini T ^ prij-J “ozamunda,” ope-gern( itvj jstJena.po Prešernovi pes-njih f aja]a' ega ini.ena, se bo proiz-‘iii, $ 'ečer ' ”edel.i° 15. novembra .ertif! S, °Venskem Narodnem s«1 leveian^a /St’ Clair Ave- v pril^ liostni U' Proizv*jal J ° bo uty * i," {.j' V1 Pevski zbor “Zar-PVGn„i .'Ie mendu najmočnejši > ® '• Sl ' I)evs^{' zbor v Ameri-—- to)jCj 0'®llci v Clevelandu in OD 'Uge ’ a^ei'im finančne in
,Tr”1! ' Polnočmei'e' do:P-u«čaj°> naj doH1 o k , ' evilno posetili to red-!t° ^r,llrn° Prireditev, za ka-je j f,	pevci mnoffo tru-
1110 h' ! Po ti !n ^enai'ja. Vstopnice Pitt.* H »1-00 i„ po 75 cent()v
iteU«' jj
:ve!l ffCT\>p?vskega (lruštva
l0j lie ■1)0 Vrž-i rešeren“ v Chicagu 1 ilii a Ha V nedel-i° 15- novfem-LJ*aI1'f(i! °” Lawndale Ave. eprf ek b0 ob treh popoldne.
,z°rk a
,b]io5 ^ngigv, jjt#	’	Poslujoče društvo
iyj0rd* ■ 2l(j’ j	mei'ican	Boosters,”
enluf ^Ui-(rU	Jednote	v Wal-
iefflf SeHco ’	Priredi	plesno
jDoli^ :SfcUcu n.a	Ve^er 14.	novembra.
A#	lj° vršila	v Pavilion
sm
»V X?(! “S,°Ra.” št. 166 J. ez tr' b()ec n^e v Indianapolisu,
] ves *.J1'redilo veliko jesen-nid# tlbfj,6 lc° na večer 21. no-
l/flj ' (li!n‘ klul) jugoslovan-
Y Ji' S prj., !T7V Sheboyganu,
J *tw , Jesensko veselico J®5i	Narodnem Domu
/ ’Hlil14- novembra. Ome-TV	tUdi naznanja, da je
J °HlovaiHjSni javrii knjižnici
3 '^fikiv, !1abavo slovenskih in
Jugoslovani v b. si jih prid*
IflOnVs v ;*
r A^/|| l|> ki' • talnice v Cleve-oH1!^ lnia sv°.ie prostore v "» st, Clair Ave., nv 1 V četrtek 12. no-11 osmih zvečer.
, , *
Jerftje ^veze društev J. Pflljll 0 VK?i°te v Pennsy Ivani ji” Iv Pibfa (a v nedeljo 29. no-'0P°ldne v dvorani EV^fW ^stonjska Jama v j 1	’	pa.
n seliti	*
IŠ8 ,i--i C (-‘tlolni *’ o^^Qvai", 10 ustanovitve bo m	dl-nštva	“Jutranja
)isa lv B'xn 136 J- S- K. Jedno-
I flfl V W)?tU’ Pa- lia večer
'	nim dnem-	t0 J'e 25‘
n»:	Z veliko	veselico.
' 'tfušL86 b'° vršila v dvo-Hva “Vihar.”
YorfcTW.	*.
»tvo	««„.
Mini'S i- ‘rska Vila,” št.
11 pPjj, ‘ ^ednote v Cleve-■l*fU V ti ° ' Ua večer 28. no-1* I '11 niii?1^0 zabavo za čla-l^Di Prijatelje v mali ah I'1'1 Ave ' Doma na St.
»te	(;ilK	■*
lir0	(i1.*rJu> Minn., priredi
4 ft1]ifStvo št. 133 J. S. K. ,<i '‘»i	Večer Zahvalnega
3nC 4^1	6 P Veselico v prostorih
bret	fh	Hncel
is. *
p5f N P. Ub “Nagelj” iz ’°	’ vPr^z°ri na večer
. n<4|t>v ^ in 'a . Zan>mivo igro jajili ‘C S ^Jegov z'očin” v
v Yukonu.
|Sko	j *
'Pii 111 v *? (lranisko društvo yor^' I ^ v np .0s. Angelesu, Cal.,
—-'''I ^*li.(!ljo novembra ?• Str tal),
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
PODPREDSEDNIK lini ten Mine Workers unije, Philip Murray, je nedavno na formalni poziv pittsburškega Associated Press vodstva podal daljšo izjavo z ozirom na položaj v premo-garski industriji. Po njegovem mnenju je neobhodno potrebno, da prihodnji kongres sprejme postave, ki bodo zasigurale stabilizacijo premogarske industrije, od katere je odvisno nad 700,-000 delavcev.
V WASHINGTONU se bo ta teden vršila konferenca predsednikov železniških družb, ki se bo na poziv železničarskih unij bavi-la s problemi plač in brezposelnosti.
SOLNČNE PEGE
Mnogi resni znanstveniki so danes mnenja, da solnčne pege, ki dosežejo svojo največjo razsežnost približno na vsakih enajst let, zelo vplivajo na vremenske in zdravstvene razmeiv na našem planetu. Solnčne pege, ki so po mnenju nekaterih znanstvenikov silne eksplozije ali erupcije v goreči solnčni masi, niso majhna reč. Kadar so največje, se raztezajo na tako daljavo, da bi na isti lahko postavili dvanajst zemeljskih obel po vrsti.
Po mnenju francoskega zdravnika dr. M. Faureja so solnčne pege odgovorne za gotovo električno aktivnost, ki vpliva na zdravje mnogih ljudi. Neki drugi francoski znanstvenik je pro-našal, da se menja kakovost in količina francoskih vin z nara-jščanjem ali manjšanjem soln-jčnih peg. Dokazano je baje tu-1 di, da solnčne pege povzročajo j naraščanje in nižanje velikih jezer v Centralni Afriki in da isto-tako vplivajo na večje ali manjše poplave reke Nila, od katerih so odvisni pridelki egiptovskih farmerjev.
Zanimivo je, da se rast in množitev različnih rastlin in živali dviga in pada v nekakem periodičnem krogu, ki se ponavlja nekako v dobi devetih do enajstih let. Letnice rasti v drevesnih deblih kažejo, da se najbujnejšn rast ponovi na vsakih devet ali deset let. Profesor C. C. Wylie na univerzi države Iowa trdi, da se enajstletna perioda solnčnih peg razločno pozna na boljšem ali slabšem pridelku koruze v Zedinjenih državah.
Nedavno so se bili zbrali v nekem mestu Canade znanstveniki iz različnih delov sveta, ki so po mnogem primerjanju prišli do zaključka, da so približno na vsakih deset let “dobri in slabi časi" tudi za mnoge živali. Nekako deset let se njihova “prospe-riteta” veča, doseže najvišjo točko, nakar zopet pojenjuje. To velja za zajce, jerebice, lisice, miši, podgane, ribe in celo žuželke.
Kdo ve, če tudi na ljudsko pro-speriteto ta desetletni ali enajstletni periodični krog dviganja in padanja ne vpliva! Ako je tako, potem upajmo, da smo dosegli najnižjo točko in da že zopet plezamo navzgor proti zaželjenini boljšim časom!
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Pi3e dr. F. J- Arch; vrh. J. S. K. Jeanote.)
zdravnik
Škrlatica
Škrlatica je,nalezljiva bolezen, katere je vedno kolikor toliko v večjih mestih držav srednjega zapada in severa.! V splošnem se smatra za otroško bolezen, vendar pa se loti tudi odraslih. Vsekakor pa so .ii aajbol.j podvrženi otroci med tretjim in osmim letom.
Umrljivost zaradi Škrlatice se je v Zedinjenih državah tekom zadnjih dvajsetih let znatno znižala. Po nekateri)! mestih je to znižanje umrljivosti doseglo 90 procentov. Za to sle je zahvaliti boljši zdravniški postrežbi, boljši izolaciji bolnišnic in boljši kontroli z d r a v|tyenih depart-mentov.
Zdrava oseba se navadno naleze Škrlatice s. tem, da pride v dotiko z bolnikom,jki trpi na tej bolezni, ali pa z osebo, ki je nedavno okrevala od Škrlatice. Te osebe se imenujejo “prenašalke” i bolezni, kar pomeMj da iste sicer ; niso več bolne, prenašajo pa še i klice bolezni, s katerimi morejo okužiti druge. Včftši je tudi mogoče dobiti bolezen, ako pride oseba v dotiko z okuženimi predmeti, kot s knjigjpni, igračami, zavrženo obleko, čašami, jedilnim orodjem, svinčniki, umazanim perilom in raznimi drugimi predmeti, s katerimi je okužena o.:eba prišla v dotaro.
Škrlatica se pojj|vi nenadoma. Otrok* ki je bil popolnoma zdrav, mere zboleti na poti iz šole. To j se pokaže z bolečinami v grlu, z 1 glavobolom in z bljuvanjem. Te-1 lesna vročina se hitro vzdiguje.; kar kaže rdečica na obrazu in hitrejše utripanje srca. Do bljuvanja pride včasi šele, ko mati da otroku kakšno odvajalno sredstvo, misleča da je zaprt. Glavni znak bolezni pa je boleče grlo, ki ovira požiranje in po.vzroča mnogo neprijetnosti bolniku.
Navadno se razvije bolezen tekom dveh dni, toda včasi se pojavi skoro hipoma. Fine pege rožnate ali škrlatne barve se pojavijo po telesu, po rokah in nogah. Te pege izginejo v par dneh, vročina pojenja in koža se pričenja lupiti v nekakih luskinah ali večjih komadih.
Škrlatica ni vedno enako huda. Včasi so znaki bolezni tako hudi, da bolnik vsled strupa bo lezni, visoke vročine, nemirnosti in delirija postane nezavesten in umrje v enem ali dveh dneh. Včasi pa je edini znak bolezni boleče grlo, kar se zdi tako malenkostno, da stariši ugibajo, če bi bilo vredno poklicati zdravnika ali ne.
Pomniti je treba, da včasi tudi prav neznatnemu obolenju 'Škrlatice sledi vnetje ledvic ali členkov, neprilike v ušesih ali poškodba srca. Radi tega bi morala v vsakem slučaju biti oskr-j ba bolnika poverjena kompetentnemu zdravniku, četudi je Škrlatica prav mile oblike in če samo j sumimo, da je Škrlatica navzoča. Le na ta način je mogoče prepre-! čiti morebitne nadaljne komplikacije.
Vsak za Škrlatico bolan bolnik bi moral biti izoliran, da je druge osebe ne nalezejo. Ako je to nemogoče storiti doma, naj se bolnika odda v bolnico, kjer zdravijo nevarne nalezljive bolezni. Največje važnosti je, da ima bolnik, ki je zbolel za Škrlatico, takojšno oskrbo zdravnika. Le na ta način je mogoče doseči, da se bo umrljivost za to bolezen še bolj znižala in da se morebitne sledeče komplikacije preprečijo ali zmanjšajo.
MNOGO OPTIMIZMA med farmerji pa tudi med drugimi sloji prebivalstva vzbudila je rastoča cena pšenice. Pšenica, ki je pred nekaj tedni padla v ceni na 25 centov bušelj, se je zadnje čase začela vzdigovati in je dosegla ceno 72 centov za bušelj. Farmerji upajo, da se vzdigne cena na en dolar za bušelj. Tisti farmerji, ki so pšenico že prodali, seveda od izboljšanih cen ne bodo imeli druzega kot jezo. Na siečo je večina pšeničnega pridelka še v rokah farmerjev.
Skoro istočasno s ceno pšenice se je začela vzdigati cena koruze. Vzdignila se je tudi cena srebra na 34 centov za unčo. Meseca februarja je bila cenjena unča srebra na 24 in tri' četrtine centa.
Med dobre znake štejejo narodni ekonomi tudi dejstvo, da se je vzdignila cena olja za 15 centov pri sodu, da se polagoma viša aktivnost v železni in avtomobilski industriji in da je splošna cirkulacija denarja v deželi mnogo večja, kot je bila par tednov 'prej. To dokazuje, da ljudje ne tišče in ne grmadijo denarja.
RAZUMEVANJE situacije so pokazali volilci 3. novembra v Clevelandu, oziroma v Cuyahoga county ju, Ohio, kjer so z veliko večino volili za majhno zvišanje davka za dobo enega leta. Ta poseben davek bo prinesel okoli dva milijona dolarjev in se bo porabil izključno v pomoč potrebnim brezposelnim v tem countyju.
VRT IN KLET V SEZONI
Predno začne padati slana, je treba pospraviti iz vrta salato« endivijo za zimsko porabo. Enr divija, katero je oparila slana, rada gnije. Zdrave rastline, od katerih smo obrali nagnite liste, izgrebimo s koreninam} in primerno gručo prsti in jih na gosto posadimo na pripravljeno gredico v kleti, ali pa v hladno gredo zunaj, katero lahko pokrijemo z okni ali deskami. Na ta način spravljena endivija nam daje okusno in J zdravo salato dolgo v zimo.
Predno začne zemlja zmrzovati, naj se izkopljejo gomoljike dalij (georgin), kan (ean-nas), gladijol in drugih rastlin, katerih gomolji bi pozimi v zemlji zmrznili. Stebla naj se porežejo tri do štiri palce nad gomoljikami, nakar se naj jih pusti, da se nekoliko osušijo na solncu ali na kakšnem zračnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Osušene gomoljike naj se nato spravi v hladno klet na ka)< primeren suh prostor.
V tej sezoni je seveda tudi j čas za poruvati peso. korenje
in repo, kar se spravi v kleti, ali pa tudi v nekaj čevljev globokih jamah na vrtu, kjer voda ne zastaja.
V novembru je tudi čas posaditi na vrtne grede čebulice tulipanov in biaeint. Ako je zemlja težka, je dobro nasuti pod vsako e e bulico nekoliko drobnega rečnega peska. Greda naj se nato tanko pokrije S : suhim gnojem ali listjem.
Suho listje, ki je popadalo e dreves, je škoda sežigali, ker z istim >ahko zakrijemo grmičaste vrtnice, kadar začne zemlja zmrzovati in jih na ta način ob varujemo prehudega mraza. Tudi grmiče rododendrona je priporočljivo čez zimo zasuti z listjem. Ako listja ne rabimo v to svrho, zmečimo ga v kak-j šen odročen kot na vrtu, po* mešajmo in pokrijmo z zemljo; da hitreje segnije. Na ta način dobimo v par letih dober kompost, oziroma fino listno j zemljo.
Suha ali ovenela stebla vrtnih cvetlic, zelenjave in vsakovrsten plevel pomivajmo in po-snažimo po vrtu in sežgimo. Na ta način se uniči seme različnega plevela in zalega sto-vilnih vrtnih škodljivcev.
Ako razobesimo od časa do časa po vrtu nekaj košulj prosa ali sirka in nekaj semenskih glavic solnčnih rož, bo to privabilo razne ptice, ki se bodo gostile na teh dobrotah, ob enem pa bodo obrale z dreves in grmičja zalego različnih škodljivcev.
Kleti, kamor spravimo čez zimo razne gomoljike, endivijo, oleandre in podobno, prej dobro očistimo in prezračimo. l’o naj se zgodi v gorkih in solnčnih dneh. Na ta način uničimo glivice plesnobe in gnilobe. Pomnimo tudi, da so plini, ki se n a p r a v 1 j a j o pri kipenj u grozdnega mošta, strupeni. V trdno zaprti kleti, kjer je kipela večja množina grozdnega mošta, se je že marsikdo onesvestil ali tudi zaspal za vedno.  o  —
Varna letala
Meseca maja so se vršili manevri ameriške armadne zračne flote, katere se je udeležilo 672 letal. Skupno so tekom teh manevrov vsa ta letala preletela nad tri milijone milj, bret vsake resne nezgode za pilote ali letala.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Jugoslavija je dobila v Franciji novo posojilo v znesku 300 milijonov frankov. Svota se bo porabila za ureditev državnih financ.
Na posestvu posestnika Štan-gla v Jami pri Stranski vasi so pred nekaj leti odkrili veliko podzemeljsko jamo. Jama je oddaljena dobrih 15 minut od železniške postaje Birčna vas pri Novem mestu. Nedavno so vaščani prosili gasilno društvo v Šmihelu, da bi jim iz podzemeljske jame, kjer so vedeli, da je mnogo vode, napolnili njih suhe vodnjake. Gasilci so vaščanom res ugodili, pri tem pa so našli veliko novo podzemeljsko dvorano, dosti obsežnejšo kot je novomeška kapiteljska cerkev, ki je polna najlepših kapnikov v raznih figurah. Poleg te so našli še dve manjši dvorani, ki imata tudi lepe kapnike.
V Podpeči pri Ljubljani je na večer 20. oktobra pogorelo šest poslopij, namreč ena hiša, en hlev, dva kozolca in dva skednja. Skoda znaša okrog 300,000 dinarjev, zavarovalnina pa 182,000 dinarjev. Sodijo, da je bil ogenj podtaknjen.
V Šagonskem vrhu pri Sv.; Antonu v Slovenskih Goricah je na večer 16. oktobra pogorelo šest viničarskih hiš in en hlev. Zgorelo je tudi nekaj živine in letošnjih pridelkov. Škoda je precejšna, zavaroval nina pa le neznatna.
V Spuhlji pri Ptuju je v noči 15. oktobra pogorelo petim posestnikom 28 poslopij. Škoda znaša skoro milijon dinarje^ in je le malo krita z zavarovalnino. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
Dne 18. oktobra je požar uničil hišo, skedenj in hlev posestnika Franca Lipovška v Podli-pici, občina Kolovrat pri Zagof ju. Zgorelo je vse: oprava in obleka, živina, prešiči in pridelki. Škoda znaša 150,000 di narjev, a pogorelec je bil zavarovan le za malo svoto. Zažgali so otroci.
VSAK PO SVOJE
V CLEVELANDU, Ohio, so volilci di'ie 3. novembra z malo večino zavrgli sedanji takozvani managerski sistem mestne uprave, ki je bil sprejet pred desetimi leti in je bil v veljavi 8 let. Novi sistem določa volitev council-manov po wardah in direktno volitev župana. Sedaj izvoljeni mestni zastop sicer še ostane na svojem niestu dve leti, volitve župana pa se bodo vršile že meseca februarja 1932, če ne bo kakšnih legalnih zaprek. Novoizvoljeni mestni zastop v Clevelandu šteje 14 republikancev, 8 demokratov in 3 neodvisne councilma-ne.
Tako, prijatelji, srečno smo zopet dočakali god našega najljubšega patrona, svetega Martina. To kljub solnčnim pegam, volilnim bojem, moratorijem, debenturam. depresiji, kugi na parkljih in gobcih in drugim pe-štilencam.
sjs
Volilci v Jugoslaviji so dne 8. novembra šli na volišče, kjer so pokimali ali rekli ja, in državna lista je bila soglasno izvoljena, ker druge ni bilo. če bi pri nas kandidirali, na primer, sami republikanci, bi vsi že v naprej vedeli, katera stranka ho zmagala, toda volitve ne bi bile niti malo zanimive in zabavne. Pet volil-cev ali pa petsto tisoč, rezultat bi bil isti. Tega so se menda Uidi v Jugoslaviji zavedali, zato so zadnje tedne tamkajšni listi tako za božjo voljo rotili volilce, j da naj gredo na volišče.
I Pri nas je drugače. Tu volitve i odtehtajo dober cirkus ali povprečen narodni praznik. Debate, napetost pričakovanja, radovednost, presenečenja in polno drugih zabav nam prinesejo vsake volitve.
Clevelandčani smo še posebno navdušeni za volitve, ker smo dne 3. novembra volili, da bomo v kratkem zopet volili. Zavrgli smo dosedanji sistem mestne uprave in tako bomo imeli 12. januarja primarne, 16. februarja pa prave volitve za župana. Tako bo zopet dvakrat luštno.
V DOPOLNILNIH volitvah za izpraznjena mesta v zveznem kongresu, ki so se vršile 3. novembra, so republikanci dobili dva mandata, demokrati pa tri. V zbornici reprezentantov imajo zdaj demokrati 217 sedežev, republikanci 215, farmersko-delav-ska stranka pa enega. Nekatere dopolnilne volitve se bodo še vršile predno se snide kongres v decembru.
SENATOR T. H. CARAWAY, ki je zastopal državo Arkansas (Dalj« n« f. it rani).
JESENSKE CVETLICE
Cvetlice, ki korajžno cveto v hladni jeseni in oživljajo pusto in dolgočasno naravo, so vredne večjega vpoštevanja, kot njih sestre pomladne in poletne sezone. Pomladne cvetlice so v splošnem nežnejše in bolj duhteče, poletne razkošnejše, toda jesenske so bolj prijateljske. Razveseljujejo nam srce takrat, ko jih najbolj potrebujemo in vrše to plemenito delo, dokler jih zima ne uniči. Krizanteme, cinije, plavi-ce, turški naglji, kozmos, salvije, dalije, kalendule in nekatere druge se ne podajo, dokler ne pride slana in sneg. Te jesenske cvetlice so kot tisti prijatelji, ki pridejo takrat in ostanejo pri nas takrat, ko jih najbolj potrebujemo.
