PoSfnlna plačana v jrofoi-"nl. Leto XIV.. štev. 37 Ljubljana, nedelja 12. februarja 1933 Cena Din Cpravništvo: Ljubljana. Kaatljeva ulica 5. — 1 eletou št 3122 3123, 3124 3123 312& Ln^eratn' oddelek: Ljubljana. Selen-Ourgova ul 1 - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. - Teieton št 2455. Podružnica Celje; K.ocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Račun1 pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842. Praga čislo 78.180. VVien št 105 241 Naročnina znaša mesečno Du> 25.— Za inozemstvo Dm 40—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 5t 3122. 3123. 3124. 3125 3120. Maribor. Gosposka ulica 11. Teieton št 2440 Celje, Strossmayerjeva uL I. Tel. 65. Rokopisi se oe vračajo. — Oglasi po tarifa Madžarsko izzivanje Da so Madžari prvovrstni mojstri propagande, je znana stvar. Vsako zadevo znajo zasukati tako, da postavijo sebe v čim lepšo luč in da kar najbolj oblatijo ene, ki so napoti njihovemu blaznemu imperializmu. Pri tem so tudi dovršeni makiavelisti. ki posežejo po vsakem sredstvu, naj bo še tako nemoralno, samo da morejo kovati kapital za sebe V zavesti, da imajo v italijanskem fašizmu in v nemškem hitlerjevstvu vso možno oporo, gredo v svojem drznem izzivanju mnogokrat preko vseh mej mednarodne kurtoazije. Potrpežljivost in hladnokrvnost madžarskih sosedov sta zaradi tega mnogokrat postavljeni na težko preizkušnjo. Kako daleč gre aroganca madžarskih grofov, smo imeli zopet enkrat priliko videti te dni ob smrti grofa Apponyija. Komaj je sivolasi magnat zatisnil oči, je tajništvo Društva narodov razdelilo obsežne podatke o njegovem življenju med novinarje, zbrane v Ženevi na zasedanju razorožitvene konference. V svoje veliko začudenje so novinarji Male antante opazili, da govori biografija z velikim priznanjem tudi o znanem Apponvijevem šolskem zakonu. Ta zakon je odvzel v nekdanji Ogrski vsem nemadžarskim narodom zadnje ostanke šolskega pouka v materinščini, od tajništva Društva narodov razdeljena biografija pa ga slika kot vzor narodnim manjšinam pravičnega zakona. Povzpne se celo do trditve, da je Madžarska takrat iz dobre volje dala narodnim manjšinam mnogo več pravic, kakor jih vsebujejo sedaj manjšinske klavzule mirovnih pogodb. Seveda je ta falzifikaeija zgodovine izzvala med novinarji, ki vedo, kaj je bil Apponvijev šolski zakon, viharne proteste in tudi nevoljo proti tajništvu Društva narodov. To se je izmazalo iz neprijetne afere s tem, da je zanikalo vsako odgovornost za sescavo biografije, in izjavilo, da ni imelo z njo nikake zveze, marveč da je le tajniško pisarniško oso-bie iz uslužnosti do novinarjev razmnožilo in razdelilo podatke, Id so prišli od madžarske strani. Afera je bila s tem poravnana. Le slučaju, da je bilo v Že-revi zbranih mnogo novinarjev, ki so poznali resnico, pa gre zasluga, da se ta madžarska spletka ni posrečila. Ako bi grof Apponvi umrl v drugem času. bi del evropskega časopisja njega in Madžare morda res slavil kot kavalirske zaščitnike narodnih manjšin in iih stavil za vzgled Čeh^m, Rumunom in nam. Priljubljeno sredstvo madžarske propagande so zlasti tudi razni mednarodni kongresi, ki z njimi Budimpešta osrečuje svet. Lar.i je med drugimi privabila mednarodni Penklub, pa celo to priliko je skušala grdo zlorabiti za svojo politično propagando in za hujskanje proti sosedom. Za letos se ji je posrečilo premamiti mednarodno skavtsko organizacijo, da bo imela svoj kongres na Madžarskem. Za julij in avgust .je povabila skavte iz vsega sveta, da pridejo taborit na Madžarsko in za kongres jim je dala na razpolago znani nekdanji cesarski 9frad Godole. Ni dvoma, da bodo tudi to veliko svetovno organizacijo, katere ideal je bratstvo med ljudmi in med narodi, poskušali zlorabiti v cilje, ki so ravno nasprotni skavtskim. Prav posebno pa mora vzbuditi našo in evropsko pozornost prireditev, ki se bo začela v Budimpešti danes. Tako zva-na -Nacionalna zveza madžarskih akademikov« bo otvorila danes kongres, ki je nanj povabila tudi zastopnike student-stva iz drugih evropskih držav. Dnevni red kongresa je skoz in skoz političen, njegova glavna točka seveda razprava o reviziji mirovnih pogodb. Pa to naj bi še bilo; navajeni smo že te večne lajne. Toda spored obsega tudi točke, ki predstavljajo predrzno provokacijo Jugoslavije in izzivajoče poseganje v naše domače zahteve. Na dnevni red so postavki namreč tudi »hrvatsko« in »makedonsko« vprašanje. Zakaj ne tudi »Slovenskega vprašanja«, ne vemo. Ako bi šlo pri tem le za igračkanje grofovskih in baronskih. študentov, bi pač ne bilo povoda za ogorčenje, čeprav bi se tudi v tem primeru vrinilo vprašanje, kako more madžarska vlada, ki ^icer tako strogo kontrolira vsa zborovanja, dovoliti tak izzivajoči dnevni red. Popolnoma drugačna pa je zadeva, ako pomislimo, da je pravi sklicatelj kongresa vlada sama, akademiki pa samo njeni izvrševalni orgaoi. Provokacija Jugoslavije je biia postavljena na programu torej vsaj po pristanku in z vednostjo vlade, ako že ne po njenem naročilu. In kar je še najlepše, je dejstvo, da studentski kongres in vse druge, ki vsi stanejo ogromne vsote, financira država. Financira jih v času, ko ne more kriti svojih proračunskih deficitov, ko je ustavila plačevanje svojih inozemskih dolgov in neprestano moleduje pri Društvu narodov za finančno podporo. Kakor je dnevni red študentskega kongresa izzivanje Jugoslavije, tako je razmetavanje milijone? madžarskega državne- Razdejanje v Neunkirchnu Eksplozija v enem največjih gazometrov v Evropi — Strahotna opustošenja v mestu — Na stotine človeških žrtev Saarbrucken, 11. februarja, rt. Napredek tehnike človeštvu ni prinesel samo ogromnih koristi, marveč ima tudi svoje slabe strani. To se vidi zlasti o priliki večjih nesreč, ki po svojem obsegu in po številu človeških žrtev, ki jih zahtevajo, presegajo vse, kar se je d a fc> ne^oč le zamisliti. To dokazuje tudi strašna katastrofa, ki se je pripetila včeraj zvečer v Posaarju, o čemer je »Jutro« že včeraj na kratko poročalo. V industrijskem mestu Neun-kirchen, ki šteje okrog 40.000 prebivalcev, je eksplodiral ogromen plinski hram (gazo.ueter ali rezervoar za plin) tamošnje mestne plinarne, v katerem je bilo nad 100.000 kubičnih metrov svetilnega pHna. Eksplozija je bila tako silna, da je porušila ves del mesta in jo je bilo slišati 85 km daleč. V okrožju 20 km so popokale vse šipe. Število človeških žrtev je naravnost ogromno. Mrtvih in ranjenih ie več sto ljudi. O te.i strašni katastrofi, kn je gotovo ena največjih te vrste, se doznava naslednic podrobnosti: Neunkirchen in njegov veliki gazometer Mesto Neunkirchen leži ob reki B!ies v takozvanem sarskem področju, ki je pripadalo pred vojno Nemčiji. Po sklenitvi miru je bilo nekaj let zasedeno po med-zavezniških četah, sedaj pa je začasno samostojno ozemlje pod kontrolo Društva narodov, ki bo šele čez pet let s plebisic-tom odločilo, ali naj se vrne Nemčiji, ali pa priključi Franicji, odnosno proglasi za samostojno ozemlje. Neunkirchen je izrazito industrijsko mesto z mnogimi vele-tovarnami in raznimi kemičnimi podjetji. Je sedež okrajnega glavarstva in ima več srednjih in strokovnih šol. Precej sredi mesta, ob Saarbriicknerstrasse, je mestna plinarna, ena največjih v Evropi. Poleg Neunkirchna in tamošnje industrije oskr* buje s plinom vse Posarje in velik dei Po-renja ter oddaja plin na velikanske daljave po posebnih plinovodih. V tehničnem svetu je zbudilo mesto posebno pozornost leta 1931., ko je mestna plinarna stavila v obrat sedanji najmodernejše zgrajeni plinohram, ki je štel med največje v Evropi. Zgrajen je biil na plinarniškem prostoru ter je bil 80 m visok. V premeru je meril 45 m ter je znašala plosko v in a 550 kvadratnih metrov. Imel je štiri nadstropja. vsako po 17 m. Prostornina je znašala 120.000 kubičnih metrov. Grajen je bil IX) najmodernejših pridobitvah znano« sti te je imel dvojne jeklene stene. To je bil prvi plinohram, pri katerem niso uporabljali vode za pogasitev. Strokovnjaki so ga smatrali za absolutno varnega in so izključevali vsako možnost ekspilozije. Baš ta plinohram, ki so nanj bili meščani tako zeio ponosni, pa jim je prinesel strašno nesrečo. Ko s« se včeraj kmalu po 6. zvečer delavci in uradniki vračali z dela in uradov domov, je prišlo do katastrofe. V času, ko so bile ulice najbolj živahne in ko se je zlasti po Saarbriicknerstrasse razlila reka industrijskih delavcev, zapuščajočih svoje delovne prostore v tovarnah v oko« lici plinarne ter vračajočih se v mesto, deloma pa v bližnjo delavsko kolonijo, je nenadoma nastala eksplozija, ki ji je takoj nato sledila dmga strahovita eksplozija ki so jo celo v 85 km oddaljenem Mann-heimu in prav toliko oddaljenem mestu Karlsruhe občutili kot precej močan potresni sunek, dočim se je v Neunkirchnu vse zazibalo ter se je skoro pol mesta sesulo v prah. Velik, mnogo ton težak pokrov plinohrama je zračni pritisk vrgel 800 metrov visoko in skoro kilometer da: leč na železniško postajo, ki je prav tako v razvalinah. Več stotov težke jeklene plošče je vrglo po več kilometrov daleč, dele plinohramovega jeklenega plašča pa, ki ga je razneslo na drobne kosce, so našli po vsej okolici v okrožju 10 km. Na 20 km daleč v okolici so popokale vse šipe. V Homburgu in Frankenholtzu ni ostala cela niti ena šipa, tako da so sprva mislili, da se je pripetila eksplozija v neposredni bližini, čeprav sta oba kraja oddaljena od Neunkirchna 15 odnosno 22 km. Po več stotov težki deli jeklenih plošč so daleč v okolici porušili več hiš, na katere so padli. Naravnost strašno in nepopisno pa je opustošenje v mestu Neunkirchen je danes podoben mestu, kakor da bi ga bil sovražnik obstreljeval najmanj teden dni z najtežjimi kalibri. Ulice so dobesedno nastlane s težkimi kosi železa, z opeko porušenega zidovja. z deli oken in vrat, na mnogih krajih pa leže na cestah celi kupi najrazličnejšega pohištva, ki ga je eksplozija vrgla iz porušenih hiš. ga denarja za rušenje miru izzivanje Društva narodov. V včer&jSoji uvodnik o monopotizaeiji uvoza tujih revij in časopisov se je vrinila neljuba pomota. Pravilno se mora glasiti: »Izvrševanje tega poslovanja je poverjeno »Avali« in »Putniku«, ne pa »Politiki«. Mnogo hki jih je eksplozija neposredno porušila, pa ie tako razpokalo, da so sc deloma porušile same, deloma pa so jih morali iz varnostnih razlogov naknadno porušiti. V vsem mestu ni niti enega poslopja, ki bi ostalo nepoškodovano- Najmanj polovici preostalih hiš je odneslo strehe s strešnim ogrodjem vred, vse druge stavbe pa kažejo velike razpoke, kakor po najhujšem potresu. Železniška postaja v Neunkirchnu je docela razdejana, tako da »o morali na tej progi ustaviti ves promet in zlasti tudi mednarodne vlake Pariz— Mainz. Daleč naokrog je proga popolnoma zasuta z ruševinami. Najhujše razdejanje je v neposredni bližini katastrofe. Tam, kjer je bila poprej krasna široka, novo zgrajena Saarbriicknerstrasse. se sedaj niti ne pozna, da so bile tudi nekdaj lepe eno in dvonadstropne stavbe. Vse to ozemlje je podobno od tisočev granat razstrelieni bojni poljani- cela delavska kolonija ki je štela 30 dvodružinskih hišic z vrtovi ter 28 eno- in dvonadstropnih hiš v Saarbriicknerstrasse, je dobesedno izginila z vsem, kar je bilo v njej, tako da ni ne duha ne sluha ne o vrtovih, ne o domovih, ne o ljudeh, ki so v njih stanovali. Prizadete so celo okoliške vasi in predmestja, ki so oddaljena po 6 do 8 km. Strahovit učinek eksplozije se vidi iz posameznih podrobnosti, ki so jih ugotov li šele tekom današnjega dne. Ljudje pripovedujejo, da je na stotine človeških trupel in posameznih udov frčalo po zra^u. V bližnj.h ulicah je vrglo ljudi, ki so bili bas na potu domov, s tako silo ob tla in ob zidove hiš, da so obležali na mestu mrtvi. Neki avtomobil, ki je vozil baš v času eksplozije po Saarbriicknerstrasse. je zrač. ni pritisk dvignil visoko v zrak, nato pa ga treščil med hiše, tako da ni ostalo ne od avtomobila, ne od potnikov, ki so bili v njem, nobenega sledu- Prav tako zagonetna je usoda potnikov, ki so se baš v tem času vozili s tramvajem. Tramvajski voz. ki je v času katastrofe vozi! kakih 500 m daleč od plinarne, je izginil s potniki vred. Na tračnicah je ostal 3:.mo spodnji del voza s popolnoma zvitim ogrodjffn, ki je ostalo sredi opustošenih h;š. kakor strašno strašilo postavljeno pokonci. Gornji del voza je zračni pritek raznesel na drobne kosce in tudi od potnikov ni osta.lo rioe-ser. Ženo nekega učitelja, ki je bila že v postelji, je vrglo s postelje vred skozi okno m jo treščilo čez sosedne hiše n-a cesto, kjer je obležala mrtva. Neko bolno žensko ie vrglo skozi okno 80 metrov daleč po zraku in se je prav tako ubila- Osemčlanska rodbina nekega tovarniškega delavca je b;la ravnokar pri večerji, ko je nastala eksplozija. Od vse družine je ostali samo stara mat.', ki pa js dobila tako hude poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnico umrla. Od vseh ostalih 7 članov rodbine pa ni n" duha ne sluha. Takih in sličn;h podrobnosti, ki pričajo o grozoti te strahovite nesreče, pripovedujejo na stotine in stotine. Povsem naravno je, da je eksplozija iz« zvala med prebivalstvom nepopisno paniko V blazinem strahu je vse, kar je ostalo pri življenju, pobegnilo iz hiš na ulice in iz mesta na prosto polje, boječ se, da ne pride do novih eksplozij in do še večje katastrofe. V okolici plinarne so namreč velikanska skladišča koksa, bencola in katrana. V mestu je ostala le policija, ki sc je zaman trudila, da vzpostavi red. Na reševanje sprva sploh ni bilo misliti. Po eksploziji je nastal namreč ogromen požar, ker so se vnele zaloge koksa in je grozila nevarnost, da se bo poažr razširil še dalje na velikanka rezervoarja bencola in katrana. Na kraju katastrofe je nastalo ogromno ognjeno morje, ki je daleč naokrog krvavo rdeče obsevalo vso okolico. Z gorišča se je razvijala taka vročina, da so se za« čeli topiti kosi železa in jekla na več sto metrov daleč. Zmedo je povečalo že dejstvo, da so bili vsled eksplozije prekinjeni tudi vsi elektrovodi in poškodovani vsi plinovodi, tako da je bilo mesto brez vsake luči. K sreči je ostal telefonski kabel nepoškodovan, tako da so mogli takoj po katastrofi pozvati pomoč iz sosednih krajev. Reševalna dela Še pred polnočjo so prihiteli s posebnimi vlaki in avtomobili gasilci in vojaški oddelkii, obenem z njimi pa tudi vsi raz« položi j i vi zdravniki s sanitetnim osobjem in z zalogami zdravil in obvez. Proti polnoči je b'!a reševalna akcija že v polnem razmahu. Eksplozije, ki .so nastale vsled širjenja požara na j>osamez.nc tanke ben-cola, so polagoma pojemale, ker se je posrečilo odpreti podzemeljske daljnovode za plin in bencol, tako da so odstranili največjo nevarnost, ki jc grozUa, ako bi sc ogenj razširil na glavne rezervoarje teh nevarnih tekočin. Šele proti jutru, ko je začel ogenj žc nekoliko pojemati, so se mogli približati dvorišču in pričeti z glavno akcijo za omejitev požara. Podrobnejši pregled čez obseg in posledice katastrofe pa je bil mogoč šele zjutraj, ko ie napočil boli dan Tedaj se jc začelo tudi prebi« valstvo polagoma vračati v mesto in med razvalinami porušenih domov so se pojav-liali v čim dalje večjem številu okrvavljeni, le zašilo obvezani ranjenci, ki so iskali svojce. Šeie dopoldne je b+k> mogoče ma- četi z raziskovanjem in razkopavanjem razvalin. Zaradi splošne zmede in velikanskega obsega katastrofe kljub vsemu prizadevanju še vse do večera ni bilo mogoče ugotoviti točnega števila žrtev, ki jih je zahtevala ta strahovita nesreča. Žc v teku noči jc bila mestna bolnica prenapolnjena ter so morali po šolah opre« miti zasiilne lazaiete. Mnogo ranjencev so morali namestiti tudi po zasebnih stanovanjih, ker drugod nikjer ni bilo več prostora. Nad 100 zdravnikov je vso noč in še danes ves dan obvezovalo ranjence in izvrševalo operacije. Do večera so našli pod razvalinami 62 mrtvih. Nekoliko hudo ranjenih, ki so jih izkopali izpod ruševin je deloma že med prevozom, deloma pa v bolnici podleglo poškodbam. Dejstvo, da je toliko domov do tal porušenih, pa daje slutiti, da je število mrtvih zelo visoko. Po dosedanjem štetju so ugotovili 251 smrtno nevarno in nad 400 lažje ranjenih, ne vštevši onih, ki niso iskali zdravniške pomoči in so se sami za silo obvezali, ali pa so takoj po prvi zdravniški pomoči zapustili lazarete. Po začasnih ugotovitvah pogrešajo okrog 500 ljudi, vendar so se od teh že mnogo pojavili med begunci, ki se vračajo v mesto. Vsekakor pa računajo, da je katastrofa zahtevala najmanj 300 smrtnih žrtev. Usodne gospodarske posledice Tudi gospodarske posledice te katastrofe so zelo dalekosežne. Ogenj, ki ga doslej še niso mogli pogasiti, je zajel tudi kokserije tamošnjih plavžev in se širi tudi na tvorni-| co bencola. Vse naprave plavžev so uničene. Tudi ostale v bližini se nahajajoče kemične cementne in pohištvene tvornice so tako prizadete .da bodo morale za delj časa ustaviti vse obratovanje. Ista u^oda pa je doletela tudi industrijska podjetja v raznih drugih mestih, ki so iz Neunkirchna dobivale plin. Tako je morala velika železarna v Homburgu takoj p0 eksploziji ustaviti vse delo in je tudi tam nad 1000 delavcev ob kruh. Oblasti se boje, da bo zaradi tega brezposelnost v Posaarju znatno narasla in da bodo morala nekatera podjetja počivati skoro leto dni, predno bo mogoče obratovanje obnoviti. Vzroki katastrofe O vzrokih ka*.astrcfe so razširjene razne vesti, ki pa jih za enkrat še ni mogoče kontrolirat. Pravi vzrok eksplozije se naj_ brž sploh 'ne bo dal ugotoviti. Za zelo verjetno pa smatrajo vesti, da gre za akt sabotaže. Včeraj je namreč tvornica Stumm omejila svoje obratovanje in odpustila okrog 600 delavcev. Smatrajo, da gre morda za maščevanje odpuščenih delavcev. Z druge strani pa te vesti odločno zanikajo. Po drug;h. dokaj verjetnejših verzijah, ?e nastala katastrofa zaradi poškodovanih naprav pri pretakanju bencola. Skupina delavcev ie pretakala iz večjega rezervoarja bencol v manjše transportne tanke. Pri tem je bila, kakor pripovedujejo, odvodna cev, ki je šla mimo plinohrama, nekoliko poškodovana, tako da se je benooi izrekal tik ob plinohrarmi. Bržkone po neprevidnosti kakega delavca, ki je kljub najstrožji prepovedi kadil, se je bencol vnel. Plamen je začel lizati tudi po plww-hramu in je prišel tako do zagostitve s katranom med posameznimi deli plašča plinohrama. To zatrjujejo zlasti delavci, k; so zapustili ob 6. delo in ga izročili drugi partiji delavcev. Prva pomoč Posaarska komisija, ki upravlja to ozemlje v imen-" Društva narodov, se je že v teku noči sestala k posvetovanju in se je takoj nato podala na kraj nesreče. Komisija je votirala za prvo pomoč 500.000 frankov. Vsaka rodbina, ki ima kako žrtev, bo dobila 1500 frankov. Prav tako je darovalo mesto Saarbrucken 100.000 frankov. Uprava francoskih rudokopov na saar-skem ozemlju je darovala za žrtve eksplo. zijske katastrofe 100.000 frankov, tvornica jekla Rochling & VolkMngen pa 500.000 frankov. Žalovanje v Nemčiji Berlin, 11. febr. č. Državni predsednik Hindenburg je poslal vladni komisiji v saarskem področju sožalno brzojavko in kot prvo podporo 100.000 mark. Obenem je odredil, da se po vsej Prusiji in tudi v ostalih nemških deželah izvesijo jutri in na dan pogreba žrtev zastave na pol droga. Ženeva, 11. febr. č. Vest o katastrofi v Neunkirchnu je izzvala v Ženevi silno vznemirjenje, ker je saarsko področje pod upravo Društva narodov. Generalni tajnik Drummond je odposlal pedsedniku vladne komisije v saarskem področju brzo/avko, v kateri izraža najgloblje sožalje ženevske mednarodne institucije. Društvo narodov je izdalo obenem o katastrofi uradno poročilo. v katerem ugotavlja, da se v glavnem potrjujejo žalostne vesti listov o obsegu katastrofe. Sožalje Francije Pariz, 11. februarja AA. Predsednik republike Lebrun in predsednik vlade Da'a-dier sta brzojavno izrekla nemški vladi so. žalje spričo strašne katastrofe, ki je zade_ !a pc=aarsko mesto Neunkirchen. Ljubljana. 11. februarja- Zaradi eksplozije v Neunkirchnu se je pojavila med ljudmi v okolici mestne pl nairne bojazen, da bi se morda lahko tudi v Ljubljani pripetila kaka taka strašna nesreča. Ravnateljstvo mestne plinarne zaradi tega izjavlja, da je taka nesreča v Ljubljani nemogoča, ker imamo povsem drug sistem pl rohranov. V Neunkirchnu so imeli zgrajeno plinarno po najnovejši konstrukciji, ki še ni b'la dovolj preizkušena, dočim imamo v Ljubljani plinske naprave, ki so se po dolgoletnih preizkušnjah izkazale za docela dobre in zanesljive. pruska delegacija zapustila ženevo Japonska vlada odklonila vse predloge odbora de-vetnajstorice in odpoklicala svojo delegacijo iz ženeve London, 11. februarja, g. Po poročilih iz Tokija, je iinel japon«ki ministrski svet davi dolgotrajno sejo, na kateri je razpravljal o stališču, ki naj ga zavzame japonska delegacija v Ženevi glede na nove predloge odbora devetnajstorice. da naj Japonska prizna suverenost Kitajske v Mandžuriji. Po dolgotrajni razpravi, v kateri sta se zlasti vojni minister in zunanji minister zavzemala za odklonitev teh predlogov, je ministrski svet sklenil, zavrniti vse predloge, ki nosprotujejo stališču Japonske. Takoj po seji ministrskega sveta je naročil zunanji minister japonski delegaciji v Ženevi, naj v tem smislu izroči odgovor Japonske svetu Društva narodov, takoj po izročitvi tega odgovora pa naj dclegaeija ne glede na nadaljnja prizadevanja Društva narodov zapusti Ženevo. Trenutno še ni znano, ali je japonska delegacija Ženevo že zapustila, vsekakor pa pomeni to popoln prelom med Japonsko in Društvom narodov. Zdi pa se. »Ia hoče Japonska počakati na vpliv tega svojega koraka »er da /.a sedaj oficielno svojega issto-pa iz Društva narodov šc ne bo objavila. VVashington, II. februarja. AA. V tukajšnjih političnih krogih so v velikih skrbeh zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu. Strokovnjaki sodijo, da je kitajsko-japonska voina neizbežna. Položaj postaja z vsakim dnem slabši. Stintson zasleduje pozorno razvoi dogodkov in bo podal iziavo, čim bo Društva narodov končalo svoie deio. Verefcno je. da bo prvi japonski de-lezat v Ženevi Macuoka v kratkem odpotoval v VVashington in posetil nove na predsednika PoosevcHa. Načelnik generalnega štaba ameriške vojne mornarice admiral Pratt je potrdil včeraj vest, da ostane ameriška atlan-tek-a eskadra »zaradi šted'n.ie« v Tihem oceanu do 1. iuHia 193*. Ženeva, 11. febr. AA. Redakcijski odbor. ki bo odboru devetnajstorice naibrže že v ponedeljek izročil definitivno besedilo poročila, je danes nadaljeval svoje de« to ter sklenil v glavnem ustanovitev po-■"•ebfiega odbora za izdelavo priporočal sJcupščmi Dro&tva narodov. Kakor znano, mora četrti del poročila skupščini vsebovati priporočila obema strankama. Zaradi silne zamotanosti političnih in pravnih pro blemov, ki jih načenjajo ta priporočila, se zdi, da je ustanovitev tega izvršilnega odbora, ki bo imel nalogo pogajati se s Kitajsko in Japonsko in doseči nj-sihmal pustiti v rokah zasebnikov, tako da država ne bo gospodarila, ampak le nadzorovala. Vodia nacionalcev je tudi tiverien. da se agrarna veleposestva še ni«o preživela in da n'5h država mora ščititi v interesu vsega naroda pred tež-kočami. ki izviraV) z^nje iz svetovnega gocr>odareke£ra položaia. Kako bi se dalo premostiti to načelno nasprotstvo med dvema vladnima skupinama, je za sedaj seveda še nerazre- šena uganka. Teh težav pa se je vlada začasno rešila na ta način, da je razpustila zbornico in tako ljudstvo pred 5. marcem ne more pričakovati nikakršnih stvarnih ukrepov. Nagli razpust parlamenta je javnost še bolj iznenadil nego Hitlerjevo imenovanje za državnega kancelarja. Razpust je namreč prišel v času, ko so bila pogajanja za sestavo vladne večine v parlamentu v najlepšem teku in je bilo dovolj nade, da se uspešno zaključijo. Saj sta bila centram in bavarska ljudska stranka, ki je centru-mova ekspozitura za posebne bavarske potrebe, pripravljeni, da tolerirata Hitlerjev kabinet. V tej potezi vidijo nekateri že prvo zmago Hitlerjeve skupine nad Hugenbergom. Narodni socialisti si obetajo od novih volitev, ki jih bo izvedla Hitlerjeva vlada, posebnih ugodnosti. Prav zato je bil določen tudi tako kratek rok zanje. Hitler je prepričan, da bo 5. marca dosegel absolutno večino sam, ali pa vsaj v zvezi z nacionalci. Na ta način bi se mu posrečilo, da pobije demokracijo z nienim lastnim sredstvom: z legalnostjo. Te volitve bodo nedvomno najhujši politični boj, kar jih je bojevalo nemško ljudstvo v zadnjih štirinajstih letih, in gotovo je, da imaio hitlerjevci že sedaj velike prednosti. Že sama okoliščina, da nastopajo sedaj kot vladna stranka, jim bo pridobila mnogo glasov onih množic, ki redno volijo vladno stranko. Razen tega imajo narodni socialisti kot nedosežni mojstri v agitaciji in propagandi na razpolago ves državni aparat, ki se ga tudi spretno poslužujejo. Državni radio dan na dan predvaja plošče s Hitlerjevimi govori, poseben način agitacije pa predstavljajo pompoz-ni pogrebi hitlerjevskih bojevnikov, ki so padli v pobojih s komunisti in ki jih vlada slavnostno pokoplje na državne stroške. Močno bo Hitler pridobil tudi zaradi tega, ker svobodoumno meščanstvo sedaj nima nobene velike stranke, da bi se zbralo okoli nje. Prešlo bo ero-tovo skoro strnjeno k narodnim socialistom in le maniši del bo krenil na levo v socialno demokracijo. Seveda pa bo tudi delavstvo spravilo na volišče svoiega zadnjega moža, ker se zaveda velepo-membnosti in dalekosežnosti bližnje odločitve. Petega marca se bo za dolgo vrsto let odločila usoda Nemčije. Kam se bo nagnila, ako pridobi novi kabinet pretežno večino, je vsemu svetu jasno. To se bo pokazalo tem razločneje, čim večji bo uspeh hitlerievcev in čim brezpomemb-nejša bo postala Hugenbergova skupina. Dosedanje omejitve tiskovne svobode, ki so izvedene za sedaj še po upravni poti, so zgovorna napoved, česa se ima nadejati opozicija v pogledu svobode mišljenja in državljanskih pravic, kadar bodo sedanji mogočniki opremljeni tudi formalno z zakonito silo, izhajajočo iz parlamentarne večine. Ne da pa se pregledati razvoj za primer, da bi Hitler vkljub všemu ne pomnožil svojih glasov in ne postal močnejši, nego je bil lani v juliju. Potem ga bo treba ocenjevati drugače, kakor so ga ocenjevali, ko je šele stremel po oblasti in v Nemčiji se bo razvila borba, ki bo postavila proti njemu na bojišče vse nasprotne sile. Hitlerjeva propaganda Zaplemba tajne brezžične postaje — Gospodarski načrti Hitlerjeve vlade — Maršal Mackensen kandidat nemških nacionalcev in Stahlhelma Novosti v pristojnosti sodišč Novi jugoslovenski civilnopravdni po-stopaik, o katerem smo že pred par dnevi govorili in ki dobi obvezno moč 1. aprila t. 1. v vseh pokrajinah Jugoslavije razen v bivši Srbiji ia bivši črni gori, se po svojem bistvu ne razlikuje od zakonitih do-ločil, ki veljajo v tem oz.ru dosedaj v pravnem področju ljubljanske apelacije. (Novi zakonik temelji namreč na osnovah tozadevnih avstrijskih predpisov iz 1. 