-------o-----
Mačji predniki
Kdaj so bile udomačene sedanje mačke, je nemogoče točno ugotoviti. Prevladuje mnenje, da so imeli udomačene mačke že davni Egipčani in da so se domače mačke razvile iz dolgore-pih divjih mačk severne Afrike. Tekom sledečih stoletij so se naj-brže še druge vrste divjih mačk mešale z že udomačenimi mačkami.
Znamenje časa. Krajevni šolski odbor v Škofji Loki je razpisal mesto šolskega sluge. Prispelo je iz raznih krajev države 73 ponudb in bodo imeli gospodje nelahko izbiro. -Najoddaljenejši prosilec je iz Skop-lja.
Sto in dvajset novih šol v Primorski banovini. V Primorski banovini so zgradili v preteklem letu 120 novih šol, v katerih že lahko poučujejo; 320 šol pa še grade. Ako bo šlo vse v redu bodo že tudi v teh prihodnje leto poučevali.
Sicer so tudi na Slovenskem ljudje, ki se radi zabavajo in šalijo, pa jim ne pustijo. Tako sem te dni čital v nekem ljubljanskem listu, da je policija aretirala nekega prevoznika, ki je o polupet-najsti uri na konju prijezdil v Mikličevo restavracijo na Masa-rykovi cesti in jahal skozi dva lokala. Pa niti take nedolžne šale mu policisti niso dovolili. Moža, ki je bil itak domač v gostilni, so aretirali, konju pa niso rekli nič.
*
V Kresnicah pri Litiji pa ljudje razumejo šalo zopet po svojo. Pri gradnji tamkajšnega gasilnega doma sta se bila sporekla dva delavca, pa je eden rekel drugemu: “če mi daš sekiro, pa te usekam!” Ta mu je res dal sekiro in oni ga je res lopnil po butici z njo. Ranjenca je moral nato zdravnik obvezati, onega drugega s<> pa žandarji zašili. Kaj hočemo, špas mora biti, ka-koršenkoli je že!
V nekem clevelandskem lir,tu sem čital, da je bila pravkar zaključena volilna kampanja značajna. Jaz to toliko razumem kot Einsteinovo teorijo o četrti in peti dimenziji v vesoljstvu. Kar bi rad vedel je to: če je bila ta volilna, kampanja značajna, kakšna je, kadar je neznačajna!
Te dni je praznoval visok jubilej dela vesten in priden delavec tobačne tovarne v Ljubljani Tone Svetlič. Mož je že 59 let pri pakovanju smodk in zabijanju zabojev. In v tekli pol stoletja je zaradi bolezni izostal od dela samo štiri dni ili je prejel od bolniške blagajne vsega skupaj 1 goldinar in 70 krajcarjev. V tako dolgi dobi in pri vseh slabih higijenskih razmerah, ki so vladale v tobačni tovarni ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja, se je izkazal s čudovito vztrajnostjo.
Poleg naj starejše delavke (D»lie na 2. atrani).
Marsikdo se še spominja, da je pred nekaj leti stal sod ohij-skega mošta $50, tona ohijskega grozdja pa $100 do $150. Te dni pa sem čital v lokalnem listu oglas, da se dobi sod mošta za $9, tona ohijskega grozdja pa za $24. Pa nam nekaj pojejo o “dobrih starih” časih!
Besedilo uradnih naznanil in regulacij je včasi zelo dvoumno. Regulacije ulične železnice v Washing tonu, I). C,, določajo, da se na lokalnih karali lahko prosto vozijo psi, mačke, kokoši in prešiči, ako jih spremlja kak prijatelj!
(Dali« na 1. atraal]
“JSoOa. Doba”
GLASII,O JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
J?
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAl ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising ratea on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.
Cleveland, O.
VOL. VIL
83
NO. 45
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
KRAJEVNIM TAJNIKOM IN ČLANSTVU JSKJ
V glavnem uradu sem našel več zaostalega dela kot sem prvotno pričakoval. Temu je seveda vzrok dolgotrajna bolezen in smrt našega bivšega tajnika sobrata Pishlerja.
Nekatere stvari datirajo nazaj za več mesecev; listine so tudi več ali manj zmešane in v mnogih slučajih mi ni bilo mogoče ugotoviti, če je bila zadeva rešena, če je v teku rešitve ali če sploh še ni prišla v poštev.
Da se izognem nepotrebnemu dopisovanju in zgubi časa, bi prosil krajevne tajnike in posamezne člane ki so pred 31. oktobrom poslali kako prošnjo ali zahtevo na glavni urad, in če taka prošnja ali zahteva še ni bila rešena, da izvolijo isto ponoviti.
To je sicer nenavadna prošnja iz glavnega urada, vendar je pa edini način po katerem mi bo mogoče zaostale posle spraviti v red.
POJASNILO GLEDE IZREDNE NAKLADE V DVA-DOLARSKEM SKLADU
Ker glavno tajništvo ni potem posebnega uradnega naznanila sporočilo krajevnim tajnikom in članstvu, kedaj je imel stopiti v veljavo izredni asesment v znesku dveh dolarjev v dva-dolarskem skladu, se tem potom uradno naznanja, da jo ta izredna naklada stopila v efekt z dnem 1. septembra t. 1. Izredno naklado v tem skladu je odredil glavpi odbor pri polletni seji meseca julija. V zapisniku, ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 19. avgusta, je zabeleženo, da mora “od sedaj naprej vsaki član in članica, ki spada v dvadolarski sklad, plačevati poleg rednega asesmenta še dva ($2.00) dolarja izrednega asesmenta, in to toliko časa, dokler se ne doseže po pravilih določena svota.” Potemtakem, ako se vpešteva čaš seje glavnega odbora, bi morala stopiti izredna naklada v veljavo že z dnem 1. avgusta, toda glavni odbor je pri svoji izredni seji v Chicagi dne 19. in 20. oktobra tolmačil svoj sklep na način, kol gori navedeno, namreč, da je izreden asesment stopil v krepost s prvim septembrom 1.1. To smo želeli pojasniti, ker so nekateri tajniki in tudi posamezni člani še vedno v dvomu in ker nekatera društva tudi niso nakazala izrednega asesmenta v gornji svoti za mesec september. Pripomniti želimo še, da je vsak član dolžan plačati izredno naklado od meseca septembra naprej, ne glede na to, če so med tem časom že znižali svojo bolniška podporo od dveh dolarjev na en dolar. Izvzeti so samo tist! člani, ki so podporo znižali pred 25. septembrom t. 1.
POŠILJANJE ASESMENTA
Krajevne tajnike, oziroma blagajnike se tem potom opozarja, da ne pošiljajo asesmentov v gotovini. Pred par tedni se je zopet pripetil slučaj, da je neko društvo poslalo asesment na glavni urad v gotovem denarju in sicer v čisto navadnem pismu. Glavno tajništvo tem potom obvešča krajevne uradnike, da v takih slučajih ne prevzame nobene odgovornosti. Tudi poštna uprava ni odgovorna za pošiijatve enake vrste. V sedanjih razmerah je najbolj varno pošiljati denar potom poštnih nc.kaz-»ic (Money Orders). Tudi bančni drafti (Bank Drafts) ali garantirani čeki društva (Certified Checks) so priporočljivi, vendar v takih slučajih Jednota ne more jamčiti. Krajevni uradniki so naprošeni, da izdelajo vse poštne nakaznice, drafte ali garantirane čeke na ime Jednote, in sicer na SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, in naj pošljejo iste na naslov: SUPREME SECRETARY S. S. C. U., ELY, MINNESOTA.
PROŠNJE ZA IZREDNO PODPORO
V glavni urad prihaja čimdalje več prošenj za podporo iz sklada onemoglih. Po obliki se skoro nič ne razlikujejo, kajti ▼ vsakem slučaju 3e gre za zalaganje asesmenta. Pretežna večina teh prošenj prihaja tudi naravnost od članov, oziroma članic, kar pa ni pravilno, kajti vsaka prošnja za izredno podporo mora biti obenem podpisana od društvenega odbora in Opremljena z društvenim pečatom. Krajevne tajnike se prosi, da članstvo na to opozorijo pri svojih sejah, kajti direktno dopisovanje povzroča glavnemu uradu nepotrebno delo, prošnje v takih oblikah pa tudi nimajo nobenega vspeha.
Za glavni urad JSKJ:
Anton Zbašnik, tajnik.
Pravo, odkritosrčno prijateljstvo je kot gorko solnce, ki pričara sladkost v zoreče grozdje. Sebičnost in hinavščina pa sta podobni hladni in deževni jeseni, ki producira jesih in zavrelico.
*	*	4c
Dobro delo hvali človeka, in sijaj daje vsaki poziciji pravi mož. Tele pa ostane tele, četudi ga postavimo na altar.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Carinski uradniki morajo biti iznajdljivi ljudje, če hočejo, da se poslovanje vrši hitro, švicarski carinski uradnik je nedavno pregledoval prtljago nekega znanstvenika, ki se je vračal iz Afrike. Vse je šlo gladko, dokler ni prišel do škatlje, v kateri je imel znanstvenik staro človeško okostje, katero je izkopal v nekem starinskem grobišču v Afriki. Carinski uradnik je bil v zadregi, ker v njegovih predpisih človeška okostja niso bila označena, zato ni vedel kam isto uvrstiti. Po kratkem pomisleku pa je označil okostje kot “že rabljen predmet” in pustil istega čez mejd brez carine.
*
Neki zgodovinar trdi, da je odkritje Amerike po Krištofu Kolumbu stalo $6,350. Ako se razmere v tej deželi v kratkem ne izboljšajo, bo kdo izračunal, da je odkritje Amerike stalo $6,349 preveč.
V neko mesto na srednjem za padu je prišel farmer in skušal menjati bankovec za deset dolarjev. Revež pa je bil na mestu aretiran, ker nihče ni mogel verjeti, da bi farmer v teh časih mogel poštenim potom priti do tolike svote denarja.
*1*
Pravijo, da zdaj je mogoče že za $205 potovati v Rusijo in nazaj. Jaz ne vem, kako prijetno in zanimivo je tako potovanje, toda zdi se mi, da zame bi bila pot nazaj mnogo lepša kot pot tja.
>1*
Danes je god našega odličnega patrona, svetega Martina, zato naj v njegovo čast zaključim to kolono s pesmico, katero sem si izposodil iz “Jutra”:
Vseh svetnikov ekselenca — a med njimi ni Slovenca.
Pa Martina smo izbrali in zaupnico mu dali:
“Vsi spoštujemo Martina, ki krščuje naša vina!”
Da! častimo ga gosposko, ženske pa njegovo gosko.
A. J. T.
----------o—
DRUŠTVENE IN DRUGIO SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje iz 1. strani)
jesenski koncert v Srbski dvorani na 159 S. Humphrey St.
*
V Girardu, O., je bil izvoljen za mestnega councilmana Mr. Joseph Cekuta, znani slovenski trgovec.
V mestni zbornici v Clevelandu so imeli dozdaj Slovenci enega zastopnika v osebi Mr. J. L. Milielicha. Letos je kandidiralo v mestni zastop kar pet Slovencev, štirje na demokratskem, eden pa na socialističnem tiketu. Pri volitvah dne 3. novembra so propadli vsi. Tudi bivši councilman, Mr. Mihelich, ki je letos kandidiral za mestnega sodnika, ni bil izvoljen.
V Euclidu, ki je pravzaprav predmestje Clevelanda, dasi ima svojo upravo, se je vršil hud boj med dosedanjim županom Elyjem in njegovim protikandidatom Busherjem. V tem boju so bili izredno aktivni tudi Slovenci in Hrvati, ki repre-zentirajo nekako petino ali morda četrtino volilcev. Izvoljen je bil ponovno dosedanji župan Charles R. Ely.
Preminila je v Clevelandu Mrs. Frances Volk, članica društva “Jutranja zvezda,” št. 137 J. S. K. Jednote.
A
V uredništvu Nove Dobe so
se oglasili pretekli torek dopoldne sobratje Ujčič, Poje in Ožbolt iz Barbertona. Ker je za urednika torek dopoldne naj-j bolj “busy” čas v tednu, soj obiskovalci to vpoštevali in se! po izmenjavi pozdravov pošlo-j vili. Urednik upa, da bo kaj več časa za prijateljski vazgo-i vor na prihodnjem pikniku.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani) v zveznem senatu, je 6. novembra nagloma podlegel posledicam neke operacije. Caraway je bil demokrat in vplivna oseba v zveznem senatu.
TEKOM STRELNIH VA.T ameriške vojne mornarice, ki so se vršile na Pacifiku nedaleč od mesta San Pedro v Calif orni ji, je eksplodiral top, s kakoršnim se strelja na letala; eksplozija je na mestu ubila enega častnika in tri vojake. Ranjenih je bilo devet, od teh štirje nevarno. Vojna ladja Colorado, na kateri se je nesreča pripetila, je priplula v pristanišče z zastavami na pol-
drogi h. --------
V LOS ANGELESU, Cal., so na večer 4. novembra čutili dva precej močna potresna sunka, ki pa nista napravila nikake škode.
PREDSEDNIK HOOVER je izjavil, da se bo zvezni proračun za prihodnje leto znižal za 280 do 350 milijonov dolarjev. Gotovih postavk, kot odplačevanje dolga in obresti, vojaških penzij in podobnega, se ne more zmanj -sati, nekatere se pa lahko nekoliko pristrižejo. Izdatki za vojni in mornariški department so n;i primer znižani kar za 96 milijonov dolarjev.
V ŠPANIJI je ustavotvorna skupščina sklenila, da predsednik republike ne more napovedati vojne drugače kot po določbah Lige narodov. Po določbah Lige narodov pa se morajo vsi speri najprej predložiti razsodišču. Španija je prva dežela, ki je vpisala v svojo ustavo, da je proti vsaki vojni.
V MANDŽURIJI se še vedno vrše večje ali manjše praske med kitajskimi in japonskimi četami. Liga narodov bo imela še mnogo posla predno bo pomirila ta dva azijatska seseda.
ITALIJANSKA avtomobilska družba Fiat je na Poljskem dobila takorekoč monopol za prodajo svojih avtomobilov, kar bo občutno škodovalo ameriškim in francoskim avtomobilskim družbam. Dosedaj se je na Poljskem prodalo precej ameriških avtomobilov Chevrolet in Ford izdelka. Cena teh avtomobilov je vsled visoke carine znašala 10,-000 “zletov,” kar je približno $1,2'00 v našem, denarju.
V JUGOSLAVIJI so se zavr-šile volitve v Narodno skupščino dne 8. novembra brez izgredov. Volitve so bile farsa, ker je bila le ena lista kandidatov in volitvi sc so morale vršiti javno in ustmeno. Volitev se je udeležilo komaj polovica volilcev, dasi je bil od oblastev izvajan hud pritisk, da se jih prisili do tega. Tisti, ki niso volili, bodo ostali zaznamovani in ne bodo dobili novih ali obnovljenih licenc za različna podjetja. Kmetom, ki dolgujejo na davkih, se je grozilo, da sc bodo isti brez usmiljenja iztirjali, ako se ne udeležijo volitev. Vsi, ki so agitirali proti udeležbi pri volitvah, so bili aretirani. Centralni volilni odbor v Ljubljani je naročil vsem hišnim posestnikom, naj na volilni dan razobesijo zastave. Topovski streli in godba so naznanjali pričetek volitev. Lastnikom trgovin je bilo povedano, da bodo bojkotirani, če ne bodo dovolili v izložbenih oknih plakatov, ki poživljajo k volitvam. Manifest, ki ga je izdal nekdanji ministerski predsednik Korošec, da naj se ljudje vzdržijo teh volitev, ki niso nikake volitve, je bil zaplenjen; izdana so bila tudi svarila, da bo vsak aretiran, pri katerem bi našli kopijo dotičnega manifesta. Kljub vsemu pritisku se je v Zagrebu udeležilo volitev le 42 procentov volilcev, v Bosni 70 procentov, v Dalmaciji 50 procentov in v Sloveniji 70 procentov.
Gori navedeno je kratek izvleček iz obširnega kabelskega poročila, ki je bilo priobčeno 9. novembra v The New York Times
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s prve strani)
Elizabete Kadunčeve, ki službuje že 56 let, je on po službi najstarejši delavec v tobačni tovarni.
Kjer rase vino, se pase dolg. Vinska letina na Vipavskem in Po Brdih je zelo lepa. Grozdja je bilo mnogo in lepega. Tudi po kakovosti je vino boljše ko lani. Toda cene so strašno nizke, da denarja še za delo in galico in žveplo ne bo. Še prav posebno so ljudje v Brdih prizadeti. Tam porabijo mnogo koruze za borno dnevno hrano. Kakor znano so povišali uvozno carino za koruzo od 5 na 30 lir za stot. Njena cena je sorazmerno porastla. Ljudje, kar jih je bilo takih, so morali seči po zadnjih prihrankih, drugi so se zadolžili do grla, tretji prodali zadnjo njivo.
Srečni starši. Iz Broda na Savi poročajo, da je v tamkajšnji okolici porodila žena 84-letnega starca Stojana Ivica moške trojčke, ki so vsi zdravi in dobro razviti. Mati je stara 73 let. Že drugi dan po porodu je vstala iz postelje in opravljala hišna dela. Ce je le
res!
Ko je proti koncu letošnjega marca v nemškem državnem državnem zboru ob priliki razprave vojnega proračuna poslanec Kippenberger prečital listino, s katero je dokazal, kako je bivši bolgarski kralj “carotec,” kakor ga naziva še vedno mu vdani revizionistični bolgarski tisk naravnost prodal Bolgarijo osrednjima silama, je padel z glave tega “bolgaroubijeca,” kakor ga je tedaj imenoval v svoji številki od 21. marca t. 1. sofijski socialistični “Narod,” še zadnji ostanek svetniškega sijaja bolgarskega domoljubja, ki si ga je v teku svoje vladavine znal s pomočjo svojih prav tako domoljubnih pristašev splesti okoli svoje sebične glave. Za vstop Bolgarije v vojno ob strani Avstrije in Nemčije je prejel od cesarske Nemčije 25 milijonov zlatih mark in potem še dvakrat po en milijon od nemške republike, ko že ni bil več bolgarski kralj. Z osebnim posredovanjem pri maršalu Hindenburgu pa si je potem še zagotovil dosmrtno pokojnino \ znesku letnih 120,000 mark. Tako si je dal plačati strahovito nesrečo, v katero je vrgla sve tovna vojna Bolgarijo, po svojem kralju tujcu povedeno v bratomorni boj proti našemu narodu.
In kaj bi vse bilo, da se njegovi naklepi niso tako temeljito razbili ob junaštvu zaveznikov! Avstrija mu je obetala “po dobljeni zmagi” lep kos jugoslovanske zemlje, kateri bi se priključili tudi še Makedonija in Trakija, a glavni njegov emoter mu je bil—Carigrad. Mali nemški knežič sfe je po hrbtu slovanskih narodov hotel povzpeti na prestol nekdanjih velikih bizantinskih carjev! Ta smoter mu je lebdel pred očmi y.e pred balkansko vojno.
Neovrgljiv dokaz tega njegovega hrepenenja nudi dopisnica, ki se je po njegovem nalogu tiskala leta 1912 z datumom 12. avgusta in kaže Ferdinanda Ko-burga v polnem ornatu bizantinskega cesarja: cesarska krona, cesarski plašč, cesarsko žezlo, cesarski prestol! In so ljudje, ki so bili tedaj v ožjih stikih z najboljšo okolico Ferdinanda Koburga in vedo povedati, da je tudi že v resnici naročil v Nemčiji za poltretji milijon zlatih mark popolno opremo bizantinskega cesarja s prestolom vred. Dopisnica pa se je tedaj v tisočerih in tisočerih izvodih razdajala po vsej Bolgariji, ker je Ferdinand Koburg pač hotel, da bi bolgarski narod videl v njem bodočega obnovi-telja velikega bolgarskega carstva.
Jugoslovanska
Uatanovljana 1. 1818
Kat. Jednota
lakorporlraaa !• I
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki)
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams Ave., Waukegan, 111.
Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn.
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mina
Vrhovni idravnlk:
DR. F. J. ARCH, 018 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—-12th Ave. E„ Duluth, Mh'8
2. nadzornik; JOHN KUM5E. 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh,
4. nadzornik: WILLIAM B. LAUUICH, 1900 W. 22nd Pl., Chico*0,
Pora tal odbori
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th It., Calumat, Mlch.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
a. porotnik: ANTON OKOLISB, 1078 Liberty Ave.. BarbertooJ^
Jcdnotino uradno glaiilo:
NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ava., Cleveland, 0. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarna naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbo naj te rofiljfi n« sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov jn bo10
spričevala naj se pošili* na vrhovnega zdravnika
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in •‘L membe naslovov naj ue pošiljajo na: Nova Doba, 0117 3(. Cl»if * Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugo«!«'*,* za obilen pristop. Kdor žel; postati član te organizacije, riaj *• tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev »‘j obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z S čl*3, clanicami.
)l)C
en)
»eh
ftib,
his
trii
?itl;
DOPISI
Sheboygan, Wis.
Članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ in vsem Jugoslovanom v tem mestu naznanjam, da smo s posredovanjem Federativnega kluba jugoslovanskih društev dobili v tu-kajšno javno knjižnico (Public Library) slovenske in hrvatske knjige.
Priporočljivo je za vse Slovence in Hrvate, da si pridno izposojajo in či-tajo te knjige, da s tem dajo vsaj malo priznanja zastopnikom gori omenjenega kluba, ki je imel veliko sitnosti za izposlovanje istih. Odbor javne knjižnice je imel edini ugovor, češ, da teh knjig itak ne bo nihče čital. Pokažimo, da dotični ugovor nima podlage in s tem bomo dosegli, da dobimo še več in boljših knjig. Za pričetek smo dobili okrog sto slovenskih ln približno štirideset hrvat-skih knjig. Rojaki naj vzamejo to naznanilo vpoštev in si pridno izpo-sojujejo naše knjige. S tem bomo koristili slovenskim knjigam in pisateljem tukaj in v domovini in bomo pokazali drugim narodom, da se zavedamo življenja. Knjige so plačan? iz blagajne javne ljudske knjižnice, torej nas ne stanejo nič.
Cenjeni rojaki in rojakinje, tukaj se vidi moč združenja. V omenjanem, klubu so združena vsa slovenska in hrvatska društva, z izjemo SNPJ. Želeti bi bilo, da se tudi ta pridružijo, kajti, kakor znano, klub posluje na nepristranski podlagi.
Tukajšni lokalni list je nedavno poročal, da smo Jugoslovani med različnimi narodnostmi po številu na tretjem mestu. Kljub temu nimamo nobenega zastopstva v mestnem gospodarstvu, do česar smo gotovo upravičeni kot davkoplačevalci. Potom Federativnega kluba jugoslovanskih društev bi se v tem oziru lahko marsikaj doseglo. Ob času volitve bi, na primer, lahko imenovali slovenske ali hrvatske kandidate ali vsaj nam prijazne kandidate. Ker smo na nepristranski podlagi, bi lahko podpirali našega kandidata brez ozira na to, na listi katere stranke kandidira.
Končno so prijazno vabljeni vsi Jugoslovani v Shcboyganu, da se udeležijo jesenske veselice, katero priredi Federativni klub jugoslovanskih društev v soboto 14. novembra zvečer v Hrvatskem Narodnem Domu. Vstopnina za osebo je samo 25 centov. — S pozdravom,
M. Oltar.
s jj Obe
žičke in prijateljice, da bo vec # ^ Prijazno so vabljeni na P°se * ^ selice tudi drugi rojaki in Jj !tyj< iz Gilberta, McKinleya, Evf ,s ' drugih bližnjih naselbin. « /v izvrstna godba in zabave b0 * Jld za vse. Nazadnje baje P''*°ej ran s šestimi nogami, k®*'0 m ne vidi vsak dan. Dobil Sa y ki bo najbolj srečen. Torej. ' u denje na večer Zahvalnega . 1 novembra!	^	'ftc
Franccs 1 },e
tajnica društva št. J*
 	!,lll
BroH«W* !fe
Enaintrideset let sem član j ^ Jednote, pa se tem potom P[ šem v našem uradnem g'aS j ' šam pa se zato, da se javno 8	1 u
Zvezi društev JSKJ, ki je % a dobra, da je plačala zame j ?M za cn mesec, in sicer bre^ . Poznajo me, da sem po>ia) |rn žc 68 let in da nc delani j Vjl Prav lepa hvala Zvezi in tu, < društva št. 149 JSKJ. Vča?1 j p, zanaša, da bedo na staro®1. ~ otrooi skrbeli zanj, toda vs* navadno vara. Imel nem katerih ena je umrla, drugo r, ^ njen izvoljenec odpeljal nekat[): p, žavo Michigan in tako sem 0 ( 'M Drugih sorodnikov imam J § toda pomaga mi nobeden nic- ^ *. res, kot pravi pregovor, da * p n raztrgana plahta. V stai'°s:, i trebi se mere človek najbolj , na dobro podporno organi23 11 Z bratskim pozdravom. ,<{ (|(.
Anton j, t(j član društva št. ,
 	,	h
Of
Poročati imam žalosten 1 1 se je pripetil tu 31. oktobra- f? t trgovina sobrata Johna s‘ S 4f| vdrli trije roparji po >n'ie1”nj1 a Barbare, Šimcc, soprogo J°“ ^ ., ca, ki je proti ropanju P*V so pobili na tla, da je oble2‘ji > vestna. Ko jej je hotel	.
soprog na pomoč, so ga zs f ‘ g tako pretepli, da je na mcs%n! ht Predno je prišel ponj vez, je bil nesrečnež žc mrI1 |
Pokojni sobrat John Sin’L . L rojen leta 1878 v vasi Gn? v1 !ki Črnomelj v Beli Krajini. „ ^ , 11 rilci je bival 29 let. Zapuš®^ !■ ^ dva cina in eno hčer, ki . f k/ ■ odrasli. Pokojni John Šimf t-[ tl dal k društvu sv. Jurija, št ■ d«1?1Hi, okoli 20 let. Bil je vedno j(1 zvest član društva, aktiven ' sobrati priljubljen; bil	j>j
let društveni predsednik. ” velika udeležba pri pogrebi' s 1 kako so ga sobrati cenili van.	2il<	■(, .
Ta slučaj ponovno do^3^	1
nihče ne ve, kje in kdaj Sa.,rif t cre5a ali smrt. Kdor še ne 1 ^ jv nobeni podporni organizacij1, stopi, dokler je čas. Opon1‘ C] člane, da so točni s P* 1]’^ asesmentov, da jih ne zadc' J dacija ali črtanje. Res p <1ll razmere jako slabe žc s!<oX0 V, in članstvo vsled tega t3ŽtV,(ji | w 1 ;voje asesmente. To je 1 ji>' aa je društvena blagajna " fi, l^j zadeta, ker se založi za teg®( f . ?a. Člani so torej prošeni,	Uti
najo svoje zaostale dolgov® p s ^ štvu vsaj pred koncem le J#' g mogoče društvene knjige it
Z bratskim pozdravom, }t>. W Anton	j I	f
tajnik društva St- ,
PU^1/ ^
Člnne društva Marija P® « ■ .
■12 JSKJ opozarjam na sW P društvene seje, ki določa. ,e» 1; ni, ki no zaostali s svojim' ‘ JJ . .iaj ne prosijo tajnika. asesment počaka, ampak 11 f, osebno na sejo in naj	*
kako in kaj. Društvene seLefi * jo vsako tretjo nedeljo V ,,1'f t ,, deveti uri dopoldne. Tajni* več pravice do društvene b1	"Oc
katerikoli drugi član ali č*B p' jL sr bo na seji sklenilo, da s #3 j .. založi iz društvene blagajn*!'	f	S
tajnik to storiti, v nasprotij	jjv
1 Dttne n* o <ir»"
‘e
tele
att
L
pi
f(
:efr
>Nl
Co;
u,
to tt 'e a
fed
Gilbert, Minn.
Na Seji društva sv. Ane, št. 133 JSKJ, ki sc je vršila 1. novembra, je bilo sklenjeno, da priredimo na večer Zahvalnega cine veselico v korist društvene blagajne. Res je, da je naložena društvena naklada 50 centov. toda to bo vse premalo v odpo-moč društveni blagajni, ki ce je izpraznila. Sosectre so o tem razmo-trivale in sklenile, da se priredi veselica na večer 23. novembra v prostorih Mrs. Francel. Vstopnina bo zelo nizka, namreč 25 centov za osebo, bodisi moški ali ženska. Pričetek veselico cb sedmih zvečer.
Sosestrc naj vpoštevajo, da nič ni hujšega kot prazna blagajna konci leta, ko je treba plačati društveni odbor. Včaai povzroči to pravi ogenj v strehi. Ssveda, članice bi morale vpoštevati, da društveni odbor ne dobi svoje plače zastonj. Delati mora zanjo vse leto. Drugi člani ali članice pridejo na sejo, če se jim ljubi, ali pa ostanejo doma; plačajo svoje asesmente in s tem je za mnoge končana vsa aktivnost za društvo. Društveni odbor mora skrbeti za vse in sc točno udeleževati sej. Posebno društveni tajniki in tajnice imajo mnogo dola; res so navadno nekoliko bolje plačani kot drugi odborniki, zato imajo pa tudi več dela, odgovornosti in skrbi. Društveni tajnik ali tajnica mora mnogokrat tudi prav po nedolžnem kakšno grenko požreti, pa more vse za dobro vzeti.
Vse cenjene sosestre so nujno prošene, da se gotovo udeležijo naše veselice na večer 29. novembra. V^aka 25 centov bo menda zmogla za vstopnino. Žalostno je, če je dvorana napol prazna. Zato naj članice pridejo polnoštevilno, da bo veeslje popolno. Privedejo naj s seboj tudi svoje mo-
IS ENGLISH SECTION OF
Official Orga/) V
- o/the
South Slavonic Catholic Union.
D»
C(5
i 0. Ni]pGVfir^ Irionth part of the Nova Doba is reserved for our Win1, achecjmembers. Stories, poems, anecdotes, tales with morals n« mho,. ’ anc* °ther features written especially for the younger
sjj ct- www»d.
itribii(-'Ue Contains the Juvenile Department. A number of ®Pub]-f ar^c^es submitted by the junior members have es pj ls'led. It is interesting to note that personal experi-c)e8 Vy an important part in the young mind; many prize final, Gre awai'ded to such contributors, since they are so J° th,^ C0Piedi
Qt thJT mernbers unacquainted with the Juvenile Depart-p ^ycu-)°,,owin5? points are brought to light :
,Pn» Pf|1 ; Piti'ci f W*'° ^as n°t reached‘the'age of 1 6 may be enrolled.
! low e j0 • 8 ne®d not be members, although it is highly advis-l,pH tečt t( -(! la^er an(l mother to join our SSCU, in order to Uleir offsprings in case of sickness or death.
pTT	Small	Monthly	Premium
M *f\ -Pustit EN CENTS A MONTH for each juvenile mem >^Bio]]1'	en^re	assessment. For this small premium
t0 if, msures the child for a death benefit ranging from
 ^ lt the ' ’ c'(‘Pend’n£ up°n the age of the child.
tea st;lge °*' a transfer is made to the adult department. Črtajo °!a^ concession is made in which the juvenile retains fed |()1><:1’Ceritage of assessments paid in, and which is trans-It (]jV','.le l°dge to be used as monthly assessments in the r ofS1°n'	amount	carried over depends upon the
Ifyy ‘Vears and months the juvenile has been enrolled. in 5 'v>ae °r enro^ your children? Induce your friends to do < w er,haPS your married brothers and sisters, and other ve I'M tak °U	to	enroll their children, if someone
1 f time and trouble to explain the attractive policy 1 9! \ Ky i °Ur SSCU.
iega' ^ ^ <Jivis°nth a num*jer °f juvenile members transfer to the 4 'r,Cl'eaK°n UP°n reachin£ the age of 16. A large part of *v ^ m membership in the adult division has been due P*ii]e ' ^lansfers made. But it decreases the number of rouglij* are embers in proportion, unless neW ones are enrolled. člaprvii le»ttim members in the Juvenile Department at the jiasiiu j can ^ e‘ Let’s increase that number to 10,000.
°v.n0# 'and ee,|lone' Ancl very easily, with'the co-operation of une € aUrnentVery member. Insure the children in our Juvenile
breZ,',» I
31 it1 >C\j_____________________'	Q______________
Entries M«w Down Opposition in I. L. League
* i ft	_____________
i.irost jj rank
vsa';	Samson	Drobnič
m civ' ieve]a
uR?0io' Lindv	—With the loss
GXeKt‘k- Sbr ^
1 tJ SSqtt ^ashingtons, No.
11>ng V ?ame through arosjj i les j. e Pioneers in two fnfza^ Inter t Sunday, Nov. 8, in
•	°i league. Lin-št”l4S ^ by f°r California.
, Ms a .. ^'"obnic (submitter
rc3	I’with 577 seriea
^VbeC-568 put the pion-
1 nu' ^ter •ln second fra-' joWfj 4 f0rf !nninkr the first one '	The	third	en-
prii’111]	*	>t	b°th	teams bat-
a £ ^ I go% t t0 the end’ the
r%n'f 't niai, ° Croats by a mrtej >tlic c J’111 of eight sticks.
gSv ,ielPecl etht(hr°Ugh with 268 i’" J able t xtle opposition con-
5"fVf 6Uy j. their only win. toff	^	as	No- 180, SSCU,
kno i Sn . Ieague’s 1931-32 iven (‘£, liftg ^ 11 i n t e t continued
**9 n. y	winn	ng
cbu	Q the expense of
, Sl\ ch»mpio„s. the dowfy * in t> B°wling a low 828 j ga j -at ® first game spelled icij*’ ^ ^otid le ^agmakers. In
onA ^hJconnter the sscu
jdci50/ 8 22g	1017	score	on
*i JS.'sS'T’* 222
t3Žl:Hi' v) Safu while their op-
8. >f S»ie ?!a ':ut 847; the
teg» f J'Hg 9. °und our boys Se ^ 8 ts 884 + Pins to their op-’ ]etaJ R	give the Betsy
:e I '	Vi 8	crew a total of
ntoB.!	and Baraga, both
št- % Collinwood Boost-
r.*	8<.ltWay for the B-
potfi	lvelv	g 627 and 609
Xt f %
m‘» s C"' sscn°rd coiisccutivB
: n»j I	6h, tfistw,	,	ams in the A
Si	>;	*5?	of th“ir
v »’V t	^ee	earn taking two
|nbW! by 4fter l0Sing thp
J	9	pms- the Col-
%	next	rf	Came through
^ 9q8 two games on , MC’S 9 and 927 against
1 the ll and 912- EU
boosters in their
AMPLBFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Current Thought. ! indian shorts
JUVENILE DEPARTMENT
Chicago, 111.—Every Tuesday is social night at the Indian Lodge, No. 220, SSCU. All members are urged to attend, and they may bring a friend. A small charge of 10 cents will be made for these non-members. This is no money-making proposition, since the money obtained scarcely pays for one-half of the delightful refreshments that are offered.
The radio and piano music furnished has proved satisfactory. A special treat was given to all at our last socials when one of the girls was persuaded to play our piano. The fun of dancing was immeasurably increased and we thank Florence for her bit and would enjoy more of this kind of entertainment.
Several members whom we have not seen for a long time dropped in Tuesday. These included Irene Ilusarik, Marie Rutz, our former treasurer, her friends Ethel, Bessie and Florence, and our old friend John Murany.
The next regular meeting ol the lodge will be held Thurs day, Nov. 12, at 8 p. m.
The Indians are getting into trim for the basketball season which is due to begin in a short time. All indications point to a good team, according to our captain, Albert Spolar, and Manager Leo Moore. The advent of the basketball season as usual has drawn the members together and acquaintances have been renewed with members who have been absent-for the summer months. Basketball will be the major sport of the winter and suggestions have been made to supplement it with skiing and skating parties as soon as the weather permits.
Edmund Kubik, Rec. Sec’y. -------------o-------
victory, blasting 590 on games of 204, 225 and 161. The SYMC totaled seven pins more than the Boosters getting 2G75 against 2668.
Triumph in B League
G. Kovitch, captain of Betsy Ross B league wrecking crew led his team to three wins over the Jelercic Stragglers by registering 550 on games of 175. 211 and 164.
George Washington’s B entry lost all three games to the Svetek Stragglers. J. Jaklich with a series of 438 led the Cherry Tree Choppers, while L. Lokar was the big noise for the opponents with 573.
 0--------------
Betsy Ross Has 2 Teams Entered in I. L. Lague
Cleveland, O.—Look, look, it’s going to be a strike,! Watch it go, right in the center! Oh, shucks, it’s a split! Can you imagine that? And after it hit right in the center of the alley!
Oh, that’s all right. You’ll get better luck next time. Don’t-worry.
Those are a few of the remarks that are heard every Sunday at the bowling alleys.
It will probably be of interest to the Betsy Ross members of SSCU that two bowling teams have been organized among the members of our lodge, No. 186; they are divided into two groups, first-team in A division, second team in B division. Bowling will be held every Sunday afternoon at 2:30 o’clock, playing three games pn St. Clair-Eddy Bowling Alleys.
Come on, Betsy Ross members, root for your team, for they are going to bring home the bacon.
Victor Jazbec. ---------0-----
Peewit:	So your wife came to you
on her knees last night?
Nitwit: Yes, and dared me to come out from under the bed.
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa. ’
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E.
31st St., I.orain, ().
Joseph Kopler, It. 1). 2, Johnstown, I’a.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, III.
Anton Vessel, 319 \y. Birch ,St. Chisholm, Minn.
*	* *
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
FRATERNALISM AND ILLINI STARS
Singing Society Zarja of Cleveland will present “Turjaška Rozamunda,” Slovene opera, next Sunday, Nov. 15, in the Slovene National Home on St. Clair Ave. Annually members of Zarja stage an outstanding opera that is perhaps the grandest and most colorful among the Slovenes in America. The society has a number of outstanding singers whose voices blend harmoniously and whose hard work in producing an opera has earned them a city-wide reputation for their accomplishments. “Turjaška Rozajnunda” originally is one of France Preseren’s poems that has been made into an opera by Mrs. Ivanush, John Ivanush and Vatro Grill, all members of Zarja. As usual, a record crowd is anticipated for this year’s performance. Seats are on sale at Kush Ian’s Confectionery in the S. N. Home and are $1 and 75 cents.
Ely, Minn.—I would like to call the attention of all the members of the South Slavonic Catholic Union, and, especially, our supreme officers as to certain things pertaining to the vacancy of the supreme secretary, Brother Joseph Pishler.
As I understand, our supreme officers went to Chicago to appoint a secretary. I personally feel that there was absolutely no reason for such a meeting. Bro. Ivan Tauzel of Ely automatically fills in the vacancy of supreme secretary, according to the Constitution and By-Laws of the South Slavonic Catholic Union.
I would like to ask the supreme officers to regulate themselves according to these laws. Look up by-law on page 174, Article 4, Section 4, then turn to page 186, Article 12, Section 2. Now, I would like to know why we have conventions and the reason for appointing substitutes at these conventions.
Fraternally yours,
Joseph Spreitzer Jr.,
No. 1, SSCU.
--------o--------
Joined in Wedlock
NEWS OF JOLIET
Slovene merchants of Cleveland are responding to the plea made by the Cleveland Journal (weekly for American-born Slovenes) to help feed undernourished children of St. Vitus’ School. Milk dairies are providing milk and other merchants food to help out the needy. Joe Jarc, Journal’s sports editor, deserves special mention for his wholehearted support in this work.
Matt Vessel is president of
the College Debaters’ Club of Hubbing Junior College, nibbing, Minn. While attending high school Mr. Vessel distinguished himself in debating.
A Slovene has been elected to Council in Girard, O., in the person of Joseph Cekuta. In Cleveland five Slovene candidates ran for Council, but non? were elected to replace John L. Mihelich, ex-councilman, who ran for judge of Municipal Court but was defeated.
Wedding bells rang in Pitts-burgh, Pa., on Wednesday, Nov. 4, when Antoinette Pogačar, member of St. Stephen’s Lodge, No. 26, SSCU, and Lawrence Shearn were joined in bonds of matrimony. A delightful breakfast was enjoyed after the ceremony and attended by relatives and friends . of the families, who wished the happy couple the best of luck in their new adventure.
Young American Boosters Lodge, No. 216, SSCU, of Wal-senburg, Colo., will hold a dance next Saturday, Nov. 14, in Pavilion Hall.
“Lindy” Kotnik, star bowler of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, Cleveland, O., is making a journey to California. Mr. Kotnik won city-wide fame last season when he bov/led 800 for a thee-game series in the afternoon and 744 the same evening, the latter during one of the series to de-' termine the SSCU bowling champion lodge of Ohio.
Join the S. S. C. U. lodges.
Suspension of the Sport Fund
to assist needy members of our Union unable to meet lodge assessments is only a temporary measure, as decided at the Supreme Executive Committee special meeting held in Chicago on Oct. 19, 1931. Financial assistance to lodges interested in athletics will be resumed at such a time when conditions warrant it.
By Richard J. Zavertnik
Chicago, 111.—The fraternal spirit of the South Slavonic Catholic Union based upon the precept where only there are rights to members there can be duties has created within the hearts of our members a lifting force of unsurpassed friendship and fellowship which has been, is now, and always,will be our Union’s largest influence and greatest appeal to secure new members.