1895.) Vse spremembe novega zakonika precL srtavljajo marveč le razna izboljšanja v izrazoslovju, opuščajo nekatere pleonazme in izrecno uzakonujejo marsikaj takega, kar so sodišča že dosedaj prakticirala aii pa, kar je bilo dosedaj izraženo v mišljenjih najvišjega sodišča. Edina važnejša sprememba, ki se lahko označi kot bistvena, dopušča deloma novosbi v rekurzih. Razen te so gotovo najbolj zanimive neka. tere nove določbe, ki &e tičejo pristojnosti sodišč. Jugoslovenski civilnopravdni postopnik vsebuje tudi predpise o sodišči h, sodnih organih, pristojnosti in podsodnosti. kar vse smo imeli dosedaj v posebnem zakonu, takozvanem pravosodstvenem pravilniku aii jurisdikc jski normi. Zato je narastel novi zakonik na 696 paragrafov, dočim je imel dosedanji civilnopravdni red le 602 paragrafa, zato pa jurisdikcčjska norma 122 paragrafov. Po » .aprilu t. 1. bomo imeli tudi enotne nazive sodnih oblastev. Ne bo torej več v Sloveniji okrajnih sodišč, ne na Hrvatskem, v Bosni in Dalmaciji kotarskih su-tiova. v Ljubljani in Splitu ne več dežeL n h sodišč, na Hrvatskem ne sudbenih stolov. temveč povsod samo sreska in okrožna sodišča. Edino v večjem delu območja skopske apelacije ostanejo zaenkrat samo še prvostepeni sudovi in v vsem območju velikega suda v Podgorici še samo okruž-ni sudovi. Tudi n? bo po navedenem dnevu več višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu, niti banskega stola v Zagrebu, tem. več po vsej državi razen v bivši Črni gori samo a-peiacijska sodišča. Po novem spadajo v pristojnost s reških sodišč spori o imovnsko.pravnih zahtevkih. če ne presega njih predmet v denarju aH v denarni vrednosti 12.000 Din. (Dosedaj samo dr 6250 Din.) Dalje spadajo v pristojnost sreskib sodišč upoštevajoč ravnokar navedeno omejitev glede vrednosti predmeta tud» Izdaje plačilnih nalogov o predpisih meničnega in čekovnega pošto, panja m pa spori, ki so nastali na podsta- vi ugovorov, podanih zoper te naloge. O ■vsem tem je moglo dosedaj sodrti le zbor. no kot trgovinsko sodišče, čeprav morda po sodniku poedmeu. V pristojnost okrožnih sodišč, in sicer sodnika poedinca, spadajo po novem zakonu v splošnem irnovinskopravm spori v primerih, če ne presega sporna stvar v denarju ali v denarni vrednosti 30.000 Din, dočim je bila dosedaj kompetenca sodnika poedinca prvostopnega zbornega sodišča mnogo širša, namreč do 125.000 Din. O sporih nad 30.000 Din pa bodo sodili po novem senati trojice. Delo pri sresJth sodiščih in okrožnih kot senatnih sodiščih bo potemtakem silno naraslo, dočim bodo imeli sodniki poedinci pri okrožnih sodiščih mnogo manj posla, saj jim je jmejena pristojnost samo na spore glede vrednosti med 12.000 Dtn in 30.000 Din. O posebni takozvani fakturni podsodnosti. ki bo najbolj zanimala trgovce, smo priobčili že včeraj poseben članek v gospodarski rubriki. Razpust komunistični stranke v Rumuniji Bukarešta, 11. februarja, g. Na podflagi obsednega stanja je izda! dane? opoldne arm-ijski poveljnik odtok o razpščine in pride v razpravo takoj po sprejetju volilnega zakona. Premestitve v železniški službi Beograd, 11. febr. p. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni odnosno postavljeni: postaj enačelnik Matevž Vovk iz Mokronoga v Kandijo. prometnik Jože So beri iz Grosuplja za postajenačelnika v Veržej. prometnik Leopold Štemberger iz Zaloga za postajenačelnika v Velike La» šče in posta'enačelnik Anton Rutar iz Gornje Radgone v Mokronog. Iz poštne službe Beograd, 11. februarja p. Z odlokom ministra za promet so premeščeni: računski uradnik pri poštni direkciji' v Ljubljani Leo. pold Sparhakl k pošti Ljubljana I., Marija Ažman iz Tržiča v Kranj. Marija Ko-lar iz Kranja v pošto Ljubljana I., Bernard Naglič iz Maribora v Ptuj in Mar ja Ver-lič iz Moškainjcev v Slatino—Radenci. Taksiranje spričeval o ubožnosti Beograd, 11. febr. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo glede na to, ali je treba plačati takso za priznanje odnosno nepriznanje ubožnostne pravice. Po tem pojasnilu se za take prošnje ne plača nobena taksa. Prav tako se tudi za rešitev prošnje za priznanje ubožnostne pravice ne plača nikaka taksa, ker za ta sodni postopek v zakonu o sodnih taksali ni določena nobena taksa ne glede na to, ali se prošnja za prian&nje ubožnostne pravice ugodno reši ali ne. Pojasnilo o točenju pijač na debelo Beograd. 11. februarja AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal naslednje pojasnilo: Po točki 2 čl. 3 pravilnika o trošarinskem pravu se pod točenjem pijač na debelo razume prodaja vina nad 50 1. piva najmanj 25 1, špirita in žganja nad 100 1 ostalih pijač kakor tudi sadnega žganja, pridobljenega z destilacijo, pa najmanj 25 litrov. Dovoljenje za prodajo opojnih drož Beograd, 11. februarja p. Opijski odbor je na svoji zadnji seji odobril, da sme kemična tovarna v Hrastniku prodajati opojne d rože direktno interesentom, dočim jih je smela dosedaj prodajati samo potom Zveze drogerij. Tovarna pa bo morala vsako prodajo v roku enega meseca pr javiti opijskemu odboru m plačati predpisano takso za opijski fond. Pričetek skokov v Innsbrucku Včeral so se vršili skoki za kombina-cifo, pri katerih se Je izkazal Sved Erikson Innsbruck, 11. februarja. Danes so ee na veličastni skakalnici Bera Isel začeli smučarski skoki. Današnji skoki bodo šteli v kombinacijo, jutri pa se bodo vršili specialni skoki. Danes dopoldne ie bilo še vedno slabo vreme, vendar pa jc ponoči v višini 800 m snežilo. Pri prvih skokih je dominiral Sved Sveti Erikson s krasnim skokom 63.5 m. Ker je pri dnigifm skoku dosegel 67.5 m, mu najbrž nihče več ne bo mogel od vzeti zmaae v kombinaciji. Pri včerajšnjem teku na 18 km je namreč Erikson zasedel 11. mesto. Pri prvih skokih ie Nemec Stoli dosegel z 61 m druffi najboljši skok. Italijan Bono-mo je skočil G4 m. vendar pa ie padel. Avstrijca H511 m Mayer sta skočila 58 m. Avstrijski mojster Hans Ilauser ie sigurno skočil 54 m. vendar ne v najboljšem stilu. Njegov brat Maks Hauser je do<=esrel 51 m. Švicar Feuz in njegov rojak Maurer ^5.5 m. Zelo dober stil so pokazali skakači Poljske. Italije in HDW (Cehoslovaška). Pri drugih skokih ie bil odskok 4 m višji, zaradi če«*r m se dosesrle večje daljave Nemec 'Holl je v krasnem Atilu skoč;i in Hans Hauser 57.5. Reinl fAvstr'ia> f*15 m Avstriiec Hell^kart je izboljšal svoi orvi skok od 57 nn m. Mflier ie skočil f!7 ni toda ne v narbol:šem ->tibi. Onmrv>ld 'Avstrija) ie dosesel 64 m. ftvod PpIV 57 ni, Švicar Feuz 59 m in Nemec Leupold 48.5 m. Berlin, 11. febr. č. V zvezi z včerajšnjim prenosom Hitlerjevega govora po vseh nemških radiijih poroča >Vossische Zeitung« o zanimivem incidentu. Pred pričetkom govora v Sportpalastu je odredil notranji minister dr. Frick nemški družbi za radio, da takoj odpusti iz službe vse one nameščence, ki so levičarsko usmerjeni. Družba je odgovorila, da v okviru njenega dela ni nobene politične orientacije in da zaradi tega svojih nameščencev ne more kar na lepem odpuščati. Po nalogu dr. Fricka so nato vdrli policijski detektivi v uradno posJopje družbe ter s silo odstranili pet uradnikov. Notranje ministrstvo je izdalo komunike, v katerem utemeljuje ta svoj ukrep z bojaznijo, da bi levičarski elementi motili prenos kancelarjevega govora. Politična policija je snoči izsledila neko tajno radijsko postajo ter jo zaplenila, preden je pričela delovati. Dobila je tudi obvestilo, da nameravajo v nekem filmskem ateljeju v južno-zapadnem delu mesta montirati tajno oddajno postajo, s katero naj bi se širile razne protirežimske vesti. Ko so policijski organi vdrli v atelje, so našli tri osebe, ki so baš montirale postajo. Vse tri so aretirali, aparate pa zaplenili. Doslej »e ni dognano, kateri politični stranki je pripadala ta postaja Hitler je dopoldne otvoril berlinski avtomobilski salon. Policija j« izdala izredno stroge ukTepe in zastražila vse dohode. Vhod v salon pa ni stražila policija, temveč napadalni oddelki narodnih socialistov v uniformah. To je bilo p-rvič. da so pri uradnem aktu in ne samo zasebni hitlerjevski manifestaciji napadalni oddelki odkrito igrali vlogo pomočnikov policije. Duna], 11. februarja, g. Danes opoldne j je pose-til zveznega kancelarja francoski poslanik grof Glaudel, ki se je šele davi vrnil iz Pariza ter izvršil novo demaršo v imenu francoske vlade v zadevi hirten-berške afere, zahtevajoč točnih pojasnil o razkritjih socialističnih poslancev v dunajskem parlamentu. Popoldne je v isti zadevi izvršil demaršo fcudii anglešiki poslanik. Pariz, M. februarja, d. »Echo de Pariš« trdi, da je Italija dobavila Madžarski 32 letal, tn sicer 12 lovskih, ter 20 šest sedežnih poizvedovalnih letal. Da bi ne zbudili pozornosti, so letala odletela iz Italije s provizoričnega letališča. Pri poletu preko avstrijskega mesta Fiirstenfelda so jih spoznali kot italijanska letala. Tudi na Madžarskem so pristala na provizoričnem letališču, kje- so jih demontirali ter prepeljali na skrit,kraj, nakar so se italijanski piloti vrnili po železnici v domovino. Madžarska vlada gradi sedaj ob avstrijski meji pri Szo-mbathelvju letališče, ki naj bi služilo za zivezo z Italijo. Vsa ta dejstva dokazujejo, da obstojajo med Madžarsko in Italijo vojaški dogovori, ki določajo med drugim tudi ožje sodelovanje letalskih sil obeh držav. Na 15 let obsojeni požigalec Maribor. 11. februarja. V ormoškem okraju je v letih 1931-32 večkrat gorelo, ne da bi se dalo dognati, kako je ogenj nastal. Niti toliko niso mogli ugotoviti, ali je bil zaneten po nemarnem ali po neprevidnosti Končno se je posrečilo ljudem in orožnikom, da so izsledili požigalca. 241etnega posestnikovega sina Jožefa Raiha iz Šardinja. Izročili so ga sodišču Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom tv* ka;šnjega okrožnega sodišča. Obtoženec je sin malega posestnika in je doma staršem pomagal pri delu. Hod'1 je tudi na dnino k sosedom. Ljudje ga opisujejo kot maščevalnega fanta ki je razen tega vdan še pijači. Obtožnica ga je obdolžila. da je zanetil pet požarov in sicer, da je zažgal 4 novembra 1931 gospodarsko poslopje Ivana Gašpariča v Šardinju. 16. prila 1032 viničarito Antona Munde v Sardin ju, 11. oktobra 1932 gospodarsko poslopje pri cerkvi Sv Trojrice pri Veliki Nedelji, 13. oktobra 1932 gospodarsko in stanovanjsko poslopje Vin cen ca Kocipra v Sardinju Skupna škoda, ki so 10 povzročili požari, je znašala okrog 400 000 Din Pri zadnjem požaru, ki ga te Rajh zane» til pri Kociprovih. ga je slučajno opazil neki sosed ki ga je ovadil orožnikom. Požar pri Kociprovih je zahteval tudi člove ško življenje Pri reševanju se je namreč smrtno tjonesrečil Herman Rajh. ki je skočil v hlev da b1 rešil ž;vino Pri tem sr ie goreči strop sesul nani Ra h se je tako opekel da i*- dva dm pozneje nodlegel poškodbam Obtožcnec je svojo krivdo pri današnji razpravi priznal in je bil obsojen na 15 Hitler namerava od 15. februarja do 5. marca prepotovati vso Nemčijo. Njegovo potovanje bo propagandnega značaja Imel bo v raznih nemških mestih deset velikih političnih govorov in sicer v Stuttgartu, v Dortmundu, v Frankfurtu, v Monakovem, v Leipzigu, v Vratislavi, v Berlinu, v Hamburgu iu v Konigsbergu. Njegova govora v Berlinu in Konigsbergu bodo prenašale vse nemške oddajne postaje, ostale govore pa le lokalne postaje. V govoru, ki ga je imel snoči pred nem-škonacionalnimi industrijci, je državni tajnik v gospodarskem ministrstvu Bang izjavil, da nemška vlada ne namerava delati nobenih eksperimentov na gospodarskem in denarnem področju in tudi ne misli na prisiljeno črtanje dolgov, ne na prisiljeno konverzijo obresti V zadnjih letih, je poudaril Bang, smo zašli v kolektivizem, ki uničuje najvišjo gospodarsko dobrino, to je osebnost. Fiksirati cene in mezde iz političnih razlogov, pomeni smrtno grešiti proti duhu gospodarstva, kar bi imelo za posledico bankrot vsega naroda Ne sme se nadaljevati politika delavskih sindikatov, ne politika industrijske ali kmetijske federacije, temveč se mora voditi nemška gospodarska politika Gospodarstvo našega naroda bomo mogli rešiti le tedaj, če bomo obnovili ravnotežje med industrijo in kmetijstvom, in s tem mir med delodajalci in delavci. črno-bela-rdeča borbena fronta, ki jo tvorijo nemški nacionalci in stahlhelmovci, Je bila snoči formalno ustanovljena Na tu način bosta obe politični organizaciji pri volitvah skupno nastopili. Na čelu kandidatne liste bo maršal Mackensen, na drugem mestu pa državni podkancelar Paoen. Tudi radikalno socialistični »OeuvTei se bavi s tem . praSaniem, ter pravi med drugim: Dejstvo je, da obstojajo v Rimu, Budimpešti in Berlinu tri vlade, ki so vezane z enakimi ideali in interesi, namreč z željo po reviziji versaiileske in trianonske pogodbe. Zveze med temi tremi državami, ki odklanjajo sedamjtj evropski status quo, so bile še oiačcne s prihodom Hitlerja na oblast. List končno naglasa, da trozveza Rim - Budimpešta - Berlin obstoja, če že ne na papirju, pa vsaj moralno, kar pomeni resro nevarnost za mir. Pariz, 11. februarja. AA. V današnji številki »Echo de Pariš« piše Perfiinax o ital -jansko-iugo^oveniskih odnošaiih iti pravi med drugim: Naravno, da ne jemljemo doslovno vsega, kar se danes piše o itali-jansko-madžarskih mahinacijah; toda priznat; moramo, da govorita Italija in Madžarska neprestano o reviziji mirovnih pogodb in da sta obe zelo neprijateljsko razpoloženi proti jugoslovenski državi. 1 ej državi zamerjajo, zdaj, da pomeni zapreko za italijansko prodiranje na jugovzhod, nekoč pa so ji zamerili, da ie ovira nemškemu pokrelu *Drang nach dem Os-ten-. let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Povišanje nemških carin ne velja za Berlin. 1 I februarja. AA- NVolffov urad javlja Povišanje carinskih taks na živino in koruzo ne velja za uvoz iz balkanskih držav. Te takse se bodo pobirale le od živine in koruze iz Zedinienih držav Severne Amerike in iz Danske Stekla mačka napadla osem ljudi Gospič, 11. februarja n V hiši nekega Galca v Gospiču je pobesnela mačka ogriz-la osem ljudi. Mačko so ubili, njeno glavo pa poslali v Zagreb v Pasteurjev zavod, kjer so dognali, da je bila stekla. Zato so vseh osem oseb iz Gospiča nemu^ema prepeljali v Zagreb. Vremenska nanovo T Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, padavine, nekoliko bolj hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Cez vso Severno Evropo se je razširilo obsežno področje močne depresije, ki ie zajelo tudi del Centralne Evrope. Nad Sredozemskim morjem se ie stvorila sekundarna depresija ki ie prišla že v stik s severnim ciklonom Tonlo deževje, ki se je noiavilo na vzhodni strani e-iklona ie ponehalo Obenem p ciklonom so padle temperature V naši državi ie ori-tisk v splošnem močno nadel, in «irpr 7n 5 do 1 mm. nn:bol; v ^omietri Prnnori" Dunajska vremenska napoved /a ned-M««: Zjutraj mraz. podnevi temperatura ne nad ničlo, oblačenje negotovo, na jugu sneg. Italijansko-madzarske mahinacije Ženeva pričakuje odgovor Avstrije na novo demaršo zaradi tihotapstva orožja na Madžarsko Neuspel italijansko-nemški manever Ponesrečen poizkus zavlačevanja razorožitvenili pogajanj v Ženevi - Francoska teza bo zmagala Ženeva, 11. febr. d. Po daljši razpravi v kateri so govorili načelniki francoske, angleške, nemške, italijanske, španske, ameriške in japonske delegacije o nadaljnjem delu razorožitvene konference, je snoči predsedništvo konference sklenilo, da se naj sestane plenum v ponedeljek, politična komisija, v kateri so zastopane vse države, pa v torek Na včerajšnji seji sta nemški in italilanski delegat Nadolnv m Saragni skušala izvesti manever proti francoskemu konstruktivnemu načrtu, o katerem je izjavil Paul Boncour zastopnikom francoskega tiska, da v svojem namenu, naj bi se vprašanje efektivov. namreč uni-fikacije vseh vojsk, izročilo posebni ko» miisiji. ne bo uspel V nasprotju z željami Italije in Nemčije bo splošna komisija takoj v ponedeljek prešla na vprašan i e vr,U nega materijala. Pariz, 11. febr. AA. O včerajšnji razpravi v predsedništvu razorožitvene konference v Ženevi piše »Petit Parisien«, da »e je pokazala osamljenost italijanskega in nemškega delegata. Francoska zahteva, naj generalna komisija najprej razpravlja o vprašanju efektivov, bo izzvala pri berlinski in italijanski vladi odpor. Skoro po« polna soglasnost, ki je vladala v predsedništvu konference o francoskem stahscu, pa daje upanja, da bo francoska teza vendarle zmagala Odslej bo teklo deio v generalni komisiji in v politični komisiji vzporedno. Hen-derson je kot predsednik razorožitvene konference sklical generalno komisijo za prihodnji četrtek popoldne, politično komisijo pa za torek. tlMMtf llllll lilmmšl &1A ^SCHICHTOVOJELEN MILO V • kraji in Borba Ljubljane proti brezposelnosti Mestni socialni urad pobija bedo je Ljubljana, 11. februarja. Dasi letošnja zima s snegom in mrazom doslej Ljubljani še ni prizadejala najhujšega. vendar se beda, ki je zlasti v zimah gospodarske krize posebno občutna, že dodobra pozna. Stanovanja v mestu in ljudje na ulicah pač še nikdar niso bili oblegani od tako številnih prosilcev in prosja-kov kakor ta čas. Termometer socialne bede v Ljubljani pa je socialni urad mestnega magistrata. Od blizu in daleč, iz mesta in okolice se na hodnike in n okencem tega urada neprestano stekajo vsi veliki in mali, zaraščeni in zaskrbljeni ljudje, brezposelni, penzionisti, starke in sirote, ki jim manjka kruha, obutve ali česarkoli. Mestna občina jim daje, kolikor pač premorejo skromne zakladnice njene socialne politike. V tem času brezposelnosti je mestna občina pričela reševati vprašanje o podpiranju brezposelnih na svojevrsten, moderen način. Preproste, resnica je, da brezposelna podpora materialno delavcev sicer nekoliko zaleže, da pa socialno-vzgojno ne more imeti kdo ve kako pozivitnega učinka. Zato je mestna občina, namesto da bi delila brezposelne podpore, pričela brezposelne zaposlovati pri delih v mestnem vrtu, v mestnem gozdu, v parkih na Gradu, pri Sv. Petru in drugod. V načrtu pa je s tem v zvezi tudi kopanje jarkov ob Cesti dveh cesarjev. Za en teden dela prejema dela- — Najboljša brezposelna podpora delo vec 4 tedne brezposelno podporo. — 412 brezposelnih je bilo doslej zaposlenih v tej socialni akciji. V celoti je socialni urad v mesecu la-ruarju podpiral 2450 brezposelnih oseb s | 4000 čiani. Izplačal je brezposelnim okreg ! 120 000 Din podpor. Na mestni socialni ' urad se stalno oglaša po podpore tudi mnogo v okoliške občine pristojnih brezposelnih. ki pa so delj časa delali pri podjetjih v mestu. Urad nakazuje skromne podpore tudi tem, ker so v podporni fond prispevali pač tudi zanje njih delodajalci. — Tistim, ki samo kratko dobo bivajo v Ljub-ljari, nakazuje urad samo podporo v živilih. Vobče nakazuje urad predvsem živila, hrano, obutev in obleke; samo 5 do 10Vr razpoložljive vsote razdeli tudi v denarju za stanovanja itd. — Socialni urad ima stalno v evidenci po 18 trgovcev, na katere po pravičnem ključu naslavlja ta svoja naročila. Posamezni referenti na socialnem uradu — gg. ravnatelj Ciuha (ubožni oddeletO, Juvan (delavski), Sedej (mladinski) — imajo vsak poslovni dan čez glavo opravka. Zlasti na pisarno delavskega oddelka je vsak dan silen naval. Fondi, ki z njimi razpolaga mestna občina v socialne namene, sicer še niso izčrpani, toda če kriza ne bo marala odjenjati, bo obramba proti bedi in gladu zmerom težja. Dr. Viktor Kac - 60-letnik Danes slavi v Mariboru 60 letnico svojega življenja ugledni zobozdravnik in predsednik »Posojilnice« v Narodnem domu g. dr. Viktor Kac. Ob istem času slavi tudi 25-le;nico, odkar je v vodstvu Posojiln ice. Jubilant se je rodil 12. februarja 1873. v Šmartnem pri Slovenjgradcu, kjer je do vršil domačo ljudsko šolo, nato pa gimnazijo v Mariboru, kjer je maturiral leta 1892. Medicino je študiral v Gradcu, kjer je promoviral 18. julija 1892. in nato deloval eno leto na kliniki prof. Roþa. Od leta 1899. do 1900. je bil okrožni zdravnik v Velenju, nato je odšel v Celovec, kjer se je skušal ustaliti, kar pa se mu ni posrečilo. Odšel je na Dunaj, kjer se je na kliniki usposabljal za zobozdrav-ni;.tvo in se nato naselil v oktobru leta 1901. v Mariboru. V začetku svetovne voj ne je bil mobiliziran. Kot narodnjak se je udejstvoval v Grad cu v Družb' sv. Cirila in Metoda, ki se močno razvila baš pod njegovim predsed-nikovanjem, pozneje v Velenju, kjer je bil izvoljen na narodnem programu v občinski svet in okrajni zastop. Tudi v Mariboru se ie in se še vedno udejstvuje v vseh narodnih organizacijah, med katerimi moramo zlasti v povojni dobi poudariti humanitarne in med temi še prav posebno Dijaško kuhinjo, kateri predseduje jubilantž e od leta 1928. Velike zasluge ima tudi za »Dijaški dom«. Po prevratu je bil član občinskega in okrajnega sosveta potem predsednik so» cialnopolitičnega in gradbenega odseka, danes pa vodi mestno kopališče in pogrebni zavod. Publicistično je deloval pri »Slovenskem Narodu«, »Domovini« in« »Ta boru«. Večino svojih sil je jubilant posvetil Posojilnici, kjer je bil od 1908. do 1909. v nadzorstvu, nato pa v odboru, čigar predsednik je od 1928. dalje. Je tudi med upravitelji Ferkove ustanove, stalni referent za Rapi>čeve ustanove in od leta 1922. poročevalec za podpore. Razen v Posojilnici se je gospodarsko udejstvoval pri ustanovitvi in razvoju opekarne v Račah in do svetovne vojne v lastni tovarni za stro* jila v Celovcu. Dr Viktor Kac je med najstarejšimi sedanjimi Mariborčani, ki so v aktivnem narodnem in gospodarskem delu preživeli vso težo mariborskega narodnega boja za ohranitev in razvoj slovenstva. Na njegovi življenjski poti ga spremlja neprestana dobrodušnost, zdrava hudomušnost mu sije iz živih oči svoje veliko in uspešno de'o v dobrobit javnosti pa opravlja nesebično in požrtvovalno, ne pričakujoč pri tem kakega pnznanja ah pohvale. Mnogoštevilnim njegovim prijateljem in znancem se pridružujemo tudi mi in želimo vrlemu rodoljubu im javnemu dclav-cu še mnogo srečnih let! Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zlata poroka v odlični konjiški rodbini Konjice, 11. februarja-Kdo pri nas bi ne poznal g. Blaža Reža-beka in njegove zveste zakonske družice go. Elizabeto?! Kdo še ni občudoval k re trke narave obeh, že preko 75 let starih zakoncev? Naš Režabek izhaja po očetu iz bratske Češkoslovaške in sta baš zaradi tega oba jubilanta imela v starih avstrijskih časih mnogo neprilik, ki pa ju niso odvrnile od' njunega udejstvovanja in prepričanja. Komaj 14 let star je vstopil g. Režabek v službo knezov Windischgraetz in služboval pod tremi knezi Windisdigraetz, najprej v Lokanji, od leta 1890. pa v Konjicah, kjer je na jv zorne je oskrboval Konjiško goro in ostali konjiški revir kot knežji gozdar. V svoji stroki se je izpopolnil kot samouk z lastnim zasebnim študijem, pri katerem mu je pomagal znani rodoljub, upravitelj knežjih posestev g- Klaricij in njegov svak Ker moramo film poslati naprej samo še danes ob 3., 5., in 9.y4 nri zvečer_ Najnovejši zimskosportni film po ideji DR. F ANČKA LJUBEZEN V SNEGU vse panoge zimskega športa Drsanje, smučanje, skijoring in bobdirke V glavnih vlogah najboljši svetovni športniki in smučarji Gustav Lantschner in Walter Rimi Predspored: Najnovejši »Fox Mo-vietone novosti« (zvočni tednik) in »Izdelava radiatorjev za centralno kurjavo v tovarni Westen v Celju«. Predprodaja vstopnic od 11. ure dopoldne. -12. S 9 Elitni kino Matica Telefon 2124 g. dr. Josip Leskovar, sedaj odvetnik v Mariboru. Za svoje izredno vzorno poslovanje je sprejel g. Blaž ponovna povišanja in številna priznanj«. Opravljal je svojo gozdarsko službo v vsej zvestobi polnih 50 let in živi sedaj kot gozdar v pokoju na svojem posestvu n« Dobrovi pri Konjicah. Z izredno marljivostjo si je s svojo ljubo življenjsko tovarišlco nabavil eno najlepših kmetij na periferiji konjiškega trga. in sta oba zakonca to svojo domačijo najpraktič-neje in skrbno uredila. Kaj radi se sprehajajo mimo te domačije številni znanci in prijatelji gostoljubne Režabfcove hiše- V Režabkovi hiši je b:lo že od nekdaj zbirališče konjiških Slovencev, posebej pa se je pod Režabikovim krogom zbirala ;-elena bratovščina. G. B!až Režabok še dane« v svoji visoki starosti opravlja načelnlško mesto Posojilnice v Konjicah, je predsednik lovskega in ribarskega društva, odbornik in član skoro vseh narodnih in gospodarskih društev konjiškega sreza. 1 Jubilanta imata tri hčerke, ki sta jih j vzgojila kar najskrbneje. Najstarejša Tončka je cmožena z znanm javnim in zaslužnim delavcem S. notarjem Kado Jerebom, Marjana je odlična učiteljica tukajšnje deške narodne šole. Klara pa je podpora svojim staršem na domačiji. Vse tri se izredno požrtvovalno udejstvujejo pri narodnem delu. posebej je gospodični Marjani pri srcu lutkarsko, s katerim ob nede'j«h zabava našo sokolsko mladino. Gospo Re-žabkovo diči izredna plemenitost srca. kakor tudi sočutje do ubogih, katerim so vrata Režabkove hiše vedno na stežaj odprta- Zlato poroko sta praznovala zakonca Re-/abek s slovesnostjo v cerkvi, nato pa doma v najožjem domačem krogu, obdana v vsej sreči, zadovoljstvu io slogi od svouh otrok, malega vnuka — Boruta Jerebovega in ostalih najožjih sorodnikov. Sfcrcmna v vsem svojem življenju, nista •mel« rada čast in pohvale, vendar je pn nas tako redek jubilej zlate poroke prilika, da javnost in številni prijatelji in znanci zlasti v ožji domovini, vsaj nekaj zvedo o "tem odličnem zakonskem paru. — Mno-tfobro:>iim čestitkam ob zlati poroki se pridružimo tudi mi z željo, d« bi bi,a zlatopo-ročenc« zdrava in srečna še mnogo let.__ TOM MIK v Ljubljani Slavni cowboy iz Divjega zapada Tom Mix nastopa danes v senzacijonalnem velefilmu »Hajdučico s črne reke« pri predstavah ob 3., ^5., 6., %8. in 9. uri zvečer v kinu »Ljubljanski dvor« ob znanih najnižjih cenah Din 2.—, 4.--, 6.—. Za smeh in veselje je tudi preskrbljeno!! Iz delokroga slovenjgraških dobrodelnih društev Slovenjgradec, 11. februaria. Mestno prostovoljno gasilno društvo je polagalo svoje račune na rednem občnem zboru v ponedeljek. Zborovanja je vodil župni in društveni načelnik, šolski upravitelj g. Leopold Kopač, ki je podal tudi obširno poročilo o društvenem delovanju. V prvi vrsti se je spominjal krasne proslave 60-letnice društva, ki se je obhajala lani v avgustu in združila gasilce iz vse banovine. Razven nove motorke si je društvo v preteklem letu nabavilo tudi 400 m novih cevi tako, da je njegova oprema sedaj izpopolnjena, kar je v prvi vrsti zasiuera mestne občine, ki podpira društvo po vsen svojih možnostih. V oktobru se je vršila tudi župna gosilska vaja, katere se je udeležilo 12 društev. Društvo je imelo tekom leta 28 nastopov in 10 rednih vaj, katerih se je udeležilo skupno 280 članov. Ob požarni nesreči je bilo dvakrat klicano na pomoč in je le zasluga domačih gasilcev, da ni zavzel prvi požar na posestvu gostilničarja Debelaka sredi mesta katastrofalnega "obsega. Društvo šteje 51 rednih, ii? podpornih, 11 ustanovnih in 4 častne člane. Gasilci so na občnem zboru tudi sklenili, udeležiti se zimskega dneva Rdečega Križa v nedeljo 12. t. m. Krajevni odbor Rdečega Križa je na svojem občnem zboru pod predsedstvom g. dr. Maksa Poharja počastil spomin umrlega predsednika glavnega odbora Marka Leko. Tekom leta je imel odbor pet sej, predvajal je filma »živel kralj« m higienski film »Dva brata«, prosil pa je tudi za prevzem tukajšnjega kinogledališča. Razveseljivo je delovanje Podmladka, ki ima na osnovni šoli 135 članov in oskrbuje *e od 1. 