Due to the unceasing efforts of Bro. John Zvezich, president of Zvon Lodge, his labors ripen into fruit in the month of March, 1930, with the birth of the Illini Stars Lodge, No. 211, SSCU, with 22 charter members. The officers elected to pilot our ship for the first year were: Joseph Glavich, president; John Sustarich, secretary; Charles Jezek, treasurer, and Henry Jezek, sergeant-at-arms. Under their leadership the lodge staged two successful dances, several entertainments1 and membership increased.
For the year 1931 the members selected new pilots to guide the Illini Stars through the stormy economic seas caused by Hoover’s prosperity. They are: Joseph J. Tabor, president; John M. Zvezich Jr., secretary; Joseph Sustarich, treasurer, and Henry Jezek, ser-geant-at-arms. They are laboring, the best they know how, to increase our membership, create a better spirit of loyalty, co-operation and harmony between the members, officers and lodge. Our lodge now meets on the first Tuesday of each month at Berger’s Hall, 2653 S. Lawndale Ave., Chicago.
On Thanksgiving Eve a novel dance will be held under the auspices of the Illini Stars at Berger’s Hall. Music will be furnished by Bob anil his famous Harmony Pirates. Entree shall be at 7 :30 o’clock. And to make it possible for every member and his friends to come to our great Thanksgiving party and dance in this era of H o o v e r i z e d prosperity, the price of a ducat shall be only 25 cents. We understand that our committee has in store a great number of surprises, for instance, Hoover turkey sandwiches shall sell at only 15 cents apiece, and Hoover drinks shall sell at Hoover prices.
The SSCU is a democratic institution, controlled by the representatives and delegates elected by the members. Membership in the SSCU allows the brothers and sisters to carry the best thought of helping others and themselves in times of distress and protection at lowest costs. The splendid record of over,. 22,000 members, and one and one-half million dollar reserve, a weekly official organ are achievements which we should be proud of. Yet, through co-operation we can greatly increase our membership and assets. Let us strive to bring in'a new brother at our next meeting.
--------o--------
Crabflake:	Why on earth
are you washing your spoon in your fingerbowl?
Fishball: Do you think I want to get egg all over my pocket?
--------o--------
Asker: Are you saving any money since you started your budget system?
Wiseby: Sure. By the time we have balanced it up every evening it’s too late to go anywhere.
Joliet, 111.—Well, folks, gossip among the Joliet people is very scarce this week. No murders, no bank robberies and no prison riots. But wait! There was plenty of noise among the JSKJ bowlers. As usual, they made their weekly visit to a near-by city. This week the town was Morris. A good time was had by all and a better time was had by the people of Morris, their team being the victorious one. The JSKJers were far off their usual form and as a result bowled below par.
The games were played on the Morris Recreation Alleys on the evening of Nov. 4. The most consistent bowler of the evening was Horwath, who shot a 185 average, followed by Ku-binski with a 178 average.
Before we forget, folks, we must comment on the modern and attractive Morris Recreation Alleys. The things that caught our eye were the fine system they have of displaying the names of teams, above each alley, that are rolling important games; the seating gallery for spectators is made so that all alleys may be easily observed ; also the announcement on the alleys’ bulletin board and window of the Joliet JSKJ invasion of Morris, and, last but not least, the wonderful reception and treatment accorded to our team by the management of the Grundy County alleys.
The get-together, w h i c h usually takes place after the game, was held before we left for Morris .this week. Fancy Ivec as usual was supplied with his sayings to keep the boys laughing. We believe Fancy made the boys laugh too hard and thus the boys couldn’t bow) their average. Is that right, boys?
Even the bulk of our cheering section was dead last Wednesday. This is probably why our team was defeated. (There will have to be a drastic shakeup in this business, eh. Fancy? ) This is our third alibi for losing, folks. Take your choice and select the best one.
We have noticed in the K. of C. Magazine that an indoor team was being formed. The SS. Peter and Paul Lodge is well represented by our athletic commissioner, John Jevitz Jr., and Bro. John Kren. We also noticed that distinguished men will be members of this team, such as Francis Dailey and Bill Lowery, who are two well-known young lawyers, the former also being a Notre Dame football player, and Francis Parker, a popular local athlete. Lots of luck, fellows!
Joseph R. Kozlevčar Jr.,
No. 66, SSCU. ------o-------
IMPORTANT NOTICE
Farewell Dinner Tendered Anton Zbasnik
Pittsburgh, Pa.—The farewell dinner given in honor of Anton Zbasnik, newly appointed supreme secretary of the South Slavonic Catholic Union, Oct. 29, at the Slovenian Auditorium. by his friends and associates, before leaving for Ely, Minn., proved to be the most impressive tribute of its kind ever paid a Pittsburgh Slovene. Over one hundred people, comprising all walks of life, together with a large number of personal friends and business associates, taxed the capacity of the banquet room. Included were many prominent figures, merchants, editors and men from out of town. The speakers testified to the notable accomplishments of the guest of honor. As a leader and frater-nalist, they extolled him for his many and important contributions to the progress of the fraternal society.
Bro. Zbasnik was presented with a wrist watch by Dr. F. J. Arch, supreme medical examiner of the South Slavonic Catholic Union, on behalf of his friends and associates. “In testimony of his distinguished friendship.” The toastmaster of the evening was the Rev. Joseph Skur, an impressive orator, and well known for his social ability. Other speakers were Kosto Unkovic, Jugoslav honorary consul; John Plevnik, president of International Savings & Loan Co., Cleveland, O.; Vatro Grill, editor of Enakopravnost; Janko Rogelj, hi» morist and SDZ supreme board member; A. J. Terbovec, edi-tor-manager of Nova Doba, all of Cleveland; John Balkovec, third supreme trustee of SSCU, Pittsburgh ; Ivan Varoga, president of Pennsylvania Federation of SSCU Lodges, and other officers of various lodges and societies.
Andrew Coghe and his Music Masters furnished a program of popular airs ranging from King Tut’s time up until the present. The Singing Society Prešeren also contributed vocal numbers. The committee which planned and arranged the affair was composed of John Balkovec, chairman, Joseph Snelar, Joseph Pogačar, Jacob Saver and Joseph Krotec.
We, the members of South Slavonic Catholic Union in Pittsburgh, take this opportunity to extend our sincere wishes of success to our friend, Anton Zbasnik, and believe he will perform his duties to the best of his ability.
F. J. Kress, Chairman, National Athletic Board, SSCU.
 0--------------
Illini Stars Hold Second Anniversary Dance
Detroit, Mich.—During the month of November members of Lodge Triglav, No. 144, SSCU, are requested to pay their lodge assessments to the temporary secretary, Peter Klobučar of 13509 Riopelle St., and not to the former secretary, John Kotzian. All sick benefit reports, as well as other matters pertaining to the secretary of Lodge Triglav, should be made to Peter Klobučar at 13509 Riopelle St., until further notice.
Lodge Triglav, No. 144, SSCU.
John Klobuchar, president; Peter Klobučar and John Gosenca, auditors.
(Lodge Seal.)
Chicago, 111.—Illini Stars, No. 211, SSCU, cordially invite all members and friends of the SSCU to come and help them celebrate at their second annual fall dance.
This gala event will take place on Nov. 25, Thanksgiving Eve, at Berger’s Hall, 2657 S. Lawndale Ave.
The merrymaking will start at 8 p. m. A good orchestra has been secured. The favors will be given away and refreshments served. We cannot help but predict a “dandy time.” John Zvezich Jr., Sec’y,
No. 211, SSCU.
--------o--------
Now, You Tell One They are telling the story of the Scotchman whose wife wanted to take a trip. He kept her at home by tellings her that travel broadens one.
E>
B
>«
!=
B
E
ISIIIIIIIIISIIIlllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIIIIIllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllIIIIEIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIHIillllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIISIIIIllllIIEIIHIIISIIignillllllllEIIIIIIIIISUIIEBlIilSlIIIISIIKIIllU1
& MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT S*
V
J
v
JVa b'
^'lonia
ukažei
VINKO BITENC:
JESENSKA POVEST
Preko požetih polj se je napotila lepa vila Dobroslava. Ob rani jutranji uri, ko je solnce še spalo za gorami, se je bila odpravila na daljno pot proti bajni deželi, kjer se smehlja večna pomlad.
Rdeča jutranja zarja je žarela na vzhodu, ko je vila Dobroslava stopala lahna in nežna, kakor sapica, čez polja, njive in travnike, da se poslovi od njih.
Veje dreves ob poti so bile že skoro gole; zadnji listi so padali na rosna tla. Ovenela je bila trava, tuintam je še kakšna cvetka žalostno sklanjala glavico. Ptički niso prepevali, kakor včasih; ni jih bilo več, odleteli so bili po večini tja, kamor se je namenila tudi vila Dobroslava.
Iskreno se je poslavljala vila od umirajočih cvetic, preostalih ptičkov in golih dreves.
“Zdravstvujte! Ločiti se moramo, zapustiti vas moram, dasi ne za vedno. Ko bo zavladala zemlji zopet kraljica Pomlad, takrat, oj, takrat pa se spet vidimo! Ve, rožice moje, vi moji ptički, draga drevesa, vsa moja narava — nasvidenje in zbogom!”
In vila Dobroslava je hodila dalje po polju, vsepovsodi se je poslavljala od božjega stvarstva. Samo listje pod drevesi je tiho odzdravljalo svoji prijateljici.
Naenkrat se je vila Dobroslava zdrznila od groze; čisto je prebledela, oči so se ji široko odprle, obstala je, kakor ukovana: v daljavi je zagledala svojo največjo sovražnico, hudobno vilo Zločesto, kako je vihrala naravnost proti nji. Divje se ji je svetil obraz, lase je imela razpuščene, v roki pa je vihtela bič, spleten iz samih ledenih zrn. Veter, dež in vihar so bili njeni spremlje valci.
llboga vila Dobroslava ni vedela, kaj bi storila. Če gre naprej, jo bo vila Zločesta srečala in potem gorje ji! Gotovo bi jo uničila!
Bolj in bolj se je približevala hudobna vila s svojim spremstvom. Že je bilo slišati bobnečo pesem, ki jo je pel starec Vihar s svojimi drugi. Mogočno se je razlegalo med oblaki:
To je naš ples: navskriž in počez, udar na udar prinaša Vihar!
Polja, gozdove, sleherni vrt v svoje objetje sprejela bo smrt!
Tedajci se je vila Dobroslava obrnila in odbrzela nazaj proti gozdu, ki se je razprostiral ob robu širnega polja. Visoke smreke, borovci, košate bukve in mogočni hrasti so domovali v njegovem kraljestvu. Toda vsa drevesa so bila že gola. Samo smreke so stale ponosno v svoji zeleni obleki.
Vila, ubožica, je komaj prihitela do gozda, že je zatulil veter in s tem na znanjal prihod vile Zločeste.
V naslednjem trenotku je zagrmelo, vlil se je dež, kakor še nikoli. Vila Dobroslava je vedela: njena sovražnica jo je najbrže zapazila, kako beži, in zdai ji je že za petami.
Vsa v strahu je vila Dobroslava milo poprosila tri sestre smreke, ki so se visoke dvigale ob gozdnem parobku Takole je dejala:
“Oj, ve mogočne smreke, ve dobre moje znanke in prijateljice, sprejmite me v svoje zavetje, varujte me pred hudobno vilo Zločesto, ki me smrtno sovraži in me hoče uničiti.”
In smreke so zašumele, dobrotljivo so razprostrle svoje veje in so sprejele vilo Dobroslavo v varno okrilje.
Tedaj pa je prihrumela vila Zločesta preko polja do gozda. Divje je zakri-čala, ko je videla, da svoji sovražnici ne more do živega. V onemogli jezi je naščuvala zloglasnega starca Viharja iz svojega spremstva na vilo Dobro slavo.
Toda starec Vihar ni bil kos mogočnim, starodavnim smrekam, ki so se ob njegovem srdu samo rahlo zibale sem in tja. Pač pa je vihar polomil mnogo drugih dreves, katerih debla sc ležala vsekrižem po gozdu.
Ko je vila Zločesta spoznala, da nič ne opravi, je srdita odvihrala dalje in z njo njeni spremljevalci.
Vila Dobroslava pa je stopila izmed vejevja smrek. Sama ni vedela, kako bi se zahvalila prijaznim smrekam za njihovo naklonjenost.
Dejala je:
“Ker ste me tako gostoljubno spre jele in me obvarovale pred mojo največjo nasprotnico, vas obdarim v znak hvaležnosti z večno mladostjo.”
In res. Smreke so vedno zelene, pa najsibo v naravi zima ali pomlad.
Ko je vila Dobroslava izgovorila po slednje besede, se je liki meglica dvignila v zrak in odplavala preko gora v tisto bajno deželo, kjer sije najlepša pomlad.
Na zemlji pa je zavladala tožna jesen.
PIERRE THE PRINTER
Pierre Lablanc and I had a rickety printing press set up in the back of an empty store, and every Saturday morning we ran off about five hundred copies and then went around the neighborhood stuffing them free of charge into letter boxes.
“Hey, you,” Pierre said one day, “dees papier, she’s got to mak’ mor’ money.”
“Well, you’re business manager,” I reminded him. “Why don’t you go out and get some advertising?”
He looked at me in mock disgust.
“Don’t I got it?” he queried. “Tak’
make room for the new ad, and we not only gave it the middle position on the front page, but we also wrote an article telling about Mr. Furmister’s arrival in town, and how this was the time to bring all precious old jewelry to our office and get it reset so as to look like new.
The idea was a' big success. We hadn’t been back from delivering the papers more than an hour before a lady called with a pair of old-fashioned diamond earrings. She wanted the diamonds put into rings for her children, and she left three dollars as a deposit.
'/(/MO#
zn
Wr
“Goo’ Bye, Ma Fren’,’
He Mocked, as He Picked Up His Bag and Started for the Door
THE LEAVES’ PARTY
The leaves had a party one Autumn day, And invited the North Wind bold;
They put on their dresses of crimson and brown,
With their borders splashed with gold
At first they danced to a merry tune, But the North Wind whirled them ’round;
And tossed them roughly to and fro, Till they fell upon the ground.
And when kind old Dame Winter came, She pitied the tired leaves so;
She laid them gently on the grass, And covered them over with snow. (From Songs of the Child World.
By Riley and Gaynor.
wan look an’ see eef Mistaire Brown hees the milkman an’ Mistaire Wallace hees the meat man we got ’em.”
“Yes, we got ’em,” I laughed. “But the money we get from them won’t help us to buy a new press when this one falls apart.”
I didn’t realize, as I said this, how close I was to what happened a moment later. I started the machine and drew out the first sheet for the next week’s edition. Two more followed and then there was a flash of electricity, a chattering sound and a smell of burning wire. The press stopped with a bang.
“Turn heem off!” cried Pierre. ‘Shee’s smok’ lak eet ain’t right!”
I turned off the electricity and looked at the damage. The armature of our motor had burned out and the press was useless.
“Wat we gon’ do?” asked Pierre, in dismay.
“Turn that handle,” I told him. “We'll get this edition out by man-power.”
He helped me take off the belt and then he began to run the press by hand. It was slow, hot work, but when Pierre got tired, I took my turn. We were going along this way for about ten minutes when the door opened and a man walked into the room. He was well-dressed and looked as though he had plenty of money.
“Is this the business office of the Herald?” he asked, politely.
“Dat’s me,” replied Pierre.
A look of surprise passed over the newcomer’s face, but he rallied and asked if he could put an ad in our paper. It was our turn to be surprised, but we told him he could. Then he asked what the rates were and Pierre told him one dollar per ad.
“For one time?” he asked.
“Golly no!” cried Pierre. We gon' run eet for wan month for c^at!”
“I don’t want it for a month,” laughed the stranger. “But I will pay you five dollars if you’ll reset your paper so as to get my ad in this edition.”
Pierre handed him a piece of paper “Put eet down,” he said.
The man wrote:
DIAMONDS RESET Bring your old jewelry up-to-date at small cost to yourself MR. FLORIO FURM1STER, Expert When he got this far he paused, holding the pencil in his mouth.
“Stuck?” I inquirad, politely.
“A little,” was the reply. “You see,” he went on, “I’ve just arrived in this town from Freeport, and I have no place of business. I wonder if you would let me put your names down as my agents, and also allow me to use your office as my store?”
“1 think so,” I said. “How about it. Pierre ?”
Pierre shook his head dubiously.
“I’ll help you turn the press,” offered Mr. Furmister, quickly. “We can get out a double edition. Why, I can make a mint of money in this town,” he went on eagerly. “And of every dollar I make, twenty cents will go to you for your share of the business.”
“I don’ care jus’ for thees time,” agreed Pierre, with some doubt in his voice. But just the same, he rolled up his sleeves and did everything he could to help. The type was set up again to
There was another customer that same afternoon, but it was Monday before the trade really started. Pretty soon Mr. Furmister had a box of jewelry so big that it wouldn’t go into the safe unless it was divided into two piles.
“We’ll get enough money out of this first week to get the motor rewound,” 1 gloated. “Then we can look around for a new printing press.”
“Don’ coun’ does chicks befor’ you atch,” advised Pierre, mysteriously.
—And it would have been better if I hadn’t, because on the next Saturday morning Mr. Furmister cleared his throat and said that he had to leave town at once and catch the 9 o’clock train to the West.
I looked at him in surprise.
“But how are you going to get your money for the work you did on the jewelry?” I asked.
“That’s a lucky break for you,” he replied. “Just to show you that one good turn deserves another, I’m going to let you two fellows collect the money and keep it for yourselves.”
That was pretty nice of him and I wanted to shake his hand and help to carry his bags down to the station, but Pierre broke in and said:
“We don’ wan’ to do dat, Mistaire Furmeestaire, thanks to you nevaire min’.”
“You don’t want to do it?” cried the jeweler. “Why not?”
In reply, Pierre took one of the rings, walked over to the window and drew the diamond across the glass.
“Eet don’ scratch,” he said.
Mr. Furmister’s eyes narrowed.
“That happens to be a fake jewel,” he said. “I noticed that when I set it.” “But thees ees fake, too, eh? An thees wan, an’ thees wan,” cried Pierre, picking them up one by one and showing how they slid across the window pane instead of cutting in.
Mr. Furmister caught him by the arm.
“You’re a wise lad,” he said, changing his tone of VQice. “But you’re not as wise as I am. You’re right about those being glass jewels, because I put the glass in them myself, and the part that you think is gold is nothing but brass. I’ve got the real jewels and the real gold in this suitcase, and it’s going with me when I leave town. And I’ll put a bullet through anyone who tries to stop me.”
He drew out a revolver and backed both of us against tlje printing press. Then he took a rope and tied our hands and legs to the machinery.
“Goo’ bye, ma fren’,” he mocked, as he picked up his bag and started for the door. “I hope thees don’ mak’ no nevaire min’ to you.”
—But when he opened the door the laugh was on him, for standing there as | big as life was a policeman, and behind that policeman were two others.
“You’re trapped, Smiler Davis,” spoke the cop in a level tone. “The windows and the back door are guarded. Put up your hands. Take the gun, Jack,” he directed, addressing one of the officers. “And, Tom, you grab the suitcase. I’ll untie the boys. They’ll be needed down at the station to sign the papers to collect the reward.
“Reward?” cried Pierre. “Wen I tole you ’bout thees man, you didn’t tole
CHEESE TOAST
Grate the odds and ends of cheese that may be left on hand, until there is one-half cupful. If there is no old cheese, cut fresh cheese into very fine pieces—fresh cheese will not grate so well.
Toast and butter six pieces of bread. With a spoon sprinkle the cheese over the toast, dividing it so that each piece gets its fair share.
Put toast into a warm oven till cheese is melted, which should take about five minutes.
Serve at once while very hot.
This toast, served with a dish of fruit and a glass of milk or of chocolate milk, makes a perfect breakfast.
 —0---------------
Noted November Birthdays
November marks the birth of three important authors whose writings have influenced the lives of many children.
First among these is Louisa M. Al-cott, who was born November 25, 1832.
Alcott’s stories were about children, and were written for the entertainment of young folks. Little girls, in particular, will find her books most delightful, and will find many of her heroines worthy of imitation. If you have not done so already, don’t fail to read “Little Women” and “Little Men.”
Next in order as to the year of his birth comes Samuel Clemens, known to us as Mark Twain. He was born November 30, 1835. He has brought more mirth and laughter to the American people than any other writer. His “Huckleberry Finn,” in the terms of modern slang “is a scream,” and “A Yankee at King Arthur’s Court” and “Innocence Abroad” will forever remain masterpieces of originality and humor.
Who among us does not love the memory of Robert Louis Stevenson? He was born on November 13, 1850. He wrote many beautiful stories and poems, but you would know him best for the cute children’s verses, which since have been set to music.
 -0----------------
NOVEMBER
The first faint frost is in the air And makes it jolly cold,
The flowers hide their sleepy heads Beneath the hardening mould.
The pines and firs lift up their heads Where leafless trees abound,
And chipmunks seeking winter homes Run lightly o’er the ground.
The banks beside the little brook Are empty now, and bare,
And signs of coming winter Are noticed everywhere.
The empty nests in tree tops The bonfire’s crackling chcer The sights in Grandma’s kitchen—
All tell that winter’s here.
 -0----------------
Danilo Gorinšek:
ZDAJ BO SKORO . . .
Zdaj bo skoro tisti čas, ko bo prišla zima v vas bela in ledena . . .
Rož ne bo več sred polja, več ne bo prepevala ptičica nobena . . .
Ali vendar nam tedaj bo ostala v srcih vsaj —
Vesna razcvetena.
_________O--------
Danilo Gorinšek:
ŠAIJIVKA Zvedel sem čudno novico:
Bolha šla je nad lisico, strašna to je bila bitka, mrtva je lisica—Zvitka.
Prehudo je krvavela, preden jo je smrt otela.
Zdaj pa bolhe—lev boji sc, da še njemu tak zgodi se.
Kar popihal i° le v 'cs>
—škoda le, da nič ni res!
THEIR CATCH
Once when we had been a readin’ all ’bout makin’ rabbit traps,
Me and Bill we thought we’d try it an’ catch Mr. Bun perhaps;
So we got some boards an’ made one, put an apple in for bait,
Set it where we thought we’d get him, down beside the garden gate.
An’ next mornin’ bright an’ early we was up an’ on the ground,
An’ by Jinks! our trap had fallen—we had somethin’ safe an’ sound; Couldn’t tell just what it was though, ’cause the trap was dark inside, But we heard the thing a movin’ when to get it out we tried.
An’ we thought we’d get Pop help us, so we run an’ raised a shout, “Come on, Pop, we’ve trapped a rabbit, show us how to get him out.” Pop he said he didn’t b’lieve us, but he came, though, for all that, Took the trap an’ pulled our prize out—an’ ’twas only our old cat!
K
§
w\
BEG PRED BELIM MEDVEDOM
me no’ting ’bout no reward.-'”
“I saved that for a surprise, ’ laughed the officer. “This swindler is wanted in New York for this very same game, and there’s a pri',-c °i two thousand dollars for his capture. You can go back to Canada with all that money,” he added, with a twinkle in his eye.
“Not me,” repliec* P*erre, “I m gon’ spen’ all dat money to buy new type for thees newspaper> an * think I’m gon’ buy wan ^os ^ox tak’ pectches.”
The next issue of our paper was a dandy! There was new type, new paper, and a rotary Press iust like the big newspapers have- ^®st	though,
was a picture of Smiler Davis on the front page, taken by the new camera that Pierre had	lJnc*erneath
was the statement- Alias Florio Furmister, diamond crook now in jail through the clever work ot the staff of this paper.” I wanted to put down “through the clever work of Pierre Lablanc, Manager of this paper”—but Pierre grinned modestly and said that if we were in partnership and did the work together when the press broke down and we were short ol money, then we’d have to remain in partnership when it came to sharing the fame for what had happened to us during the past week.
Kapitan Lyon z angleškega kitolov-ca “Sabine” pripoveduje sledeči doživljaj z belim medvedom, ki bi se bil kmalu nesrečno končal:
“Bili smo približno tri angleške morske milje oddaljeni od južne obale Ba-rowe ceste, ko so moji mornarji opazili na neki premikajoči se, a že močno razjedeni ledeni gori več velikih morskih psov .Ker je bilo morje popolnoma mirno in je morski tok le počasi gnal našo ladjo proti zahodu, sem svojim mornarjem dovolil, da smejo pod vodstvom drugega krmarja odveslati do ledene gore in uloviti nekaj teh živali. S seboj niso vzeli nobenega orožja, samo dva težka lesena kola, s katerima so hoteli morske pse napasti in jih pobiti.
Stal sem na krovu in gledal oddaljevanje njihovega čolna. Do ledene gore je bilo vse v redu. Pristali pa niso. Morski psi so nenadoma poskakali v vodo in čoln se je obrnil ter z veliko brzino hitel nazaj proti ladji. Za čolnom sem zagledal v vodi nekaj belega.
Vzel sem svoj daljnogled in pogledal, bil je beli medved!
Pričela se je obupna dirka. Mornarji so veslali kakor za stavo. Še nikoli jih nisem videl tako veslati. Za njimi pa je hitel medved.
Morda je bil jezen, ker so mu pregnali morske pse, katere je hotel napasti, morda je pa bil tudi lačen.
Na vse načine se je trudil, da bi dohitel čoln. Plaval je izvrstno, poganjal se je v velikih skokih po vodi in se bolj in bolj bližal zasledovanim. Ves prizor je bil zabaven, a nevaren. Če bi čoln dohitel in ga prevrnil, gotovo nikoli več ne bi videli onih pet mornarjev na našem krovu.
Streljati nismo mogli, ker smo se bali, da bi zadeli svoje lastne ljudi Dirka je bila usmerjena naravnost proti naši ladji. Ko so bili oddaljeni le še kakšnih štirideset metrov od ladje, se je živali posrečilo, da se je po silnem zaletu oprijela s prvima tacama zadnje čolnove konice Mornarji so veslali obupno, z njihovih obrazov je odsevala vsa notranja groza in bojazen, toda vse to ni prav nič pomagalo, kaj-' ti žival se je krčevito držala čolna in sc pustila vleči naprej.
Zaklicali smo krmarju, naj čoln okrc-ne. Trajalo je precej dolgo, preden je razumel kaj hočemo, ko pa se je čoln le krenil v drugo smer, so hkrati počile vse naše puške. Medved je omahnil in — bil je mrtev Bil je izredno velika žival, dolga več ko osem čevljev; to smo ugotovili, ko smo ga potegnili na krov.
Pozneje smo se Se večkrat smejali na račun dirke naših mornarjev, kajti tako pridno niso veslali še nikoli v vsem svojem življenju kakor tedaj, ko je za njimi plaval ogromni beli medved.”	(“Mladi Jugoslovan’.’)
---------O---------
JE ŽE TAKO!
Radislav Rudan:
KLJUNAŠEV
iav!iladr’
Mo br;
 -	fljfctania	sta
Tam daleč sredi takrat šb $ _dra| ma divje Avstralije je živela ^ e*oč je bila tako strašansko kri'ca. ji-je vsi ogibali. Kričala dnevi in po noči, tako da » £	_
v miru spati ne tiste žival*’ ^ 5^evatj iskale hrane po svetlobi » p-ki so šle na lov po tern1’ ^J bile že čisto obupane; ?kli?** ^ rovanje in poslale pritožb0 dobremu božanstvu Avstr*. $ y “Usmiljeni Avstra,” s0. , Itf1 živali, “reši nas te strašne Ptice!”	. ijfj,**
Avstra si je pogladil levi ;j desnega si je bril—taka je navada—in je premišljeval-
je spregovoril:	mož''	A"1'-1	Da
“Storili bomo, kar bomo	Ho*,J?
Ko so tožitelji odšli, je	- Sle
je ja služabnika in mu je n. pr “Stopi po kričavo ptico jo k nam.”
Služabnik klokan je PVTj lit®*). ‘'sri kor zna pač pristni avstraisrVj t j aPle§e, ru—in že ga	ni	več bilo P	tip«-,
usmiljenega božanstva AVS‘ \ep™ , Ko se je kmalu nato vrni . to'a ž njim tudi obtožen*
“Nu,” je spregovoril je pogladil levi brk, "sli“„5 s $ Nvli-i st tako kričava, da ne	s
kljunom miru ne po noči * jjjtlf vu . . S čim se moreš °P'^o, “Opravičiti	ss	mi ni	-«
maj kljun je	pač tako n® A Kam
vedno ščebeče; a da	je t® ,e ipj	J h
jen, je kriv tisti, ki	mi	*
ril . . .” je zaščebetala kfl	ten
Usmiljeni Avstra si je govoru hotel pogladiti se	M
čeprav je vedel, da ga n«?	tuf
bil razburjen. In kako , ^ bil? Saj je bil kričavi cam ustvaril tak kljun. ., p!]
"Mi smo vse prav nared ’pj, naredili,” je zatulil potem	^ ..
veš, zgaga zgagasta!”	l	‘"se
'Potem je itak vse	v	>
du!” je odvrnila	kričava P	je	hi
hrčeš še od mene?” .	.	avs1,j	v‘»ai	'
Tedaj se je pa usmilJen	^	: s0 s	1
bc-lj raztogotil, zagrabil	Jjvv	;
plica za vrat in jo vrgel	s	e#iK	I\m '	d
Jaz ti bom že pokazal,	^	^ sa.
nesramna!” je zarentaču-	jrf	^	•	Ke
trenutka dalje bodi nestv ^ v itvor, da boš vedno tiho.
opozarjati s svojim t v ■ ok0jj
 poštena živa bitja. _ ^, . r je ^
In kakor je dejal, se 3 ^ Jv w „ilo. Kričava ptica se je t #j S|„j v štirinogo žival, pokrito . p kljun pa ji je vseeno še	“M1 trn
čala bi bila lahko še aeu L Gvoje spremenjene Poci0/r nii tako sram, da se je skru® ( je ob vodi, kjer živi imenuje so kljunaš. „nSio'
(“Mladi JMoi
----------O—'■'"’*11
Pleasures Must Divided
Oh, my, but I was always And nothing seemed t0 (
A:id all the other boys weraSe1'1' *!cj To laugh and jeer and ^
They skipped about and
rope“	,,e	se'fii’'
My sakes but they we .j (Aww." 0:icc they called me “horr«» „/> And once they called 111
They said “You are a st'11®^^
And that is why you’re Very stingy boys are not Ever, ever cheerful; g;vf But if you’d be	a man an
A little to the	others—	to
I’m sure that we could lea Just like a lot of brother5’
id
1 gave them all that I cou And didn’t feel like cryi™ /
My toys are gone, but I n0 W u I only feel like flying; c Jjl, ’.ra The thing I did	just made	t)
And kept my	heart in c^v,jr'
For happiness was born a ,
Now you just think it °v
• 0----------------
Ježe Kovač:	*i\lA
ČEDNA MAŠJ^
Kdo je v hiši gospodar Sinček Tinček gospoduic'
Kar prostora je do vrat' vsepovsod le on kraljuj0,
... ^
Zbere lonce, skup P11 . ter po sobah nam ropo^
On razlaga: “To je vlak ^ drugega sploh ni mog°ce'
Tinček vozi, puha dim> da iz ust mu sili slina, a nikjer ne vidiš dima- (
Tinček, čedna si mašin3’
In tako ves dan ropoče i po vseh sobah, še na ce Če lepo ga boš P°ProS1to, te popelje v Novo mes
Tam pri zidu je Ljubija1^’
Novo mesto je pred vr.a Brž na vlak, in kot ]?‘ ^ boš na cilju . . . Zbos V’
----------o——r-
Ivan Albrecht:	.	x
PO SVETIJ	^
Ves dan že dež df° in zemljo blagoslavll iz borne bajte kraj ^ mladenka se poslavu
Z roko tresočo mati na čelo še pokriža:	^
“O, da nikdar noben0 se tebi ne približa •
c^0
In bratje, sestre ji v roko segajo in °^0t in vsem pri srcu je celo nebo se joče • • •
*a.
%ai
Ko«
svati,
‘iskeg ; »»»ri ]
i>al. JS>m JSi
al '2 s, ^ bi,,
« ra|ov. bc i"
^ICi ,
!f
nanj M;
1C t,
lesti
ni b
C!
'le
Pri
tis*
Vjbilo
:le
Nič ne vemo, kaj je bilo, kaj se Janezku storilo, v šolo ni ga nekaj dni — v kamri v postelji leži . . .
V kamri Janezek vzdihuje, ljubko mati ga neguje:
“Kaj je bilo, le povej!” — Janez pa molči naprej . . .
Muc edini ve resnico:
“Hi, nekdo je hruške kradel pri sosedu ... Pa je padel s trhle veje na butico ...”
PSI, MAČKE IN MIŠI
Poljska narodna pravljica
Pred davnimi časi je bilo tako na svetu, da so ljudje složno živeli z živalmi. Tedaj še ni nihče vedel kaj je sovraštvo in kaj je kes. Povedati vam hočem pravljico iz tistih dob . . .
Že od nekdaj je veljal pes za najzvestejšo žival. Tudi v tisti dobi je bilo tako. Tako je tudi razumljivo, da je pes služil ljudem. Psi so po svojih močeh pomagali ljudem pri delu. Ljudje so pa dajali psom dobro hrano v zameno. Tako so vsi složno in zadovoljno živeli, dokler — nu, dokler ni človek počasi pozabil svojega zvestega prijatelja. Ni bil več tako prijazen s psom, slabšo hrano mu je dajal, večkrat ga je grdo pretepel in ime svojega štirinožnega prijatelja je začel uporabljati kot psovko. Naposled je postalo psom to ravnanje preneumno in sklenili so, da napravijo z ljudmi pogodbo, češ, da ne bodo smeli grdo ravnati s psi, ker jim drugače ne bodo služili.
Po dolgem posvetovanju, pri katerem je imel volčjak glavno besedo in kjer se je jazbečar v enomer vmešava! v pogovor, so spisali pogodbo in ljudje so jo podpisali.
Ko so imeli psi pogodbo, so začeli iskati primerno osebo, kateri bi lahko dali pogodbo spraviti. Mačke so bile splošno znane kot pametne in zvite živali in psi so jim dali svojo pogodbo v varstvo. Mačke so vzele pogodbo in jo spravile na podstrešje med staro ša.-ro.
Zdaj sta . pes in človek spet složno skupaj živela, dokler — nu, dokler ni človek počasi pozabil pogodbe. Spet je pretepal psa in mu dajal slabo hrano.
Tedaj so psi šli k mačkam in zahtevali svojo pogodbo. Mačke so šle na podstrešje in dolgo iskale pogodbe. Naposled so se naveličale in sc hotele vrniti. Tedaj zagleda ena izmed njih v kotu droben košček oglodanega papirja. To je bila pogodba! “To so napravile miši!” so zarenčale.
Ko so psi zvedeli, kaj se je bilo zgodilo z njihovo pogodbo, so ogorčeno vzkliknili:
“Sovraštvo in smrt mačkam!”
“Sovraštvo in smrt mišimI” so za-vreščale mačke, ki so bile zaradi njih izgubile svojo čast.
Miške pa so zacvilile:
“Nikar sc ne razburjajte. Papir je bil za nič; prav nič nam ni teknil!”
  o------------------
Srečko Kosovel:
KADAR OTROK Sl’AVA
Kadar otrok spava, zlati angelj vodi maleno mu dušo po vrtovih belih, trga bele cvete, siplje jih na zemljo, siplje jih na majko, ki nad njih se sklanja.
Kadar prebudi se, vsa je bela postelj, vse je zlato jutro, in srebro prebelo je na glavi majke.
----------O----------
ŠALE ZA MALE
Mihec vpraša svojega starejšega brata:
“Kaj ne, kar človek še ima, tega ni izgubil?”
“Seveda ne, zakaj če nekaj izgubim, potem tistega nimam več,” ga pouči brat.
Mihec se hudomušno nasmehne-“Oslovskih ušes nisi izgubil?”
“Ne. Mihec ...”
“Nu, potem imaš oslovska ušesa!” zakriči poredni Mihec in hitro zbeži iz sobe.
sram
nase
L' zne
iS
•Vo c
% <
4i
N
K*
k* s;0 do
1*5
M J! m
L 1 »b!
*fla;
L.n n
«raij
lV*E
\ N
hln
i.
ki
r «v, Jo
Ne
Aui(
S s *
|N5
JS
KS
ft1« n
V* VJ &i,
| J*Pi
',Y
s
h
K
M
Padavica
neki vasi°!!lia- |)ravljica »a brati u-z've*a pred davnimi I if^oia ra,V* sta b'*a P° značaju Jm?'. ^želien • Prvi je bil mar-ien’ skon -m dobrosrčen, drugi pa •■iiiillll™ Jnažaju ln surov. Kakor sta bila i!bila drue ,Po*n°ma različna, tako „T® Podobna rUgemu v obraz in po-.’ c>ino: ni,- ln kar je bilo naj-,^° bradn,'Sta ‘me'a na'licu veli-|,VaRia sta m„1C?' J°)> koliko zasme-t M \i0^ ^aoih a zaradi tega prena-ivela P"J .Nekoč u » . s°sedov! cričava. na Komaj6,. m?r'l'*vi brat v gozd po
SP&e lotil deia. ie zJe.
Tali ^ t Li kega h Se ie v votlo deblo i V Sl Todl jta, in čaka>- da neha mi. Z,I‘i > kmet ?eževal° ie dolgo in •- Jaspa|, Je v svojem skrivali-Džbo sir • enadoma p, • i. Mu fesni id:..zbudilo veselo pet-3 „nlUtiif’ if '2 svoip ' ome' si je oči in po-'a^ne Bh.niesec ie <f8 skr‘vališča. Bila je ■ brit.*! u*e bilo v«Vet'° s'^a* ‘n Pred hra-bilat!^ ,>ov. p'?. Po'no gozdnih duhov if V i Pred Sese‘i ln faiali so po mili a ‘n več 1 S° ‘meJ’ velike kupe
o	J»°Si<ilin!ici Pa Ea !“doJv riževega žganja. pold|jj. j, Ogledal • eden ‘zmed gozdnih : na^ ,n«nj. Mp.ln °Pozoril svoje tova-o >n ia"ega kmet- s.mebotI1 so privlekli j/ .Nič h,,,/1 lz njegovega skriva-Tvi & nilt jesti in^a. niso storili. Hali llspred ^ 2,p|Pleše, Plti in ea prosili, naj
rnU tf!r ni bii’nkal<or je vedel in znal,
sS ^ ? ■«»',lZ“kpos,*vc ■»" r
h Im ° Skr«	se	)e	začelo
i.vst%, ire °bliubi da k.‘ prosili, naj jim C brastu KPnde ponoči spet k
d^ <*>& h ,al> so »ji	se je nekaj časa
neJii! l(nS!av°i da </'.teva'i od njega nekaj joined škr !,.bolj gotovo prišel. rj 's bolečin» Jev mu ie brez naj-frdfr v žep°dS<^anil bradavico in ,a je i K,!10 b0m P' če prideš ponoči i^Prifci . Spet vrnili.”
P° te,Ts feVena na ziutraj domov, se e deS!sJf	je	s elas začudila, zakaj
Brtu<> b10 niti	gladek in o brada-
W # Mep"1'‘ 8«edu. Povedal je že-jtici	Ide ^	1 doživel in sklenil, da
L,e znebil Jef P°noči v gozd. Ta-h e bradavice m'. *o Se :ratu ta doživljaj ni dal L 1,1 Se skril sternnil°> je stekel v jL	v	votlino	starega	lira
•	K’1
ni/v&|»i'V1fl nad*,"0.0 b,adna in mesec se Je , »l°Sb zbrat- dolino. Gozdni du-s*£°^r»11^ Vali’ da n-!- Precl brastoin in peli
,nr "a Ker ie tvi°a’ So ga vsi vesel° ker j «i 'hs° vsi • tako zelo podoben
;!V S'J 'M. ie prišel on
■I lltt 'i nip )estl 'n P'fi ‘n m°le-
tu^ k1'6 bil ,ga’ da jim kaj zapleše
5pr# CPles ni ?r°den in okoren, jim
Z-^ Vnni duhovi a)aL
6 ne nr -So se razjezili:
!, Nu! nSeS dobro! Nič nam " Vrn da se z6ubiš do-,	emo	tvoj	zastavek	na-
[i Pitied
te Z1111 Pi-ilel-,raJov je stekel k nje-»■^rutn i- bradavico njegovega trdnn • Še isti mah mu je Prirastla na meso. (“Mlado Jutro.”)
XosVWlH
t*°to6iT-et^ in norostjo je vča-\Vni Saši'; .glejmo nekaj slu-ti 'fj:	quj 1 m>nister grof Bruehl
‘%->i 600 \,Vsako P° dvakrat, WVakrat _U: ^ak dan se je naj-
\ 8' 8a vid?; in šele po i,. °Mekj j zopet v isti obleki.