1928. šolsko kuhinjo, v kateri aobiva kosilo 180 do 190 revnih otrok. Pred božičem je bila prirejena v Sokolskem domu mlačinska igra »Jurček« in so se njeni čisti dohodki od 1349 Din porabili za božičnieo revne dece. Z oblačili v vrednosti Lm 15.000 je bilo obdarovanih 215 otrok. Podmladek na meščanski šoli plačuje nekaterim revnim učencem kosilo in tudi vožnjo v šolo in domov. Dohodke si izbira z razstavo ročnih del in raznimi zbirkami. Novemu odboru je spet na čelu kot predsednik sreski sanitetni referent dr. Makso Pohar, prvi podpredsednik je šolski uoia-vlteli g. Leopold Kovač, drugi podpredsednik "pa banovinski svetnik dr. Bratkovič. Ker protituberkulozna liga že več let ni delovala, se je vršil nedavno sestane^, e'a se ia prepotrebna organizacija spet oživi Sestanek, ki ga je sklical sreski referent dr Pohar, je bil dobro obiskan in "lapešno zaključen. Dosedanja ligina pravila bedo izmenjana s pravili osrednje protituberKU-lorne lige v Ljubljani. Izvoljen .e bil na sestanku tudi odbor, ki ga volita g. dr. Pohar kot predsednik, svetnik dr. Brat- kovič pa kot podpredsednik. Članarina ie biia določena na letnih 6 Din. Z nastopom službe novega primarija tukajšnje bolnišnice g. dr. Rad Sla, ki je specialist :a pljučne bolezni, se namerava ustanoviti v našem mestu tudi protituberkulozni dispanzer, ki je zelo potreben tudi širši okolici. Fo pogrebu umorjene milijonarke Iz življenja čudaške starke — Z Beograd, 9. februarja. Vse naše časopisje se je bolj ali manj obširno bavilo z izginjenjem beograjske čudaške milijonarke Drage Mitričevičeve, ki je leta in leta samotarila v svoji hiši ped št 5 v ulici kralja Milana in v svoji l.iudomrznosti ni niti hotela oddajati v najem trgovskih prosto-ov, za katere se je potegoval marsikdo, ker se poslopje nahaja v najprometnejši prestolnični ul:ci. Kakor je bila hišna lastnica z vsem svojim dejanjem in nehanjem prava uganka za vse. ki so jo poznali, in ne najmanjša tudi za njene sorodnike, s katerimi je bi» la tudi skoraj jx>polnoma pretrgala vse vezi, je bila ravno tako uganka tudi njeno iz-ginjenje, ki so ga opazili šele po več dneh in si ga nihče ni znal prav raztolmačiti in še tem manj, ko je našla policija, ki je uvedla preiskavo, .stanovanje v popolnem redu. a kar je bilo najbolj čudno, okna zaprta, ostala vrata zaklenjena od znotraj, s ključi v ključavnicah, izhodna vrata pa tudi zaklenjena in znotraj pritegnjeno do njih težko pisalno mizo. V stanovanju sta bila samo dva p-a in gosak, ki je bil tudi dober varih. V kuhinji so našli kom načeto pečeno puro. Policija je preiskala vso hišo od vrha do tal, dvorišče in klet, toda nikakršnega sledu. Šele po več dneh. ko so ponovno začeli preiskovati klet, ki je bila polna zavrženega stavbnega lesa, so našli starko mrtvo j>od kupom takega lesa. Med občinstvom se je tedaj začelo pojavljati mnenie. da je policija najbrž že več dni prej našla mrliča, da pa je iz preiskovalnih razlogov zamolčala svojo najdbo. Na mrličevi glavi, ki je bila pod vratom ovita v šal. vsa okrvavljena, je bila rana. povzročena s težkim udarcem. Našel se je okrvavljen količ. Tako je bilo po-jxilnoma umljivo. da se je ugotovil umor. Policija je uporabila vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da bi razsvetlila stvar. Izhajajoč s stališča, da je bil dejanski izvršen umor. je šlo seveda za to. da se najde sled za morilcem, pri čemer se je bilo treba vprašati, kaki nagibi so mogLi voditi morilca pri njegovem zločinu. Ker oporoke ni bilo. se je sumilo, da je morda kak sorodnik hotel tako čim prej priti do de= diščine, ki znaša, kakor se trdi, okoli 30 milijonov. Ali pa je šlo za roparski umor. da bi si ropar prilastil gotovino in drag<>-cenosti, ki jih je morda starka imela v hiši. Izključevalo se tudi ni maščevanje nekoga, ki mu je starka v svoji skoposti zavrnila prošnjo za podporo, posojilo. Vsekakor je morilec moral dobro poznati star* kine navade in prostore v hiši. Kakor se zdi, je ali z udarcem ali na kak drug način omamil starko v stanovanju, jo potem zavlekel v klet, kjer jo je šele popolnoma ubil in jo nato skril pod kup lesa. Policija ni dala javnosti točnejšega poročila o preiskavi v kleti. Zlasti ne ve javnost, ali so se v prašni kleti našli sledovi stopinj, ki niso bile umorjenkine. In ali so našli morda sledove kake luči, ki sta jo umorjenka ali morilec morala uporabljati, ker je klet tudi ob belem dnevu popolnoma temna? Takih vprašanj bi bilo še oliko in toliko. Toda je še drugo vprašanje, ki je še važ« njim neskladne posmrtne senzacije nejše: ali ni mogoče, da se sploh ni tu izvršil umor, temveč se je zgodila samo nesreča? Kakor se trdi. je bila Mitričevička toliko skopa, da je sama sekala in cepila za kurjavo oni stari stavbni les v kleti, ki je bil kar tja vendan nametan na kup. Ali ni mogoče, da je. hoteč po drva v klet, zaprla v stanovanju za seboj vrata in na svoj poseben način zavarovala vhod s pri-maknitvijo mize. Ženska je bila vkljub svoji starosti še krepka. V kleti pa je potegnila iz kupa kos lesa in tako sprožila kup, da se jc zgrnil nanjo, pri čemer jo je zadel kolec na glavo, da se je onesve* stila. Ali se je ugotovilo, da šop las, ki ga je kot mrlič držala v pesti, ni bil njen? Zvočni kino IDEAL Samo še danes ob 3., 5., 7. in 9. Velesenzacija z Divjega zapada: „Buffalo BM1" V glavni vlogi pustolovec sveta: John Mac Brown in komičar VVallace Beery Nežne ljubavne scene, grozovite borbe in prekrasni naravni posnetki. V predsporedu »Ufa« zvočni ted- nik V smrtnem boju j>od kupom lesa taka kretnja ni izključena. Važno bi bilo tudi vedeti, ali se ni kje našel ključ k stanovanjskim vratom? Ali ga umorjenka ni morda imela v svojem žepu? Pa kletni ključ in ključ k velikim železnim hišnim vratom, ki so bila vedno zaklenjena? Taka in podobna vprašanja se vsevprek ponavljajo v beograjski družbi, kateri je »umor v skrivnostni hiši št. 5« še vedno glavni predmet razgovora. Zlasti pa še sedaj po izredno, naravnost bahavo sijajnem pogrebu pokojne milijonarke, ki so ga priredili njeni sorodniki in je stal baje okoli 200.000 Din. dasi se je vršil ves samo na pokopališču, od mrtvašnlec do groba. Krsta sama je stala 80.000 Din. K pogrebu so pripeljali tudi pokojmčnina psa: gosak pa je ostal doma. Glavni m menda tudi edini dedič, če se naknadno še ne najde kaka oporoka, je pokojnični nečak, medicinec Velibor Jo« vanovič. ki je vpisan na dunajskem vseučilišču, je že štiridesetletnik in sam zelo imovit. Njemu kot sinu pokojničine sestre pripada po zakonu vsa pokojničina zapuščina. ki jo je jx)kojnica svoječasno sicer obljubila invalidskemu udruženju, pa se je pozneje premislila. Radovednost in sijaj bogastva sta včeraj popoldne privabila na pokopališče okoli štiritisoč gledalcev. Ljudomrzna starka, ki v življenju m mogla trpeti ljudi ok< li sebe, se jih mrtva ni mogla otresti. EN KORAK NAPREJ! Grenčica Jano« je najzaneslji- vejše in naj idealne jše odvajalno sredstvo Miklošičeva c. Miklošičeva c. 7 5 Vljudno sporočamo cenj. občinstvu, da smo se preselili iz svojih dosedanjih prostorov na Miklošičevi cesti 5 v palačo Vzajemne posojilnice na Miklošičevo cesto 7. V novih večjih poslovnih prostorih nam bo možno cenj. odjemalcem še hitreje in boljše postreči. Prosimo zato Vašega obiska. Izvolite ogledati naš novi lokal in naše najnovejše aparate. »AŽi DOSED\NJA TRGOVINA V PAVILJONU POLEG UN10NA DELUJE ŠE DO KONCA MESECA FEBRUARJA TER NUDI SENZACIJO: Prodaja aparate in materijal po nezaslišano nizkih priložnostnih cenah, ki so daleč izpod lastnih! Obiščite jo takoj, dokler blago ne poide. RADIO LJVBLJAMA Miklošičeva cesta 7 Telefon štev. 3190 Ameriški Jugosloveni po uradnem štetju Ameriški uradi beležijo kot narodnosti tudi Dalmatince in »Vende« Še razne druge zanimiv sti iz uradne statistike Chicago, februarja. Šele te dni so prišli v javnost podatki o priseljencih iz uradne statistike, ki je bila izvedena 1. aprila 1930. v Združenih državah Tasrat so našteli v vseh Združenih državah 211.416 oseb, ki so bile rojene na območju današnje Jugoslavije in ki so razdeljene na 72.138 Hrvatov, 66.739 Slovencev, 27.633 Srbov in 717 »Ven do v* (prekmurskih Slovencev), skupaj torej 167.257 Jugostovenov, dočim so ostali z ozemlja Jugoslavije zabeleženi kot pripadniki drugih narodnosti. Po materinskem jeziku so našteli 77.671 Slovencev 79.802 Hrvatov, 30.121 Srbov in 1372 »Vendov«, na ta način skupaj 188.966 Jugoslovenov. Poleg teh I>a so našteli v Zedinjenih državah rojenih 257.979 Jugoslovenov, katerih starši so se izselili z ozemlja današnje Jugoslavije. Skupno število naseljencev z območja Jugoslavije in njihovih otrok znaša toroj 469.395, in sicer 262.669 moških in 206.726 ž^nsk. Statistika tudi navaja, da je prišlo največ jugoslovenskih naseljencev v Zedinjene države od 1. 1900 do 1910, namreč 44 odstotkov, pred letom 1900 pa se jih je priselilo le 19.943 ali 13%. Analfabetov z ozemlja Jugoslavije so našteli 32.774 aii 15 6% od vseh priseljencev z Jugoslavije nad 10. letom starosti. Onih, ki ne razumejo angleščine, pa je 19.368. Odstotek državljanstva med ameriškimi Jugosloveni se je zelo dvignil v desetletju 1920 do 1930, dočim je bilo pri štetju leta 1920 te 25% v Jugoslaviji rojenih naturali-ziranih državljanov. Vsi, ki objavljajo te statistične podatke, pristavljajo, da so številke pomanjkljive. To je več kot verjetno. Razni ameriški jugoslovenski listi mnogokrat poročajo o številu svojih č it atelje v in o članstvu raznih društev naših rojakov. Slovenski listi vedno poudarjajo, da je v Ameriki namanj četrt milijona Slovencev, pa tudi razne slo- To in ono iz kočevskega kota Kočevje, 11. februarja. Prošlo nedeljo so se začela redna predavanja, ki jih je uvedlo j ugoslo vensko akademsko društvo v Kočevju v okviru ljudske univerze. Prvoi predavanje je bilo namenjeno gospodarski in socialni strukturi Slovenije. Predaval je glavni tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Uratnik. Predavanje je bilo zanimivo in ga je številno občinstvo z velikim zanimanjem poslušalo. Naslednje predava nje se vrši v nedeljo, 12. t. m. Predaval bo dr. Ivan Sajovic o razvoju vladavin v zgodovini človeštva. Parna žaga, last Mestne premoženjske uprave, še vedno stoji Delavci, ki so bili zaposleni na tej največjii kočevski žagi, so pomnožili vrste naših brezposelnih. Zima je in zaslužka nikjer. Z velikim upanjem čakajo, kdaj bo začela premoženjska uprava z zopetnim obratovanjem. Merodajni faktorji pa izjavljajo, da z delom ne bo še dolgo nič, ker se ne rentira. Imajo pač slabe izkušnje. Tudi v Kočevju se prikaže od časa do časa škrlafcinka, ta nevarna otročja bolezen. Letos je postala njena žrtev rodbina kočevskega sodnika g. Arkota Za škrla-tinko je umrla komaj 18 mesecev stara hčerkica, zbolela pa sta na njej tudi gospa soproga in starejši fantek, ki so ju pripeljali v ljubljansko deželno bolnico, kjer jima želimo čim hitrejše okrevanje. Na škrlatinki je zbolel tudi sinko trgovca g. Leona Loja, vendar je ta že izven nevarnosti. Naši lovci imajo zdaj najlepšo dobo za svoje pohode na divjad. Najbolj je prizadeta v svoji svobodi takozvana črna divjad — divje svinje, katerih ravno po naših gozdovih ne manjka. Lovov na divje svinje se udeležuje prav rad tudi naš kočevski kmetic, saj mu delajo ravno mrjasci v jesenskem času na polju silno škodo. Predpustni čas — veseli čas je zajel tudi naše mesto. Dvorana v hotelu »Trst« je skorai vsako soboto zasedena. Dosedaj je bila krona vsem prireditvam veselica, ki jo je priredilo naše sokolsko društvo. Moramo reč', da niso bih prostori hotela »Trst« že dolgo tako zaledeni kot ravno ob tej priliki. Na svoj račun bodo prišli seveda še naši gasilci, lovci, trgovci in tudi kočevski Nemci. Mraza smo imeli komaj enajst stopinj pod ničlo, pa še ta mraz je trajal jedva en teden. Ob zadnjem jugu pa je izginil tudi sneg, našim navdušenim smučarjem v največjo žalost Po naših cestah in uli- venske podporne organizacije izkazujejo veliko število članov. Pa tudi vse te trditve so brez trdne podlage, članstvo organizacij je slabo kazalo, kajti v slovenskih organizacijah so tudi Hrvati, Srbi, Bolgari, Čehi, Poljaki in dni» ''avno tako pa so tudi Slovenci v 3 rvatskih in drugih organizacijah. iu glasilo Slovenske narodne po jednote, je tako-le označila uradno o.^je jugoslovenskih priseljencev: Nič ne wmo natančno, niti ne bomo nikdar vedeli, koliko nas je, kljub temu pa lahko z vso gotovostjo in ogorčenostjo odklonimo uradne številke ameriškega cenzusa, ki nas je štel in rezultat obelodanil šele po treh letih Ameriški uradniki nas niso še nikdar pravilno šteli. Pri prejšnjih štetjih so imeli posebno kolono za ^.Dalmatince«, zdaj pa so jo imeli za >Ve.n-de«, ki so prekmurski Slovenci, kakor da so ti poseben narod s posebnim jezikom. Precej od vsega tega smo si tudi sami krivi. Med nami je namreč še vedno več tisoč rojakov, ki si nikakor ne morejo izbiti iz glave, da so »Austrians* in nič drugega. Ker take narodnosti nikjer ni, so jih seveda zapisali med avstrijske Nemce. Same ameriške Slovence so pri uradni statistiki prikrajšali za najmanj 100.000, a kje so Hrvati in Srbi, ki jih je več kot nas? Kaj pa nas uče številke pri vsej svoji pomanjkljivosti? To. da izumiramo. I>ruga generacija, ki je že ameriška, nas že nadkrilju-je številično. Statistika je pri vsej svoji pomanjkljivosti zelo zanimiva zaradi tega, ker navaja, koliko naših rojakov živi po velikih mestih, v manjših krajih in koliko jih na farmah. Na farmah jih je najmanj, in sicer 12.655 priseljencev in 21.041 v Ameriki rojenih. To je komaj okrog 10% vseh naših ljudi, kar je znak, da se ameriški Jugosloveni, ki so po veliki večini izšli iz kmečkih domov, prav malo zanimajo za farmarstvo. cah je zavladalo zopet blato, ki je spremenilo naše mesto v pravcato blatno vas. Apeliramo na cestno upravo, da bi vsaj glavne cestne prehode redoma očistila blata, pločnike pa spet nasada! Slatina ali kisla voda? Sediš v gostilni, recimo v Ljubljani. Gost naroči vino in se nenadoma spomni na mi* neralno vodo in reče: Prinesite mi še »kisle vode«. Ali zgodi se tudi, da gost naroči »slatino« in ga natakar malo čudno pogleda, nakar se vendar spomni, da je to »kisla voda«. Katera označba je torej pravilna? Na vsak način slatina, ki je pristna stara slovanska označba za vse hladne prirodne vode, ki vsebujejo ogljikovo kislino skupno z raznim' mineral i jami. Po« vsod, kjer prebivajo ali so prebivali Slovani. najdemo kraje z imenom Slatina. To so kraji, kjer izvirajo ali so izvirali taki vrelci, dočim se imenujejo kraji z vročo ali toplo pri rodno vodo: Toplice. Prebivalci Rogaške Slatine imenujejo domačo mineralno vodo slatino in ne kislo vodo pač pa so Hrvati iz sosednih krajev navzeli označko »kisela voda« iz nemškega »Sauerbrunn« Vsaka slatina je nekoliko slanikastega okusa, ker vsebuje razne soli, nobena pa ni kisla, akoravno vsenuje ogljikovo kislino, ki pa ni kislina v pravem pomenu besede, saj tudi nima kislega okusa. Beseda slatina ima najbrž svoj ko* ren v besedi slan. Pravim najbrž, ka*ti naloga filologov je, da nam raztolmačijo izvor besede slatina. Vsekakor pa je gotovo dejstvo, da je beseda slatina edino pravilni izraz za hladne naravne mineralne vode, ki vsebujejo nabavno ogljikovo ki-iino in ne kisla voda Ravno tako je pristno domači slovenski izraz za slatin ako stekle* nico — slatinšek, kakor takšne steklenice imenujejo domačini iz Rogaške Slatine. Dr. F. K. Predrzen rop Pančevo, 9. februarja. Snoči se je dogodil v našem mestu predrzen rop, kakor ga doslej še ni bilo pri nas. Plen sicer ni bil velik, toda po načinu je bil to res zločin posebne vrste. Okrožna blagajna ima svoje prostore v Kosovski ulici v pritličju št. 2. Snoči ob 19. je p riše v urad okrožne blagajne njen upravnik Miloš Popovič. Urad je bil zaprt, pa je odprl vhodna vrata s svojim ključem in vžgal električno luč, nato pa stopil v drugo sobo, kjer je njegova pisalna miza in železna blagajna. Ko pa je pre. stopil prag druge sobe, je zagledal pred seboj dva neznanca, kater h eden je na. meril nanj samokres in mu ukazal, naj počepne. Upravnik je ubogal, nakar sta mu loparja ukazala naj jima izroči blagajniške ključe. Ker upravnik ni hotel storiti tega, sta ga prijela in mu vzela ključe iz žepa. Eden je strahova! upravnika s samokresom, drug. pa je odprl blagajno in vzel iz nje 2500 Din. Ni pa mogel odpreti tre. sorja, ker upravnik ni imel ključa zanj. V tistem pa je prišel v urad tudi kontrolor okrožne blagajne Jovan Ilič, ki je komaj zaprl vrata za seboj, pa mu je že ukazal ropar s samokresom v roki, naj se vleže na tla. Kontrolor se ni upal upirati. Ker je drugi ropar v tem že pobral ves denar iz blagajne, je nato hitro odprl okno in oba sta skočila skozi okno na ulico, kjer sta izginila v temi Upravnik in kontrolor sta seveda nemudoma skoč la pokoncu in začela klicati na pomoč. Takoj obveščena policija je uvedla preiskavo. V blagajniški sobi so našli rokavico, ki jo je pozabil eden obeh roparjev, ki sta pač morala dobro poznati raz. mere v okrožni blagajni in sta prav zato pričakovala večjega plena. Prošle sobote je bilo namreč v blagajni okoli trideset ti. soč dinarjev, ki sta si jih hotela prilastiti. Toda večji del tega denarja so v nedeljo dopoldne odposlali srednji blagajn" in je tako ostalo v blagajni samo okoli 6.500 Din, teh pa okoli 4000 v treeorju, do katerega upravnik ni imel ključa in roparja tako nista mogla do tega denarja. !f Dogodki za mejo Sjidna kupčija Kakor vinska, se je prejšnji in ta mesec tudi kupčija s sadjem občutno zajezila. V začetku sadne sezone, to je septembra, oktobra in delno tudi še novembra lani, je bila sadna kupčija po vsej Sloven ji prav živahna. Izvozilo se je samo iz Slovenije na stotine vagonov, dokler je sadje šlo preko meje na Nemško. Češkoslovaško, Ho-landsko, Avstrijo in druge države. Ko pa je eksport prenehal, je takoj kupčija občutno zastala, ker je domači konsument presiromašen, da bi si mogel privoščiti večje količine. Mnogi sadjarji so računali na boljše raz-pečavanje in zaradi tega tudi na boljše ce. ne v zimskem času ter so zadrževali čez. merno sadje doma, pa so se tako, žal, dokaj vračunali. Enako je z letošnj mi vini. Namesto da bi se cene dvigale, se še nižajo in kupčija nazaduje, živimo pač v dobi nepreračunljivih razmer, ki se nikakor ne dajo uravnati, če ni denarja, ni zaslužka, in če ni zaslužka, ni prave kupčije, odnosno pravega konsuma. Kakor vidimb, primanjkuje denarja po vsem svetu in zato je povsod le zasilna kupčija. Ni dvoma, da se zaostalo ali zadržano sa. dje ne bo prodalo do pomladi, toda škupd-ček bo znatno manjši kakor bi moral biti za dobro shranjeno in zdravo sadje v tem času. Shranjevanje sadja preko decembra je namreč združeno s precejšnjimi stroški, ker ne zahteva samo za to posebnih zrač. nih ne premrzlih in ne pretoplih in dovolj svetlih prostorov s primernimi stelažami, marveč moramo preko zime hranjeno sadje pogostokrat prebirati, prostore zračiti in jih razkuževati z žveplanjem in enakimi sredstvi, da obvarujemo v teh naloženo sa. dje pred gnilobo in raznimi mrčesi. Kljub dobri negi se mnogo sadja pokvari ali usu-ši, s čimer se teža in količina zmanjšujeta od dne do dne in s tem seveda sorazmerno zvišujejo stroški, ki se morajo potem kriti s toliko višjo ceno. če pa te lastnik sadja ne doseže, je pač zguba, kakor se to baš letos dogaja. Trgovec prekupčevalec je sicer kolikor toliko na istem stališču, toda prekupčevalec navadno nima večje zaloge, ker kupuje sproti in si poleg tega še uravnava prodajno ceno po svoje. Te okolišč ne pač jasno dokazujejo, da je dandanes vsaka špekulacija producenta bodisi s sadjem., vinom ali kater.mkoli kme_ tujskim pridelkom združena z velikim rizikom in da vsakdo najbolje zadene, če svoj pridelek spravi v promet, ko se mu nudi količkaj ugolna cena. Upoštevati moramo tudi, da se je v zad_ nj h letih prav sadjarstvo sila naglo in mo_ fino povsod razvilo, da so celo hišni vrtovi po mestih po večini zasajeni s sadnim drevjem, ki ga lastniki kaj skrbno neguje, jo in ki j m donaša vsaj za domačo hišno potrebno dovolj lepega in zdravega sadja. To je vsekakor hvale vredno, ker z lepim, dobro negovanim sadnim drevjem zasajen hišni vrt je lastniku v korist, obenem pa lepa izpodbuda mladini do gojitve koristnega sadnega drevja. Fr. Gč. i Nove vojaške gradnje Vojaška oblast si daje v Vipavski doli. ni, kd je bila v zadnjih letih skoraj že docela preurejena v ozemlje, ki je postalo za italjanske obmejne utrdbe od Trnovske pianote do Pivke vitalne važnosti, še vedno mnogo posla, šele pred kratkim so bile v bližini Vipave dograjene štiri nove betonske stavbe. Poslopja stoje ob državni cesti med Vipavo n št. Vidom nasproti vo_ jaškemu letališču Strehe so posute z gramozom in posejane s travo, stene pa pre. pletene z zaščitno zeleno barvo, tako da jih od daleč skoraj ni poznati. Poslopja imajo majhna, gosto zamrežena okna in okrog njih so postavali 2 m visoko ž čno ograjo ter razpostavili po vogalih straže, da do njih sploh ni mogoče. Stavbe bodo služile kot skladišča za strelivo in topove. Baš te dni so pr peljali v Ajdovščino s posebnim tovornim vlakom celo vrsto topov kalibra 24 cm z zelo dolgimi lafetami, ki so starejšega tipa, poleg teh pa še nekaj novih, a manjših V nekaj urah so jih pre. peljali s postaje skozi V pavo do teh skladišč in jrih spravili v njih. Tik pn skladiščih se z glavne ceste odcepi v hrib novo zgrajena vojaška cesta, k vodi ra Kovačev hrib in Suhi vrh. Na obeh vrhovih grade že šest let mogočne podzemske trdnjave. Ko bodo trdnjave dograjene, bodo. kakor vse kaže. v njih namestili tu_ di te topove. Medtem so pričeli prekopavati večje zemlj šče, ki leži ob cesti, ki vodi iz bližnje vasi šturje na Col. Na tem terenu namera, vajo letos zgraditi veliko voiaško konjiš-mco. Ko so se namreč 1. 1931. tod okrog vršili vojaški manevri je baie zaradi bur. je obolelo mnogo konj, ki so jih pripeljal' iz Italije. Kakor kaže bo konjišnica zavzela ogromne dimenzije. Tudi cestne in železniške gradnje se bodo letos takoj spomladi nadaljevale. Ker je glavna cesta, ki vodi skozi Vipavo, v trgu samem precej tesna, jo nameravajo razširiti, obenem so markirali tudi že novo pot, ki bo v smeri iz št. Vida zavila na levo mimo prvih hš v trgu in se končala na stari cesti tik pri pokopališču in novi vo_ jašnici. Končno nameravajo letos izpopolniti tudi železniško omrežje Kakor znano, so vsa železniško cestna križ šča med Gorico in Trstom premostili, ta-co da so ceste speljane pod proge, ali narobe. Taki mostovi so zgrajeni v št. Petru, kjer so zgradili prav za prav predor pod železniško progo v Dornbergu, med D^-nhergom in Rihem. berkom ter med štanijelom in Koprivo, kjer so speljal* cesto več sto metrov daleč od proge, nato pa pod njo. tako da zavije naravnost proti Ponikvam. Tudi pri Skopem je že dograien nov železniški most čez cesto. železniško progo Tržič—Gorica—Videm —Trbiž pa nameravajo v kratkem elektri-ficirati. Baš te dni so goriške oblasti spro. žile še misel da bi se na progi med Gorico in Redipuglio zgradi drugi tir. Goriški vodovod V Gorioi nameravajo zgraditi nov vodo. vod. Načrti so že pripravljeni in dela bo prevzela tvrdka »Ferrobeton« iz Rima. Vodo bodo črpali iz bližnjega Mrzlega studenca. Zgradili bodo večji rezervoar in vodovod, za kar določa proračun izdatek nad 7 milijonov lir. Notranje ministrstvo je že potrdilo vse tehnične in finančne načrte, finančno ministrstvo pa je goriški občini, ki prevzame vse stroške, zagotovilo pod. poro na ta nač n, da bo država plačevala obresti posojila, ki ga najame občina pri zavodu »Cassa Depositi e Prestiti«. To po-^pjilo bo občina dobila šele kasneje, zara. di tega namerava v bližnjih dneh najeti pri goriški in tržaški hranilnici začasno posojilo v znesku 5 milijonov lir. Pri gradnj: vodovoda bo sodelovala tudi tvrdka ;>Soci-eta Generale per Costruzioni«. Tržaški blagovni promet Blagovni promet je v preteklem letu v tržaški luki znova silno nazadoval. S podatki o predvojnem premetu ga sploh ni več primerjati, še pred 20. leti je tržaški promet daleč presegal promet v Benetkah in se je celo že zelo pr bližal prometu naj. večje italijanske trgovske luke — Genove. Za leto 1932 so podatki naslednji: V Genovi je znašaj promet 6,454.288 ton blaga, napram letu 1931. se je znižal za 692.833 ton. V Benetkah je znašal promet nad tri milijone 500.000 ton, napram prejšnjemu letu se je znižal le v neznatni men. V Trstu pa je znašal celokupni promet 2 milijona 256.664 ton, medtem ko je znašal v letu 1931. 2,594.548 ton, tako da se je v preteklem letu znižal za 337.884 ton. Po. sebno se je zmanjšal v tržaški luki promet premoga, ki je iana dosegel komaj 400.OOC ton, medtem ko je v Benetkah znašal skoraj 1 milijon ton, v Genovi pa nad dva mi. lijona. V enaki meri se je znižal tud promet kave, sladkorja, žita in moke. lesa zmrznjenega mesa in 'ekstilnega blaga. Šola za odrasle Delovanje italijanskih oblasti in tako zvanih kuiturn h ustanov za asimilacijo našega podeželskega ljudstva se vedno bolj pospešuje. Ne mine mesec, da ne bi prišla iz ene ali drug«*- vasi v slovenskih pokrajinah novica o ustanovitvi kake nove šole ali tečaja. Preteklo nedeljo so ustanovili v Zagonu pri Postojni večerno šolo za odra. sle. Ljudi iz te vasi in sosednjih hribov so krajevne oblasti prisilile, da so se vpisali v ta večerni tečaj. Najeli so hišo, postojn. ska obč nska uprava je prevzela stroške, družba »Umanitaria« pa ie poslala v Zagcn svojega učitelja. Tečaji se vršijo vsak večer. Na njih predava učitelj ljudem v ita. lijanščini o javnih delih fašist čnega režima, o italijanski kulturi, o fašističnih idejah n o sovražnikih za mejo. L.judje le neradi zahajajo v šolo. ne le zaradi tega. ker so že prestari, marveč tudi zato, ker j:m fašistič. ni spouk« stvarno nič ie hasne. Vendar pa so se vdali ker so jim postojnski fašisti zagrozili, da jifc pczapro, če ne bedo zahajali v šolo. Spremembe na goriški kvesturi Na goriški kvesturi so se izvršile te dni večje spremembe. Premeščenih je bilo več policijskih agentov, med njimi tudi všji policijski komisar, ki so že odpotovali na svoja nova službena mesta v Italiji. Za novega v šjesra komisarja je bil imenovan dr. Friderik Rossi, ki je že prevzel vodstvo sodnih in upravnih policijskih poslov. Krlžalfka „Vlak" (Besede pomenijo). Vodoravno: 1. medmet, o. medmet, 4 »radbem materijal, 0. kar se vloži. 8. lovor, 9. kratica, 11. orodje, 16. ploskovna mera, 17. gorovje v Evropi, 18. kralj, (fr), 20. nemški osebni zaimek. 21. tri zaporedne črke abecede, 22 potepuh, 28. popotnik, 20. pridevnik, 30. suvati, 31. povratni zaimek, 32. vrsta ur. 33. €-vropeki ognjenik. Navpično: 1. sila, 2. okrajšava za organizacijo železničarjev in brodarjev. 4. medmet, 5. glavni števnik, 6. prometno sredstvo. 7. moško ime, 9. denarna enota, 10. del celote, 12. ženska oseba iz romana >Tarz,anc 13. 1-čen, 14. luknja, 15. pogojni voznik, 19. začetnice slovenskega pisatelja. 23. moško ime, 24. čuti. 25. razdelitev pouka, 20. medmet, 27. kratica, 29. predlog. Rešitev križaljke „Sipa" Vodoravno: 2. ee. 3. oktroa, 6. Janez. 7. nož, 8. si., 10. ?ka: 12. prerok: 13. ti, H. avto, 16. Uria, 18. F. S., 19. Golnik. 20. Az, 21. j in« o, 22. Altaj, 25. ea, 27. Harkov. Navpično: 1. Merežkovskij, 2. Etnologija, 3. oj, 4. kan, 5. oz. 8. Spinoza, 9. lr, 11. akt, 13. tu ga. 15. orne-ga, 17. Al. 23. Lear, 24. Tar, 26. ev, 2S. km. Janko Kač: GRUNT Kakor Lz enega grla je zahrumela dvorana pri teh besedah, da jo je komaj pomiril predsednikov zvonec. Ko se je poleglo razburjenje, je zagrozil predsednik množici: »Če ne boste mirni, bom dal s silo izprazniti dvorano.« Nato je dejal obtoženki: »Iz vaših izjav pred preiskovalnim sodnikom vemo, da ne smatrate zavdanja lastni snahi za zločin, temveč za svojo pravico. Ker smo mislili, da vam je žalost za edinim sinom vzela razsodnost, zato smo se obrnili za svet na zdravnike izvedence. Ti pravijo soglasno, da ste duševno povsem zdravi. Povejte nam vendar, čemu in odkod bi bila vaša pravica, da smete umoriti lastno snaho?