WiSel>no n*" nosil posebno tobač-
4 lat ^ieen, čevl)e. rokavicc
a eiv6 ."'ifc'11'0 nem- P‘Sar ie imel vs0 za'
' t ??■» fe'T*SIk" w
„(0 ‘tj:	> kaj bo tisti dan
ir’’ HklNkn
5' j : ^a!?'^e oh^'u^aunitz 'e imel ve‘ •Id *kikra|-naitnanf n*" preoblekel se je ne ,1	O',v Vanaistkrat'	Frai1
$ 'tita]'e- Lud ,e rad koval konj ’	,	^ik in si u ‘k X'1I. je slikal in
me ^ \NaZen ti. ^‘šijal, da je velik ■ V i ^asii) j„^a j° Pa tudi zelo rad K ."ivik XvP0 več llr fičal v ku-(k '"izare./ Se ie posvečal vrt-'VNicii.nlU'U; rimski cesar Do-'l»tla'.ri ic lovii Sc ie zapiral v svo-‘S le bil , muhe-t s Ninal Un-‘ s,avni francoski N .‘v°iitiii .'ebelieu. Pretepal S" ’’ajetih u‘'abniki, dal jih je
fcL^in rmtat.°.vih> blatil iih i£
L ''~-drn-'-i°^.'.ta* razne nelepe
V	^1,5' drugj . iih je kar ie le L>s. r,eU^7 ° ,trancoski državnik, P>Hj »le Pa uir, Casa kralja Ludvika v t.^Skinii' 'irja! z vezeninami in 1 stfoki r° deli in je do v'^J>ravo mojstrstvo. n°rec
d vo r n ega ‘n o r-•! 5«is Polo ’! ZVedel. da si je no-C5- t1’ ki ;:h a. katero je zapisa! Hi iti ,3raij i1 )e imel za najbolj tel0 s| 1 Velei P°klical dvornega
L’ *>0 i ’’slite Vnf’ mu Pokaže pol.
k "a videi	,'0	se ie kralj raz
h: Ni. °« »ebe prvega napisa-Si-.^aj .	* °8°rčen je vprašal
\	napiSaI
mene na prvo me-
k°njdaIi ste tujcu denar, da 6 'nie Niste ga vprašali, H»^naa.vi str nillče izined nas
1	v6f la. r nit‘ zaupali tolik. fC>il,Pn° 0V0 ie, da se tu Vh^i v°Jega h 1 nc ^oste videli
Kil* ^ tuie"aria!”
^raij. lec vendarle vrne V’ Zapisal njegovo ime
Xi-	al'0 Sp
_	t Pravi oslovi ma-
1,11 na?’ vče-v.prašaš?”
ebutinia6i21ka< °Sel” ie °d‘
prav^'p
dill
ptic®‘
. AVf‘
MLADINSKI DOPISI
Contributions from our Junior Members.
Be
sad’ .
» P'1 ■re iu
«iSeJ
5
rid^
il6
Vi
tez{‘
,;v«
lo't
ttflU
ef!
[NA
id6
fllf'
*1«
OV'0
o y
|c0,
o.
tjec
ne
na
Morley, Colo.
Cenjeni g. urednik: Prosim, da mi daste malo prostora v našem listu Nova Doba. Sem sicer še nov član društva št. 140 JSKJ v mladinskem oddelku, toda upam, da moj dopis vendar ne pojde v koš. Pred dvema mesecema smo prišli iz starega kraja jaz, moja mama, trije bratje in ena sestra in smo vsi pristopili k društvu št. 140 JSKJ Štirje smo še v mladinskem oddelku.
Rad prebiram slovenske dopise, dasi ne znam prav dobro slovensko, kajti v starem kraju smo se učili samo itali* jansko v šoli. Vendar sem se naučil čitati in pisati slovensko doma pri mami, tako da upam, da mi bo ostala slovenščina v dobrem spominu tudi v tej novi domovini Ameriki. Zdaj hodimo tukaj v šolo jaz in trije bratje. Jaz hodim v šesti razred; malo težko se je učiti, toda upam, da se bom kmalu navadil tudi angleško.
Dela se tudi v tem kraju bolj po malem, večinoma po dva do tri dni na teden. Vsi si želijo boljših časov, a kdaj pridejo, se ne ve. Ako bo ta dopis priobčen, se še drugič oglasim. (Seveda, le oglasi se še, mladi prijatelj! Bilo bi škoda, če bi pozabil lepo slovenščino, katere te je mati s trudom naučila! Op. urednika.) K sklepu pozdravljam vse člane in članice JSKJ v obeh oddelkih še posebej pa g. urednika.
Victor Slavec (14 let), član društva št. 140 JSKJ
--------O---------
El Moro, Colo, Dragi g. urednik: Sedaj se vam najlepše zahvalim, ker ste tako lepo uredili moj dopis. Sem ga z veseljem preči-tala, ali čitati mi gre dosti slabše ko> pisati.
Sedaj naj pa še povem, da sem dobila prvo nagrado za šivanje in sem šla \ Pueblo na “State Fair”; z menoj je šla tudi ena Američanka. Obe sve dobil; prvo nagrado. Ona je v drugem razredu, jaz pa v prvem. Z nama je šla tudi naša učiteljica. Imele smo prostr vožnjo.
Tam sem videla vsake vrste pridelke, ki so jih farmerji pripeljali, kakor tudi velike krave in drugo živino, kakoršne se ne vidi pri nas. Videla sem tudi lepega konjiča, ki je bil zelo dobro izučen. Ko ga je učitelj vprašal, koliko je star, je s kopitom petkrat udaril na tla. Ko ga je vprašal, če ima rad Mr Hooverja, je odkimal z glavo da ne. Jaz sem si mislila: kaj bi pač rekel Mr Hoover, če bi to videl!
K sklepu se vam g. urednik še enkrat lepo zahvalim za ureditev mojega dopisa in pozdravljam vse čitatelje Nove Dobe.
Mary Marinac.
---------O---------
Export, Pa.
Cenjeni g. urednik: Prosim, priobčite zopet par vrstic od mene. V svojem septemberskem dopisu sem pozival so-bratce in sestrice, da naj bi se učili slovensko in kaj v slovenskem jeziku napisali za naš list Novo Dobo, in glej, takoj drugi mesec sem že zagledal slovenski dopis iz Loraina, Ohio. Tako je prav; upam, da se jih bo vsak mesec še več oglasilo.
Tukaj pri nas so dosedaj črešnje cvetele, toda sedaj je tega konec. Ko pišem te 'vrstice, zunaj sneg pada in je precej mrzlo, tako, da se moramo peči tiščati.
V	šoli smo imeli maškarado in mislil sem, da bom dobil prvo nagrado, toda nisem imel sreče. Dobila pa jo je moja 10 let stara sestra in moja nečakinja Anna Bele, stara štiri leta.
Predno končam, naj še čestitam našemu novemu glavnemu tajniku Antonu Zbašniku, katerega osebno poznam. Za danes naj zadostuje. Se bom pa še drugikrat oglasil, ako mi bo g. urednik dovolil zopet malo prostora. — Pozdrav vsem bratcem in sestricam v mladinskem oddelku in sploh vsemu članstvu JSKJ!
Rudolph Supancic, član društva št. 57 JSKJ. ---------O---------
Lorain, O.
Cenjeni g. urednik: Pravijo, da obljuba dela dolg. V mojem zadnjem dopisu v Novi Dobi sem obljubila, da prihodnji moj dopis bo pisan v slovenščini. Bolj slabo bo še šlo, pa upam, da mi g. urednik ne bo štel v zlo in mi bo popravil napake. Sedaj pozimi se bom že bolj naučila brati in pisati slovensko, ko se bomo rajši držali v gorki sobi, kot pa se igrali zunaj.
Na Miklavžev večer, 6. decembra, bomo otroci igrali dve mali igri, namreč “Mir in ljubezen” in “Sveti Miklavž.” Kakor vsako leto za Božič, tako bo tudi letos skrbel za to Gospodinjski klub S. N. Doma. Otroci Slovenske mladinske šole pa bodo zapeli par pesmi in podali nekaj lepih deklamacij.
Po igri pride pa Miklavž z darili in tega se mi otroci najbolj veselimo. Samo če se tudi tukaj ne pokažejo slabi časi! Pa upam, da ne. Mislim, da Miklavž ne ve za depresijo; vsaj želeti je tako. Res pride tudi parkelj, toda njega se prav nič ne bojimo, Saj vemo, da ni zares iz pekla.
Za danes moram končati, ker se že tako bojim, da bo šel ta moj dopis v koš. (Mladi sosestri se pozna, da ne obiskuje zaman slovenske mladinske šole. Dopis je potreboval zelo malo popravkov. Naj le še pošlje kaj podobnega. Op. urednika.)
Matilda Strukely (13 let), članica društva št. 6 JSKJ ---------O---------
INTERESTING FACTS FROM MY SCRAP BOOK
Joliet, III.—Theodore Roosevelt, who was inaugurated at the age of 42, was our youngest president.
The White House is so called because after the British burned it in 1814 the walls were painted white to hide the traces of fire.
The Tiger of France (Georges Clemenceau) always wore gloves, because of a tiger infection. He still wore there at his death.
Girls of 12 years and boys of 14 can be legally married in Kentucky, Louisiana and Virginia with the consent of their parents.
Lightning is caused from the electricity in the air between two clouds. This movement makes heat as well as light, and the heat causes the air close by to spread itself out, and this starts a great move of air which we call thunder.
Babe Ruth was married Tuesday, April 23, 1929, in New York.
Five children were shot down in front of their homes by gangster machine guns, in trying to shoot an unidentified man, July, 1931.
Col. and Mrs. Lindbergh had a son born to them on June 22, 1931.
On Saturday, Oct. 17, 1931, the Akron, navy dirigible, passed over Joliet in the morning, about 8 o’clock The Akron carries a crew of 11 officers and 40 men. It cost $5,375,000 to build it. The dirigible is 785 feet long, with a diameter of 132 feet.
Mary Chanko, No. 66, SSCU.
 0------------------
Dear Editor:
This is my first letter to the’Nova Doba. I am 11 years old and in the sixth grade. I live in Johnstown, Pa.
I enjoy all sports. I read all of the articles in the paper and enjoy them very much. We all belong to the SSCU.
I hope that there will be more articles in the paper because I enjoy reading them. You shall hear from me again.
Genevieve Konashetz, No. 172, SSCU.
 0------------------
A BUSY DAY
Joliet, 111.
I greet the dawn with a hearty yawn.
Then from my bed I arise
And begin my morning exercise;
Get down on my knees And say my prayers;
Put on my clothes And comb my hair;
Eat my cereal ad toast,
A well known breakfast from coast to coast.
Kiss mother goodby,
Close the door with a sigh;
With my books and my lunch,
I’m off with the bunch.
To school for the rest of the day.
I can hardly wait for recess,
So I can get out and play,
Eat my lunch at noon,
Am sorry that lunch period is over so soon.
3:30 and school is out,
Then we run around and shout.
1:00 and I’m home again,
Had time enough to compose this poem
Then I’m off again to play
’Till mother will come out and say,
‘You must come in to supper!
Well, goodness sakes, my lands!
Wash that dirty face and those dirty lands!”
Then we say our evening prayers,
Then we start to eat.
“Say, Ma, I’ll have another piece of meat.”
Get my books out to study,
Thinking that all schools are nutty.
Then I get my story book and read About the knights and their great deeds. Then dad says, “Now, you little sleepyhead,
It’s time for you to go to bed.”
So I kiss mother and dad goodnight And hope that everything I’ve done this day was right.
Off to bed and say my prayers,
And slowly drift into slumberlands deep.
So ends a perfect day,
With little study and lots of play. Josephine Chanko, No. 66, SSCU.
 0--------------------
CHICAGO
Chicago, 111.—I am a member of Zvezda Lodge, No. 170, SSCU. I am
9	years old, in the fourth grade and go ‘o Whittier School. I am writing about our great Chicago. Oct. 17 the Akron dirigible passed over our house. It is the biggest airship in the world and it was a pleasure to see it. There were
II officers and 40 men on board.
On Sunday afternoon 1 went to Grand Park with my mother, where they are getting ready for the world fair to take place in 1933. I wish to be present at this fair. Best regards to all the brother and sister members of the SSCU.
Edward Laurich, No. 170, SSCU.
---------o----------
PICKING CRANBERRIES
Ely, Minn.—One Saturday afternoon my mother and I went picking cranberries. We did not know exactly where they grew, so we had to look for them. Soon we found them growing in the moss. While wc were picking I looked up and saw a young deer standing in front of me. I told my rrfother to look at the deer; when she turned to look at him he ran away. We each had a five-pound pail full when it started to rain. So we hurried home and when we were near home the rain stopped.
Lillian Hutar, No. 2, SSCU.
 0------------------
Burton, O.—I want to thank you foi that dollar check I received this summer. That made one dollar more on my savings account.
During the first part of October the seventh and eighth grades had a wienei roast. I believe everybody had a good time, at least they looked as if they had. We planned on a Hallowe’en party, but the class adviser decided we’d have a Christmas party instead.
1 got my report card for the first six weeks and got all passing grades.
I elose hoping that all the rest of you did, too.
Jennie Bouha, No. 71, SSCU-
---------O----------
Strabane, Pa.
Dear Editor:
I am wondering how many boys and
girls will write letters, newsy ones, now. I am pretty sure that there will be quite a number who will disagree with me. Some of the boys and girls who read the Juvenile Section and who never write, like to read the stories, better than to read the letters. I’m not saying that 1 don’t like to read stories, because I certainly do enjoy reading a good story.
The final day has arrived; this afternoon Trinity clashes with the Canons-burg eleven. In chapel yesterday morning one of the teachers said that never since Trinity has been established had they beat Canonsburg or had Canons-burg beat Trinity. They have made a scoreless tic, but that’s all. Mr. Elwood, our coach, said that Canonsburg is saving her star just to beat Trinity, but Trinity has been preparing themselves and sure hope we (Trinity) win. I’ll write the next time and let everyone know if Trinity wins, or should say, I’ll write the final outcome of the game, no matter who wins.
The time is drawing near for our monthly exams, and I am quite busy reading up on material which we have had.
Rumor has it that the school in Alexander is going to serve lunch to the children whose parents are out of work.
I	don’t know how true this is, but will see what actually will be done.
Best regards to all.
Frances Maisel, No. 149, SSCU.
DOPISI
Personal Experiences Are Interesting Items Articles
in
More Juvenile members should contribute articles to the paper. Prizes are awarded every month. Why not try and win one of these prizes? It may oe worth your while.
The problem which worries many of the Juvenile members is not knowing what to write about. it doesn’t have to be on any particular subject. It also isn’t necessary to think of a plot for a itory. W'hy not write about some interring incidents in your school days, vacation time, week-ends, or about what you would like to do?
There are so many things that you :an write about. Regardless of how short your article may be, it will always be published. So many interesting contributions are personal experiences. Even dreams have been very mteresting.
Remember that a section is reserved for the Juveniles every month ; it should contain more articles contributed by the juvenile members of our SSCU.
If you have the ability to write interesting stories or poems do not hesitate to send in your work. Perhaps it will win something for you. That doesn’t leave out the writers of personal experiences or dreams. Everyone should try and see how well they can succeed in becoming writers of compositions. It will also help in your school work, because there is nothing more some students dislike than writ-ng compositions.
In school you work for good grades, but remember that writing for your paper may win a prize. Don’t give up, if you don’t win a prize the first time, and don’t quit when you win your first prize. Try and work for as many prizes as you can. Be proud of any article ihat you know is your own original idea. Originality is the first thought n selecting a winner.
There is the appearance of your contribution. It must be written in ink Write only on one side of the paper, with the address written legibly, as well as the story, your lodge number and your age.
Editor.
 0 ——
NAGRADE
(Nadalievanie ix a. «tr«nD
pa ne. Tajnik svojevoljno ne sme za nikogar zalagati.
Dalje bi rad opozoril člane društva št. 42 JSKJ, da tajnik ni plačan za to, da bi hodil od hiše do hiše in pobiral asesment in da bi vsaki mesec posebej opozarjal člane, da naj pravočasno plačajo svoje asesmente. Prosim člane, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 15. novembra, da se pogovorimo, kaj bomo ukrenili glede prazne društvene blagajne in o drugih društvenih problemih. — Z bratskim pozdravom, Primož Knafelc, tajnik.
Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca oktobra, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče nagrade :
Anthony Okolish, društvo št. UU, Barberton, O., $1.00; Anne Gali, društvo št. 36, Johnstown, Pa., $1.00; Josephine Chanko, društvo št. 66, Joliet, III., $1.00.
- častno priznanje (honorable mentin) zasluži Frances Majzel, društvo št. Ilf9, Strabane, Pa. --------------o-------
REMEMBER THIS
All articles submitted by the Juveniles to the New Era must contain the following:
1. Name of writer.
2. Address.
3. Age.
4. Lodge number.
Before an article is even considered for a prize it must meet the above requirements. So remember to put down your name, the place where you live, your age, and the number of the lodge that you belong to.
Original articles are the only ones given consideration. Copy articles are thrown into the waste basket.
Vsi otroci članov J. S. K. Jednote bi morali spadati v mladinski oddelek. Od tam jim bo logičen in lahek prestop v odrasli oddelek.
Ely, Minn.
ČLANSTVU J. S. K. JEDNOTE.— Ker se me dolži v zapisniku izredne seje gl. odbora, da je v veliki meri moja krivda izrednih sej, zato si štejem v dolžnost, da se obelodanijo podatki, ne potom namigavanj, temveč taki kot so, da bo imelo članstvo jasen vpogled v celo stvar. Gl. odbor ni vključil mojega pisma v zapisnik, zato je moja dolžnost napram član stvu JSKJ, da istega objavim. Za mojo osebo sploh nimam ničesar za prikrivati, kar članstvo ne bi smelo znati. Sledeče je pismo glavnemu odboru s konmentarjem na zapisnik izredne seje:
“Ely, Minnesota, Oct. 15, 1931. “Cenjeni gl. uradniki (ce) JSKJ:
“Meseca avgusta, leta 1928 sem bil potom XIII. redne konvencije izvoljen namestnikom gl. tajnika J. S. K. Jednote. Od časa izvolitve sem se držal dejstev, ustave in pravil, kakršne je sprejela XIII. redna konvencija. Povdarjam tudi, da nisem re-signiral ali odstopil od namestništva gl. tajnika. Ko je prišel čas, kot govorijo pravila v členu XII., točka 2, sem se zavedal dolžnosti, katere sem sprejel od delegacije XIII. redne konvencije.
Tretjega in petega oktobra t. 1. sem se zglasil v glavnem uradu, da prevzamem prostor, kateri je bil v smislu pravil izpraznjen. Moja zahteva, da se mi izročijo knjige organizacije in vodstvo urada, je bila zavrnjena. Ni bil moj namen, da bi si lastil urad s silo. Zavedal sem se, da se more poravnati nesoglasje bratskim potom. Danes, ko ste zbrani na izredni seji apeliram na vas, da sodite, v smislu pravil, cel položaj nepristransko v korist članstva in Jednote.
“Meseca oktobra, 1. 1929 sem prejel od takratnega gl. predsednika, sobrata Zbašnika, sledeči telegram:
“ ‘Pittsburgh, Penna., Oct. 4.
“Ivan Tauzell, Ely, Minn.
“ ‘If we decide to call on you to take charge of the office as acting supreme secretary would you be prepared to assume the position at once wire your reply.
“ 'Anton Zbasnik Supreme President.’ “Moj odgovor:
‘“Ely, Minn., Oct. 5, 1929 “ ‘Anton Zbasnik,
5400 Butler St.,
Pittsburgh, Pa.
“ ‘Can not accept position as supreme secretary at this time. Letter follow.
“ ‘Ivan Tauzell.’
“Nato sem pisal gl. predsedniku sledeče pismo:
" ‘Ely, Minn., Oct. 5, 1929.
“ 'Mr. Anton Zbašnik,
5400 Butler St.,
Pittsburgh, Pa.
“ ‘Cenjeni gl. predsednik J. S. K. J.
“ ‘V odgovor na Vaš brzojav Vas tem potom obveščam, da mi , moji trgovski posli ne dopuščajo prevzeti začasnega mesta gl. tajnika J. S. K. J. in to iz vzroka, ker ne znam koliko časa bi začasna zaposlenost trpela.
“ 'V slučaju, da je gl. tajnik nezmožen opravljati poslov v uradu radi bolezni za dobo 4 do 6 mesecev, potem sem pripravljen prevzeti začasno mesto kadarkoli me gl. odbor v to pooblasti.
“ 'Upam, da si to pismo tolmačite, ne kot zahtevo, pač pa kot vzrok, kei z vsakim delom je zvezana gotova odgovornost.
“ ‘V vsakem slučaju glede začasne zaposlitve v gl. uradu se hočem ravnati po navodilu gl. odbora.
“ ‘Bratski pozdrav,
“ 'Ivan Tauzell.’
“Navedeno pismo, poslano takratnemu gl. predsedniku sobratu Zbašniku, vam jasno priča, da sem bil tud;
v	tem slučaju za kooperacijo. Takratni moj položaj me je pritisnil, da sem navedel v pismu vzrok; ako bi bil čas določen v taki meri, da bi si jaz mogel svoje stvari urediti tako da ne bi bil oškodovan za bodočnost, potem bi prevzel začasno mesto drage volje. Pod pritiskom minutne odločitve pa nisem bil v stanu tega storiti. Vsak izmed vas, ako bi bil v takratnem mojem položaju, bi stori) isto.
“IZ ZAPISNIKA IZREDNE SEJE GL ODBORA, NOVA DOBA, 9. OKTOBRA, 1929.
“ 'Na izredni seji zbrani odborniki smatrajo to izjavo sobrata Tauzelja, da je z isto sploh resigniral kot namestnik glavnega tajnika, ker v slučaju nujne potrebe ni hotel sprejeti mesta, ki mu je bilo določeno pe sklepu konvencije.
“ 'Po širši debati in vsestranskih pojasnilih sklenejo glavni odborniki soglasno, da postane začasna namestnica glavnega tajnika sosestra Mary Agnich, prva pomočnica v glavnem uradu, kot taka bo mogla polnomočno podpisovati listine, ki zahtevajo tajnikov podpis, in poslovanje se be moglo vršiti v soglasju z zakoni.’ “MOJA PRIPOMBA K ZAPISNIKU IZREDNE SEJE:	NOVA DOBA, 23
OKTOBRA, 1929.
“ 'Jaz sem se nanašal na DEJSTVA, glej pravila, člen XII., točka
2,	kakršne je sprejela XIII. redna konvencija in se tudi v toliko čutim odgovornega naprtim uradnikom in članstvu J. S. K. J.’
“IZ ZAPISNIKA LETNE SEJE: NOVA DOBA, 12. FEBRUARJA, 1930.
“ ‘Razvije se debata glede namestnika glavnemu tajniku Jednote. Na splošno razmotrivanje in pojasnila nekaterih glavnih odbornikov se sprejme podpirani predlog, da se potrdi in sprejme odlok izredne gl. seje, ki se je vršila dne 6. oktobra 1929 v Clevelandu, Ohio.’
“Telegram, katerega mi je poslal takratni gl. predsednik, in moj odgovor se ne more smatrati za mojo resignacijo. Kako je mogel gl. odbor mojo resignacijo sprejeti, ali sploh smatrati, katere nikdar predložil nisem? Tudi pravil nisem kršil s tem, ker nisem sprejel začasnega mesta. (Glej pravila: člen IV., točki 2. in 4., člen VI., točka 6., člen XII., točka 2., člen XIV., točke 3, 4, 5 — (Articles of Incorporation: Article V. Article VI.)
“V smislu pravil J. S. K. Jednote, sem primoran resignirati takrat, kadar je mesto glavnega tajnika izpraznjeno, kot govorijo pravila v členu XII., točka 2, in to le tedaj, če ne bi hotel prevzeti mesta, kar pa nisem storil. Tudi moj zagovor v Novi Dobi, z dne 23. oktobra 1929 omenja točko pravil. Točka je menda dovolj jasna.
“Ko sem zahteval izpraznjeni urad glavnega tajnika, mi je bilo povedano, da sem izgubil vse pravice, zato, ker nisem protestiral sklepu glavnega odbora. S kakšnim sklepom je glavni odbor spremenil točke ustave in pravil? Glavni predsednik mi piše:
“ ‘V kolikor je meni znano, ste av tomatično izgubili urad namestnika gl. tajniku takrat, ko niste hoteli prevzeti tajniške posle, ko ste bili pozvani po bivšem gl. predsedniku.’
“V zapisniku izredne seje pa stoji, da je glavni odbor smatral mojo iz javo za resignacijo. Čemu protislovij? Pakt je ln fakt ostane, da jaz nisem resigniral od namestništva prostovoljno. Kako se mi je pod okoliščinami moglo dati resignacijo?
“Ako so pravila J. S. K. Jednote merodajni faktor, potem pripada izpraznjeno mesto po konvenciji izvoljenemu namestniku. Jaz se sklicu jem na pravila, ker se potom istih čutim odgovornega napram članstvu in konvenciji.
“Z bratskim pozdravom,
“Ivan Tauzell.”
*	* *
Moji nameni so bili pošteni. Držal sem se pravil ter smatral iste za merodajni faktor. Ko je prišel čas, sem bil pripravljen prevzeti mesto, katero mi je bilo določeno potom zadnje konvencije.
V	zapisniku izrednega zasedanja glavnega odbora stoji, da so zelo kri-
vi	izvanrednih sej tisti, ki so bili na zadnji konvenciji izvoljeni zato, da priskočijo naši Jednoti na pomoč. Taka sodba, ki ni izrečena na podlagi dejstev, se more le smatrati kot osebna antipatija. Imam tehtne razloge, da je bila cela stvar aranžirana pod krinko osebnih ambicij. Čemu se skrivati za dobro ime Jednote?_________
Ko sem se tretjega in petega oktobra zglasil v uradu, da prevzamem urad, kot govorijo pravila, mi je bilo povedano, da se bo vršila izredna seja gl. odbora. Na moje vprašanje, če se gl. izvrševalni odbor zaveda stroškov, ki bodo nastali potom take seje, mi je sobrat Perdan rekel, da je tako sklenila zadnja polletna seja. Zakaj se me potem dolži v zapisniku krivde, katere nisem storil. Ako so nekateri glavni uradniki po preteku treh let uvideli pomanjkanje pravil . kdo je bil vodstvo organizacije? Zakaj je vodstvo organizacije napravilo name pritisk minutne odločitve? Večina gl. odbora je odločevala zadnja tri leta, čemu potem dolžiti posameznega člana, ki ni storil druge napake kot to, da se je držal pravil. Vprašanje stavljeno po gl. blagajniku na izredni seji je tukaj na mestu.
Z bratskim pozdravom,
Ivan Tauzell.
šale jugoslovanske generacije stoletja. To naše Jugoslovansko ujedinjenje je prišlo na dan 1. decembra 1918. Ali ste že pozabili, kako je narod doma takrat slavil to ujedinjenje? Časopisje je pisalo takrat, da so voditelji vseh političnih strank pozabili vsa svoja nasprotstva, se javno poljubo-vali in objemali od veselja, ko so zaznali, da je prišlo za Jugoslovane toliko stoletij pričakovano osvobojenje in ujedinjenje Jugoslovanov!
Bratje Jugoslovani! Ali naj pa mi pozabimo ta veliki naš narodni zgodovinski dan? Nikoli! Praznik Jugoslovanskega ujedinjenja mora biti za nas najvažnejši mejnik, naše zgo dovine in našega narodnega življenja. To je jugoslovanski 4. julij!
Jugoslovani v Chicagu in okolici bodo proslavljali Jugoslovansko ujedinjenje na nedeljo dne 29. novembra 1931 v Ashland Auditoriumu, na Corner South Ashland Ave., in Van Buren ceste. Začetek programa se začne točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina je samo 50 centov. Čisti dobiček pa je namenjen za brezposelne Jugoslovane v Chicagu in okolici. Poleg velike proslave gre tudi za plemenit namen, za podporo brezposelnih. Torej smo dolžni dvakrat, da se te proslave udeležimo vsi Jugoslovani iz Chicaga in okolice. Segajte pridno po vstopnicah, ki se dobe domalega v vseh slovenskih trgovinah.
Bratje Jugoslovani! Še enkrat se vas vse bratsko vabi na proslavo Jugoslovanskega ujedinjenja, ki se vrši v nedeljo dne 29. novembra 1931. Pojdimo vsi na to proslavo. Ne radi političnih strank in prepričanj, ne zato, da morda podpiramo to ali ono formo politike. Na ta dan ne bomo proslavljali politike, ali pa kake politične predstavnike in voditelje. Ne! Proslavljali bomo samo naš jugoslovanski praznik ujedinjenja. Naš jugoslovanski 4. julij—pa nič drugega. Ob enem pa se pokažimo drugim narodom, da imamo tudi Jugoslovani svoj veliki zgodovinski dan—dan našega ujedinjenja.
Jugoslovani v Chicagu in okolici! Dan 29. novembra 1931 je Vaš dan, zato vsi stari in mladi na veliko proslavo Jugoslovanskega ujedinjenja!
Za publikacijski odbor:
John Jerič.
ChicaKo, 111. PISMO JUGOSLOVANOM V CHICAGU IN OKOLICI
Jugoslovani pokažimo se!—V članku "Praznik Jugoslovanskega Ujedinjenja,’ smo omenili kako vsak narod čisla in spoštuje zgodovino svojega obstanka, razvoj in življenje. Poudarili smo, da vsak narod ima v svoji zgodovini svoje posebne dneve, katere časti in proslavlja in je ponosen na nje. Vzemite Amerikanca, kako je on ponosen na svoj 4. julij. Od veselja raja vse staro in mlado na ta dan. Tako tudi drugi narodi proslavljajo svoje zgodovinske obletnice.
Ka.i pa mi Jugoslovani:	Slovenci.
Hrvati in Srbi, ki smo cela stoletja strmeli po združitvi v skupno državno in politično enoto in ko se je nam ta naša velika ideja uresničila, da smo se znašli vsi trije narodi v Jugoslovanskem ujedinjenju, ali se naj pa mi Slovenci, Hrvati in Srbi sramujemo tega našega največjega zgodovinskega momenta? Pravimo ali se naj tega najvažnejšega Jugoslovanskega zgodovinskega m omenta, katerega so Jugoslovanska srca prosila in čakala stoletja, sramujemo? Tega momenta, katerega so stoihsto-tisoči pospeševali s tem, da so zanj cela stoletja mučeniško umirali? Ej, če se tega momenta sramujemo, ali pa če se ga ne zavedamo, tedaj smo vrlo majhni in skrajno nezavedni.
Bratje Jugoslovani! Ideja Jugoslovanstva je vzvišena! Jugoslovanstvo Je in mora biti za vse prave Slovence, Hrvate in Srbe najvišji ideal, kar se tiče našega narodnega življenja, ker le v Jugoslovanstvu je naša skupna bodočnost. Ideja Jugoslovanstva je nad vsako politiko in nad vsakem strankarstvom. Jugoslovan je lahko po prepričanju socialist, liberalec, monarhist ali republikanec, ali kakor-šnegakoli političnega prepričanja že, toda poleg vseh političnih pripadnosti je vedno in ostane vedno po narodnosti Jugoslovan, tega mu ne zbriše nobeno politično prepričanje. In ker je ideja Jugoslovanstva za nas Jugoslovane tako vzvišena, smo jo Jugoslovani dolžni spoštovati, pa tudi ako smo po prepričanju te ali one politične stranke.
Kdo izmed Jugoslovanov, pa bodi no političnem prepričanju karkoli hočeš, je tak, da bi privoščil ali želel, da bi Slovenci bili sužnji drugim narodom'’ Kdo bi izmed Jugoslovanov bi želel da bi Hrvate in Srbe vladah drugi narodi? Takega Jugoslovana med Slovenci, Hrvati in, Srbi, menda ni Prav sigurno ne. Vsi vemo, da smo Slovenci. Hrvatje in Srbi po narodnosti krvni bratje, da smo Slovani na jugu—torej Jugoslovani. Zato pa edino v združenju vseh treh bratskih narodov—v Jugoslovanskem ujedinjenju, je spas in bodočnost nas Jugoslovanov.
Ujedinjenje smo Jugoslovani doživeli po silnem trpljenju, ki so ga prena-
.Toliet, lil.
Redna društvena seja društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ se bo vršila 15. novembra ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Zdaj, ko ni ob nedeljah več zabav v parkih, gozdih in ob vodah, upam, da se bodo člani udeležili seje v obilem številu. Na seji se bo razpravljalo o različnih zadevah za napredek društva in v čast J. S. K. Jednoti. Ob enem bodo na seji prečitana imena onih, ki so zaostali več mesecev z asesmen-tem in se tudi nič ne zglasijo, kaj mislijo glede tega ukreniti. Glede njih zadev se bo razmotrivalo na r.eji in njihova imena bodo priobčena v našem uradnem glasilu. Vsak naj bi si zapomnil, da pravila določujejo, da v slučaju poškodbe ali bolezni ne more	zahtevati bolniške podpore, ako
dolguje društvu na mesečnih prispevkih. Poškodbe in bolezni pa pogo-stonm obiskujejo članstvo tega društva. Na prihodnji seji bo predloženih devet bolniških nakaznic	članov
in članic, ki so bili prijavljeni bolnim in so šc zdaj na bolniški listi. Bolni ln	poškodovani so sledeči	člani:
Frank živetž ml., operiran na slepiču	2. oktobra; Frank Pucel.	vsled
padca z drevesa zlomljeno kost v stegnu; Martin Žugel, pri delu v tovarni Illinois Steel Co. mu je prebi-
lo	roko v zapestju; Joseph Furman, notranja bolezen; Marko Petrič, v tovarni poškodovan z žico pri očesu (se je javil zdravega); Rose Vidmar, notranja bolezen; Louis Smrekar, bil v Calumet Chem. Co. opečen od elektrike po obrazu, vratu in roki; Theresa Kodrich, zlomljeno kost v rami vsled avtomobilske nesreče; Mary Pirc, poškodbe na glavi in po telesu vsled padca po stopnicah v klet. Vsi navedeni bolniki so že izven nevarnosti in se zdravijo vsaki na svojem domu. Želimo jim vsem skupaj sko-rajšnega in popolnega okrevanja.
Pri tej priliki naj bo naznanjeno vsem tistim članom, ki so zavarovani za bolniško podporo, da po društvenih pravilih plačajo v mesecu novembru po 25 centov naklade v društveno blagajno. Na ta način so rešeni posla obiskovanja bolnikov. V bolniški odbor sta letno izvoljena dva člana, ki obiskujeta društvene bolnike in sta za ta posel plačana iz društvene blagajne. V ta namen se pobira društvena naklada 25 centov v mesecu novembru od tistih članov, ki so zavarovani za bolniško podporo.
Naj omenim tudi, da je bilo na oktoberski seji poročano, da se je pričela sezona kegljanja in da so se prvi večer izkazali naši kegljači kot prvi izmed vseh skupin. S tem so pokazali, da hočejo biti zmagovalci tudi v tej sezoni, kakor so bili v lanski. Ko so druge tri skupine izprevidele, da jim ne bodo kos, so izstopile iz Lige" in so svojo “West-Side” ligo, v kateri so bile organizirane, razpustile. Naš društveni blagajnik je našim kegljačem rekel, da ne znajo po ribniško varat, češ, da bi bili morali od začetka pustiti, da bi bile druge skupine zmagale, in bi šele potem pokazali, koliko jih znajo podreti, kadar bi se šlo zares. Pri tem sem se domislil ribniške pripovedke iz starega kraja:
Oče in sin sta peljala suho robo na prodaj v tuje kraje. Na svojem potu sta prišla do mosta, ki je bil že ze.o star in oslabel in ju je skrbelo, da se ne bi podrl pod njima. Oče se zato priporoči Bogu za srečno pot preko mosta in obljubi, da bo dal sedem “cvancgarc” vbogajme v nedeljo, ce srečno prideta čez most s svojim tovorom. Sin, ki je to slišal, je brž opomnil očeta, da je vendar preveč obljubil dati vbogajme. Oče pa ga zavrne:	“Tiho	bodi, kruota, saj če
sem obljubil, nisem šc dal! Zdaj se gre za to, da srečno čez most prideva!"
V	zadnjih dveh izdajah Nove Dobe smo čitali poročila od našega društva in novosti iz Jolieta in okolice, za kar gre kredit našemu mlademu poročevalcu Jos. Kozlevcliarju Jr. Našega novega poročevalca veseli dopisovanje in bo redno poročal tukajšne novice, kot se je sam izrazil. Tako je prav, kajti polje v tem oziru je široko. Do-(Dalje na 6. strani)
Rado Murnik:
NAVIHANCI
INDIJ A N (' I
aruaru
sjusjuaru
^njaiuaa'sruanj
Zasmehovani Poljšak dela na Dunaju čudeže
____
Dvorni svetnik in primarij ^rij j Rudolfove bolnice na Dunaju dr. j Funke je imel 1. oktobra svoje j!prvo predavanje v zimskem seji mestni o zdravljenju neopera-J| livnih rakov, sarkoma in kostne ' j tuberkuloze. Predaval je na kliniki prof. Eiselbergerja pred zdravniki iz raznih delov, sveta,!
I kajti njim je bilo to predavanje' v prvi vrsti namenjeno. — Do-
• šli so oficijelni zastopniki Litve,; '(Estonske, češke, Rumunije, Ho-
II landske, Finske, švedske, Nor-
• veške in menda tudi Jugoslavije, —neoficijelno pa še Venezuela
' po vseuč. prof. in bivšem mini-'jstru dr. Riveru Saldioca, Indija.
I Kitajska, Arabija, Francija, Anglija ter veliko znanih kliniških
’ in drugih zdravnikov dunajskih.1
Pred tako odlično družbo iz j j vseh delov sveta je prof. Funke j ‘ predaval o svojih nad 20-letnihj izkušnjah na polju raziskavanja
II raka in nekaterih sličnih bolez-j 1 nih. Omenil je na kratko vse,
kar je dozdaj dognala razisko- \ 'Ivalna znanost. Naglašal pa je.
da se od vseh doslej znanih 80 ' j metod zdravljenja niti ena še ni 1 obnesla. Ko je odpravil vse te j *! metode, je dejal, da je on videl ' j samo dva bolnika dozdevno oz-\ dravljena, ali še ta dva nista bi- j 1 la znanstveno dokazana. — Ta I grozna bolezen se razširja če-1 dalje bolj, čim bolje se ljudje "1 hranijo, toliko več je raka.
1 Zdravnikova naloga je bila v glavnem ta, da bolnikom vsaj bo-‘lečine lajša. Ozdraviti bolezen 1: pa doslej ni bilo mogoče.
' šele od slovenskega učitelja Alojzija Poljšaka smo dobili ‘ ; sredstvo, o katerem je mogoče ; reči, da ima bodočnost (“es hat 1 den Anschein, als ob diesem Mit-T j tel die Zukunft gehorte”). To I sredstvo je Poljšak imenoval " ! “abjinin” in sestoji prav za prav
3 |
iz več mazil. Najprej je opisal sestavo tega sredstva, način upo-| rabe in uspehe, ki jih je preda-j ’ i vatelj doslej že imel in ki so ga i vspodbujali, da je čedalje z večjim interesom uporabi j al to sredstvo. Opazovanja so mu . i utrjevala prepričanje, da je s j item sredstvom na dobri poti. —
Je tu več mazil: z enim se rak ?! « docela izčisti, nagniti deli se ra?-
| krojijo in izločijo, ne da se pri |tem kakorkoli oškoduje zdrava okolica, — na to se šele začne z drugim mazilom zdravilni proces. Uspehi so naravnost presenetljivi, kakor bomo pozneje videli na ozdravljenih osebah, ki so rade prišle, da pokažejo uspehe tega Poljšakovega sredstva pred celim zborom tujih jim ljudi.
Tega sredstva pa se ne poslu žuje samo on v Rudolfovi bolni' ci, marveč še več drugih zdravnikov odličnega slovesa, kakor docent dr. Aschner, prof. Riese, prof. Scherber, prof. Werner, prof. Pichler, prof. Nobl, in dr. Uspehi so odlični, kakršnih doslej še ni bilo . . .
Predavatelj je izjavil še, da je opravičeno upanje, da se posreči na tej podlagi tudi zdravilo za. raka v notranjosti, kjer z mazili ni mogoče blizu. — Povedal je tudi vsem navzočim veselo vest, da bo kmalu otvorjeno na Dunaju zdravilišče, kjer bodo sprejemali težke bolnike za notranje zdravljenje, in, kjer se bodo mogli zdravniki iz vsega sveta pripravljati za zdravljenje s Poljšakovo metodo in njegovimi zdravili. To vest so sprejeli poslušalci s posebnim zadovoljstvom. — Povedal je tudi, da je Poljšakovo sredstvo na Dunaju pravilno registrirano i n torej priznano. (To se je zgodilo na podlagi odličnih spričeval cele vrste znanih evropskih kapacitet. Videl sem tudi sam ta izpričevala v originalu, ki pričajo, kako nizkotno in smešno je bilo ravnanje nekaterih naših ljudi, ki so končno dosegli, da je moral Poljšak iti v tujino, kjer se osamljen bori za najbolj nesrečno človeštvo in končno za svojo čast, za svoj obstanek.)
da se vidi ali ima telo stropji, ali zgleda kot ki L p ga naj kaže zadnjo stran Ima kaj "figure."
Veste, to closti stori, c® ■ dobsr nastop, kadar skupino ljudi, da ni kot v na zunaj. To je omenje , mimogrede, ali glavno oi prazno mesto takoj nT n0 bi * I nepotrebnih stroškov. LeP yj, krat slišalo ob času konv ^ < treba posebne doklade j stroškov konvencije. -.fit# P ikovni sklad je vedno v' V ^ t na vsako prestopno leto P ^ n nezavest, da ga moram0 ^ , asesmentom postaviti na
In sliši se tako-le:	*
raste, delo glavnih urad: uj&l in množi, odgovornosti v|j ! plače so pičle—in kandiaa ^ j ostajo iz vseh vrst in Špasno!	„r8t.»
Vse prav lepo po vrsu zdravim,	^	{
tajnik društva št.
i.
Ošabni beloJcozec
Visoko gori na strehi Jamnikove hiše počiva v opoldanskem solncu žiži, vseh ljubljanskih mačkov prvak.
Modro pomežikava iz svojega nedolžnobelega kožuha doli na dvorišče in uživa igrive sapice majnika. Okolo vratu mu je zavezan trak od rdeče svile. Takole strašno lep in brez prigovora čist, vedno ves v največi gali od smrčka pa do repa, se žiži ne postavlja malo in pase praznične občutke.