« »Kako naj povem to vam,« je pričela obtoženka svoj zagovor, »ki imate le papirnate postave in mesečno plačo, ne poznate pa živega življenja, ne poznate zemlje. Poslušajte zgodbo mojega življenja, morda pa le najdete, kakor slepa kura zrno, iz nje mojo pravico: Kot neizkušenemu in lahkovernemu osernnajstletnemu otroku mi je ubil moj od staršev pribarantani mož prvo ljubezen, ko se je spečal z drugo in mi privlekel še pokoro v hišo. A vse sem potrpela in sužnjila Kolenčevini četrt stoletja, da ohranim grunt rodu, ki je napajal zemljo s svojim krvavim znojem pol tisočletja. Ko mi je ubilo moža, nisem poslušala svoje sebične krvi, ki je kričala v meni po drugem možu. Ne! Kolenčevemu rodu sem ostala zvesta. Šla sem namesto pred oltar — v kot s svojim sočnim štiridesetletnim telesom. Pa je moral moj sin v smrt brez zaroda, ker je moral našemu cesarju braniti cesarstvo, da si ga ne bi razdelili sovražniki. Kaj pa je cesarstvo, če ne skupina zemlje — gruntov. Vsakdo ga mora braniti, pravi postava, v krvavi vojni do poslednje srage krvi. Edinega sina sem dala cesarju. Vi ne veste, kaj se to pravi! Matere vprašajte, če vam bodo mogle povedati. (Nekatere ženske so zaihtele). Za cesarstvo, torej za grunt, sem morala žrtvovati edinega otroka. Povejte mi, učeni vi sodniki: Kje je postava, da moram zato žrtvovati še Kolenčev grunt povrh, da se bodo šopi- rili na njem tujci. Če je moral sin ubijati tiste, ki so 9tregli po gruntih cesarstva, kdo more potem reči, da je zločin, če ubijem grabežnika posameznega grunta. Volka, ki grozi vsej vasi, smem ubiti, gnide na lastni glavi pa ne bi smela. Sinu sem izročila grunt kot dediščino rodu zanj in za njegov zarod, nisem ga pa prodala tujki. Čigav je grunt, ko ni več ne sina ne zaroda? Tujkin je, pravijo vaše postave — moj je, pravi moja pravica. Nisem kriva zločina, kakor ga ni bil kriv moj sin in ga niso bili krivi milijoni mrtvih in milijoni odlikovancev za vestno moritev sovražnikov cesarstva. Kakor je žalosten dober vojak po neuspeli bitki, tako smem biti tudi jaz, ko vidim sedeti v prostosti zdravo tatico svojega grunta, namesto da bi sedela ona tukaj.« Pri teh besedah se je Mica obrnila in pokazala s prstom na zatožno klop. Množica je ponovno zahrumela, nekateri pa so se oglašal?: »Tako je! Prav ima! Čemu neki se kol jemo za druge, ko se pa bojimo doma biriča in hudiča, če le kdo kihne.« »Tako je«, se je vse vprek govorilo in vedno več jih je odobravalo Micine besede. Sodniki so stikali kakor plašne kokoši glave in se tiho pomenkovali, ali naj dajo izprazniti dvorano. Ko so se sporazumeli, da je varneje zlepa pomiriti množico, je predsednik pozvonil, nakar se je polagoma polegel hrup množice. »Vojna ima svoje postave, avl jen je spet svoje. Mi pa sodimo po pisanih postavah, ki so jih ustvarili modri možje in so jih narodi potrdili«, se je izmotaval predsednik. Da reši čast sodišča, se je vpletel v pogovor še sodnik prisednik in vprašal obtoženko: »Za božjo voljo, ali niste nič mislili na Boga in vas m nič pekla vest, ko ste se pregrešili nad življenjem svoje snahe?« Nasmehnila se je obtoženka pri teh besedah in z njo vred mnogi v dvorani, zakaj tako zelo je zrahljala vojna stare moralne temelje, ter odgovorila: »Saj nismo vendar otroci v šoli, da bi se učili za pisano podobico na pamet sedem tujih grehov. Z Bosrom in vestjo prihajate, ko sami ne verujete ne v eno ne v drugo. Moj sin mi je pravil, kaj vse je videl v vojni in on mi ni lagal. Vprašam vas, ali so kaj mislili na Boga in svojo vest tisti gospodje, ki so posiljevali nedolžna dekleta in streljali za zabavo starce kakor zajce. ,Za go- spodo ni nobenih postav. Ona ne pozna ne Boga ne hudiča ne vestF, mi je pravil moj sin.« »Prav govori!« je mrmrala množica, predsednik pa je prešel, kakor da vsega tega ni nič slišal, na zasliševanje prič. Leno se jc vleklo premlevanje že stokrat ponovljenih izjav, kar je zdolgočasilo sodnike in poslušalce. Po dveh urah se je končalo zasliševanje in vse si je oddahnilo. Predsednik je odredil kratek odmor, med katerim so sodniki v svoji sobi, množica pa v dvorani živahno razpravljali o besedah obtoženke, ki je sedaj svojemu zagovorniku na njegova izpraševanja tako redko odgovarjala, da se je kar potil od samih skrbi, kako naj sestavi zagovor. Sodniki so prišli spet dostojanstveno v dvorano in predsednik je podelil besedo državnemu pravdniku, starejšemu rdečeličnemu gospodu, ki je vstal, se pokril z rdečim baretom in pričel mirno, skoraj pretiho, da je ponehal vsak šum po dvorani, svojo obtožbo: »Visoki sodni dvor! Šest in dvajset let vršim svojo službo kot čuvar zakonov. Na stotine zločincev sem že gledal na tejle zatožni klopi: potepuhe, požigalce, tatove, morilce in razbojnike. V solzah so se topili nekateri in si pulili lase, ko so spoznali svojo zablodo. Z nasmehom na licih so poslušali drugi vse govore, kakor da ne gre za njihove zločine, temveč da zro le kot gledalci v teatru dramo svojega življenja. Videl sem tukaj razbojnika, ki je psoval svojo mrtvo mater in valil na njeno vzgojo krivdo za svoja razbojništva. Kaj vse sem doslej videl in slišal! Toda danes stojim pred dogodkom, ki se mi je pripetil prvič, odkar devam na glavo svoje rdeče pokrivalo. Skoraj neizobražena kmetska žena stoji pred sodniki. Vsi ste čuli o njenem zločinu, ki bi zahteval, če bi se ji bil posrečil — koliko je manjkalo, da se ji ni? — glavo za glavo. Visoko sem cenil vselej naše kmetske matere, tiste mučenice, ki so bile vedno trdni temelj družine in naroda. Naši pesniki so peli slavo njihovemu živlieniu, ki je bilo varno zasidrano v veri v Boga, da jih bo tisočero poplačal v nebesih za' vse njihovo trpljenje. Star sem že in morda so izumrle takšne matere. Morda 90 živele le v povestih in pesmih; morda je šel čas preko nas in nismo videli, da se je naš kmet izpremenil, morda ga nismo nikoli poznali ne mi ne pisatelji ne pesniki, temveč smo ga gledali kakor utelešenje naš8i koprnenj po boljšem, globljem Kriza socialnega zavarovanja Vse pada: število članstva, prispevki, dajatve boljših časih se je mnogo zamudilo - V Ljubljana, 11 februarja. Nedavno smo objavili nekaj podatkov iz knjige, ki jo je izdal ljubljanski OUZD ob svoji 10 letnici ter ob tej priliki naglasi, da je materi jal. ki ga zbira OUZD. dobro zrcalo gospodarskih in socialnih razmer. Te dni pa se ]e vršila v Vrnjački banji konferenca vodilnih zdravnikov zavodov socialnega zavarovanja in so b li podan,i ob tej priliki razni referati o položaju socialnega zavrovanja in njegovih ustanov- Iz vseh poročil je razvidno velika kriza socialnega zavarovanja. Že leta 1931. je število zavarovanih članov padlo za okrog 22.000. od tedaj pa pada neprestano. Zavarovana dnevna mezda znaš/i 24.60 Dm Prbiižno 1 šestina zaposlenih delavcev Trn dnevni zaslužek od 11 do 12.. 1 petina od 45 Dn in več. dnevni zaslužki vseh ostalih pa so med 12 in 45 Din- Bo'ezenske zavarovanje jp končalo leta 1931 svoje poslovanje z velikim deficitom od okroglih' 31 miljonov dinarjev. Dohodki pa so znašali okroglo 300 milijonov od prispevkov. ki so jih na polovico plačali podjetniki. ki jih je okrog 15.000. in okrog 550.000 zavarovanih delavcev. Podpore v denarju so i/našale 266 milijonov ali 88 odst.. ker iznaša celokupni dnevni izdatek zavarovanja 847.000 D n. Letni članski prispevek je iznašal 482 Din- V Avstriji je ta prispevek dvakrat, v Nemčiji pa celo trikrat ve? ji. Upravni stroški so iznašali 17.56 odst. Nez,godno zavarovanje je leto 1931 končalo z deficitom od 5 in pol milijona pri skupnih dohodkih od 85 mdijonov. ki iih pn zakonu tvorijo prispevki srmih delodajalcev. Na rentah in drugih nezgodnih podporah se jo izplačalo 43 n pol milijona ali 40.47 odst! Rentnikov je bilo 16.000- Clnnski letni prispevek je iznašal 118 Din. Nezgodno zavarovanje tvori vcFko breme splošnega delavskega zavarovanja. V Nemčiji tvori število nezgod 1.9 odst.. pri nas pa dvakrat toliko- Število smrtnih prime-tov znaš,i v Nemčiji 1.60. pri nas pa 2.40 odstotkov. Ta žalostna statistika ima mnogo vzrokov. Vzroki so v zaostalosti nepo-učenosti in nepazlj.ivoti delavcev ravno tako. kakor tudi v pomanjkljivosti tehničnih sredstev, v pomanjkanju varnostnih naprav in slabi kontroli. V izdatni meri povzročajo krizo socialnega zavarovanki tudi veliki dolgov' delodajalcev Delodajalci dolgu ieio nn prispevkih okrog 173 milijonov, dražvne oblasti pa na prispevkih za bolnišnice okrog 27 milijonov. Hranarine iznašajo v posameznih uradih po 12 do 60 odst-, zdravila po 7 do 20. bolnišnice po 4 do 17, nega zob po 0.6 do 8 odst., zdravljenje v sanatorijih in kopališčih pa po 1 do 11 odst. Ta razlika je zelo velika in bi se morala na vsak način vsaj približno izenačiti. Pri bilanci lanskega leta lahko zaradi vsega tega računamo s primi rijiklja jem od 10 do 15 milijonov in z zmanjša ni cm števila članstva za okroglo 70 000. tako ds bo ves orim^n jkliaj iznašal of;ro2 80 milijonov, število članstva pa povprečno 550.000- Leto 1922. je bilo v gospodarskem pogledu precej usodno, usodne razmere pa so trajale celo do l 1925. Delodajalci in delavci pa so tudi v tej dobi na jveč ie pro-eperitete plačevali minimum prispevkov za maksimum daiatev ;n to celo za one. ki niso bile zakonito določene. Posledica troa ie. da se plačuje seda; v dobi največje k -ize maksimum prispevkov za omejene dajatve. Krize socialnega zavarovanja ne moremo ločiti od splošne svetovne krize, storilo pa se je že mar-sikaj. da bi se jo omililo. Tako so bili zvišani prispevki za nezgode od 6 na 7 odst-. sklenjena je b;la tudi odprava podpor in zuravljenje preko 26 tednov, ta sklep pa je bil omiljen v toliko, da se bodo podpore te vrste še v naprej izdajale od uradov, ki so aktivni. Moralo se je omejiti tudi zdravljenje v okrevališčih in kopališčih. precejšnje omeiitve so bile izvedene tudi pri zobn- negi. Poleg splošnega varčevanja pa so ^a omKjenje krize stavljen^ še mnogi predlogi, med katerimi so najvažnejši naslednji: Potrebna je nova arondacija uradov po številu članstva ter po gospodarskih in prometnih razmerah Število članstva teh uradov ne bi smelo biti manjše od 20.000 in ne večje od 50.000. Uradi bi morali dobiti široko avtonomijo, da bi lažje uravnotežili svoje dohodke in izdatke. Sedanji 42 odst-prispevek naj bi se uzakonil kot min:rnum, ki bi se lahko tudi pov;šal do 46 odst Brezpogojno naj bi se izvedlo zavarovanje v primerih onemoglosti, starosti, smrti ^ in brezposelnosti ;n bi se s tem v precejšnji meri razbremenil« panoga bolezenskega za- varovanja Prispevki naj bi se v enakih delih razdelili na delodajalce, delavce in državo. Država naj bi prevzela tudi stroške zdravljenja trahoma. veneričnih in duševnih bolezni. Potrebna je tudi splošna in temeljita revizija vseh poškodovancev, ki že pet let uživajo stalno rento. Odstotki nesposobnosti naj b' se ponovno ugotovili na podlagi teh revizijskih pregledov. Rent-n;ke do 20 odst-, ki itak večinoma vršijo svoje delo. naj bi se črtalo in odpravilo z dvoletno odpravnino. V dobi krize naj bi se zaprla vsa okrevališča razen Kasindola, ki naj bi se preuredil v splošno bolnišnica za okoliške urade Tudi zdravilišče Kle-novniik naj bi se preuredilo po bolniških taksah v splošno boln šni co za izolacijo iu zdravljenje težkih primerov tuberkuloze. Ostalo naj bi samo zdravilišče Brestovac r, prostori v njem naj bi se proporcionalno porazdeili na vse urade. Od kopališč naj bi se obdržalo kopališče Laško. JiuJkwXU* terpenfinovo Franca Podlesnika, ki je na posledicah dobljenih poškodb umrl v ljubljanski bolnici. Na zatožni klopi sta bila tudi 31Jetni dr. var Ignac Podlogar in 21_letni hlapec Henrik Janšek, oba iz vasi Rupe pri št. Janžu. Krvavi dogodek, zaradi katerega so se morali navedeni danes zagovarjati, se je vršil v nedeljo 8. novembra leta 1931 popoldne, ko je bila zbrana v Becovi hiši na Gabrski gori na gospodarjevo povabilo večja družba. Po izpitih prvih poličih je prinesel Bec vino kar v škafu, da so imeli vsi zadosti in nekateri tudi preveč. 2e popol. dne je kazalo, da utegne pr ti do tepeža. še bolj pa je pričelo vreti proti večeru. Med najhujšimi zabavljači sta bila Ignac Podloga r in Henrik Jainšek. Ko je odšel okrog 20. iz sobe v vežo Jakob Podlesnik, ga je nekdo sunil z nožem v desno nogo pod kolenom. Podlesnik se je umaknil na. zaj v sobo in povedal nekaterim, da je bil vrezan v nogo. V tem pa je že Ignac Pod-logar prijel Franca Podlesnika za lase in orodjem udarec po glavi, ki mu je presekel na desni strani čelno kožo in poškodoval kost Komaj je odšel Jakob Podlesnik, ;'e tudi po njegovem bratu Francetu Pod!es_ niku padel uJarec z motiko, ki mu je prc.. sekal kost nad temenom in poškodoval možgane, šele ko je France Podlesnik po tem udarcu prišel iz veže čez prag v sobo, je tepež ponehal in so se razgrajači razbe-žali. Franceta Podlesn ka so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je pa čez nekaj dni umrl zaradi otrpnjenja možganov. Kdo je udaril Franceta Podlesnika v temni ve. ži, dolgo časa niso mogli dognati, dasi je javno mnenje obsodilo Jakoba Beca. šele pri tretjem zaslišanju na sodniii sta ob-dolžena Pcdlogar in Jamšek izpovedala, da je bil Bec, ki :e pritekel v vežo ter udaril z motiko Franceta Podlesnika po glavi. Obdolženec je krivdo zanikal, vendar pa so zaslišane priče izpovedale zanj obremenilno, med njimi zlasti oba soudeleženca pretepa. Sodišče je obsod lo Jakoba Beca na dve leti in tri mesece stro^eea zapora ter povračilo vseh nastalih stroškov, zaradi udeležbe pri pretepu pa Ignacija Podlogar. ja na en mesec zapora, Henrika Jamška pa na 14 dni zapora. Prehrana brezposelnih v Beogradu Beograd. 11. februarja. Dočim se v Beogradu vse od lanske po. mladi" sem, ko se je pričelo stavbinsko delo in je tudi mestna obema začela ureje. vati javne ulice, nasade iD druge take svoje naprave, brezposelnost ni skoraj niti občutila, je prinesla zima v tem pogledu precejšnjo izpremembo. Navadno poslovno življenje, ki gre svojo redno pot tudi pozimi, zaposluje sicer res svoje redno povprečno števlo delovnih moči in nekateri obrati se morejo morda celo pohvaliti po. zimi z večjim prometom kot pa v toplem času. toda so pa dela, ki imajo svoio sezono izključno od pomladi do suhe pozne jeseni, potem pa prisilen in seveda tudi neplačan počitek. V času dela se ne da to. liko prislužiti, da bi re zbral primeren kupček za zimo, čemur je potem neizogib- Pravico do te hrane ima vsak brezposelni delavec in nameščenec ter vsi člani njego. ve družina, ki so brez zaslužka. Dokaz lo brezposelnosti je potrdilo borze dela, s katerim se je treba prijaviti v uradu osred. njega odbora, kjer se dobi izkaznica in nakaznica za to ali ono kuhinjo. Vsaka zloraba, zlasti pa dobivanje dvojn h odmerkov, ie tako popolnoma izključeno. V kuhinjskih jedilnicah se hranijo samo tisti, ki nimajo družine v Beogradu, vsi drugi pa si nosi jo hrano domov. T stim. ki ne dobe tople hrane, ker ne zadostuje za vse, pa deli »Nasušni hleb« kruh. in sicer po cel hleb enega kilograma na dan. Na ta način se vsak dan razdeM 700 do 800 hlebov in se tako torej v Beogradu redno od dne do dne preživlja okoli 3000 ljudi s toplim kosilom m kruhom. Osrednji odbor za prehrano brez-poselnh je na ta. način doslej razdelil 38.975 toplih kosil in okoli 16.500 kilogramskih hlebov kruha. Toda smo šele v začetku februaria in kako bo končala zima, se seveda ne more vedeti. Ali če tudi ne bo dolga, se. danja sredstva ne bodo zadostovala, ker tudi sedai ne zadostujejo, da bi se vsa akcija megla toPko razširiti .da bi se vsa. milo je odličen domač izdelek n299 $}.e$na (ko\a valega otiv&a potteSuje pc&e&no $aicito. Zaradi tega natrite vsak večer roke in lice svojega deteta, kakor tudi vsa občutljiva mesta na telesu z Nivea-kremo. S tem oja-čite odpornost kože napram vetru in vremenu, a polt dobi pri tem ono nežnost in ljubkost, ki dela dečke in deklice tako dra-žestne. NIVEA-KREMA: Škatlice in tube Din 6.— do Din 25.— na posledica, da se mora vse bolj in bolj stiskati pas in naposled ni druge rešitve, kot edino le javna pomoč. In če se še do. da. da splošna gospodarska kriza skoraj povsod, skoraj v vseh obratih zahteva vsaj kolikor toliko skrčenja delovnih mcč:, z druge strani pa da je Beograd kot prestolnica kar najprivlačnejša točka tudi za brezposelne na podeželju, je razumljivo, da število brezposelnih v Beogradu v zimskem času ni majhno. Zato pa tudi ni lahka naloga mestne občine beograjske v pogledu podpiranja brezposelnih vsaj v to. liki meri, da se obvarujejo najhujšega. Prehrana brezposelnih v Beogradu pa ne sloni samo na ramah mestne občine, ker bi njej sami to breme bilo pretežko. Zato se je na pobudo mestne občine ustanovil poseben osrednji odbor za podpiranje brezposelnega delavstva, ki mu predseduje predsednik mestne občine, zastopani so pa v njem tudi še borza dela, fond za delav. ske ustanove .delavska zbornica, pododbori Rdečega križa za razne mestne okraje, društvo za varovanje javnega zdravja, društvo »Nasušni hleb« (Vsakdanji kruh) in društvo za pomoč ubožcem in zatiranje prosjačeiija. Občina je prispevala 50.000 Din, delavska zbornica in fond za delav. ske ustanove po 40 000. borza dela in Rdeči križ pa po 30.000 Din, tako je imel osrednj odbor, ko se je ustanovil, 190 000 Din na razpolago. Pozneje mu je ministrstvo za socialno politiko določilo 414.000 dinarjev. Prehranjevanje brezposelnih se je pričelo v dveh kuhinjah, katerima sta se po. zneje. ko je prišla podpora iz ministrstva za socalno politiko, pridružili še dve. Vse te štiri kuhinje izdajajo vsak dan po 2300 porcij tople hrane s koščkom mesa in če-trtinko hleba kruha (četrt kilograma). kemu brezposelnemu zagotoviti to- liko hrane, da bi še vsaj enkrat ha dan najedel do sita. Ce osrednji odbor ne dobi še nekaj stotisočakov podpore, se zna zgoditi, zlasti če se zima le količkaj nategne, da bo moral ustaviti predčasno vso svojo prehranjevalno akcijo, kar bi pomenilo strahovit udarec za brezposelne, pravo pravcato stradanje. Zato je odbor zamislil veliko zbirko v svoje namene in se bo od 26. t. m. do 5. marca vršil v Beogradu »teden brezposelnih«, ko se bodo zbirali prispevki za prehrano brezposelnih, da se bo moglo preriti tja do pomladi, ko se zo. pet pr čne delo. Slabo končana domača zabava Novo mesto, 11. februarja. Pred senatom trojice novomeškega okrožnega sodišča pod predsedstvom s. o. s. Božidarja Romiha se je moral včeraj zagovarjati zaradi uboja 52-letni prevžitkar Jakob Bece, doma iz Gabrške gore pri št. Janžu. Obtoženec je dne 8. novembra 1931 v pretepu udaril z motiko po glavi rudarja ULTUKNI PREGLED Rtchard Wagner Ob 501etniri smrti slavnega skladatelja Jutri, dne 13. t. m. bo poteklo petdeset let. kar je umrl v Benetkah sloveči nemški skladatelj Richard VVagner. Te obletnice se spominja vsa kulturna bv-roj>a. zakaj VVagner že dolgo ni več samo nemško ime, marveč je prav kakor Mozart. Beethoven, Liszt in drugi Nemci uvrščen med duhovne velikane, ki jih pozna in časti ves zapadni svet. Izmed prej omenjenih ci-iadatfljev je VVagner nemara najbolj nemški. vendar si je prav zaradi nacionalne svojstvenosti svojega mogočnega dela pridobil tudi pri drugih narodih izredno popularnost. Tako je bil zlasti nekaj let pred svetovno vojno v Franiciji eden najčešče uprizorjenih opernih skladateljev in še danes je njegovo delo predmet obsežnega proučevanja francoskih muzikologov. Z VVagner jem je dobila romantika 19. stoletja svoj najsilnejši muzikalni izraz. Obenem pa je v njecrovih skladbah naijačie poudarjeno stremljenje nemškega naroda po zedinjenjii in razmahu. VVagner je obnovil v svojih velikih operah germanski mitos in s tem glasbeno dovršil ono. kar je Bismarek dovršilz mečem in politično taktiko. V tem je tudi vzrok, da se ie Wagner razšel s svojim preišnjim prijateljem, filozofom Fned-ricbom Nietzscbeiem, ki je mrzil vso to ger- mansko - krščansko mitologijo in nje uslu ge razmahu samovšečnega nemškega meščana. Danes smo vzlic novemu prerodu nemškega imperializma tako oddaljeni VVagner-jevemu romantičnemu svetu nemških herojev in simboličnih nositeljev germanske sile, da ne smatramo njegove glasbe zgolj za zadevo nemškega naroda, marveč poudarjamo v v^čji meri niene čisto muzikalne in umetniške vrednote. Kot operni skladatelj nesporne oblikovalne sile in svoistvenegi izraza kot avtor nekaterih naimogočnejš h opernih skladb, ki jih sploh premore svetovna glasbena literatura, in kot inspirator ogromne legije skladateljev po vsem svetu, stoji Richard Wagner ob svoji petdesetletnici pred nami kot eden izjemnih duhov in umetniških stvarjalcev v vsem. glasbeno zelo bogatem 19. stoletju. * Richard Wagner se je rodil 22. maja 1813 v Lipskem kot sin ondotnega policijskega aktuarja. V svojem rojstnem mestu je študiral na univerzi in se poglabljal v glasbeno teorijo in prakso. L. 18S3. je_ postal kapel-nik v VVtirzburgu, kjer je zložil prvo opero »VHe« (Die Feen). ki pa so jo uprizorili šele jI. 1888. v Monakovem. Svojo drugo opero »Prepoved ljubezni« je dovršil v Magdebur-gu. kjer je bil dve naslednji leti gledališki kapelnik. Nadaljnje postaje njegovega živ- ga stresel, nakar se je začelo splošno pre. rivanje in pretepanje. V sobo je nato prišel gospodar Jakob Bec. ki je pričel s kre-pelcem udrihati po fantih, pri čemer je tudi Podlesnik dobil par udarcev, da je bil ves krvav. Jakob Podlesnik je nato odšel iz sobe, da bi se vrnil domov, kakor je tr-d 1 teda v temni veži je dobil z robatim Naše ženstvo kupuj samo domače milo! Naše gospodinje, zavedajte se: Z nakupom domačega blaga... za svojega moža ... za svojo družino .. -Pomnite, da ni vsako milo z znanim imenom domače milo! 95 O O I § t Y O Tempo časa zalteva da ste zavarovani proti nezgodam. Na ročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je ■zastonj pri Zavarovalnici ..TRIGLAV" ! Ijenja in razvoja ?o: Konigsberger. Riga. Pariz. L. 1840. in 1841. sta nastali operi »Rjen-zi« in »Leteč Holandeč«, ki sta prinesli VVagnerju prvi večji uspeh v Dresdenu. Zdaj je bil imenovan za saškega dvornega kapel-nika, a ne za dolgo časa, kaiti že 1. 1845. je zadel ob ovire s svojim »Tannhauserjem«, 1. 1848. pa z »Lohengrinom«. Spoznal je, da v tem konservativnem ozračju ne bo mogel naprej, zato se je 1. 1849. priključil revolu-ciornaneinu gibanju in je moral po njegovem polomu uteči v Weimar, odtam v Pariz in, ker je za njim prišla policiieka tiralica, v Curih. V tem času ie sestavil več pomembnih glasbeno - literarnih spisov, med njimi »Umetnost in revolucija«, »Umetnine bodočnosti« in »Opera in drama«. V njih razmo-triva o vprašani h, ki so aktualna tudi danes, po 80 letih: kako preprečiti propadanje umetnosti in zniimi znova osvežiti življenje. VVagner je za gledališko glasbo odkril -eše-valno obl ko v muzični drami. V petdesetih letih so nastava dela: pesnitev »Nibelungov prstan«, »Rheingold« in »Walkflra«. V tem razdobju ie že skiciral »Siegfrieda« in ga 1. 1869. dovršil. Ogromnega pomena v njegovem razvoju ie bila 1. 1859. dovršena mu-zična drama »Trstan in Tsolda«, ki ie imela velik uspeh. Medtem ie Wagner zaslovel tudi v inozemstvu in ie kot dirigent vodil koncerte v Parizu in Londonu. S »Tannhan^r-iem«, ki eo ga 1. 1861. uprizorili v pariški Veliki operi, pa med francosko publiko te-danieea časa ni imel uspeha. Široko polije je odprlo Richardu Wag-nerju, ko ga je L 1864. bavarski kralj Lud- Iz mirnskega sokolskega okrožja Pred durmi je župni občni zbor. ko bo župna uprava polagala račune, zato naj kot uvod podamo par podatkov o delu okrožja. Zadnjega decembra je imelo vse okrožje 747 pripadnikov, in sicer odpade na Trebnje 119, Mokronog 140, Mirno 87, St. Rupert 93, Št. Janž 111, St. Lovrenc 73 in Žužemberk 124 članstva ter dece. V vsem letu je bilo 2307 telovadnih dni s 24.967 skupne udeležbe, kar pomenja razveseljiv porast od 1- 1931. Priredilo se je v okrožju 7 nastopov, med nj mi 1 okrožni zlet združen s tekmami, s temi v zvezi pa so društva imela 10 akademij. Vsa društva so prav pridno sodelovala na sosednih javnih nastopih v okrožju, v župi in izven nje skupno na 41 nastop h s 1210 telovadeče-ga članstva. Mnogo se je dvignilo v okrožju štev lo prednjaštva in šteje danes 53 prednjakov(ic). od teh je 23 z dr. pr. in žup. prednjaškimi izpiti Skrbe;o pa se bo še v naprej, da se bo število teh še dvignilo Kakor tehnično, tako tudi v prosvetnem oziru beleži okrožje prav lepe uspehe-Predavanj se je vršilo 99. a nagovorov pred vrsto 273. kar je poslušalo 19.410 članstva in ostalega občinstva. Poleg predavanj je bilo še 156 raznih drugih prireditev, cd katerih odpade na igre 33 predstav, a na kino 24 predstav. Lep porast šrejejo tudi knjižnice, ki imajo v 6 društvih 2033 knjig '— 1370 čitateljev, ki so prečitali 2989 knjig. Sokolski tisk šteje Se 122 izvodov, upati pa je. da se bo s temeljito organizacijo znatno dvignil Tudi uav narstvo je bilo letos boljše organizirano in je izšlo v sokolskih listih 23 vesti, a v javnem časopisju 42 vest- o okrožju. Vsa društva MSO so izvršila v januarju svoje redne letne občne zbore, na katerih so v zastopstvu delegatov NS2 podali poročila delovanja v preteklem sokoiskem letu- Izbrane so bile nove društvene uprave, ki bodo v tem letu nadaljevale i delom svojih prednikov. Jubilejno leto — 25-letnico — slavita letos društvi Trebnje m Mokronog, vse okrožje pa se bo poleg teh dveh proslav udeležilo tudi v lepem številu pokrajinskega zleta v Ljubljani, na katerega se že sedaj prav pridno in vestno pripravljal Z dosedanjim geslom: »Vsi za enega, eden za vse!« delajte tudi v bodoče! Smučarski dan Sokola v Velenju Naši mladi smučarji so 5. t. m. dopoldne nastopili v smučarskih tekmah, ki so bile prvotno zamišljene v večjem obsegu. Po. vabljena sobila sosedna društva, ki so najavila lepo število tekmujočih. Toda nepri. jazni jug je v zadnjem hipu preprečil na. mero in brzojavno so bila društva obveščena, da se tekma ne vrši. Nastopil je le do. mač' naraščaj, ki se je prav dobro odrezal na 20 cm visokem snegu, ugodnem za vožnjo. Srednje težka proga na 5 km je nudila precej truda. V moškem naraščaju od 16. do 18. leta je dosegel prvo mesto Cepelnik Rado v 31 minutah in 50 sekundah, drugi je bil Stein-bach Herbert 32 minut 43 sek., 3 Belančič vik II., znan kot ekstravaganten človek in velik prijatelj umetnosti, povabil v Mona-kovo in mu omogočil izvedbo njegovih reformnih načrtov. Vendar so ga odtod izrinile intrige, zlasti s strani njegovega tekme-ac Biillova, s čigar ženo Cosimo, hčerko genialnega Liszta, se je Wagner poročil leta 1870. VVagner je zopet moral zbežati. Zatekel se je v Švico in dovršil »Mojstre - pevce«. V tem času se je mnogo družil z Nietzchejem. Ob binkoštih 1. 1872. je bil položen temeljni kamen novpga, VVagnerjeve-ga gledališča v Bavreuthu, kamor se je skladatelj dokončno preselil- Sedaj je postal Bavreuth središče nomške glasbe in tamo-š-nje slavnostne igre z Wasmerievim repertoarjem in pod moistrovim vodstvom so bile svetovna atrakcija. Na;večtji dogodek v njegovem življenju ie bil. ko so tu od 13. do 17. avgusta 1876 uprizarjali slavnostno triologijo »Nibelungov prstan«. L. 1877. i«* spesnil mističnega »Parsifaln«. kateremu ie dal zadnji glasbeni blagoslov 1. 1882. To opero je v Bnvreuthu sam dirigiral: bila je njegov labodji spev, zakaj že v februarju prihodnjega leta na je zatekla smrt v Benetkah. kjer ie iskal olajšanja svoji naduhi. Njegova žena Co«ima. lri je obenem s sinom SiegfnVdom vodila bavre"th«ko gledališče, ie umrla šele pred tremi leti (1930). VVagner je zapustil ogromno glasbeno in znatno literarno delo. ki ga Nemci še vedno izdajajo in proučujejo. — Njegove oper« so bile ponovno na repertoarju ljubljanskega gledališča. Jože 32 min 47 sek. Izpod 16 let starosti je bil prvi ževart Edo 31.53, 2. Tonhauser Miha 32.13, 3. Ograjenšek Slavko 34.1-5. Pri naraščain.cah je dosegla prvo mesto Ograjenšek Dora v 38 minutah in 36 sekundah. Vsi so tekmovali na isti progi. Popoldne so naraščajniki tekmovalci priredili veseloigro »Trije tički«. katere gmotni in moralni uspeh je bil prav zadovoljiv, čisti dobiček se bo uporabi, za zletni fond moškega na_ raščaja. polovično vožnjo je dovolilo ministrstvo za promet z odlokom št. 2374 z dne 3. II. za sokolske smučarske tekme v Bohmj i, in sicer za tekmovalce in ostalo občinstvo. Na izhodni postaja mora vsakdo kupiti ce_ lo vozovnico, ki velja s potrdilom saveza SKJ, da je res bil na tekmi, tudi za po-vratek. Ta ugodnost velja za vse tri razrede za čas od 14. do vključno 22. t. m. Vse člane vodstva tekme opozarjamo, da morajo biti najkasneje v četrtek 16. t. m. zvečer v Boh. Bistrici. Ob 20. je namreč v Sokolskem domu v Boh. Bistrici že piva seja vodstva tekme, katere se mora udeležiti vsak član. Fotografi. Vsakdo, ki hoče pri tekmah saveza SKJ v Boh. Bistrici fotografirati, se mora prijaviti v informacijski pisarni na postaji v Boh. Bistrici, kjer bo dobil poseben znak in se bo zavezal, da bo takoj po tekmah poslal od vsake slike po eno kopijo sav načtiništvu. Znak je treba no. siti vidno Pozdrav Sokolstvu iz Naney v Franciji. Jugoslovenska vseučiliška omladina v Nan-cy je poslala sokol skemu savezu ostro protestno noto povodom škofovske poslanice ter obsodila razdiralno njihovo celo. Isto tako je savez prejel pozdrave ©mladinskih organizacij iz Zagreba, dalje od dobrovolj-skih organizacij v Beogradu in Mokrinu ter Somboru od udruženja rečnih kape-tanov ir mnogih drugih. Odjek na poslanico je vsestranski in tehten. Sokol pri Sv. Petru v Savinjski dolini je zboroval 5. t- m. Br. Srebotnjak je priporočal še intenzivnejše delo društvu, kar bo najboljši odgovor na neosnovane trditve v pastirskem lstu, ki jih občni zbor z ogorčenjem zavrača. Nj. Vis. starešina SKJ je izrekel sokolski pozdrav. Društvo je tudi v minulem letu marljivo in uspešno delovalo. Prireditve so vse prav lepo uspele zlasti pa proslava 1. deecmbra in Silvestrov večer- Občni zbor je vzel vsa poročila z odobravanjem na znanje. Društvena uprava je ostala v glavnem prejšnja. Sokolsko društvo v Šoštanju je imelo svoj občni zbor 24. januarja ter na njem dokazalo vztrajnost svojega dela. Društvo šteje S8 članov, 56 člani, 22 na-raščajnikov, 21 naraščaj-ni, 40 dečkov in 50 deklic in je tako skupno število članstva 276. V preteklem letu je bilo lepo število telovadnih, pevskih, poučnih in zabavnih prired tev, ki so dosegle vsestranski uspeh. Na čelu novega odbora je starosta br.: Anton Potočnik. Sokol v Mozirju je imel 29. januarja 50. redni občni zbor in šteje danes 53 čk-nov in 32 Slanic. Udeležba je bila zelo lepa. Iz jioročil funkcionarjev je razvidno, da je društvo k-ni prav marljivo delovalo bodisi telovadno, kakor tudi prosvetno-Starešina se je zahvalil vsem bratom in sestram za njih požrtvovalno delo. izrazil je zahvalo občinskemu odboru trga Mozirje, katerega župan br. Gorioar je v sedanjih težkih časih z veliko požrtvovalnostjo pripomogel k gradnji lepe telovadnice^, ki bo letos otvorjena. Mnogo skrbi še čaka društvo v tekočem letu. kar pa bo z dobro voljo članstva prav gotovo doseženo. Društvena uprava je os ta k razen malih iz-prememb dosedanja: starešina Troger Jože. namestnik Sirko Franc, tajnik Vaid Ivo. blagajnik Vičič Stane, načelnik Pisto-tik Franc, načelnica Peunik Erna. prosve-tarioa Gornik Slavica ter člani uprave Kle-rnenak Ivan. Kosem Karol. Goričar Bruno, Fdipčič Ivo in Skruba Matija. Po končanem dnevnem redu je bila živahna debata o nadailjnjem delovanju društva. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10000 Din! Če želite lepo povečano sliko iz Vašega filma ali plošče — jo oddajte t delo pri Foto Touristu Lofze smuc Miklošičeva eeeta 6, vis-a-vis hotela Union OTROŠKI RINGARAJA V MASKAH NA PUSTNO NEDELJO V UNIONU TRD ATENA Domače vesti ♦ Z zagrebške univerze. Za redna profesorja na univerzi v Zagrebu sta imenovana (lr Fran Kogoj na medicinski ter dr. Alojzij Tav6ar na poljedelski fakulteti. ♦ Spremembe v državni službi. V policijski službi so imenovani: Julij Cigoj za policijskega stražnika 1. razreda pri predstoj-ništvu mestne policije v Mariboru; Dolinar Martin za policijskega stražnika I. razreda, Josip Janežič za policijskega stražnika II. razreda, Anton Koblar pa za policijskega stražnika -II. razreda — vsi pri upravi policije v Ljubljani; Anton Kunst za policijskega stražnika K. razreda pri predstoj-ništvu mestne policije v Mariboru; Franc Pohleven za policijskega stražnika II. razreda pri upravi policije v Ljubljani; Alojz Regui za policijskega stražnika I. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru; Josip Stare za policijskega stražnika 11 razreda pri upravi policije v Ljubljani, Rudolf Brozovič pa za služitelja 2. skupini pri sreskem načelstvu v Kamniku. ♦ Spremembe v banovinski službi. Uradniška pripravnica Maruška Remic je imenovana za arhivsko uradnico pri banski upravi v Ljubljani, ekonom javne bolnice v Murski Soboti, Josip šušteršič pa v istem svojstvu k javni bolnici v Ptuju. + Ustanovitev mlekarske šole v Škofji Loki fe uvedena akcija, ki je res vredna priznanja in podpore. V Škofji Loki je mlekarska šola že provizorično urejena in bi blo res potrebno, da bi se ta šola, ki je edina tnoje vrste v državi, uredila s pomočjo banovine in države, ki je tudi internirana na njenem obstoju. Upamo, da bo banovinski svet ria svojem zasedanju posvetil mlekarski Poli vso pozornost in da se bo tudi našla potrebna vsota za šolske stavbe. Poročaio nam, da so okoličani Škofje Loke ponudili banovini potreben svet za zgradbe in je tako upanje, da dobimo važno ustanovo, ki bo pomagala našemu lepo se razvijajočemu mleka rstvu do še večjih uspehov. ♦ ljubljanski odbor pomožnega društva za ruske onemogle »tarče in dijake sporoča javnosti in rusk m rojakom, da je bila v Beogradu na pobudo Jugoslovenskega pomožnega društva za ruske onemogle starce in dijake pod predsedstvom ge. Pa. šičeve in zvestega prijatelja Rusije g. M. Nenadica pokrenjena akcija za razstavo ruskiii umetnin in domačih obrti rusk h emigrantov na področju naše države. Ta razstava se bo vršila v Beogradu letos v prvi polovici maja. Pomožno društvo bo nosile vse prireditvene stroške ter bo po. biralo samo 10-odstotno pristojbino od prodajnih cen razstavljenih predmetov. Ljubljanski odbor poziva vso emigracijo k udeležbi te razstave in je treba pisma s podrobnimi popisi za razstavo določen h predmetov poslati na rusko kolonijo: Ljubljana. Jurčičev trg 3. — Ruski odbor. REKLAMNI TEDEN pri tvrdki NOVAK je vsled znižanja cen vseh vrst blaga za obleke, perilo itd. itd. PRILOŽNOST NAKUPA za vsakogar. Bela tkanina Sifoni prvovrstni Reklamne cene. 11.- -, 8.— in 9.-13.— in 15.- Din Molino Ia. 156 cm za rjuhe 20.— » Kappentuch 180 cm Ia. 29.— » Damast za madrace 30.— » Creppe de Chine dvoj. širina 35.— » Moški štofi modni od 45.— » Angleški kamgarn 150 cm s 138.— » Le priznano dobro blago — Velika izbira Specialna trgovina NOVAK, LJUBLJANA Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve) 97 ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 12. letošnji številki: Zakon o izpre-rnembah na dopolnitvah zakona o podpori onim, ki jim nedo&taja hrane; uredbo o uporabljanju odredb zakona o bilanciranju drž vrednostnih papirjev tudi na vrednostne papirje, pri katerih jamči država za izplačilo kuponov; navodila o izvrševanju uredbe o podpornem skladu in pomožnega osebia v državni službi; dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa o tretjem rednem zasedanju banovinskega sveta; navodila glede registracije bank itn zavarovalnic ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933 * Nabiralno akcijo knjig za Korošce je započela srednješolska organizacija »žar« in številna druga srednješolska društva. Koroški bratje v Avstriji nimajo prilike, da bi se v šoli učili slovenščine, zato jim slovenska knjiga pomeni še mnogo več, ko nam v svobedi. Pomagamo jim lahko s tem, da naberemo č'm več knjig ter jih pošljemo posameznim prosvetnim društvom po mestih in vaseh. Ta društva imajo še iz predvojnih časov skromne knjižnice, vendar novejših knjig po večini sploh ni- SMUČARJI! Uporabljale dr. Kmetovo mazilo za solnčenje 86 ČRNO BELA REDUTA UNION 18. FEBRUARJA črno-bela reduta je vsakoletni rfindezvous slovenske elite. Zavedajoč se tega, se bo potrudil odbor, da zadovolji cenj. goste v vsakem oziru; med drugim pripravlja prijetna presenečanja, posebno glede dekoracije. Za ples sta angažirana dva odlična orkestra Prijavljenih je že več skupin mask. Vabila so razposlana. Reklamacije vabil v dam. salonu Kavarne »Emona« dnevno od 17.—19. Istotam balkonski sedeži. Opozarjamo, da bo promenada mask točno ob 20-30. 2229 majo. Zato prosimo vse meščanstvo, da pregleda svoje predale, kjer ima knj ge, ki morda ležijo in bodo ležale nečitane in so mu samo v nadlego. Vse te knjige pri. nesite ,da jih podarimo našim rojakom. Predvsem pridejo poleg vseh drugih v po-štev leposlovne knjige zadnjega desetletja vseh naš h založb, knjige za mladino in otroke, šolske knjige, v prvi vrsti slovenske čitanke, prirodopisne (zlasti ilustrirane), zgodovinske knjige in revije. Društvo bo imena darovalcev in število knjig pri. občilo v svojem mesečniku. Podpirajte na. šo nabiralno akcijo, svojim bratom iz Avstrije boste storili veliko dobroto. Knjige pošiljajte na naslov »Srednješolska organizacija »žar« na drž. klas. gmnaziji v Ljubljani«. SIVE LASE si ni treba staviti v glavo, dokler lahko za mal denar renovirate svojo hišo ali stanovanje. Vse potrebne barve, lake, firnež, čopiče 1. dr. kakor tudi strokovne nasvete dobite v res solidni trgovini barv „LUSTRA" V. LAZNIK Ljubljana, Gosposvetska cesta 8 (poleg Slamiča), telefon 2753. premirja«, dr. Juraja Kallaya »Nega ust in zob«, potem članke o ročnih delih, o službah, o vedenju, o perutninarstvu, o rastlinstvu itd. Naročnina za 12 številk »žene in doma« in deset prilog za kroje in ročna dela je 68 Din in za pet gospodinjskih knjig 37 Din. Naroča se pri upravi. Dalmatinova ul. 10. » Izjava. Gg. Vardjan Josip in Zemljič Maks nabirata pri raznih tvrdkah inserate za kavarniške mape za ilustracije in navajata pri strankah, da bodo mape v prometu v vseh 18 ljubljanskih kavarnah. Pri akvi-ziciji teh inseratov se nedovoljeno tudi no-služujeta kot vzorca mape, ki jo je izdala podpisana »Rek'ama Saturn«, ki zato tem izjavlja, da bo, kakor že več let, tudi letos v naikra^šem času izdala mape za PISALNI STROJI • ALOMA COMPANY DRUŽBA Z O. Z. NA RAZPOLAGO VSAKDO LAHKO PIŠE ALI NAREKUJE SAM. - MALENKOSTNA ODŠKODNINA. OSKRBUJE PREVODE. PLAKATIRANJE — INSERIRANJE — INFORMACIJE — KINO REKLAMA GRAFIČNI ATELJE LJUBLJANA ALEKSANDROVA C. 2-1., tet 21-74 * Ciril Metodova družba poziva podruž. niče, da čimprej skličejo občni zbor, novi odbor naznanijo vodstvu in sreskemu na-čelništvu. Podružnice naj pr čno s pobiranjem članarine in prispevkov takoj začetkom leta. Nabrani denar naj se vpošlje vodstveni blagajni po položnici. * Občni zbor JRKD za Ržišče in Kolovrat. V nedeljo 12. t. m priredi krajevna organizacija JRKD za Ržišče in Kolovrat redni letni občni zbor ob 14. Odbor vabi vse članstvo, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. ♦ Polovična vožnja bo od IS. d o 28. t. m. v Maribor k prireditvam Mariborskega smučarskega kluba. Potrdila priso-stvovanja izdaja jPutnik«, Mairibor. ♦ Podpora sarajevskim dijakom. Sarajevski občinski prosvetni odbor je za tekoče leto votiral znesek 200.000 Din za štipendije ubožnim sarajevskim dijakom. ♦ Elektrifikacija Notranjske. Zaradi elektrifikacije Notranjske nameravajo kranjske deželne elektrarne zgraditi elektrovod 20.000 voltov od transformatorske postaje pri 'Le-narčičevi opekarni na Vrhniki do Rakeka in Cerknice. Transformatorske postaje bi se zgradile v Spodnjem Logatcu, v Gornjem Logatcu, Lazan, Planini. I van jem selu, Rakeku, pri Zelšah, v Cerknici in v Dolnjem iezeru. Krajevna omrežja nizke naoetosti Pa se nameravajo izvesti v Spodnjem Logatcu, Gor. Logatcu, v Jakovci. Lazah, Planini, Ivanjem selu. Uncu, Rakeku, Zelšah. Dolenji vasi in v Dolnjem Jezeru. O tem projektu je razpisan komisijski ogled in obravnava na kraju samem za ponedeljek dne 20 t. m. s sestankom ob 8. na Vrhniki. ♦ Vrtnarstvo v Dalmaciji. Slaba prodaja vina v Dalmaciji je mnoge seljake napotila, da so se začeli baviti z vrtnarstvom, kar pa je zaradi tamkajšnjih klimatičnih razmer težavno, ker mnogi kraji nimajo vode, sonce pa po leti vse posuši. Kot najbolj rentabilna se je izkazala karfijola, katere pa se ie na žalost letos lotila neka kuga, ki jo ljudstvo imenuje »mozaik*. Banska uprava je letos zadrugi podelila subvencijo v znesku 8000 Din v svrho pospeševanja vrtnarstva. Razni pomladanski pridelki bi lahko krili našo potrebo zgodnje povrtnine in bi se uvoz iz Italije lahko znatno zmanjšal. * Pogrešan uradnik duna\-ske ban°vin. ske uprave. Uradnik dunavske banov nske uprave v Novem Sadu, Dušan šambek. je te dni brez sledu izginil. Kapetan ladje »Kovin« je izjavil, da se je šambek vkrcal na omenjeno ladjo ter odpotoval proti Smederevu. Blizu Kovina je šambek vrgel v reko večji paket, katerega je po naročilu kapetana neki mornar potegnil iz reke. V paketu so brli razni uradni dokumenti banske uprave v Novem Sadu. šam. bek se potem ni več vrnil na ladjo. Da.li je izvršil samomor, aJi pa se morebiti le skriva, ni znano. * »žena in d®m«. ženski list s tem ime. nom si je utrl zaradi svoje praktične vse. bine pot v vsak dom, kjer potrebuje pridna ženska roka navodil in nasvetov pri vzgoji, higijeni, gospodinjstvu, kuhi, modi in šivanju pri ročnih delih itd. Seveda skrbi tudi za izobrazbo s poučnimi članki o ženskih zadevah. Za ljubiteljice leposlovja prinaša »druga številka Ivana AL brehta »Model«, Stane Vinškove pesem »Deklica ob oknu«, ž vljenjepis Božene Nemcove. Vladana Regalyja »Med našimi muslimankami« .nadaljevanje romana Nine Smirnove »Marfa« v prevodu L. Mrze-la, pesem Iva Peruzaija »Novoletno pismo deci«. Borisa Rihteršiča »Lao in njena lutka«, Manice Komanove »Materine solze«, Marijane Zeljeznove.Kokalieve »Pelinov grm«. Ine Slokanove »Pojoča palma«, pe_ sem Mariie Grošljeve »Zimska«, Anteta Novaka »Očetov podpis«. Vere Gogalove »Orglice« Milice Stuoanove »Prepričevati ali ukazovati ">« in »štirinajsta obletnica Vljudno se priporoča cenj. damam novo otvorjenl modni salon »KLOBUČEK" Zmerne cene, solidna postrežba, najnovejši pariški in dunajski modeli. 2699 MIHAELA PODBOJ Gajeva ulica 1-IV., nebotičnik ilustracije za ljubljanske kavarne »Unioou. »Emona«, »Zvezda« in »Evropa«, ter da bodo po dogovoru med gg. lastniki omenjenih kavarn in podpisanim, v teh kavarnah v prometu izključno le mape, ki jih bo izdala »Reklama Saturn«, Ljubljana Gosposvetska cesta o. * Nevarnosti hripe. Nevarna bolezen hripa se pojavlja tudi pri nas in je potreb, no, da se varujemo pred njo vsi, zlasti pa, da pazimo na deco. Da bi širši javnosti omogočili nabavo preizkušenih Anacot pa-stil, ki preprečujejo, da bolezenske kali ne prodro v telo skozi usta in grlo, so izdane te past:le v promet v cenenih omotih, ki se prodajajo po 8 Din. Z zadovoljstvom opozarjamo čitatelje na to okolnost, ki omogoča, da se lahko Anacot-pastil poslu, žujejo tudi mnogi, ki jim to doslej ni bilo mogoče. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz KJMMtane u— Svetosavski odbor Srbske pravoslavne cerkvene občine smatra za svojo prijetno dolžnost, da se tudi javno kar najlepše zahvali vsem, ki so pripomogli, da je letošnja sveto&avska proslava tako sijajno uspela Posebno hvalo dolgujemo g. banu dr Dragu Marušiču, g. komandantu dravske divizijske oblasti generalu Vladimiru Cu-kavcu, županu dr Dinku Pucu, kakor tudi vsem predstavnikom oblasti in korporacij za prijazno naklonjenost in podporo Prisrčno in globoko zahvalo dolgujemo častnemu damskemu odboru za njega nadvse požrtvovalno, navdušeno in uspešno sodelovanje Velika hvala in priznanje našim odličnim umetnikom gospej Pavli Lovšetovi gg. Juliju Bete t tu in dr švari, pevskemu društvu »Grafika« in njegovemu pevovodji KAZINO 18. II. 1933 TATJANIN VEČER koncert s sodelovanjem Državnega kon-zervatorija PLES Začetek ob 20. un Pri boleznih krvi in kože, kakor tudi pri po oprišču in sojedcih skaženi polti vzemite Saxlehnerjevo naravno grenčico HUNYADI JANOS. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaja škodljive snovi, pospeši pie-snovo, čisti kri in ureja stolico. Normalna doza- pol kozarca izpijte zjutraj na tešče. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! DR. JOŽE RANT specialist za zobozdravništvo, čeljustno kirurgijo bi ortodontijo ordinira od 6. februarja dalje LJUBLJANA, Gajeva ulica štev. 1-1 (nebotičnik), telefon 38—93 -hI 8.—18. in 14.—19. nre 2144-a ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. DR. SAVO PIRC otvori dne 6. februarja lastno ordinacijo V NEBOTIČNIKU Ljubljana, Gajeva ulica št. L Ordinira vsak delavnik od 8.—13. in 15.—18. Telefon: 3393. 2231 LifL KLINIČNI ASISTENT DR. LEO LEMEŽ specialist za otroške bolezni v Zagrebu je preselil svojo ordinacijo ter ordinira od 3.-4., Ribnjak 20-1., telefon 32-89. 2698 Slamič Je nekje iztaknil imeniten cviček. Kdor bo grlo z nJim izplaknil, pel bo kakor ptiček! -i S. prof. Adolfu Grobmingu, ter dijaškemu pevskemu zboru učiteljišča, dijaškemu orkestru in njihovim profesorjem gg. Ivanu Repovšu in Radovanu Prosencu za njih vzorno umetniško izvajanje našega programa. Tudi tem potom se zahvaljujemo vsem številnim darovalcem denarnih prispevkov, knjig in drugih poklonjenih nam predmetov. Naposled se zahvaljujemo nacionalnemu tisku, ki nam je posvetil svojo polno pozornost ter prisrčna hvala ljubljanskemu občinstvu, ki je v tako častnem številu počastil našo tradicionalno prireditev ter ponovno dokumentiralo, da je praznik sv. Save postal splošni narodni praznik. u— Mali violinist Miran Viher, ki je že parkrat nastopil na koncertih v Ljubldani in imel začetkom t. m. izredno velik uspen na svojem koncertu v Mariboru, bo koncer. tiral v Ljubljani v petek, 17. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Kot spremljevalka sodeluje na koncertu pianistinja Rosna Mirca Sancinova. Na sporedu ima skladbe Corellija, Mozarta, Paganinlja, Dvofaka in Ca&sadoa. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. u_ V. (XVIII.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« bo v sredo 15. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Dr H. Tuma bo predaval o neki zanimivi temi Godba »Zarje« bo zaigrala 2 novi skladbi, konservatorista Slava čampa in D. Durger bosta zapela več solospevov, sledil Po saksofon solo. M. Zicherla Ln violin solo D. Zajca. Šorn in Skuk bosta recitirala nekatere pesmi Večer bo lep. Vstopnice po 3, 2 in 1 Din. u— Dramski odsek Sokola na Viču ponovi drevi ob 20 .v Sokolskem domu velezani-mivo burko »Veleturist«, ki je že pri premieri dosegla popoln uspeh. Ker je že preteklo nedeljo zmanjkalo vstopnic, opozarjamo občinstvo, da si vstopnice nabavi v pred prodaj i pri b>r. Je-ločniku v Rožni dolini in v Sokolskem domu. u— Krajevna organizacija JRKD — Mestni trg ima svoj redni letni občni zbor v četrtek 16 t. m. ob 19. v gostilni Sokol Pred škofijo, I. nadstr. z običajnim dnevnim rodom. Na občnem zboru bodo poleg odbor--likov poročali župan dr. Dinko Puc in zastopnik sreskega odbora. Vabimo vse somišljenike našega okraja, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. u_ Krajevna organizacija JRKD za dvorski okraj (9. in 10. volišče) vabi svoje članstvo na »I. redno letno skupščino, ki bo v soboto, 18. t m. ob pol 8. zvečer v gostilni >Pod lipo« na Borštnikovem trgu. u_ Glasilo četniške organizacije. Te dni se je pojavil v trafikah in v kolportaži na ulici nov list »Jugoslovenski četnik«. List, ki izhaja v Zagrebu, ima prispevke v slovenščini in srbohrvaščini. 'List izhaja tedensko. u— Samo še danes ob 11. uri dopoldne si se lahko ogledate prelepo, krasnih »Netopir« v najboljši zasedbi: Adela: Any Ondra; Rosalinda: Betty NVerner; Eisen-stein: Georg Aleksander; Folke: Oscar Si-ma; Fank: Hans Junkermann; Princ Or-lowsky: Svetislav Petrovič in drugi. ZKD opozarja cenj. publiko, da je ta film sedaj nepreklicno zadnjikrat na sporedu iste. pa ne odlašajte, samo še danes ob 11. dopoldne. u_ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola igra jutri ob 15. Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) veseloigro T 4. dejanjih »Gašperček rudar«. u_ Nov grob. V Hradeckega vasi je preminila ga Marija Knezova vdova po čevljarskem mojstru. Pogreb bo v ponedeljek ob 14. Pokojni blag spomin, rodbini iskreno sožalje! u— zanimivo ponavljanje datuma v zna. nI rodbini. Gospa Marija Grilčeva je b la rojena 12. februarja 1875, poročena 12. februarja 18&8 dvojčke je rodila 12. februarja 1901 umrla pa je 12. februarja. 1919. u_ Spremenjeno vreme. Smo menili, da bo pomlad res kar ostala, pa smo se zmot i -.i. Prišla je v vas samo za par dni, pa jo je naenkrat spet pregnala zima. V petek se je nebo pooblačilo, ponoči pa je pričelo lahno deževati in je deževalo do poldneva. Temperatura pa je popoldne še bolj padla in med dežjem je kmalu pričel naletovati droben sneg, ki je pozneje popolnoma prevladal. Preje že dodobra osušene ceste in ulice so postale spet umazane in blatne, pričakovati pa je še večje brozge. u__ Dobro založen živilski trg. Tudi slabo vreme ni nobena ovira, da ne bi privažali na naš živilski trg ogromne zaloge najrazličnejšega blaga Včeraj je bil trg uprav razkošno založen z zelenjavo, krompirjem, sadjem in sploh vsemi produkti, ki jih da dežela. Zaradi obilice blaga &o bile cene zelenjavi in sadju prav ugodne in so se ljubljanske gospodinje z vsemi dobrotami primerno založile. u_ Stanovanjske odpovedi Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo do včeraj letos podanih že 156 stanovanjskih odpovedi, ki se večinoma nanašajo na 1. april in 1. maj. Do 8. januarja t. 1. je bilo podanih le 14 stanovanjskih odpovedi. V aprilskem terminu računajo, da bo veliko preseljevanje strank. 20. februarja XV. DRAŽBA KOŽ DIVJADI »A VELESEJMU 2696 Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža« Velesejem. Če Vas BOLI GLAVA aU ZOBJE, če imate MIGRENO ali NEUR ALGIJO ublažuje bolečine SDZKJajvdefa, Oritf. fijola z 20 tabl. Din 20'— 1 tableta Din 1*50 Dobiva se v vseh lekarnah. Odobreno oa Min. soc. politike m n«o^«<. zdravja S. Br. 17.429 od 3. oktobra 1932. u— Ukradeno kolo. Revnemu vajencu je bilo izpred Havelkove trgovine v Zg. šiški ukradeno moško kolo, črno lakirano z novimi pedali in skoro novim zadnjim kolesom, z zavoro na sprednjem kolesu in 6 torpedom na zadnjem. Dotični, ki je kolo ukradel je imei rjav usnjat suknjič. Odpeljal se je proti Gorenjski. Ker je vajenec siromašen, se občinstvo vljudno naproša, da pomaga izslediti tatu. u_ Pozor pred sleparji. Krajevni odbor Rdečega križa je zvedel, da nepoklicani malopridneži zbirajo darove v njegovem imenu Ker nismo za to nikogar pooblastili, vljudno prosimo, da se vsak tak primer prijavi naši pisarni (Wolfova 12, tel. 321S) oziroma policiji SPOROČILO Cenjenim naročnikom kot občinstvu se vljudno sporoča, da se nameravana premestitev lokalr Konces. elektro-podjetja HAVLIČEK FRAN ni izvršile. ter da poslujem kot vedno samo na Sv. Petra cesti št. 5, dvorišče Hotel »Soča«, telefon št. 3421, ter se cenj. občinstvu v nadalje priporočam v izvršitev vseh elek-tro-inštalacijskih del kakor tudi popravil najrazličnejših elektro-uporabnih aparatov, od navadnih do najbolj kompliciranih in to po priznam strokovnosti, kulantnosti, postrežbi in ugodni ceni. Predpisne formalnosti pri vodstvu Lj. mestne elektrarne za prevzeta dela opravim sam brez naplačila. 2700 u_Kreditna zadruga det. trgovcev v Ljubljani sklicuje v ponedeljek 2*7. t. m. ob 14 v prostorih Trgovskega doma V. redni občni zbor. Dnevni red: poslovno poročilo, potrditev računskih zaključkov, čitanje revizijskega poročila, sklepanje o likvidaciji in slučajnosti. u_ Slavčeva maškarada bo 25. t. m. na pustno soboto v hotelu >Unionu«. Igra priznani Sonny-boy j-azz. Izborna pijača m priznane kleti g. Grada iz KaJlja. Dostojne maske vabljene. Maske pri vstopnini popust. Iz tehtnih razlogov je maškarada za letos s pustne nedelje preložena na pustno soboto. u— »VValtet Expres« brzolikalnica, zavod za kemično čiščenje in popravljanje splošne garderobe se je preselil iz Šmartinske ceste 24 v Gledališko ulico 2. hiša Operna klet. u_ Opozarjamo občinstvo na današnji oglas tvrdke Elektro podjetje Hebein, brata Havličck, specialno delavnico in trgovino ua Starem trgu &t. 24 uu— Reklamni teden pri tvrdki Novak na Kongresnem trgu je za vsakogar priložnost nakupa po zelo nizkih cenah. u_ Na pustno soboto 25. t. m. bo kakor vsako leto tudi letos na Taboru velika maškarada. Priprave so v polnem teku. Pozor dame! „U. F." Nova zvezda na vidiku Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. PUSTNI TOREK — PLES V KAZINI — SOKOL II. 2680 Tel. 33-87. Danes ob 15.%, 18. in 20.%, jutri ob 20. uri krasen film svetovnega tenorista JAN KIEPURA PESEM NOČI Kot dopolnilo film: Triglav v snegu Pride! Gilgi ena izmed nas oo. dim V dno duše pretrese slehernega roman e-šno zastopal koristi tržiškega mesta m njegovih gospodarstev. Čestitamo! č— Pomanjkanje učiteljev. Na meščanski šoli še vedno manjkata dva učitelja. Imenovanje gdč Chvafcalove je razveljavljeno zaradi njenih socialnih razmer, gospa Kokotova pa je zopet prosila za podaljšanje bolezenskega dopusta, ki ga uživa že od 4. oktobra. Razumljivo je, da trpi pouk in da so starši zaradi tega prav nejevoljni. Prosimo bansko upravo, da pospeši imenovanje novih učiteljev. č— Kakor zvemo se bo letošnji pokrajinski zlet Jugoslovenske gasilske zveze vršil v Tržiču v dneh 15 in 16. julija, kar smatramo za posebno odliko tržiških gasilcev, ki praznujejo v letošnjem letu 50 letnico svojega karitativnega delovanja. V teku so že vse priprave, da bo ta gasilski praznik nekaj posebnega za Tržič in za ✓se tiste, ki se ga bodo udeležili. č— V se kolesarje opozarjamo, da naj nemudoma prijavijo svoja kolesa na občini, ker je rok za prijave že potekel in jim grozi nevarnost, da bodo kaznovani. Prav tako naj lastniki psov prijavijo svoje štirinožce. č— Pravljice pripoveduje danes popoldne v telovadnici meščanske šole za tržiško deco ga. Žagar jeva. Začetek ob 15. uri. Iz Kamnika ka.