Saj njemu se ni treba otepati za vsakdanjo miško kakor beraški žlahti: lov mu je zgolj sport, gosposka zabava. V nežni mladosti prvih tednov je prišel, najdenček brez očeta in matere, stari gospodični Lizi Jamnikovi v hišo. Samica ga je imenovala po junaku svoje prve, edine, kajpada nesrečne ljubezni Luigi (Lojze), tudi Gigi — Džidži in naposled bolj po domače žiži. Dobrosrčna dama ga je imela kaj rada, skoro ne dosti manj nego je ljubila bratova dva osirotela otroka, nečakinjo Minko in mlajšega Ivana, ki sta oba našla najboljše zavetje pri bogati teti.
Ponosen na višje stališče opaža žiži socialno gibanje v ozkem okviru predmestnega kota šentpetrskega. Zaničuje ga in obenem ga pomiluje očeta petelina, tega zarobljenega škriemana inbaha-ča-postopača, prezira požrešne kokoši in piške, neumne gosi, nerodne race, zajce butoglavce, zaljubljene golobe, otročje vrabce —• same zanikarneže. Oholo obrne glavo od umazane živadi drugam. Pri vodnjaku ob drvarnicah pere dekla, debela bunka, regrat in se omledno namuzava ogorelemu kranjskemu Janezu, ki snaži na hodniku častniško suknjo. Kraj zelenih vrat skladališča celi priden zidar zidu rane, pa ne z američansko hitrostjo, in ozdravlja pipici nahod. Da bi ga vendar toliko ne zadržavali zdaj umetniški dvomi zdaj premišljanje vremena!
Enostransko pa bi bilo tako obzorje sinu plemenite mačke in preozko. Šotni duh mu sega z vrtoglavega zdiča na levi od Golovca po precejšnji progi kalne Ljubljanice, ob dolgi redi starih jagnedov pri lesenih rantah, čez tri mostove do uršulinskih zvonikov in naprej do Rožnika na desni, spredaj pa od ozelenelega Gradu, iz mreže streh in kadečih se dimnikov daleč vunkaj preko ravni razsežnega ljubljanskega polja do smodničnic in mimo črnuč, onkraj svetle Save zadaj dotja, kjer se po bratovsko objemata dvojčka rjave Šmarne gore in bleste sijajnobele peče kamniških planin.
Zato se pa žiži po pravici občuduje sam sebe in se z odličnim spoštovanjem veseli, da je tudi on na svetu. Malopomalem ga lomi dremota. Le včasi, nehote izpregleda modrijan, kadar zahlidi mlačen vetrec, ali pa se otrese preprijazne muhe, se kočljivo oblizne, požre nekam debelo, zazeva, pokima: v težavah prede redke misli.
Ali ga skeli kilava domača nesloga? Ali ga vnema želja po edinosti, ki komaj mijavka v pretesnih povojih? Ali živo snuje in kuje — ali le mrtvaško kritizira, podira?
Kar ga zdrami neprijetno in glasno lajanje!
II.
Veliki Gad
Maček treme z očmi in uzre Azorja, velikega črnega psa. Vsi tam spodaj beže plaho narazen, dvorni sužnji. Pa briga se Azor za to jaro gospodo. Samcle na streho preži, preti z zobmi, cvili, se zaganja kvišku — pa vse zastonj. Neustrašeni muc se niti ne gane. Enakodušno dremlje in se utaplja v globoke uganke.
11 k ra tu pa pridirja skozi vežo s silnim kupom bukev in zvezkov pod levo pazduho iskroživ deček ob enajstih letih, ves vesel, da danes soboto popoldne in jutri v nedeljo ne bo nobene šole!
Belokožni sovražniki v trdnjavi zraven lemenata ga kličejo po evropskem krstnem listu in po drugošolskih imenikih: Ivan Jamnik. Pravzaprav je pa to “Veliki Gad,” on, slavni glavar junaških Deleverov. Po značaju ga je vsak pedanj samal indijanska krepost.
“Ju!” se začudi pristno po divjaškem “hugh!” in priskoči psu: “Alo, Azor, ks, ks!”
Obenem segne rdečelični korenjak v žep po držalček. Ko se uve-ri, da ni tete Lize nikjer blizu, vtakne pero vanj in ga zažene na vso moč proti mačku. Toda sulica ne doseže niti strehe, nikar sovražnika, in se zaje drgetaje v les vrhu drvarnice.
Po gosto zasejanih okroglih kamenih dvorišča priropota Vajenec z mesarsko mizo na dvokolnici; za njim pa poriva branjevec lajšo cizo z neprodanim ostankom prvih vipavskih češenj.
“I no, Azor!” ščuje Veliki Gad. “Ga ne boš! Miau!”
“Kužek, daj ga no, daj!” podpihujeta branjevec in mesar. “Ali ga ne slišiš? Mia-a-au! Da te vendar! Kako strupeno te to draži! Primojšnji maček ti!”
Zdaj se pridruži še zidar, zagode po mačje, puha in sika. Azor se kar ves trese od bojaželjnosti, razburjeno miga z repom, grdo laja in tuli in skače, žiži pa hrabro sedi na izbranem mestu, kakor nalašč za dober zgled heomajnega značaja, in enakodušno zabavlja psu z zaničljivimi pogledi iz napol odprtih vek. Saj mu nihče ne more do kože.
Poldne zvoni. Odnekod iz pritličnih sob prihajajo odmerjene besede, ki jim v molitvi odgovarja majhen zbor. Zidarjeva žena se pokaže s kosilom. Po hiši žvenkečejo žlice ob krožnikih.
šele sedaj se premakne žiži, po lastnem nagibu. Brez naglice se iztegne in si otrese zadnje noge pa vzdigne v znamenje moralne zmage rep, zastavo slave, slovesno kvišku in odkoraka lepo počasi po opeki navzgor.
To pa grozno užali pasjo čast. Razklani glasovi in ponesrečeni prehodi iz tankega v debelo pričajo, da Azor ne ve izlepa več, kaj bi počel. Nerad se zaleti za gospodom, ki mu žvižga na stopnicah, še enkrat se obrne in ljuto zalaja, češ: Le čakaj, kadar te spodaj dobim, spodaj!
III.
Zvijača
žiži je smuknil skozi podstrešno okno in pristopical doli v kuhinjo konec prvega nadstropja naravnost h gospodični Lizi, ki je precejala juho. Gladil si je život ob njenih krilih, se ji dobrikal po svoje in prosil kosila,1 dokler ni dobil latvice mleka.
Ivanovo teto so odlikovali krasni lasje, črni in gosti, izredno drobne čeljusti, visoka, sloka postava in mežave kratkovidne oči. Opravljena je bila vedno temno. Veliki Gad jo je zaraditega po-imenitil z imenko “črna Ladja.”
(Dalje prihodnjič)
1)
Predavanje prof. Funke ja je trajalo skozi dve uri. Na koncu pa je pokazal nad dvajset obolenj za rakom, večinoma že docela ozdravljena, ali v stadiju zdravljenja, da se je videl proces zdravljenja. Videli smo več obolenj raka na ženskih prsih. Nekatera so bila že strašna. Rak je segel že globoko v notranjost in grozil z neizogibno in strahovito smrtjo. Ali zdaj le rdeča pega kaže, kje je bil rak. Mno-1 gi zdravniki so kakor neverni I Tomaži otipovali to mesto in vprašali, če kaj boli. — Videli smo ozdravljeno bolezen na raznih delih telesa, da celo v — ustih, pod očesom zunaj in znotraj,, na lobanji, na čelu, na kolenu, da cel<5 na podplatih. Fotografije pa so pokazale, kakšen je bil rak pred zdravljenjem. Strašni iso bili nekateri pogledi na razjedajočega raka . . . Videli smo j celo ozdravljenega raka na dveh j moških spolovilih. Zdaj sta možakarja zdrava. Ali niso to — j čudeži, čudeži? In vsi navzoči I odposlanci znanosti in raziskovanja so rekali: eto čudeži! — Videli smo grda obolenja sarko-| ma na nogah itd. Dvema bolnikoma so zdravniki hoteli nogo odrezati, ali prišel je Poljšak s j svojimi mazili, in zdaj je noga ozdravljena, moža hodita in se počutita tako dobro, kakor da nista nikdar imela take strašne bolezni. Enako smo videli lju-I di z ozdravljeno kostno tuberkulozo. Izpod kolena do členov je že razjedla nogo, ali zdaj je vse lepo zaceljeno in zdravo. — Neka mlada žena je pokazala svoj lep nosek, nič se ni poznalo, da ga je še pred meseci manjkalo do polovice, kakor nam je pokazala fotografija. — Neki ženi so operativno že odrezali desne prsi, ali raka niso ugonobili, ta je dalje razjedal v globino, in strašna smrt bi ženo rešila daljnega trpljenja. Zdaj je žena — zdrava. Rešitelj je bil naš v domovini preganjani in zasmehovani Poljšak. I
Neki znameniti zdravnik je tlesknil z rokami in zaklical: “Kako je mogoče, da je lajik iznašel tako čudežno zdravilo, kako je mogoče, da je lajik mogel priti do takih svetovnih kapacitet, ki so mu dovolili na klinikah in! državnih institutih preizkušati neko neznano zdravilo? Kaj takega ne pozna zgodovina!” (Tisti' zdravniki, ki so Poljšaku sprva dovolili, da je mogel v Mariboru preizkušati svoje zdravilo, imajo s tem naj večje zadoščenje, — prekletstvo pa bo zasledovalo tiste zavidne kratkovid* nože, ki so ga od tam pregnali!)
Hvaležni moramo biti dunajskim znanstvenikom, ki so našega Poljšaka ne le povsem rehabilitirali, marveč mu napravili gladko pot do velikanskih uspehov do slave in tudi do blagostanja. V domovini bi lahko umrl v bedi in zaničevanju, kakor se je sicer zgodilo že mnogim velikim možem, ki so postali veliki šele dolgo potem, ko so siromaki poginili . . . —(A. G. v “Jugoslovanu.”)
odmevTTz rodnih krajev
Pijanec zažgal svojo hišo. V Komukanih pri Banja Luki je kmet Ante Jugovič v pijanosti zažgal svojo hišo iz nagajivosti, ker so bila vrata zaklenjena, ko se je pozno zvečer vrnil iz gostilne. Kmalu je bila hiša v plamenih in je pogorela do tal. Poizkus domačinov, da bi pogasili ogenj, je ostal brez uspeha. Pijani Jugovič je smejoč se gledal, kako je P°žar uničeval njegovo z velikim trudom pridobljeno imetje. Pijanca so orožniki odvedli v zapor.
Najstarejši tihotapec je gotovo 105-letni Sretan Frivič iz Banjaluke, ki je bil pred nekaj meseci obsojen na mesec dni zapora zaradi tihotapstva tobaka. Tri vic je sedaj napravil prošnjo višjemu sodišču v Sarajevo, da bi se mu kazen odpustila, ker še
ni bil nikdar kaznovan, ko služi 'sedaj že drugemu vladarju v Jugoslaviji, prej pa je bil brez kazni preživel dva turška in dva avstrijska carja. Sodišče je njegovo prošnjo odbilo, ker mu je bila itak že v prvi instanci prisojena najnižja kazen.
Štirideset evropskih arheolo-1 gov je prišlo v Jugoslavijo. Tej dni je prišlo preko Zagreba \ j Knin v študijske svrhe 40 arhe-j j oloških strokovnjakov, iz raznih evropskih držav. Proučevali bodo starine v Dalmaciji in Bosni, |
V higijenskem zavodu v Skop-
1 j u je bil letos otvorjen teoretičen in praktičen tečaj v malariji za inozemske zdravnike, ki jih
j je Društvo narodov poslalo v Jugoslavijo, da študirajo organi-jzacijo higijenskih institucij in sistem borbe proti malariji. Kakor znano, uživajo jugoslovenske Ihigijenske institucije, zlasti one v Južni Srbiji, velik sloves v | inozemskem znanstvenem svetu, (zlasti kar se tiče pobijanja malarije. Jugoslaviji je pripadla čast, da je postala praktični učitelj na tem polju. Tečaj je trajal od 5. julija do 3. avgusta. Udeležili so se ga zlasti zdravniki iz Francije. Portugalske, Španije in Grčije. V kratkem prispe v Skoplje druga skupina inozemskih zdravnikov.
Smrt najstarejšega jugoslo-| vanskega tipografa. V Gradac*-ču v Bosni je umrl 81-letni Rudolf Deselbruner, ki je bil najstarejši tipograf v Jugoslaviji. Bil je sin zdravnika iz Osijeka in se je že kot deček posvetil gra-fičarski stroki. V Hrvatskem Primorju in v Liki se je boril proti Kuhnovemu režimu in izdal : svoj list ter bil zaradi političnega udejstvovanja obsojen na
2 leti ječe. Leta 1901 ga je I sprejel dr, Matko Laginja v svojo tiskarno v Puli, kjer je Deselbruner delal kot stavec. Ko
:je onemogel, je živel pri svojem sinu, ki je učitelj v Gradačcu. Dobival je tudi podporo od Zve- £ ze grafičnih delavcev.
Zlatko Balokovič v Avstraliji Kakor poročajo iz Sydney a v; Avstraliji, je pretekli mesec pri- i Ispel tjekaj sloviti umetnik naj violini Zlatko Balokovič. Tamkajšnje časopisje označuje Balo-kovičev prihod kot senzacijo prve vrste. Balokovič je v spremstvu svoje soproge, hčerke ameriškega bogataša iz San Francisca v Kaliforniji, na lastni jahti “Northern Light” prispel v Avstralijo. Brez dvoma bo slavni jugoslovenski umetnik na dalj-njem kontinentu priboril lavori-ke sebi in svojemu narodu.
Cleveland, O.
Lahko se pripeti, da bi se glavni odborniki čutili užaljenim, ako nobeden ne omeni zapisnika zadnje seje ; glavnega odbora, vršeče se v Chicagu,
: 111., z dne 19. in 20. oktobra t. 1„ misleč, da se članstvo ne zanima za njih delo in trud. Da niso požrtvovalni ne more nikdo oporekati, kajti glavni predsednik je pozval potom glasila dne 7. oktobra šest glavnih uradnikov na omenjeno sejo, toda prišlo	jih	je	kar	12,	in 13 je bil slučajno	navzoč, da	je	bilo polno števi-
lo, kot pri zadnji večerji.
Ako človek čita zapisnik, si nehote misli,	da	se	nahaja	v dvorani, kjer
i kažejo premične slike—eto, tu ga ! imaš—kot čudež čudodelnika, ko izpušča prave štirinogate zajce izpod | kape. Le poglejte dobro oni zapisnik, j i kdor ga še ni—predragi v bratstvu— kako	gre	to	vse	na tik-tak, kot bi
bilo ustvarjeno na električne zmeti. Da je sporazum in soglasje na višku, vidi lahko vsak, komur vid ne pesa. j Tukaj sem se spomnil izza vojne do-i be, ko je narednik javil časniku, da | so vsi zdravi, a v resnici je bilo polovico povezanih in okrpanih z vsako-jakimi obliži.
V zapisniku je bilo omenjeno neko pismo sobrata Josepha Mantela, katero mora gotovo biti tako hudo, da ga papir, na kakršnega se tiska “Nova Doba," ne prenese. Saj tako sl lahko člani mislimo, ker ne sme na svetlo priti. Pa kaj nas to briga, samo da je večina v "harmoniji." Omenjeno je tudi v zapisniku (to je bilo podano v poročilu od enega izmed j navzočih), da izredne seje so koristne jednoti, ampak vsled stroškov nepriporočljive. Tako je predragi sobrati, koristne so—če več ne, saj za reklamo, da narod vidi po vseh časopisih, da ima M. M. organizacija izredno sejo itd.; ampak potem pridejo na vrsto dnevnice, vozni stroški, tu malo, tam malo, in ob koncu leta upravni ali stroškovni sklad—brez sklada . . .
Med glavnimi odborniki so gotovo vtščaki, ki lahko preračunajo, da-li bo izredna seja koristna jednoti, potem naj bo šale priporočljiva. Za vsako malenkost pa ni vredno, da se iztrebenta vse iz vseh vetrov skupaj. Če manj jih je skupaj, prej končajo in morda še bolje ukrenejo.
Sobrat glavni predsednik je imel prav, ko je pozval samo šest, toda ga niso ubogali; razen če niso bili pozvani potom brzojava, ampak v zapisniku na gotovem mestu bi moralo biti omenjene, da članstvo ve, da so bili vsi pozvani.
Tako je bilo omenjeno tudi v za-pisniku izza leta 1929, katsri je še-le rpdaj prišel do prave veljave, ko se je po istem vršilo malone pol ducata sej. Človek bi si mislil, da se zapisnike odobri, popravi ali zavrže takoj na naslednji seji. in ne šele čez toliko časa pogrevat zastarele grehe.
če se je takrat sr.brat Tauzell odpovedal kot naslednik glavnega tajnika, bi takoj n* prvi odboroVi seji lahko izvolili drugega, ravno po tem redu kot se ga je sedaj volilo, z namečkom, da mora1 vsak prositelj poslati po dve sliki; na eni kazat obraz,
s- -i* -i- *i* •:*	-j-	-i-	-i-	-j.	.j.	*j.	.
'ruštv 136 “*yn-u Nico,
od naj
DRufivf
in posa# izdeluje lično mod«/®* venska unijska &sl!a
Ameriška Doniof
6117 ST. CLAIr_\|0| CLEVELAND,J
Jr
GLAS NAROD*!
NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DN»V‘
V AMERIK*
810
Je najbolj razširjen list v Ameriki; donaSfc nje svetovne novosti. Izvirna poročila iz sta' vine; mnogo šale romanov najboljših Pls
Pošljite $l-<5
in pričeli ga bomo P° Vsa pisma naslovit®
GLAS NARO,,
216 W. 18th St., New "
S
K' k 0 zbe ra
N,
Ji«
iteD'11 žci
%.
OPT'h.
tor*'1'
Ruski glas o Otonu Župančiču. V pariškem tedniku “Rossija i slavjanstvo” z dne 26. septembra je izšel daljši članek ru-jskega prevajalca iz jugoslovenske poezije lije Goleniščeva-Kutuzova o Otonu Župančiču. Članek se v glavnem opira na znano francosko knjigo Luciena Tesniereja, navaja poglavitne značilnosti Župančičeve poezije in označuje njegove najvažnejše knjige. Na koncu pravi gosp. Golenišev-Kutuzov: “Za ruski posluh ima Župančičeva poezija poseben čar, kajti slovenska metrika je izmed vseh slovanskih metrik najbližja ruski. Medtem ko so srbskohrvaški verzi silabi-Ični, so slovenski tonični. Ritmično in fonetično bogastvo Župančičevih pesmi, sicer neločljivo od njih zadržajne pomenlji-jvosti—muzika njegove tvorbe— i je prodrlo že preko meja pesnikove domovine.” V isti številki je g. Golenišev-Kutuzov prevel Župančičevo pesnitev “Dies irae,” ki se v ruskem prevodu čita prav lepo in ima pesniške vrline izvirnika.
DOPISI.
(Nadalievanie iz 5. strani)
bro je za društvo in naselbino, če v tem oziru drugi poprime, kadar eden odjenja. To nas tudi spominja pregovora, da dobri ljudje umirajo, šp boljši pa se rodijo.
Z bratskim pozdravom,
Frank Pirc, tajnik društva št. fiG JSKJ.
t
VABILO NA
PLESNO VESELICO
KATERO PRIREDI V PROSLAVO SVOJE
DESETLETNICE
DRUŠTVO “JUTRANJA ZVEZDA”
št. Klfi .T. S. K. Jednotc
V KRAYN-U, PA.,
NA VEČER 25. NOVEMBRA
Društvo prijazno vabi vsa bratska društva in SP10 cenjeno občinstvo iz naselbine in okolice na poset te PrirC |lfi Igrala bo izvrstna godba, za okusen m-igrizek in primCrI'0. ||j» mako bo dobro poskrbljeno in tudi raznih zabav bo v	j
Vstopnina za moške bo 50, za ženske pa 25 centov. ^ zagotavlja, da bodo vsi posetniki dobrodošli in dobro PoS*r in da bodo zadovoljni odhajali.
J' I
Veselica sc bo vršila v dvorani društva “Vihar” v Kr jp' Pa., in se prične ob sedmih na večer 25. novembra. Na sV
OPl*011
K
J,
l toii
fay.
x]
N !
»na'
\*i
v
«8 s
*2*	*5*	*5*	*!*•*••**•' »J* ♦»* •»••J* *5*	*2*	*5*	•■J*’§*•§* *5* *5*
v
0
b $
<>
<>
1
0 $
$
1
o o <>
SPECIAL INTEREST »CCOll^l
.. n
Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodis^j I nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari ^ .^jiM je prepričalo, da denar v mnogih slučajih niso mogli takoj urf* ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročal® trebne zamude in velikokrat tudi stroške.
!ti ‘"rfl
Pri nas naloženi denar zamorc vsak vlagatelj dvig*’1 v9il’ i BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar ie v mnogih slučajih j»k°
V L OGE OBRESTUJEMO P O
SARSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New
Z
l
b $