— Bdeči krit v Kamnika je v preteklem letu jako živahno deloval, kolikor je to pri naših razmerah sploh mogoče. PrL redil je dvoje uspelih prireditev in ugodno zaključil svojo bilanco. Za letošnje leto je bil izvoljen nov odbor, v katerem so predsednik šolski nadzornik g. Gustav Luke-žič, podpreds. sanitetni inšpektor g. dr. Julij Polec, tajnik g. Franc Fajdiga in blagajnik g. Ivan Petek. V odboru so še pred. stavniki večine društev in oblasti, delegat za oblastno skupščino pa je vL sv. g. dr. Fran Vidic. Kakor znano, ima kamniško društvo Rdečega križa skupno z gasilnim društvom kinopodjetje, čigar čisti dobiček se bo uporabil za nabavo sanitetne kolone. Danes zvečer pa priredi društvo proslavo zimskega dne. Vršila se bo ob 20. uri zve. čer v Čitalnici. Spored bo obsegal poleg predavanja še dva prizora iz delovanja Rdečega kriza med vojno in v miru ter enodejanko iz uskošk o-beirečanskih bojev za naš lepi Jadran: Uskoška ljubezen. Enodejanko in oba prizora, katera spremlja salonski orkester, je spisal domačin g. dr. Igor Vidic in bo to njihova prva uprL zoritev. Občinstvo vabimo, da obišče prireditev in podpira društvo v njegovem človekoljubnem stremljenju! Iz Zagorja z— Občni zbor gostilniške zadruge se je vršil v ponedeljek v gostilni g. Koprivca. Zborovalci so obžalovali nastop dolgoletnega požrtvovalnega načelnika g. Grčarja ter mu izrekli zahvalo. Med drugim se je želelo , naj bi se trošarina plačevala, ko se nastavi sod, občina naj bi namestila organa, ki bi zasledoval zakonito prodajo vina in žganja, policijska ura naj bi se med poletjem podaljšala do 23., točilna krajevna taksa gostilničarjev v Toplicah pa naj se izenači z ostalimi kraji. Članarina je bila določena na 40 Din letno. Za načelnika zadruge pa jc bil izvoljen g. Ivan Drnovšek iz Zagorja. Iz Trbovelj t— Velik uspeh mladih pevcev se je izkazal tudi prošlo nedeljo, ko je bila do zadnjega kotička napolnjena dvorana So* kolskega doma večinoma od delavstva, ki je ponosno na svoje sinove in hčere in njih vodjo, da nosijo s pesmijo po celi državi ugled delavskem« stanu in Trbovljam. V začetku meseca maja ponese zbor našo lepo pesem v inozemstvo na Čehoslovaško in Dunaj. Pevska turneja bo trajala 14 dni. Kakor zvemo, bodo konoer-tirali v osmih mestih. S to potjo, ki je zvezana z velikanskimi stroški, bo zbor dvignil iime Trbovelj, zato je dolžnost, da ga Trbovlje budi vsestransko podpre. t— Nova panoga soko&kega prosvetnega dela. Sokol si je nabavil nov. najmo-demeje opremljen lutkovni oder. ki bo nudil primerne zabave m prijetnega razve« dila najmlajšim bratcem in sestricam. Oder je opremljen z najmoderneie urejeno razsvetljavo, krasnimi kulisami in lepimi, umetniško izdelanimi lutkami. Vod- stvo lutkovnega odra je v rokah vešcaka, meščansko-šolskega učitelja br. Rudeža, ki je našel v br. inž. Štefetu, br. Odlazku in drugih najboljše sodelavce, ki jamčijo za popoln uspeh lutkovnih predstav. t__Skioptično predavanje. Po iniciativi trboveljske podružnice SPD se je VTŠilo v petek zvečer v dvorani Forte skioptično predavanje o Pohorju. Predaval je znani opevalec Pohorja g. Zorzut iz Maribora, ki nas je v prvem delu popeljal iz Maribora na Pohorje in nam pokazal vse krasote teli krajev, kakršni so v poietnom času. V drugem delu nam je pokazal Pohorje v zimski krasoti, ko oživljajo te planine številni smučarji Predavanje jc bilo zelo poučno in zanimivo in bi si takih želeli še več. Dvorana je bila nabito polna. Iz Hrastnika h_ O uporabi kreditov za javna dela. Kakor smo že omenili, se bodo ti krediti porabili tudi za popravila poti proti Dolu in za brv pri g. Logarju. Popravila pa je zelo potrebna tudi pot v Drago, kjer se nahaja staro pokopališče mnogih najstarejših hrastniških rodbin. Na tem pokopališču je vsako leto okrog 25 pogrebov. Kolovoz v Drago vodi mimo bivše Plaznikove hiše, od Plaznikoveza korita pa je ravna pešpot v Drago. To pešpot so nekateri privatniki razširili v kolovoz. Potrebno bi bi lo, če bi to pot posuli, kar bi se tudi lahko izvedlo na račun tega kredita. S tem bi dobili veliko krajši in boltjši prehod v Drago. h_ Posledice brezposelnosti ne občutijo samo naši delavci, temveč tudi vsi obrtniki, zlasti pa trgovci in gostilničarji Vsi morajo s težkim srcem odpuščati iz službe svoje pomočnike. Brezposelnim rudarjem rn steklarjem se pridružujejo tudi mnogi uslužbenci obrtnikov in tega gorja ni ne konca ne kraja, še zaposleni rudarji delajo komaj po tri dni na teden. Kakor kaže, bodo imeli v tem mesecu samo 12 delovnih dni. Pretijo pa celo neke nove redukcije. h_ Sprememba posesti. Turistom posebno znano špornovo gostilno in trgovino pri Sv. Katarini je prevzpl g. Pavel BaueTheim mlajši iz Hrastnika s svojo go. soprogo. Tončko iz znane Zidarjeve rodbine iz Vrho-vega pri Radečah. Iz Novega mesta n— Občni zbor železničarske jubilejne knjižnice bo v društvenih prostorih gostilne »Na vratih« 26. t m. ob 14. Iz Konjic nj— Glavna skupščina krajevne organizacije JRKD v Ločah se je vršila prosilo nedeljo v Valandovi gostilni ter dokazala, da je pofcret vsedržavne stranke v okolici dobro zasidran- Poleg članov se je udeležilo zborovanje tudi mnogo prebivalcev, ki bodo še vstopili v stranko. Po poročilih o živahnem delovanju organizacije so bili izvedene volitve in je z malimi izpremem-bami ponovno izvoljen dosedanji odbor pod predsedstvom g. Antona Koširja. V odboru so v veliki večini kmetje. O delu v Narodni skupščini je obširno poročal narodni poslanec g. Gajšek. o ljubljanskih punktacijah pa je govoril podpredsednik sreske organizacije g. dr. Mejak- Po govorih se je razvnela zelo živahna a vseskozi stvarna debata o raznih perečih gospodarskih vprašanjih. nj— Dravinjsko sokolsko društvo je •imelo na Svečnico svojo sejo, katere so se udeležili načelnik, načelnice m prosvetarji posameznih edinic iz okrožja. Manjikalo pa je zastopstvo društva v Vitanju. Razpravljalo se je o mnogih vprašanjih organizacije in izvoljen je bil novi tehnični odbor okrožja z br. Hmelakorn Julijem kot načelnikom in sestro Milko Križmaničevo kot načelnico. Okrožni zlet, združen z zbirno tekmo, se bo vršil 18- junija v Oplotnici. Pokrajinskega zleta v Ljubljani se morajo udeležiti vse edinice v kar mogoče velikem številu. Zboru sta prisostvovala tudi okrožni prosvetair Ivan Nemec in okrožni referent dr. Mejak. nj— Razne neokusnosti iz našega kraja smo že večkrat našli v poročilih »Slovenca«, talko n. pr. zadnjič o nekem samomorilnem poskusu in o neki poneverbi, četudi zadeva še ni pojasnjena. Tudi mi bi lahko našli marsikaj neprijetnega pri naših nasprotnikih, niVmo pa še nikdaT grešili proti obzirnosti in taktu. Zaradi izzivanja bi se seveda lahko tiudi to spremenilo- Iz Ptuja j— O priključitvi okoliških občin k mestu. V četrtek se je vršiil na mestnem magistratu izredna oboinoka seja, na kateri se je razpravljal o združitvi okoliških občin. Sestanka so se udeležili zastopniki občin Krčev i mi, Ragoznica in Brstje, ki so se izrekli proti priključitvi k mestu. Krče-vinski zastopnik pa je izjavil, da bi bila občina pripravljena odstopiti grad ilerber-stein z Orešnikovo hišo, ki stoji itak v mestu, da b> tvorila mejo med mestno in krčevinsko občino banovinska cesta, ki teče ob gradu. Na sestanek je bila vabljena tudi občina Breg. ki pa se ni odzvala. Referent g. F ras je razložil načrt, po katerem naj bi se mestu priključila, občina Breg, od občine Krčevme pa Vičava s področjem. ki leži tostran poti, vodeče od gostilne Belšak na Grajer.sko cesto. Meja naj hi šla po cesti ob Grajeni, preko mestu pri Grajeni mimo Boboseka na »gvicerijo.« tako da bi pripadala mestu tudi Rabelčja vas s posestvom Franca Baboseka- Predlagal je občinskemu svetu sprejetje tega predloga, ker se ne morejo upoštevati ugovori krče vinSvobode?, Panonska ulica 5, predavanje g. dr. Vrečka o ženskih spolnih boleznih. Samo za ženske! Pridite vse! j— Ueiteljstvo državne meščanske šole je darovalo namesto venca na grob Anice Bezjakove 100 Din za brezposelne. j_ žrtev avtomobilske nesreče, o ka-te- ri smo te dni poročali, 50 letna Marija Pi> nikvarjeva iz Gerečje vasi, je v bolnišnici podlega težkim poškodbam. Zlomljena ji je bfla tudi hrbtenica. O tej nesreči se vrši sodna preiskava. Iz Ljutomera tj— Najstarejši Ljetomerčan, e. dr. Ak-*-sander Bossrtsch. slavi v ponedeljek 13. t m., svoj 97 rojstni dan. vedno je krepkega zdravja, kar priča njegova visoka zravnana postava. Pred nekaj leti je šc hodil redno na lov in vedno čislal tudi dobro ljutomersko kapljo iz svoj i b goric. V mlajših letih je izvrševal zdra-miško nrakso. pozneje jo je opustil ter se posvetil kmetijstvu in vinarstvu. Dasi nekoliko na^ušen, se ne- prestano zanima za dogodke po sveta in vsak dan mu mora kdo izmed družine pce-čitati časnike. Najstarejšemu meščanu našega mesta. 'Ljutome-rčanu tudi po rojstvu _ še mnogo let! Ij_ Preprečen požar. Ko se je v torek, dne 7. t. m. zvečer dekla ge. Peklar mudila v kravjem hlevu, je ravnala z odprto brlav. ko tako neprevidno, da se je ta prelomila in se je vnela raztrošena slama. Po naključju je zet posestnice, g. Pa j h opazil, da se kadi iz hleva in ga je odprl. Pozval je takoj domačine, ki so požar zadušili v početkih. •dobrino t* Kinisferstvo jociloli« politike in norodnno zdrtrvflB S. iW 24» od U l 1932, ^^ Gasilci so sicer tudi prihiteli, toda nevarnost je bila že minila Drugače bi požar bil lahko v pepeli] vse gospodarsko poslopje, č« pa bi ogenj samo tlel dalje, bi se bila živina zadušila. Iz življenja na deželi DOLENJI LOGATEC Občinski odbor je na svoji seji 7. t. m. na dostojen in oster način obsodil separatistično icvarjenje proti državi. Poročilo o ljubljanskih punk. tacijah je izzvalo veliko ogorčenje. Z enako odločnostjo «o bili obsojeni tudi napadi na Sokolstvo. Tozadevni resoluciji sta bili sprejeti sogiasno kot pravi izraz ljudske volje in odpora proti škodljivcem našega državnega edinstva in naše velevažne narodne in kulturne organizacije. GROSUPLJE. Nedavno se je poslovil od nas železniški prometnik g. Joško šoberl, ki je premeščen na lastno prošnjo za šefa postaje v Veržej. Blizu pet let je deloval med nami in si je zaradi svojega požrtvo. valnega udejstvovanja v javnem in družabnem življenju pridobil mnogo prijateljev. Posebno težko bo pogrešan pri Sokolu in pri krajevni organizaciji JRKD, ka. teri je opravljal tajniške posle. Tudi želez, ničarji so v svojem društvu izgubili z njim izvrstno tajniško moč in najboljšega prijatelja. — V »Slovencu« smo čitali nedavno dopis pod naslovom »Iz grosupeljske okolice«. Ta dopis ss je bavil z novo raz. delitvijo občin, ni pa aavajal nobenih konkretnih dejstev. Mišljeni sta bili občini Račna in žalna, prva v ljubljanskem, draga pa v litijskem srezu. Občani Račne so želeli ostati samostojni in so zaradi tega že pred letom poslali deputacijo k banski upravi, da se po možnosti ohrani samostojnost občini Račni, ki ima okrog 700 prebi. valcev. če pa to ne bi bilo mogoče, naj bi se ta občina priključila Grosuplju, kamor po svoji legi tudi spada. Zelja občine žal. na pa je. da se jo priključi ljubljanskemu srezu ter da se s priključitvijo še nekaterih drugih občin ustanovi velika občina žalna. V to veliko občino vabijo tudi Rač-no. Toliko v pojasnilo zaradi prej omenje. nih namigavanj. MORAVČE. Sokolsko društvo je na svojem občnem zboru sprejelo protestno resolucijo proti napadom na Sokolstvo in proti protidržavni akciji. Z malimi izprememba-mi je bila izvoljena dosedanja društvena uprava. Telovadci in tudi člani dramskega odseka bodo težko pogrešali brata Ivana Vehovca, ki je premeščen v Skoplje. Želimo mu na jugu naše lepe domovine obilo sreče. Agilno gasilsko društvo v Vrhpolju je vpTizorilo prošlo nedeljo dve igri z velikim vsestranskim uspehom. PONIKVA. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je imelo na Svečnico svoj rodni letni občni zbor pri društvenem načelniku tov. Zličarju. — Iz tajniškega poročila posnemamo, da je društvo pretečeno leto proslavilo svojo lOletnico ter si je pri tej priliki nabavilo motorno brizgalno in gasilski voz, kar stane okroglo 40.000 Din. Na dolgu je samo še 7000 Din. Da je društvo tako napredovalo, se moramo za» hvaliti vsem članom in dobrotnikom društva. posebno pa, nadvse delavnemu in požrtvovalnemu tajniku društva g. učitelju Jožetu Kinclu. V znak hvaležnosti za njegovo res vztrajno delo ga je občni zbor soglasno imenoval za častnega člana. V torek 14. t. m. bo na Ponikvi takozvani Valentinov sejem. Obeta se dosti kupcev, ce* lo iz inozemstva, zato priženite na seim kar največ lepe živine. RADNA. Prošlo nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor strelske družine. Takoj ob ustanovitvi se je prijavilo 31 članov. Izvoljen je bil tudi odbor pod predsedstvom posestnika g. Lojzeta Erjavca, ki nam daje popolno jamstvo za uspeh nove strelske družine. Na ustanovnem občnem zboru je obširno poročal o ciljih in nalogah strelskih družin ~ kapetan v p. g. Pavel černe iz Loga pri Boštanju. slovenjgradec. v četrtek se je vršil pri sreskem poslavarstvu sestanek ve^h županov o združitvi občin in o izvršitvi pomožnih del v podporo brezposelnih. Istočasno se je razpravljalo tudi o ustanovitvi žu-I>anske jx>dzveze. Zborovanje je vodil sreski načelnik g. Viher. Glede združitve občin je bilo sklenjeno, da se razdeli ves srez na 17 občin. Po tem načrtu bi odpadlo 10 dosedanjih občin, na novo pa se ustanovi občina v Doliču. Vsi župani so dobili točna navodila za uporabo kredita za javna dela. Za predsednika novoustanovljene podzveze. je bil izvolien tukajšnji mestni župan g. Bratkovič. Zadnja pot župnika g. Romana ^kerbsa se je vršila v sredo ob veliki udeležbi občinstva. Pogreba se je udeležil tudi mariborski pomožni škof g. dr. Tomažič, na čelu 17 duhovnikov. Na grobu je slovenje-sraški zbor zapel žalostinko »Blagor mu« od pokojnika pa sta se poslovila škof g. dr. Tomažič in dekan g. Cižek. Župnik g. Škerbs, ki je opravljal službo v tukajšnji bolnišnici, je umrl kot žrtev svojega poklica. Pobil je namreč od nekega pacijenta trebušni leg ar in mu jKvIlesel. Spoštovani in splošno priljubljeni duhovnik bo ohranjen v častnem spominu. ŠMARTNO PRI LOTJT. Krajevna organizacija JRKD je imela prošlo nedeljo dobro uspeli občni zbor v salami g. Ivana Kobavsa. Zborovalci so do zadnjega kotička zasedli velik prostor ter pazljivo sledili govoru predsednika župana g. Josipa Strmana in drugim poročilom. Občni zbor je pozdravil tudi predsednik sreskega od. bora. litijski župan g. Fran Lajovic. Na zborovanju smo opazili tudi trebeljskega župana, ki je kljub dolgi in slabi poti pri. spel na važni se^anek. Narodni poslanec g. Mravlje je izčrpno poroča! o političnem položaju in o najvažnejših gospodarskih zadevah ter je v svojem govoru opisal tudi pogubno akcijo pristašev dr. Korošca in neosnovane napade na Sokolstvo. Z malimi spremembami je b;l izvoljen dosedanji ocTbor ZAOORJB PRI KOZJEM. Krajevna or-a-anizaera JRKD in člani pašniške in gozd-niške zadruge so pod predsedstvom gosp. Jerneja Cirkovnika zborovali v Zakovško-vi sostilni t^r sprejeli resolucijo proti punk taci jam in proti napadom na Sokolovo. Dosrovorili so sp tudi glede občnega zbora JRKD, ki se bo vršil na pustno nedeljo, 26. t m., po maši. v gostilni go»i>. Antona Kolarja. Na občnem zboru bo nastopil tudi posianec g. Spindler aH pa delegat banovinske organizacije. Kdor hoče vstopiti v organizacijo, naj se priglasi še pred občnim zborom Občinska uprava r Zagorju je zvišala doklade za 44 odstotkov, tako da bodo občani plačali 94% od direktnega davka. Pričakujemo, da bo banska uprava znatno znižala občinski proračun. Vremenski pregled Nekaterim prijetni, drugim nevšečni pomladanski intermezzo. ki je prekinil zimo tako nenadoma, se je nadaljeval tudi v tem tednu. Naklonila nam ga je gospostvo atlantske depresije, ki je spravilo pod svojo oblast veliko večino Evrope. Zato je bilo kakor pri nas toplo tudi drugod po vse-j Srednji Evropi, še bolj seveda na zapadu. a še malo bolj na Sredozemskem morju, posebno v južnih predelih. Ves čas je prevladoval zračni tok od juga, ki je prav kakor v prejšnjem tednu, gnal tople zračne ma« iznad južnih morij na daljni sever. Tudi Rusijo so zajeli vetrovi od juga, pa vendar samo zapadni del: vzhodna polovica^ je ostala mrzla, zlasti Povolžje in predeli Uralu. Tod je ostala tudi v tem tednn temperatura temeljito pod ničlo, in sicer med —20 in —30 sopinj C. kar je vsekakor^ še prava in za prvi decenij februarja pravic«a zima. Na Ukrajini in severo-zapadni Rusiji ter ob Črnem morju pa je ves teden mejni pas med atlantsko pomladansko toplino ter sibirskim mrazom; za nekaj časa je topli zrak odrinil mrzle zračne plasti proti vzhodu, ali brž so te premogle znova tar se zagnale proti Karpatom, saj vlada do tega gorovja še mraz —5 do —15 stopinj C Ob koncu tedna se jc kolo sreče znova obrnilo, zima se je vrnila in dež je prešel r sneg Če ga bo dovolj za veselje ornim, ki ga pogrešajo, je za enkrat še močno problematično Spremembo na mrzlo so centralne vremenske opazovalnice točno napovedale. Zakaj videle so. da se je velika atlantska depresija podala na odhod proti vzhodu, kr mora prinesti vremenski preobrat. Njeno središče je bilo v četrtek zjutraj še zatiad.no od severne Norveške, v petek zjutraj že nad Finsko z močnim zato kom nizkega zračnega tlaka nad Baltiškim morjem. Spričo tega je v širokem pasu za odhajajočo depresijo planil hladni severni zrak od severa proti jugu. Ze v petek zjutraj je ta severna poplava dosezala Dansko in Anglijo ter prodirala dalje proti jugu in jugovzhodu. Že v soboto dopoldne se je moč v, r* s hladilo tudi pri nas in v popoldanskih urah. je dež prešel v sneg. Kako dolgo bo trajala in kakšno moč bo dosegla nova zimska doba, je še nemogoč s razmotrivati. Poplava mrzlega zraka, ki zajame Evropo po poti čez Severno morje ocean med Norveško in Islandijo, ni niks.ur posebno huda. ke.r se mrzli zrak nad top o morsko vodo hitro segre je. Ako pa sc pri druži kasneje še poplava od rusko-sibirske strani, tedaj bi mogli dobiti znova pravi zirnskš mraz. Podoba je, da se ta druga mož ms r. ne bo izpolnila in z zimskim povratkem-vendarle ne bo tako hudo. Repertoarji LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA Nedelja 12. ob 11. dopoldne: Ciciban. Igra mladinski oder Svobode. Izvan. Zn atne cene. - Ob 15.: Rok si. Izven. Znatno znižane cene. — Ob M.: biava in njeni mešetarji. Izven Znižane cene. Ponedeljek, 13.: Celjski grofje. D. OPERA Nedelja. 12. ob 15.: Pri belem konjičku. L-ven. Zn žane cene. _ Ob 20.: Mano%* Gostovanje s Josipa Rijavca. Izven. Ponedeljek. 13.: Zaprto. ★ »Roksi« po eenah od 4 do 15 Din ia f*« deže. Kdor še ni videl te izredno vesele ljubke komedije, naj gre danes ob 15. v dramo, zabaval se bo izvrstno. >Slava in njeni mešetarji«. Prva repnz« te zelo zanimive in zabavne igre bo drevi. V »Mešetarjih« kujejo egoisti iz že zaslužne slave padlesa junaka kapital zase. Njegov oče je postal slaven in imeniten, a še vrne po devetih letih iz ujetništva. Da ne pade očetova slava in kariera, bi na smel živeti. Zato se mora zatajiti 'td. VeH-ko zanimivega deianja in mnoeo satire. Nedelia v operi. Popoldne ob 15. uprizor« opereto »Pri belem konjičku« po znižani!* enah. zvečer ob 20. pa ie zadnje letošnje stovanje 2. Josipa Rijavca. Znane so vsar vrline odličnesa pevca. »Manon« pa je en* naših najboljših predstav. Zato bo užitek rep izrfden. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 12.: Drzni plavač. * Izvrstna burka »Drzni plavae« se igra dane« predvidoma zadnjič v sezoni. Delo ima toliko pristnega humorja, da mora zadovoljiti sleherneca gledalca. Poleg Košaka ▼ naslovni uloari igra skoro ves ansambl. Kdor hoče pozabiti za dve uri svoje ekrbi in temeljito n^mejati. naj poseti ^Plavača*. Vstopnice se dobe od 10. do 12 in od 19L Halje pri blagajni Šentjakobskega gledališča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Nedelja. 12. ob 15.: Pri belem konjička. Znižano cene — Ob 20.: Švejk. II. del. Ponedeljek. 13.: Zaprto. Torek. 14.: Viktorija in njen huzar. Gostovanje g. Djuke Trbuhoviča. * T* eledališfa. Danes poooldne bo predstava operete »Pri belem konjičku, zvečer pa bodo ponovili drugi del ,švejka«, ki je ob premieri i7borno uspel ter je zlasti priljublieoi komik Danes dosegel odlične uspehe. Priljubljeni oevee Dinka Trbnbovič bo nastopi? 14. t m. kot Štefan KoKav v opereti »Viktorija m njen htMtar«. Za srontovanje simpatičnega tenorja je mnogo zanimanja. — Gospodarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. t. m. kaže nasproti 6tanju 31. januarja zmanjšanje zlate in devizne podlage za 0.27 milijona na 1940.97 milijona Din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so se tokrat spet povišale, in sicer za 5.40 milijona na 13.15 milijona Din, a kovani denar v srebru in niklju za 7.74 milijona na 167.39 milijona Din. Posojila na menice, ki so se bila zadnjič malo povečala, so zopft padla, in 6icer za 7.72 milijona na 2C63.47 milijona Din. Lom-bard se je znižal za 0.36 na 344.69 milijona Din. Obtok bankovcev se je dalje povečal, in sicer za 59.04 milijona na 4646.67 milijona Din. medtem ko so se obveznosti na pokaz zmanjšale za 52.So milijona na 792.04 milijona Din. Lani v tem času je znašal obtok 4990.24 milijona Din in je bil za 343.57 milijona večji kakor letos. Vsota obtoka in obveznosti na pokaz dosega 5438.71 milijona Din (za 6.69 milijona več ko zadnjič) in je krita v zlatu in devizah s 35.68 Vo, to je za 0.05 °»'o manj kakor po prejšnjem izkazu. Kritje le v zlatu se je zmanjšalo za 0.04Vo r.a 32.38 •/». Pregled stanja 8. t. m. je nastopen (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju 31. januarja): aktiva: podlaga 1940 97 (- 0.27). od tega v zlatu 1761.41'(4- 0.003) in v devizah in valutah 179.56 (— 0.27); d*, vize, ki se ne štejejo v podlago 13.15 (+ 5.40); kovani denar 167.39 (+ 7.74); posojila na menice 2063.47 (— 7.72): lom-bard 344.69 (— 0.36); stari državni dolg 1S09.95 ( 4- 0.22); pasiva: obtok bankovcev 4646.67 ( + 59.04); obveznosti na pokaz 792.04 (— 52.3o), od tega nasproti državi T».20 (— 2.22). po žirovnih računih 304.03 <— 90.67) in po rasnih računih 482.S1 C 4- 40.54); obveznosti z rokom 1379.13 (— 24.15). Po in trgovcev z Gospodarske vesta = Jngoelovensko - francoski kliring. objavi Zveze industrija v gozdnimi proizvodi v Zagrebu, se po nedavno uveljavljenem jugoslovenske - francoskem kliringu vrši uvoz našega blaga v Francijo tako-le; 1. Francoski uvoznik mora predložiti uradu za kompenzacije v Parizu uvozno deklaracijo (declaracion d' impovta-tion) po izdanem obrazcu v petih izvodih. Deklaraciji je treba takoj priložiti ček v znesku 10 °/o protivrednosti blaga, ki se želi uvoziti. 2. Urad za kompenzacije preišče navedene podatke in napoti tri izvode s svojim ustreznim mišljenjem francoski generalni direkciji carin. Direkcija pošlje v primeru pristanka en izvod predlagatelju, a drugi izvod naravnost tistemu carinskemu uradu, ki je določen za carinjenje. 3. Ocari-rijenje lahko sledi, ko ima doti en i carinski urad en izvod uvozne deklaracije in ako ocarinitelj (prejemnik ali odpošiljatelj) izroči carinskemu uradu tisti izvod uvozne deklaracije, ki mu je bil prej naravnost dostavljen od generalne direkcije carin. 4. Reševanje predloženih uvoznih deklaracij traja normalno 4 do 5 dni. Francoski uvoznik se mora pravočasno obrniti s prošnjo na urad za kompenzacije v Parizu, da se blago ne bo zadrževalo na meji. Po izvršenem Oi-arinjenju je dolžan francoski uvoznik prej označeno vrednost blaga z odbitkom vnaprej položenih 10 "' o izročiti uradu za kompenzacije. = Živinski in sviiiski izvozni kontingent *a Avstrijo od 12. (So 18., je razdeljen takole; za Dunaj (St. Marx): 2325 pitanih svinj, 404 mesne svinje, 150 volov, 300 zaklanih telet, 30.500 kg mesa mesnih svinj, 18.200 kg mesa svinj pasme inangalica in 1650 kg d robu; za \Viener Neustadt: 100 pitanih svinj in 200 mesnih svinj; za Gradec: 250 pitanih svinj. Tržne cene 7. t. m.: mesne svinje I. 1.3S — 1.40 — 1.45, kmečke svinje iz Jugoslavije 1.30 — 1.40 — 1.45. svinje iz predvojne Srbije 1.32 — 1.38 — 1.40 šilinga. Goveja živina ne sme tehtali pod 600 kg. svinje pa ne pod 135 kg. = Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo imelo 20. t. m. ob pol 11. do-TNildne v veliki dvorani Trgovskega doma redni občni zbor. na katerem se bo razpravljalo tudi o važnih gospodarskih zadevah. — V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Gerkman Ludovik, tekstilna tovarna >Lava« v Laškem; Hebein in brata Havlička, el ek t roi nstataoi jsko podjetje in trgovina z električnimi predmeti v Ljubljani; Pollak Karleto (industrija usnja in nsnjatih izdelkov) v Ljubljani. Izbrisala se ie tvrdka: Prodajni zavod združenih tovarn barv, družba z o. z. v Ljubljani (končana likvidacija). = V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Zveza mlekarskih in sirar-skih zadrug na Bledu. r. z. z o. z.; Gospodarska zadruga na Kokrici, r. z. z o. z.; Zadruga državnih uslužbencev za nabavo kredita. r. z. z o. z. v Kranju; Vnovčevalnica za živino v Ratečah, r. z. z o. z. Posojilnica 7a sodni okraj velikolaški in okolico, r. z. z n. z., ie izpremenila pravila in se imenuje zdaj: Posojilnica v Velikih Laščah, r. z. z n. z. Prav tako je izpremenila pravila Živinorejska zadruga za občino Cerklje pri Kranju, r. z. z o. z. v Zgornjem Berniku. in se imenuje zdai: Živinorejska zadruga v Cerkljah pri Kranju, r. z. z o. z. Izbrisali sta se zadrugi: Klavnica za Gorenjsko, r. z. z o. z. na Savi - Jesenicah, in Pašniška in gozdna zadruga na Koroški Beli. r. z. z o. z. ^ Konknrz je otvorjen o premoženju Zdenke Leppflatove, lastnice penziona v Kranjski gori (prvi ^bor upnikov 18. t. m. v Kranjski gori: prijavni rok do 17. marca; likvidacijski narok 24 marca ob 10. pri okrajnem sodišču v Kranjski gori). = Odpravljen ie konknr* glede Karla Jegliča, trgovca v Novi vasi pri Mariboru, ker ni kritia za stroške postopanja. = Končane in potrjene poravnave. Končane so poravnave o Kazimiru Josipu, trgovcu v Turškem vrhu, o Seslerju Milanu, trgovcu v Ljutomeru (registriranega pod tvrdko Marko Ro«enberg. veletrgovina z mešan:m blagom v Ljutomeru) in o Wachterju Matiji, urarhi in trgovcu v Novem mestu (ker ie postala potrditev poravnave pravomočna). Potrjene so poravnave o Kendi Ivanu tn Mariji, hotelirjema in veleposestnikoma na Bledu, o tvrdki »Manot«, meban;čni pletar-ni. lastniku Manojloviču Vladimiru v Žalcu pri Celju (prednostne terjatve in zahtevke, ki iih ne doseza poravnava, je prvenstveno plačati v celoti, ostaii upn'ki pa dobijo SOodstotno kvoto, plačiiivo v 12 mesečnih obrokih od 1. julija dalje), o Puneerju Vinku, neprotokoliranem trgovcu z mešanim blagom in lesom v Slovenjgradcu (prednostne terjatve in zahtevki, ki jih ne doseza poravnava, je plačati prvenstveno v celoti, a ostali upniki dobe 50odstotno kvoto); o Juli Molnarjevi, lastnici velehotela »Toplic« na Bledu, o Štavsu Avguštinu, krojaškem mojstru v oPdturnu pri Toplicah (SOodstot-na kvota) in o Šmalcu Ivanu, posestniku in protokoli ranem trgovcu v Novem mestu (41odstotna kvota). = V kakšni posodi naj se izvaža grozdje. Včeraj smo poročali o konferenci sadnih izvoznikov, ki se je vršila na pobudo zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Strokovni odbor, ki ga je izvolila konferenca, je določil vršite in način pakiranja presnega sadja. Tako se za pošiljanje grozdja smejo uporabljati samo naslednja tipi: 1. italijanski koški za vsebino okrog 19 kg morajo imeti nastopne dimenzije: velikost pokrova mora biti 45X32 cm, velikost dna 30X17 cm, višina koška 18 cm, teža koška največ 1.20 kg. 2. holandski majhni zaboji: velikost stranic 50 cm. velikost sprednjic 30 cm, višina zaboja 10 cm, višina troogelnega podstavka 15 cm. teža zaboja največ 1.80 kg. 3. pletene okrogle košare iz vrbovega protja, ki mora biti beljeno in tako izdelano, da so krajci znotraj košare podviti. Košare morajo imeti spodaj in zgoraj venec iz treh nerazklanih protov. Izvoz v košarah iz ne-olupljenega protja je prepovedan Dimenzija košare: premer na gornji strani 35 cm, premer na spodnji 20 cm. višina košare 20 cm, teža do 0.80 kg Pokrov košare mora biti iz 50 cm dolgega protja, dno mora biti iz drobnega nerazklanega protja. Zgornji in spodnji venec morata biti rdeče pobarvana. Prav tako tudi venec pokrova. 4. holandski zabojčki za 5 kg morajo imeti te-le velikosti; stranice 35 cm, sprednjica 35 cm, višina zabojev 8 cm, višina troogelnega podstavka 13 cm Koški in holandski zaboji za poš'ljanie grozdja (prav tako češpelj, kar pa pn nas v dravski banovini ne prihaja v poštev) smejo biti izdelani samo iz jelovine in bukovega lesa. Izvoz v koških in zabojih iz drugega lesa je prepovedan. Les mora biti čist, bel, fino rezan, brez grč m ostružen (pooblan). Vse vrste koškov morajo imeti na obeh straneh v sredini 10 cm široko deščico, na kateri mora biti z latinico vžgan napis »Jugoslavija«. Velikost napisa mora biti 12X2 cm. Pri holandskih zabojih mora biti ta napis vžgan na obeh sprednjiicah. Na košarah, spletenih iz protja, mora biti ta napis na gornjem papirju. Holandski koški v posebno luksuzni izdelavi morejo biti kombini-oani z vrbovjem, ki pa mora biti beljeno. Vsd sedanji koški in zaboji, ki ne ustrezajo tem predpisom, se morejo uporabljati samo še do konca leta 1933., od leta 1934. dalje pa bo dovoljen izvoz grozdja samo v tipiziranih koških in zabojih. Izdelovanje koškov in zabojev je od dne 1. aprila dovoljeno samo v tipiziranih velikostih Vse grozdje, tako v koških kot v zabojih, mora biti zavito v pergamentni papir. Pri holandskih zabojih, ko se zavije grozdje v pergament. mora biti ta zvezan na križ s trobojno vrvico. To je predlog strokovnega odbora, ki je tudi za češplje izdelal podoben predlog. Proti nekaterim točkam teh predlogov pa je nastal precejšen odpor in zato še ni gotovo, ali bodo ti predlogi tudi sprejeti. Zastopniki iz dravske banovine so se izjavili proti tem predlogom. Položaj na naših borzah Ljubljana, 11. februarja. Od ponedeljka na včeraj so na ljubljanski borzi nekoliko popustili tečaji deviz na Amsterdam, Newyork in Trst, medtem ko so se neznatno okrep li Berlin Bruselj in Pariz, a malo bolj je narasel London, ki je bil mednarodno čvrst. Neizpremenjena je ostala poleg Curiha PTaga. Celotni devizni promet na ljubljanski borzi je dosegel v tem času 2.11 milijona Din nasproti 1.89, 1.97, 2.47 in 1.44 milijona Din v predhodnih štirih tednih. V privatnem kliringu se je avstrijski šiling trgoval v ponedeljek po 9 do 9.2«), a včeraj po 9.25 do 9.30 Din. Tendenca r.a efektnem tržišču ljubljanske borze je neizpremenjeno slaba. Na prvih borznih sestank!h tecra tedna je bila denarna notica za Trbovljje 150, v sredo je dosegla blagovna notica za ta papir 170, odtlej pa 165. Od državnih vrednot je notiral 7"» Blair 37 za denar in 38 za blago skozi ves teden, medtem ko je 8°/o Blair od ponedeljka na četrtek okrepil 9vojo denarno in blagovno notico za poldrugo točko, a včeraj ponovno popusti na 39 za denar in na 40 za blago. 7°/o invesMijsko je bilo malo čvrste j-še, a je včeraj zopet popustilo na 44 — 46. Tendenca za Vojno škodo pa je bila ves teden čvrsta in je od ponedeljka denarna notica skočila za 14, a blagovna celo za 15 točk (včeraj 215 — 220). Na lesnem tržišču ljubljanske borze je tendenca še vedno mlačna. Položaj pa se postopno izboljšuje. Cene se sicer še niso popravile, odnosno ustalile, vendar se po blagu povprašuje in se nekaj blaga tudi proda. Do zadnjega časa se je v lesni trgovini govorilo le o blagu, ki se je najnujneje potrebovalo, a tako zvane terminske kupčije in kupčije z merkantlnim blagom so mirovale. Zaradi neugodnih razmer na denarnem trgu doma in v tujini je za naše producente vzdrževanje obratov združeno z velikimi težavami. Če bi se položaj na lesnem trgu še tako izboljšal, bi se to zarad' teh tfžkoč ne dalo tako izkoristiti, kakor bi bilo teleti. Zato se tudi vsepovsod opaža močno nazadovanje lesne produkcije. Zdaj, ko bi bila dana možnost zvoza. pa ostaja zmanjšana možnost produkcije. Zaključenih je bilo ta teden na ljubljanski borzi 5 vagonov jalovih desk, 5 vagonov rezane parjene buko-vine in 1 vagon naravne bukovine. Na zagrebškem efektnem tržišfn ie Voina škoda za kaso poskočila od zaključka 204 v torek na 218 in 220 včeraj. Za februar se je zaključila le v četrtek po 211 in 212. Od ostalih državnih vrednot so imeli zaključke: 7°/o investicijsko v i-onedeliek po 44. v STe-do po 48 in v četrtek po 52: Blair se ie zaključil samo v četrtek po 39.25. a 7}/o Blair samo včeraj po 37: 6®/o be0gg« 345 _ 360: »2« do 340: >5« 305 - 320- *6c 280 - 290. >7« 190 - 200: »8« 90 - 95. Otrobi-baški v jutastih vrečah 72.50 _ 77: ban^t-ski v jutastih vrečah 72.50 — 75 Fižol: baški in 6remski beli 117 50 — 120 ŽIVINA + Mariborski svinjski sejem (10. t. m.) Dovoz 82 svinj, prodanih pa je bilo 54. Cene: 7 do 9 tednov stari prasci 125—180, 3 do 4 mesecev 250 do 380 5 do 7 mesecev 440 do 4f0. 8 do 10 mesecev 500 do 570. enoletni «50 do 950 Din. kilogram žive teže 7 do 7.50, kilogTam mitve teže 10 do 11 Din. S P O R T Zadnji smučarski dnevi v Innsbrucku Podrobnosti o teku na 18 km — Ustanovitev vseslovanskega smučarskega saveza Smolej sta prišla na cilj razmeroma sveža zlasb Smolej. Godec je imel smolo. Pn 7 km je padel na strmini in si zvil nogo. škoda! Bil je v r.elo dobri formi, niti malo utrujen od Innsbruck, 10. februarja. Nekoliko podrobnosti o teku na 18 km, ki se je vršil, kakor ste že poročali, v See-feldu. Dva posebna vlaka ob 6.30 in ob 7.45 sta odpeljala na start pr bližno 4000 ljudi. Snežne razmere so bile razmeroma ugodne. Sneg, ki je bil zjutraj nekoliko zmrznjen, se ■'e do starta otajal. Naša eki_ pa — Janša, Godec, Jakopič, Bervar in šramel — je mrzlično mazala dilce za veliki boj, »boter« Gnidovec pa je organiziral nadzorstvo proge. Razpored i nas je tako. da je stal na vsaki važni točki vsaj po eden z okrepčili in eventuelno rezervo vezi in palic. Proga je vodila iz Seefleda v vzponu 150 m približno 3 km do Wiidmoosalm, rato pribl žno 5 km po razmeroma ravnem platoju. Med 5. in 6. km je bilo 125 m pad. ca po nekoliko neugodnem in valovitem terenu in odtod mimo kraja Leutasch nazaj skozi Seefeld po ravnini in v malem vzpo. nu 50 m do Mosern m odtod navzdol zo_ pet nazaj v Seefeld. Proga bi bila v lepem snegu lahka, danes pa jo moramo zarad: poledenelosti označiti za srednje težko. Razveseljivo je dejstvo, da so srednjeevropski vozači napredovali in da časovna razlika med njimi in severnjaki nl več ta. ko velika kot svoj čas. Bavarec Dauber. Ceh Barton in nam dobro znani Nemec Leupold so se plasirali v i zbornih časih 1:05.55. 1:06.16 in 1:06.27 pred dvema Švedoma. Tudi Avstrijec G9trem in poseibno Cehi od Svaza so se izborno odrezali. Seveda so odnesli zmago Švedi. Na tretjem mestu le Fnec Likaanen, šesti DMtiber, 7 Barton. 8. Leuoold, 12. Švicar Feuz, 16. Italijan Menardi, 35. Francoz Berthet. Na. ši so dosegli zadovoljivo rezultate. Janša je vozil v dobrem tempu 1:15.16.2 pred Rlonekom f S vazi in drugimi in je dosesrel 70. mesto. Smolej se je plasiral z 1:19.41 na 96 mesto Jakopič na 103., Bervar na 113. in šramel na 120. mesto. Janša in vzpona. Upamo, da bo do ponedeljka, ko starta na 50 km. zdrav. Včeraj je dospel v Innsbruck predsed nik JZSS dr. Pire. ki je danes prisostvova' teku na 18 km m se z dr. Kmetom sesta' z delegacijami slovanskih držav. Bolgari Cehi in Poljaki ter naši so se dogovorili c končnoveljavni ustanovitvi vseslovanskega smučarskega saveza. Prihodnje tekme se bodo vršile leta 1934. v Zakopanih na Poljskem. Priporočalo se je vsem delega tom, naj slovanske države goje poleg osta. lih disciplin tudi smuk in slalom, ker so pokazale baš sedanje tekme, da se z drugimi naredi še ne moremo uspešno merit"' v teh disciplinah. Le na tak način bomo imeli veliko izbiro v tekmovalcih in se mogli uveljaviti. Tekme slovanskega smučar, skega saveza naj bi imele približno ist: program kakor sedanje FIS-tekme. Pose ben odbor, v katerem so za Jugoslavijo dr Pire in Zdenko švigelj, za Češkoslovaška dr. Moser in Jarolimek, za Poljsko Bob kowski in Facher bo določ i pravila ustroj in obseg saveza. Bolgarska delega. ta za ta odbor bosta imenovana naknadno Jutri bo prispel v Innsbruck avstrijski zvezni predsednik Miklas, ki bo oficielno sprejemal posamezne delegacije v slav. nostni dvorani Hofburga. Od naše delega cije se bodo udeležili sprejema dr. Pire in dr. Kmet. od tekmovalcev pa Bervar. Jan. ša in Palme. Zvečer se bo vršil v vseh prostorih mestne dvorane slavnostni FTS ples. Jutri ob 13 30 se bo na veliki skakalnici Bere Isel pričelo skakanje za komb nacijp Skakalnica je v obupnem stanju. Sneg bo pripeljali t avtomobili od daleč ln ga bodo nasuli približno 25 cm visoko. NaSi tekmovalci se ne bodo udeležiti tekem v Nemč ji is na PoljsJtem Snežne razmere so itak povsod obupne Poleg tega pa Poljska, ki je mislila prirediti prve tekme vseslovanskega smučarskega save. za., ne bi mogla izvesti tekem v prvotno določenem obsegu. Tako bo došlo naše moštvo v ponedeljek zvečer domov in pride v Ljubljano predvidoma v torek zjutraj. — M. Bukovec. Domač nogometni program na Igrišču Prlmorja Danes imajo pril ko prijatelji ASK Primerja in ljubitelji nogometnega športa sploh, da prisostvujejo trening tekmam, ki se vrše ob vsakem vremenu na igrišču Primorja. Ob 13.30 nastopi ljubljanska Svoboda v močni postav5 proti vojaškemu moštvu ob 15. pa I. moštvo Primorja proti svoji rezervi. Vstop pro3t vsakomur s prostovoljno vstopnino. Ilirija : Hermes. Na prostoru Ilirije od. igrata danes ob 15. prvi garnituri Ilir je in Hermesa prijateljsko tekmo ob vsakem vremenu, le če bi se vreme skrajno poslabšalo ali če bd zapadlo več snega, se bo tekma odgodila. Ob 14. nastopita v predL tekmi rezerva Ilirije in Jadran. Službeno iz OZDS pri LNP. Za današ. njo prijateljsko tekmo Jadran : Ilirija rez. se delegira g. Lukežič. Ljubljanski plavalni podsavez JPS. (Službeno). Z ozirom na sklep zadnje redne skupščine JPS in z oz'rom na poziv upravnega odbora JPS sklicuje upravni odbor LPP v svrho konstituiranja novega (skrčenega) odbora izredno skupščino v četrtek 23. t. m. ob 19.20 v posebni sobi restavracije Emone z nasledn;im dnevnim redom: volitev verifikacijskega odbora, volitev 2 tajnikov in 2 overovateljev zapisnika, poročilo tajnika, blagajnika in nadzornega odbora ter podelitev absoluto-rija upravnemu in nadzornemu odboru, volitev novega upravnega odbora, in sicer predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in tehn. referenta ter dveh namestnikov, volitev tričlanskega nadzornega odbora, slučajnosti. Vsak klub področja LPP, kri je redi član JPS ima pravico poslati na skupščino dva delegata od katerih ima eden, imenoma označen v tozadevnem pooblastilu, glasovalno pravico SK Ilirija ima jutri ob 20. v kavarni Emona izredno plenarno sejo zaradi pred-stoječega izrednega občnega zbora. Torkova običajna seja zato odpade. Izredni občni zbor bo v sredo 15. t m. ob 20. v dvo- rani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na kar se opozarja vse '-lanatvo SK Ii>rija (nogometna sekcija). Sestava moštev za današnji tekmi z Jadranom in Hermesom je objavljena v članski knjigi v »Evropi«. I. moštvo se opozarja, da se prične tekma s Hermesom že ob 15.. v garderobo torej ob 13 30 oziroma ob 14 30! Točno! Po tekmah sestanek igralcev zaradi občnega zbora ki bo 15 t m. 2SK Hermes (tabie-tenis sekcija) pozi. va članstvo vseh ostal h sekcij, da se današnjega turnirja za klubsko prvenstvo udeleži v čim večjem številu. Borba za pr. va mesta bo zelo ostra, ker so vsi igralci v dobri formi. Pričetek turnirja je dopoldne ob pol 10.. popoldne ob 1 30 Članstvo table.tenis sekcije naj oo točno na mestu. Prijavnina 2 D n se bo pobirala pred turnirjem; prav tako članarina. Turnir bo v gostMni pri Keršiču TSK Slo\'an. Za tekmo proti TSK Zadruga morajo biti danes ob 14 na igrišču Hermesa: Zavri I in II Pelicon Grm. Poljšak. Uhan. Bogel. Ceglar. Thuma Gal-le. Sluga. Jerančič, l>eiak in Rozman. Nadzorstvo Fuček Globelnik SK Amater : SK Retje. Danes ob 15. se odigra med imenovanima kluboma prijateljska nogometna tekma Tekma bo zanimiva. ker oba kluba razpolagata z dobrimi igralci in gojita približno oba enako igro Tekma se igra na igrišču SK \m-i-terja K izja\n ASK PrimOria glede božične nogometne tekme v Trstu smo prejeli od Kluba primorskih akademikov daljši odgovor. ki pravi med drugim: »Ako je Primorje zaprosilo pristojna vladna mesta za privoljenje, da igra v Italiji, to njegove odgovornosti ne zmanjša ker bi za tako dovoljenje pač ne smelo prositi. Pred njim sta v I talija igrala samo BSK iz Beograda in Orient s Sušaka, slovenskih klubov pa nobeden. Zato smo protestirali proti ime* nu ASK Primorja Ob enem ugotavljamo, da klub ni nikaka emigrantska organizacija. temveč izključno športno društvo, ki ima s Primorci skupno le ime.« Odgovor dalje protestira proti očitku, da bi bil klub primorskih akademikov emigrantska in nacionalna društva napačno informiral, ter zaključuje: »Vsem društvom, ki so podpisala našo »Izjavo«, sporočamo, da so bile naše informacije popolnoma točne, in zato naj pod nobenim pogojem ce dajo zahtevanega zadoščenja.«: Žrebanje v drž. razr. loteriji Dne 9. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 6.000 srečka štev.: 23.424, » 2.000 srečki » 5.994, 22.769, » 1.000 srečke » 5.973, 22.737, 22.754, 22.764, 23.489, 35.572, 35.582, 45.712, 58.305, 58.307, 58.355, 62.253, 65.347, 65.384, 73.312, 73.329, 84.428, 84.440, 88.205, 88.218, 88.294, Dne. 10. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 10.000 Din srečke štev.: 29.383, 60.024, 60.088, 60.864, 62.192, 66.922, 70.707, 83 901 95 125. 8.000 Din' srečke štev.: 56.838, 58.556, 61.088, 62.707, 64.202, 71.971, 71.470, 82.942, 3.276, 33.390, 92.444, 17.028, 47.567. 6.000 Din srečke štev.: 4.785, 5.844, 24.341, 27.162, 27.560, 31.691, 35.237, 38.80*, 46.497, 52.502, 58.037, 60.413, 88.173, 89.283, 95.582. 5.000 Din srečke štev.: 4.819, 21.612, 24.976, 40.703, 45.793, 52.172, 64.46S, 66.151, 70.003, 76.532, 78.200, 84.931, 89.580, 92.364, 94.773, 97.673, 97.857. Dne 11. februarja so bili izžrebam naslednji večji dobitki: 40.000 Din srečka štev. 1.358. 30.000 Din srečka štev. 54.362. 20.000 Din srečka štev. 67.283. 10.000 Din srečke štev.: 22.969, 26.488, 28.849, 34.321, 40.291, 55.498, 60.910. 61.928, 94.057, 96.356, 11.247. 8.000 Din »rečke štev.: 48.353, 66.877, 78.785, 83.876, 86.392. 91.875, 93.191, 82.582. 6.000 Din srečke štev.: 2.373, 6.322, 15.933, 20.600, 22.656, 30.637, 34.972, 55.075, 46.880 52.737, 58.151, 91.799, 99 836. „ „„ _ 5 000 Dn srečke štev.: 16.798. 17.500,9.931, 9.633. 20.830, 30.006, 30.714, 32.690, 43.075, 55.708, 64.587, 71.573, 76.147, 88 241, 88.777 98.749. Paradi teletonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Zre Dan je se t>o vršilo vsak dan do 27. t. m Komur bo srečka izžrebana za majhen dobitek, mu jo oomo na željo zamenjali za še nelzžrebano srečko, tako da t>o mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke Zamenjavali bomo le toliko časa dokler bo kai neizžrebanih srečk razpoložljivih Manjše dobitke bomo objavljali naknadno. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv i Petra Ci 19 štampanje Srecaka Drž. Klasne Lutrije Državna Klasna Lutrija na osnovi zakona o Državnom Računovodstvu i odobren ju Gospodina Ministra Poljoprivrede Br. 5507-1 od 2. februara ov. g. raspi-suje drugu ofertalnu licitaciju na dan 24. februara ove god. u svojoj zgradi Vasina ulica br. 20. u 11. časova pre podne za izradu 3,700.000 komada srecaka za 27. i 28. kolo srecaka. Oferti snabdeveni sa propisnom taksom primače se pom. dana do 11 časova pre podne. Kaucija se polaže na dan 24. februara 1933 god. na blagajnicu Državne Klasne Lutrije najdalje do 10 časova pre podne i to: 40.000 Din u gotovu ili 200.000 dinara u državnim hartijama od vrednosti a prema § 88 Zakona o Državnom Računovodstvu. Uslovi se mogu videti svakog radnog dana od 8—12 časova pre podne u ad-ministrativnom odeljenju Državne Klasne Lutrije. Iz kanoelarije Državne Klasne Lutrije K. L. Br. 2109 od 10. februara t. g. u Beogradu. 2701 Kurje perje nečohano, 5 Din za kg, toda samo pri odjemu najmanj 15 kg, pošilja po povzetju VILJEM ABT, EKSFORT Maribor 2245 DLAČICE IZGINEJO t i k o j ra brez duha j uporabo »R O L I« ploščic j-a odstranjevanje dlačic. Dobiva j« se [>ovsn3posobnosti«. Žena, ki se ni nepretrgoma ukvarjala s tem ali onirn delom v gospodinjstva, je veljala za slabo gospodinjo. Šele zadnjih dvajset let se je v tem pogledu izvršila popolna evolucija, žena se je duhovno osamosvojila in tudi njeni odnosi napram domačem delu so se spremenili. Mnogoštevilne tehnične pridobitve so se združile v modernem stanovanju, da olajšajo ženi delo. Pralni in čistilni stroji, vodovod, centralna kurjava, plinski štediln ki. Vce to pripomore k temu, da je delo v gospodinjstvu lažje in da gre stokrat hitreje od rok. kakor »v dobrih, starih časih«. Tako ima danes žena dosti prostega časa, česar v prejšnjih stoletjih ni poznala. Takrat je b'lo vezenje delo, ki je po vsej sili moralo dokazovati, da ima žena navzlic vsej svoji prezaposlenosti zadosti časa tudi za takšne »nepotrebnem reči Danes pa služi ročno deio zgolj v razvedrilo in zato menda vidimo :ia tem jx>lju toliko zares ljubkih komadov, ki so okusni in zanimivi ter vrh tega še jako uporabni. Včasih e»o žene s trudom ve-rfe komade, ki so jim potem leta in leta ležali v omari. Danes pa vsaka žena predobro ve, kako dragocen je čas ter ga porabi le za ročno delo. ki je v vsakem oziru koristno. Nekaj domislic za čedna in potrebna ročna dela najdemo na naši skici: Predvsem omenjamo lepo namizno garnituro, ki jo uporabimo na jedilni, kakor tudi na čajni mizi. Stvarnost in plemenita enostavnost sta značilni za takšno delo, ki ima na prtu kakor tudi na prtičih krasen obro-bek v »toledo« - tehniki (prva skica levo). Lepa »richelieu« proga je v najlei>ši okras širokim, modernim zavesam, ki se skladajo tudi s stranskim pohištvom (levo spodaj). Moderne okrasne blaz;ne imajo široko in nekoliko primitivno ornamentiko, kajti mali vzorci se popolnoma izgube ob modernem pohištvu, ki ima široke in ravne ploskve. Na naši skici vidimo tri vzorce z zanimivo, a enostavno ornamentiko v kontrastnih barvah (desno zgoraj). Ročno delo, ki spada k opremi dojenčka, pride vsaki materi prav. Moderen in ljubek komad je mali predprsnik, ki ga zob-často obrobimo ter izvezemo nanj motiv petelmčka v živih barvah (srednja skica). Jako lepe so različne blazine, ki jih pri-vešemo na stole in ki so vedno izvedene v starinski tehniki na naravni barvni podlagi (srednja skica spodaj). Ljubki so izvezeni kazaki, ki bodo to pomlad jako moderni. Gre za štirikotno izrezane bluze z napol dolgimi, širokimi rokavi ki jih izvezemo s svilo ali pa z volno. Delo je jako učinkov'to in gre hitro od rok (zadnja skica). Plašč s krzneno podlogo je komad, ki nam je vedno in povsod dooro-došel. Letos je moderen prav zaradi tega, ker so mnoge dame spoznale, da so njih kožuhi oguljeni, denarja pa ni bilo, da bi si na ramenih nekake podaljške v obliki kepa. Mala krznena kravata in enak mufek izpopolnjujeta to mladostno mikavno obleko. nabavile nove. Zato je povsem naravno, da v takem primeru dama uporabi svoj 6tari kožuh kot podlago k športnemu plašču. Iz kožubovega ovratnika pa si napravi na novi plašč moderno kravato, ki je jako učinkovita in zahteva manj krzna. Takšen plašč nam pride povsod prav, posebno pa na potovanju. odlično belo platno Barvasta škotska blaga so ostala letos nekam v ozadju. Ta živahno karirasta tvoriva so se mogla uveljaviti le v eni modni panogi in sicer v panogi mladostnih športnih kostumov. Res je pa tudi, Zdravniška posvetovalnica Injekcije. Vaše vprašanje, kakšne posledice zapuščajo injekcije, je preveč sploš-i;o, da tri se dalo na tem mestu obravna. vati. Kar se tiče preventivnih injekc j proti različnim nalezljivim boleznim, so te gotovo upravičene, še bolj pa lekovite mjek. cije seruma pri že obstoječi infekciji. Posledice (serumska bolezen) so, če se po_ misli, da injekcije pogosto rešijo obolelega smrti, brezpomembne, da ne pridejo v po-štev, posebno če se uporabljajo koncentrirana in očiščena sera (Behringwerke). Va_ ša opazka, da se s tem ustvarja bolna in hiperpopul zacija in onemogočuje naravna selekcija je mogoče s stališča rasne higiene upravičena, ampak to je problem, s katerim bi se mogla pečati kvečjemu h'gien. ska sekcija Društva narodov. — L. .T. Lj. Po čudnem naključju sta prispeli pod isto š fro dve enaki vprašanji. Obema lahko povemo, da opisani mladostni grehi z medi. cinskega stališča niso tako nevarni, kakor se splošno misli. Bolj nevarne so eamoob-tožbe in kesanje, kd nastopi po takih dejanj h. ker povzroče duševno depresijo. Obe. ma priporočamo dobro in trdno voljo, veliko pregibanje v svežem zraku, najbolje v obliki kakega športa, spanje v hladni sobi, zmerno odejo, zjutraj pa tijsoj iz postelje, ko se zbudite. Oba živita v dobi telesne in duševne evolucije in ko ta mine, preide vse. — R. P. V dobi pubertete, v kateri 9e z 19. leti še nahajate, je beli tok in močno perilo čest pojav, posebno če ste slabokrvni. če ni kaka druga bolezen po sredi, naj vam zdravnik zapiše kako sredstvo zoper slabokrvnost. — L. L. V 22. letu, ko je or_ ganizem že končal svoj razvoj, se na rast ne da več vplivati. Nekol ko popraviti se da ves razvoj še s primerno telovadbo in masažo, pri tem se bo tudi dihanje izbolj-šalo in lahko tudi dojke dobe zaželjeno ob. liko. — N. S. Kapljanje iz nosnice, ki je ostalo kot posledica prehlada ;n nahoda, je med tem časom gotovo tudi že prešlo, če pa ne. vam pa prinoročamo vd;havanie d'ma gorečih orehovih lup n. — Erats Lb. Vaš opis je tako netočen, ca se brez zdravniške preiskave na vaše vorašanje ne more odgovoriti. Cavobol pri delu s sklonieno glavo je razumljiv, ker so pri tak' oozicij" možgani orenaoolnieni s krvjo. — Terpen. tinovo olje draži kožo. s tem povzroči, da se ista napolni s krvjo in tako se razlaga zdravilni vpliv pri revmat;^mu. Zdražena koža p« seveda potem včas' tudi srbi. — M. N. Zdravilen je hemoroidov zavesi poool. noma od slučarn. operaciia tudi od tega. v kakšnem s+anju se nahaia ves organizem v holmci vam bodo vse natančno 'r>ovedati Na vsak način skrivte za redno odva^rrie! F. R. Zgb Jetra ?e že dali ča?« uporabljalo kot usnešno zdravilo t>ri hudi anemiji TTživa se en *etrt do i^ol kg a miekciie Ciamrviiona. eVctrakta ieter- ena im>kciia t. j. 2 ccrri or'™ovaria rv>l ke ffve^h i«tpr in io vam. da lahko vaV z^ravnOc — Trni. Pri rvove*anen-i V=Vm Vože vam orinoro-čprno č<->Vv> t<->aV+no milo in ve*k*-atno umivanje z alkoholen" Docent dr. Ivan Matko, Maribor. Zdravstvene naprave v Buslji V svoji brošuri »Česa je treba Jugoslaviji v borbi proti jetiki« obravnavam med drugim tudi povsem zanimivo poglavje o zdravstveni ureditvi Rusije- Število zdravstvenih naprav v povojni Rusiji je ogromno narastlo in vzbuja zaradi tega polno občudovanje. Po statistiki je imela Rusija leta 1930 nič manj kakor 431 tuberkuloznih d s-penzarjev, 370 dispenzarjev za spolno bolne, 35 dispenzarjev za živčno in duševno bolne, 3308 dečjih ambulanc, 1081 dečjih zavetišč, 152 zdravstvenih domov, 134 javnih prenočišč in 32 dietet'čmih kuhinj. VTsak tuberkulozen dispecizar obdaja sistem javnih društev, ki tvorijo skupno z njim organizatorno celoto. K temu sistemu spadajo: stanice zdravstvene zaščite m Staniče za pobijanje tuberkuloze v obratih (tovarne, podjetja itd.), dalje zbori (svoti) socialne pomoči pri dispenzarjih in posebne komisije za ozdravljenje delavnih in življenjskih prilik pri poliklinikah. Svet socialne pomoči ali komisija za pobijanje jetiike sestoj' iz delavskih odposlancev iz tovarn in podjetij, dalje iz zastopnikov sanitarnih organizacij, iz članov krajevnih bolniških blagajn in zdravnikov dispenzarjev. Naloga svetov socialne pomoči je, nuditi z nasveti in čini d;spenzarjem pomoč pri javnih podjetjih, pri raziskavanjih. pri kolektivnih preiskavah in pri izberi bolnikov za zdravilišča. V njihov delokrog spada tudi zdravstvena prosveta š-rših plasti prebivalstva- Razen tega je v Rusiji upo-s ta v! j eno najožje sodelovanje med tuberkuloznim- dispenzarji in med organizacijami za zaščito dece in mater nstva. med zdravstveno - epidemiološkimi napravami, med ustanovami za osiguranje, med sekcijami za delavsko zaščito itd. Na ta naen je ustvarjena v Rusijii ogromna organizacija, ki ee razteza na vsa polja zdravstvene, j socialne in zdravilne zaščite in prodira ne j le v stanovanje in življenjske prilike, i marveč tudi v obrate in v industrijska podjetja. Ureditev borbe proti jetiki je pri raznih pokrajinskih centralnih oblastih različna. V Ukrajini n. pr deluje v ljudskem komisarijatu za zdravstveno zaščito poseben inšpektor za pobijanje socialnih bolezni. Ni emu ob strani stoji kot samostojen posvetovalen organ tako zvana komisija zdravstveno-znanstvenega sveta za pobijanje jetike katero tvorijo najboljši zdrav-n iiki -stroko v n j a k i na tem polju. Pri speei-i alnih znanstvenih nalogah pa po potrebi j pritegne ljudski komisar za zdravstveno zaščito še druge znanstvene ustanove- Janko J. Srimšek: Iz celice št. 5 »Kaj si napravil?« »Mater sem zadavil —<■ »Kako?« »Rekel sem. — Tako!«- »Spečala se je--< » ?!« »Slabič je bil oče. — Mehka duša. -— Od njega na svetu nikoli boljšega. — Srca kot kristal. — Samo top, mrtev za vse. — Edino grunt in zemlja sta bila misel njegova in težnja. — Mati? Živa. Mlada. — Ob trhlem štoru sonca in luči željni breljan. — Spečala se je — Jo j! — Zakaj nisem njega Še njega! Naenkrat bi bilo zvonilo obema —« » ?!« »V nedeljo popoldne. — Oče v cerkvi. V cerkvi pri nauku. — Jaz v hlevu pri voličih. — In kravam sem oddelil in odmeril obrok. — Zaneslo me je v izbo. — Niti vrat nista zaprla. — Na postelji — na očetovi in materini sem ju našel. — Sai razumeš — kako —. Na materini in očetovi postelji — z zakramentom božjim posvečeni. — Kako je dalje bilo? Ne vprašuj! Ne vem.' Sonce je ugasnilo v oknih. — Mrak je navalil v izbo. — Za vrati v kotu je slonela sekira. —« »Njega. — Njega prekletega —!« je vpilo v možganih — v srcu — v dlaneh. Ušel je! Skozi okno! Da! Menda! Mati je zavreščala. — Zelena in bela v obraz. Izproženih rok. — Zevajočih ust in oči — »Sin!« »Ne! Ne sin! Nikoli več! — Oče! Oče!« Sekira je zropotala pod peč. — Pesti so ujele njen vrat. — Skrčile se čvrsto — čvrsto — čvrsto — da so belo in široko izskočile iz jamic oči. — Njene — materine oči. — Čvrsto! čvrsto! Čvrsto! Da so ugasnile — osteklenele v jamicah oči. — Niene — materine — oči —« »In sedaj?« »Sedaj? Dvanajst let bom robijačil. — In svet bo zalego svojo strašil pod tremi zvonovi — no treh -seh z menoj vseh teh dvanajst in še drugih dvakrat po dvanaist let. — Z živim in mrtvim — z mrtvim in živim narod bo zarod svoj plašil z menoj--- Težko mi ie! Obžahriem in — ne! Ne razumem, kako mi je! Kako mi bo! A.li to vem: Nje — matere — svoie matere, ki me ie v ve°eHti pričela — ki me je v mukah rodila — ki me je fcruala in mi pela, na rokah nosila, nad menoj bedela, me dojila in ljubila, vseeno ljubila kakršnakoli je bila — nje, matere — svoje zlate matere ne bom nikoli več imel O, nikoli več! Samo oči — njene oči bodo hodile in blodile^ za menoj vse moje težke dni — vse moje črne noči Njene oči — Moje uboge matere mrtve oči--« Leta 1931 je zaposlovala Rusija v evoj'h zdravstvenih napravah nič manj kakor 535.682 oseb, t j. polovica prebivalstva ca še dravske banovine! V budžetu tega leta. ki je znašal pribižno 400 milijonov červon-cev (na londonski borzi je pred pol letom notiral červonec 5 dolarjev), je bilo določenih za narodno zdravstvo za telesno nego. za skrbstvo, za javno higijeno itd. nič manj kakor 24.6 odst. vseh izdatkov Od navedenih ustanov je imela predvojna Rusija leta 1914 !e 9 tuberkuloznih in 7 dečjih dispenzarjev! Pr meriava števila ruskih naprav pred vojno s povojnimi nam nudi najboljši vpogled v razmeh Rusije na tem polju- Navedene podatke o zdravstvenih Taz-merah v Rusiji sem prejel oeposredno iz Moskve. Bil sem tudi povabljen, da si osebno ogledam nove naprave. Zal se povabilu do danes nisem mogel odzvati. Morda mi leto 1933 prinese ugodnejše prilike v tem oziiru! Radio Nedelja, 12. februarja. LJUBLJANA 7.30: Svinjereja- — 8: Nasveti za kmetovalce. — 8.15: Gimnastika. — 8.45: Poročila. — 9.: Versko predavanje- — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: O elektriki — 10.30: Pojm reklame. — 11: Šramel-kvartet Pilih: slovenska glasba. — 12: Čas poročila, plošče. — 15: Mlekarske zadruge. — 15.30: Operetna ura, sodelujejo gdč- Zupanova, g. Jelačin in orkester Triglav — 16.30: Ljudska igra »Drzni plavač«. — 20: Slovenska moderna j pesem v rokopisu, poie gdč. Milen3 Verbi-| čeva, pri klavirju dr. Šva>ra. — 20-45: j Dvofakove legende. — 21.30: Salonski kvintet. Vmes napoved časa in poročila. Ponedeljek, 13- februarja. LIUBUANA 12.15: Plošče. — 12 45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Schubertova ura salonskega kvinteta- — 18.30: Esperan.to. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zdravstvena ura: O hripi. — 20: Prenos opore iz Zagreba — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 1205: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Plošče. — 20: Prenos ooere iz Zagreba. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče- — 17: Prenos zvočnega fiVna. — 20: Prenos \Vagnerjeve opere »Mojstri pevci norimberški« iz gledališča. — PRAGA 19.40: Prenos iz Brna. — 21: Koncert orkestra- — BRNO 19.40: Zabave v Brnu pred 40 leti. — 21: Koncert iz Prage — VARŠAVA 18: Prenos VVag-nerjeve opere »Tristan in Isolda« iz Draž-dan«. — 23.05: Plesna glasba. — DUNAJ 10-20: Wagnerjeva proslava. — 11.30- Koncert godalnega kvarteta. — 12.40: Wagner-jeva glasba na ploščah. — 16.35" Popoldanski koncert. — 18: Prenos \Vagnerjeve opere »Tristan in Isolda« iz opere v Draždanih- — 20.30: P,le?na glasba iz Beriina. — BERLIN 19.25: Lahka godba. — 20.05: Prenos Wat»nerjeve opere »Večn: mornar«. — Plesna glasba. - KOENIGS^ERG 19.45: Prenos onere »Tristan in Isolda« iz Dnaž-d.an. _ Plesna glasba iz Berlina. — MUEHLAČK F. R 20-05: Večer \Vagnerjeve glasbe. — 22.40: Nočni koncert iz Monakovega. — Torek, 14. februarja. LJUBLJANA 11-15: ŠVska ura: Sneg in led ter njrn voHv na prirodo (M Zor). — 12.15: Rad o-kvertet. — 12.45: Dnevne vesti- _ 13: Čas. radk-kvrtrtet. borza. — 17.30: Ura francoske glasbe balonski kvintet) — 18.30: Nemšf:na — 19- DnVnatin-Wka krajina — 19-30: Junaki današnjega fajsa — 20 Večer i! m-en« k e udobne gla« he. - 21: Pre^o« iz kaavrne »Zvezde« ?2: no rodilo plesna glasba na nlošeah. BEOGRAD 11- Rsdio-orkecter- _ 16: Potv)V.!an«V koncert — 20- P<-pno« r.*o-§ah« sem večkrat opo. zoril na to, da stoji črni lovec v obramb: bolje na e7 kakor na d6. 6. Ddl—e? c7—c5 7. c2—c3 0—0 8. 0—0 b7—b6 9. e3—e4 --- Napad v sred.šču je duša vsake otvoritve. 9.______do X e4 10. Sd2Xe Lf6—e7 De7—co Td8—d7 h7—h6 Td7Xd2 Tb8—c8 TcS—dS Dc7—c6 Črni ima težave. Beli skakač je silno močan. Varianta 33.---, b6Xc5; 34. Dc3 Xc5, Dc7X'c5: 35. b4Xc5. Td8—d7; 36. co—c6, Td7—c7; 37. Td2—c2, Sf8—g6; 38. Sd<3—e8, Tc7—c8; 39. c6—c7, Sg6—e7; 40. Se4—d6 kaže, da je tudi beli kmet na c5 velesila. 34. Dc3—f3! Kashdan ve, da mora v končnici zma. gati kmet na liniji c. 34. _______Dc6Xa4 35. Df3Xf7+ Kg8—h 7 36. h2—h3! b6Xc5 če se črni polakomni kmeta na b4, izgubi takoj: 36.----. Da4Xb4? 37. Sd6 —e4! m črna trdnjava pade, ker grozi Se4—f6 + . 37. b4Xc5 --- To pot 37. Sd6—e4 ni dobro zaradi 37. ___, Da4—al+; 38. Kgl—h2, Td8X<^ in črna dama nreprečuje Se4—f6 + . 37.------Td8—b8 38. Kgl—h2 Sf8—g6 39 Td2—e2 Tb8—f8 40. I>f7 X ©6 --- Prvi sad. 40.------Oa4—f4 + 41. g2—g3 Df4—d 4 42. De6—e3 Dd4Xe3 43. f2Xe3 Sg6—e5 44. Kh2—g2 a6—a5 45 Te2—c2 Se5—c6 46. Sd6—b5 Tf8—d8 47 Sb5—d4! --- Kashdan vidi. da mon v končnici trd. niav zmagati. 47.------Sc6Xd4 48. e3Xd4 Td8Xd4 49. c5—c6 Td4—d8 50 Kg2—f3 --- Preuranjeno bi bilo 50. c6—c7? zaratfi 50.---. Td8—c8; 51. Kg2—f3 a5—al; 52. Kf3—e4. a4—a3: 53 Ke4—d5 a3—a2. 50. — — — ao—a4 51. Kf3—e4 a4—a3 52 Ke4—Td8—d3 53. c6—c7 a3—a2 54 Tc2X<52 Td3—c3 55. Ke5—d6 --- Kralj je pri svojem kmetu, ki ga vodi v zmago 55.------Tc3—d34- 5«? Kd6—c6 Td3—c3-i- 57 Kc6—b7 Tc3—b3 4- 58 Kb7—Tb3—c3 59 Ta2—a7 --- Orni se ie vdat. Proti kmetu na c7 ie za. res brez moč? Knshdan ie vso partijo isral izredno preudarno, doslecino in energično. Iz življenja in sveta Kdo se sme poročiti ? Mongolizem, posledica poznega materinstva Ljudsko mnenje veli že oddavna, da morajo biti otroci iz zakonov med starejšimi ljudmi »manjvredn * in slabo razviti. Znanstveno raziskovanje tega vprašanja doslej ni prineslo prave jasnosti. V zadnjem času pa je zbral monakovski raziskovalec prof. Bennholdt ogromno gradivo. ki se tiče tega vprašanja. Preiskaj je okrog 13.000 otrok staršev razne starosti in je dognal, da n ma očetova starost na zdravstveno stanje otroka nobenega vidnega vpliva. Drugače je pa z materami Pri otrokih. ki so se rodili nad 40 le* starim materam, se je pokazala namreč prav očitna porast določene du_ ševne in telesne manjvrednosti, ki jo zna. nost označuje z imenom mongolizem. Na zunaj se ta prirojena skaženost očituje v mongolski obliki otrokove glave. Pri drugih boleznih Bennholdt ni mogel ugotoviti vpliva starosti staršev na otroka, vendar kože primer z monrolizmom, da je v omenjenem ljudskem naz ranju nekaj jedra. * Ljudem s kakšno hudo boleznijo so do-s'ej v splošnem odsvetovali zakon češ da se bolezen prenaša na potomstvo. Tudi v tem pogledu znanost še ni izrekla zadnje besede, a v marsikaterem oziru ima v zakonih podedovanja že zelo uporabljivo onoro za naoovedi Tako ie že dopmano, da se strašna bolezen krvavlienja (hemofilija). pri kateri se kr ne more sesiriti im povzroči smrt lahko *<=> naimanjša rana. prav gotovo podeduje. Pri tem se loti ta bolezen samo rnc?k:h. a se preko matere, ki ie h^i ■takšnega bolnika, -rv-ideduje na vnuke. Trdi Številne dru gre bolezni so no-dedlj;ve. k sreči na je obče nabiranje o tem nre^mofu vendar r.elo ■pretirano. Sa. rno v določp-^h Tvrimerih se "podedovano bolezensko nagnjenje pri potomcu zares razvije v bolezen, čestoxrat pa morajo so. delovati razni zunanji pogoji (slaba hrana, infekcija itd.). V ostalem pa »e nagnjenje podeduje le v primerih, če spada med tako zvana »dominantna« podedljiva nagnjenja. »Recesivna« (potlačena) nag. njenja pa se sicer podedujeio, a v potomstvu le izjemoma razvijejo. Da-li spada bolezen med dominantne ali recesivne, ugotovi lahko vsak moderno orientiran zdravnik in njegova sodba bi morala odločati, da-li se naj človek s težko boleznijo poroči ali ne. Zakon med krvnimi sorodniki je v večini primerov za potomstvo katastrofalen, švedski učenjak dr Lundborg je n. pr. ugotovil, da je od 392 otrok iz zakonov med sorodniki samo 119 popolnoma zdra-v h doseglo 15. leto. 150 otrok je bilo manjvrednih. 116 jih je umrlo pred 5. le. tom. Od 95 potomcev iz zakonov med bratranci in sestričnami jih je bilo 36 manjvrednih. 17 absolutno manjvrednih in sa. mo 23 zdravih Vendar pa zakoni med krvnimi sorodniki niso v vsakem primeru nevarni. Zavračati j'h ie le v primerih, da obstoje v dru. žini kakšna recesivna (in seveda dominantna) bolezenska nagnjenja, če sta pa dva sorod;ka absolutno zdrava in prosta tudi takšne nevarne družinske dedščine, tedaj je nesmiselno zavirati iz zdravstvenih ozirov zakon mer! njima V takšnih zakon'b zdravih staršev sorodnikov se celo najbo^ie ohraniajo in razvijajo vele. vredne nadarjenosti v družini. » NastfraTiie. da so neke stare družine brez rešitve degenerirane, je napačno. Po no-v^h raziskovanrh ie mogoče, da se tudi degenerirane družine osvežijo v zvezi z zdravo, nesorodno krvio. Polet Iz Anglije v Brazilijo Barvna televizija Poskusi ameriškega inženjerja Ivesa Ameriški inžonjer dr Herbert Ives, ki si je pridobil že nekaj imena z izumom v področju plastičnega filma, je predvajal te dni v laboratoriju newyorške telefonske in telegrafske družbe nov senzacionalen izum: barvno televizijo. V hitrem vrstnem redu so si sledile sHke, ki jih je aparat sprejemal brezžično iz Chicaga m ki so b !e nalašč tako izbrane, da so predstavljale kolikor mogoče barvite motive: šopki pestrcbarvnih cvetic reprodukcija živo. barvne slike z zelenjadnega trga, miza, pripravljena za bogato pojedino, prav na- zadnje tudi živ, gibajoč se prizor: mane. kinka predvaja pisane toalete. Barve so bile podane razen malenkostnih nedostatkov baje silno naravno. Naj. večja nedostatek pa je bil ta, da slike niso bile večje od poštne znamke ali razglednice. Večje povečave Ivesov s stem trenutno namreč še ne zdrži, pač pa se bo dalo to odpraviti. Prednost je spet ta, da ne zahteva novega prejemnega aparata, temveč se da aplicirati tudi na starega, le foto-električna Staniča je nova. Vrhu tega spadata zraven še dve posebni žarnici, ena neonska, ena argonska. Avtomatično presvečevanje jajc Neki ameriški trgovec z jajci je izumil na podlagi fotoelektrične stanice aparat, ki avtomatično pregleduje jajca po njihovi kakovosti. V histvu sestoji iz žarnice, ki osvetljuje jajce (ta se pomika v neskončni vrsti sebi podobnih na tekočem traku mi. mo žarnice), svetlobna stanica na drugi strani pa odloča po kakovosti svetlobe, ki sije skozi jajce, da-li je to dobro ali slabo. Pri poskusni tekmi z zelo izvežbanim pre-svečevalcem jajc je zmagala fotoelektrič. na stanica v vsakem pogledu, tako glede točnosti navedb kakor glede hitrosti poslovanja. Kuščarice v molki modi Pariški slikar Maillard je nekega lepega dne iz same objestnosti razrezal veliko ročno torbico svoje žene in iz kože te tor. b ce .ki je koža kuščaric. si je napravil — ovratnico. Kmalu potem, ko je stopal prvič s tem velikim izumom pod vratom na cesto. so začeli moški po Parizu nositi isto-takšne ovratnice, ki se širijo čedalje bolj. Pravijo, d? so zelo »apartne« in da je bilo v moški modi že dosti — slabš;h novitet. Umetno spreminjanje podnebja Ruski inženjerji so napravili velik na. črt, po katerem naj bi se spremenilo ne-povoljno podnebje vznodne obale Sibirije in Sahalina. Med Sahalinom in kopnimo bi zgradili velik nasip, kar bd ne bilo neiz. vedljivo. Ta nasip bi zaprl pot proti jugu mrzlemu toku. ki prihaja iz Ohotskega morja. Posledica tega bi bila, da bi se skrčile na minimum megle, ki so v teh krajih zelo pogoste, a ruska pristanišča bi tu bila pozimi mogoče prosta ledu. Tudi podnebje na Sahalinu bi se temeljito spremenilo. Izvedba načrta bi imela vsekakor velik pomen za gospodarsko življenje na skrajnem ruskem vzhodu. 3e ®e€S#sv nakup dežnih plaščev, Hubertus plaščev, suknjičev, krojev za orožnike in finančne uslužbence je pri Drago Schwab, Ljubljana Parlamentarne cvetke Po uradnih stenogramih je sestavljen sledeči izbor govorniških cvetk, ki so jih ustvarili razni francoski parlamentarci med ognjevitimi debatami v zadnjem času: Ko izgovarjam te besede, se trese v mo jih ustih Jaur&sov jezik. Našel sem uradnika z-leknjenega na zofi kakor kakšno bajadero. ★ čuvati svinjo pomeni braniti samega sebe. ★ S svojimi rokami in svojim znojjem delajo francoski viničarji dobro francosko vino. ★ Ze 1. 1530. je eksistirala trgovinska borza, ki je bila natančen posnetek današnje. ★ S porastom zauživanja konjskega mesa se odpira konju nova bodočnost. ★ Nočem govoriti o živečih, a namignil bom na enega med njimi, ki je že mrtev. ★ Navzlic imunosti ne sme postati tribuna konjederčev voz, na katerega vlačijo ljudi, ki jih sploh ni tu. * Hočete reglementirati smrt? Poskusite vendar. Bomo videli kaj vam odgovori. ★ Mladih možganov vendar ne moremo potlačiti že pri njihovih prvih korakih. ★ V starih irhastih hlačah bijejo srca vrlih ljudi. * Hvala vam, gospod minister, poslušali srte me z dobrohotnim očesom. Raznoterosti Proti nervozni nespečnosti pomaga staro, neškodljivo sredstvo: uho si zamašiš s koščkom vate. ki si jo namazal z vaze. lincm. S tem, da ne čuješ zunanjih šumov in trušča, se ti živci pomirijo in zaspiš. * Spolna zmogljivost je pri moškem največja med 20. in 30. letom, pri ženski približno desetletje pozneje. Testo nastane z dodatkom 75 delov vode na 100 delov moke. * Alkohol napravi človeka tolstega, in mu skrajša življenje. Tudi zmerni pivci so slab riziko za življenjsko zavarovanje. • Siva možganska snov znaša nekako 48 odstotkov, bela pa 52 odstotkov vse možganske teže. * Pred kratkim je minilo 52 let, odkar je Billrotb (29 jan 1881) izvršil prvo uspešno resekcijo želodca m sicer zaradi raka. Ta operacija je b'la začetek vse. danes ta. ko obsežne želodčne in črevesne kirurgije. • Nedavno umrli znameniti ginekolog Zangemeister iz Kraljevca je našel me. todo. po kateri se da s fotometričnim in ultramikrofotografskim raziskovanjem mešanice iz seruma očetove in otrokove krvi ugotoviti absolutno sigurno očetovstvo kakšnega človeka. • Desni srčni prekat ima samo polovično težo levega prekata. Levi prekat ima v srednjem deju pri moškem 11.5 mm de. beline, pri ženski pa 10 mm. Debelina desnega prekata je za. moškega 4 mm, za žensko pa 3.5 mm. Angleški letalec >loliison je preletel progo iz Londona v Natal v 82 urah in postavil nov svetovni rekord. Slika je bila posneta pred njegovim startom Miss svetovna razstava Vodilni list Chicaga »Chicago Tribune« namerava letos o priliki svetovne razstave prirediti velikanski turnir za tekmovanje v lepoti. Tekma bo imela mednarodni značaj-List je sestavil načrt, po katerem b' prišlo v poštev za lepotno konkurenco 51 dTŽav sveta. V njih naj bi se poiskale najlepše ženske, ki bodo pred svetom lahko predstavljale svojo domovino. »Chicago Tribune« bo plačala vozne in druge stroške za lepotne kraljice v Amerik'. V ta namen je lastništvo lista dovolilo 2 milijona Din kredita. Najlepša ženska prejme poleg tega 400.000 Din nagrade v goitovini >in še naslov »Mies E.vposition«. K petdesetletnici smrti Najzapeljivejša leta, starostna ubranost in tip najuspešnejšega moža Neki pariški lista je razpisal anketo o vprašanju, v kateri starostni dobi je žen. ska najzapeljivejša. Poplava odgovorov, ki jih je prejel, dokazuje, da imajo Parižani z žensko starostjo očitno muogo br.ge. Med drugimi je odgovorila pisateljica Mar-celle Vioux: »ženske so v 18. letu najzape-ljivejše. Lahko so v tej dobi neumne, a so vsaj često lepše. Lepota in svežost štejeta vse — pamet, manire, kultura, vedenje so stvari, ki jih današnji moški ne zahtevajo več. Vrhu tega me starejše ženske teh lastnosti itak nimamo.« Neki romanopisec je sestav'1 spet na. slednjo čudo tabelo o medsebojni »starost, ni ubranosti« obeh spolov: ženska 10 let — moški 80; ženska 20 — moški 70; ženska 30 — moški 60 itd. Isto tolikšno zan man je je vzbudilo vprašanje o »tipu najuspešnejšega moža«. Zna. ni londonski veletrgovec Gordon Selfridge je odgovoril da ima največji uspeh moški, ki ima »takt. poznanje človeka, prilagodljivost, čut za vrednost časa. uporabnost za vse stvari in brezbr žnest za vse ovire«. O dobrih lastnostin takšnega moža pa je sestavil naslednji pregied v odstotkih: razsodnost m zdrava pamet 25 odst., domišljija 15 odst., energija, telesna in duševna. 12 odst., odločnost 12 oost., pogum in pripravljenost za vsak poskus 11 odst., ambic joznost 10 odst., samozaupanje 10 odst. Sreči, ki ima pri uspehu tudi nekaj besede, je pustil menda "ostalih 5 odst. Vnetja in nesolj ©flU hrana Sol, beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati Znani fiziolog in raziskovalec vprašanja prehrane prof. Kari Noorden govori v neki strokovni medicinski rev ji o vplivu ne-osoljene hrane na vnetja. Pred vsem ugotavlja, da je ta vrsta diete za te bolezni samo koristna, nikakor pa ne zdravilna, in prinrša vsaj' v prvem času le olajšanje. So ].} vnetja, kaikor vnetje slepiča, ki jim začetkoma sproh ne koristi, ker se razvijajo hitreje nego učinek po neosoljeni hrani. V splošnem ne zadostuje, da odtegnemo telesu sol, temveč mu moramo vsaj v začetku zdravljenja odtegniti tudi beljakovinsko in maščobno hrano v prid ogljikovim hidratom. Sladkor, med, sadje, neoso- ljeno pšenično pecivo itd. se dado tudi najlažje uživati brez soli. Posebno prehod k čisti sadni dieti vsaj v rednih presledkih je zelo učinkovit in takšno d eto je smatrati praktično za neosoljeno, ker je količina soli v sadju po naravi silno majhna. Te vrste dieto priporoča prof. Noorden med drugim za nosni katar z vnetjem, ^a kronični bronhialni katar, za določena vnetja sluznic v očeh, želodcu, črevesju, žolču itd. Po novih raziskovanjih človeško telo sploh ne potrebuje toliko kuhinjske soli, kakor običajno mislimo in jo kot redilno snov vsekakor preveč cenimo. Govoreči stroj 2z zgodovine fonografa in gramoSoaa Ni znano, komu se je kot prvemu po. svetila misel o možnosti govorečih mehanizmov, vsekakor pa je ta ideja že slno stara, dosti starejša od svoje izpolnitve po Edisonovem izumu, že znameniti fantast in satirik Frangois Rabelais govori v svojem klasičnem romanu »Gargantua in Pan. tagruel« o plošči, ki vsebuje zamrznjene zvoke in jih prične predvajati ali govoriti, če jo preneseš v toplo sobo. Zan mrvo je, ( da dobimo že tu zamisel gramofonske plošče in govorečega pisma, ki spada med no. vejše izume našega časa. Sredi 17. stoietja je opisal neko zmes modernega gramofona in radia drug slavni Francoz. Cyrano de Bergerac, v svojem čudnem romanu »Pot na luno«. Tu. med domnevnimi prebivalci meseca, naleti na škatlo, ki je podobna uri s številčnico in kazalcema. Kazalec naravnaš na določen čas in točno ob tej uri se oglasi iz škatlje godba ali govorica, kakor si pač kdo želi. Seveda je od ideje do izvršitve še velika pot in treba je b:lo nešteto malih vmesnih odkritij in izumov, da se je končno pojavil gramofon oz. fonograf v obliki, kakršno mu je dal Edison. Znanost je vedela n. pr že davno, da so zvoki samo valovanje zračnih delcev, a šele pred 125 leti je znameni. ti angleški fizik in jezikoslovec Thomas Joung našel način, da je na imoregniram površini raztezajočega se valja pokazati realno eksistenco teh valov. Anglež Wil-liam Scott je potem izumil aparat za registriranje zvokov, tako rekoč najprimi. tivnejšo obliko fonografskega aparata, ki snema zvoke. Dve desetletji pozneje je francoski slikar Charles Cros poslal pariški akademiji znanosti prvi načrt pravega govorečega stroja. V njegovo nesrečo je ta načrt obležal v miznici nekega uradnika in tako je Crosa prehitel Edison ter si pri. dobil — torej po krivici — ime prvega izumitelja gramofona. Da pa je imel tudi Edison težko stališče, preden se je v svojim izumom uveljavil, je dovolj znano. Kdor hoče zdrav in svež ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Riharda Wagnerja Skladateljeva posmrtna maska VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10 000 dinarjev! Ptičji samomori čudna tnanija med arktičnimi galebi Na zadnjem mednarodnem ornitološkem zborovanju so mnogo debatirali o senza. cionalnem pojavu med neko vrsto arkt č. nih galebov, tako zvanih guillemotcv. že nekoliko sem opazujejo namreč, da se d rajajo med tropi teh ptic pravi samomori." Ptice letijo običajno v ogromnih jatah vzdolž kanadskega veletoka Sv. Lovrenca proti morju, v zadnjih let h pa so obrnili svoj let proti izvirom veletoka. kjer ne najdejo nobene hrane in morajo žalostno poginiti., V tisočih in tisoč h se- dijo na skalovju ob izvirku reke in čakajo negibno smrti. Letos se je po dveh letih to čudno rav. nanje galebjih tropov ponovilo in zato ka-rJjo sestaviti m?dnarodno ekspedicijo, ki naj bi razrešila to uganko, tem bolj, ker kažejo guillemonti še marsikakšno drugo posebnost in marsikakšno drugo skrivnost. Noge so j m n. pr. tako daleč zadaj, da lahke stoje na njih po načinu tolšča-kov, a jajca, ki jih ležejo v krogu, so stožčasta. tako da se ne kotalijo z visokih pečin. Majcene ure, tehtnice, vinski lističa m crtsce Ves človeški napredek, vse njegovo ob. vladovanje sveta izvira na koncu iz tega, da si je zna! ustvariti umetne organe, ki v neskončnost povečujejo zmogljivost njegovih čutov. Mikroskop in daljnogled sta le silni izboljšavi našega očesa, telefon je tisočkrat izboljšano človeško uho in grlo, puška in top podaljšujeta našo roko, stroji nam podeljujejo tisočkratne in milijon-kratne sile. To, kar zmorejo umetna čutila človekova, je neznansko in malokdo ima pravo sliko o vsem tem. Kdo ve n. pr.. da one. rira znanost z mikrofoni, ki so tako zmogljivi, da podajajo tek muhe po okenski š i. pi v sosedni sobi s takšno s:lo, da ga slišiš kakor ropotanje težkega tovornega voza preko lesenega mesta! Čudovite stvari so znali že tehnični umetniki preteklih vekov. Med zbirko čudnih žepnih ur prejšnjih stoletij, ki jo ima ameriški Krez Pierpont Morgan, je n. pr. žepna urica i-z 1. 1650.. ki meri komaj 9 mm v premeru! Kako majhna in lahka morajo biti peresca tega čudovitega stroja! A vendar ima znanost nešteto aparatov, s katerimi lahko izmeri in pretehta še ne. skončno manjše in lažje stvari, nego so ta peresca. čudovit instrument je n. pr. tehtnica, ki more stehtati še 1/20.000 g. Ta nje najmanjš' utež je prostemu očesu že neviden prašek aluminija. Ni čudno, da so za. prte tehtnice te vrste v brezzračnS stekleni omari in da jih ravnajo od zunaj z vzvo. i— tm enkratna pr* •fojbtna tm Ufro mit m dajan}* naslova Du» L— Ogla* trguvskega M rctidnmeg« enačaja, vmlt* bendi Om I.-— Po Oin I.— u besede M tmračunafo nad alfi vsi trg/asi b «podalo pod rubrik• »Kam pa kam«. »Auro-motom mKapttal* »C natem* •/'omrn »Loka/tu »Sta mangan t* odda* •Stroj*« »Crerfnofe« •informacije*. mŽtvali*. •Obrt« In »Les* far pod rubrikama »Trgcrvski potniku m mZaslu-tek*, it n i oglasom mudi tasluiek oziroma, če m ii£« potnika Kdor ti pm pod tema nrhrikmma tiče tasduf.km at' tiuih* plttie ta moko besedo 10 pm Pn veh oglasih. U m mraCunejv po Lftn Ista besedo te taračuna mik rut na pristojbina Uut S.— c« Wro rf M dajanja nai/ov« ostali oglasi metalnega tnač*.)a ta računajo pO V) por ca beseoo Enkratna pnstofhmm tm Mro ali ta datanfm naslova prt oglasih b m euručuna/o po V) dot m vsafco Hesedo enaka Din V— Nafnumlb oglteth po 50 m> u besedo, te Oin 10,— irl oglasih po I 0»fi c* besedo pa Dtrt 15/— f^M prtsto/htne ta mala ofjase le plačah pn predat! naroČita. M* forn« hh la vpnaduh » pisma obenem t naročilom SO par, u dajani* naslov* aH u Iffro p« S Din. (1) Samostojno kuharico vajeno okusne meščanske k'ihe, iti J« že služila » tuj.jših IruiinatL i l.^pn m spričeval sprejmem k rt vero °ve o«r asn: od<1 e-iek »Jutra«. 2d77-l Hotelska kuharica {■»poliioma samostojna. ar p« m čisla, dobi takoj n. sto v ooljši restavra c ;i. Na?lov pove oglasni t:it k »Jutra«. 46t82-l Čedno kuharico p-'štAn« in delavno. ozir. \.irčno gospodinjo. zmož Efj vseh del. v starost« 25 no 35 let, s dobrimi spri fn-aii. iščenn za trajno. 1'ol-eti n« Bledu. čet rmo f Ljubljani. dobra pača po dogovoru. nastop 15. do 25. februarja. Skebernč — Mestni trg 10/11. 4603-1 Frizerk dobro iiztirj«fO 5 hran« i-n stanovanjem t hiši *..re;'me saioo H'tter, tra.j no kodra-aje. Trbov'je 72. 4905-1 Sedlarski pomočnik •»••še (»i dolnja okroglih rf. narmc. dobi mest«. Po ri-ibe no oglasni <>ridei<-k »Jujfra« ;»rwi »Sedlar«. 4^07-1 Zdravo dekle ,a'i rr/njSo vdovo b-°z dece, solidno. iSfr-m kot s« mere za vo^Is-tvo malega j»..tva. Sam« rp«s-"f- ponudhp na naslov: IVipo-vič. veliki r ? ti pp.n«.. Relacrkva. Ik,inivs!;a Banovina. ''i n«t.. WT7-1 Frizerko p- vorazre-dn-o mnč z vrč-'.'■ttto poiročni^ko praksi. " tr&jfnf in vo4r!e o-n d ; atrije itd., išče za iye-•no v Rogaški Slatini J-r.:.p Hn'y. Brfiice. Na-f 'i majmika aH jnmja. 4550-1 Potniško službe »•-•n«. dobi z meBeoif 2~i< H), ali niajhn« pisarn i-št-« delo n3 d.om z D;n , kdor pogodi D;.n 711OO.— za 2 mf-seea. f*o-rndbe na pndriiž. »Jutra. Maribor p i šiir« »Sijfnr-v > jamstvo«. 42)23-1 Korespondent Onia) v-šč sani.o«.toijine|ra pisarniškega dela It, knji^ovod s-' va. ter z? sloven i-talijai ŠC-iv.e in nem iv-int. dobi službo pri ti-m podjetju. Aitoboliki naj s' prihranijo znamke. T''>nud-be ie po^la.tj na po-»Jntra* v Novem pod »Takoj in i-' 4809-1 Dekle pridno in pošteno, za vsa irišna dela čprejrnum g 1. marcem pri A. Ivadaaovič -r™o-vina, Cerklje pri Kra nju. 4070-1 Mla.išo prodajalko simpatično, sprejmem v •rgovi.ri« Razumne v z>y sfMj^iiijs-tvu imajo pred non. Ponudbe s sliko pod »Garancija« na ogla-š-ni od leiek »jutra«. " 4611-1 Brivski pomočm1- m!ad. dober in hiter de-avee v brijanjn in striženju. dobi službo. Prednost iina tasti. ki zna nemški m>. — Ponudb*- na o^ias. oddelek »Jutra« [>od »Nekadilec-«. 4344-1 Boljše de"ile z dobrimi »pričevali, ki zna v.«a hišna d»!a in tudi »amo>tui'no kuhati. s*prej me v =ta'n.o službo Vera Vo-vik, Bied, vila Vera. 49&7-1 Kuharico M samo^tojmo kuha !.n opravlja tudi hišna dela. do X let s.taro. s^prej. mem k d, v ema osebama. Predstaviti se je od 0. do Id. ure in od 3. do 4. — Naslov pove ogla&p.i oddelek »Jutra«. «77-1 Dekle za Tfa hišna dela, ki se rarume tmdi v kuhi in bi molila 2 krarvi in i>*te krmila ter opravljala vrtna dela. sprejmem s 1. ma.r ee.m proti mesečni plači 200 IV ti. Ponudbe na dirnžnioo -Jutra« v Celju po«l »Prodna i« poštna«. 4743-1 Hlapca vojaščine prostega in vajenega konj sprejmem na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten hlapee«. 5004-1 Prodajalka- manipulantka ki ;e no ljubljanskem trgu v damstki kofekoiji že fje lws'j in ki ima poznan sfcvo. dobi službo. — Ponudbe r. navedo referene na ood šifro »Strogo poštena«. 4>SOT-44 Mizarske obrti se želi iručiti 16 let star, priden in polten fant. — Naslov: Anton Bohte, Dol. Laknmnice 9 pri Novem mestu. 4810-44 Mesar, vajenca sprejmem na deželi. Po-midbe na oglasni otidelek »Jutra« pod Šifro >Pošten vajenec«. 5003-44 Vrtnar, učenca sprejme I. Šimenc, £e-lenburgova ul. 1, L1ub-ljana. 5107-44 Va|enkr in modistko sprejme ta ko-j m-odni salon »Klobuček«, nebotičnik — IV. nadstropja. 51.18-41 Službe išče Vsaka hwda 30 par. «• dajanje naslova »P za Šifro r» S Din. (2) Hotelska kuharica ki je že več iet kuhala p« hotelih ia več st« gostov, išče službo — tud" v privatni trši. — Ponudbe na ■»glas. oddelek »Jutra« pod »St. 60}«. 3004-2 Gospodična s petletno prakso v vod ®tvu veleprodaje tobaka, želi a 1. aprilom 1933 kjerkoli v Jugoslaviji namešča nje Ceni. ponudbe prost na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Ves «)3 in ie !«vn»«. 2241-2 Gdč. šivilja želi stalno službo sobarice a'.i v goistilini. Ponudbe na o-slas. oddelek »-Jutro« pod značk« »Let 20«. 4G27-2 Knjigovodstveni strokovnjak « ?51et-no prakso, prevzem« revizije in ureditve knji gOT«distva vseh sistemov, ses^tarlja bilance. davčne rekurze. tožbe itd. Zmeren honorar — P-onud.be pod »Bilan&a« na oglasns •■►d delek »Jutra«. 1.99S-? ■.i K«* Burroughs: Tarzan, kratil džtsn DRUGI DEL Copjtiglit, 1929, br Edpr Rim Biutoajln. Iu«. AA rirfite it««««!. 201 In tako ni Tarzana nihče preganjal, ko je z nezavestno Američanko v naročju bežal po tajnem rovu pod svetiščem Plamene-čega boga. Ko je pribežal na \Th skale, je obstal in se ozrl proti mestu. Sredi boja je zagledal tolpo odurnih Oparcev, ki so jih bili »s ha I i na zasledovanje. 203. S krikom divjega veselja so ga opazili in »e spustili v blazen dir. A Tarzan je počasi tekel svojo pot, zlahka ohranjaje razdaljo med seboj in med sovražniki. Kdaj pa kdaj se je ozrl v obličje, ki je bilo tako blizu njegovega. Če bi njeno srce ne bilo slabotno utripalo, ne bi bil vedel, da je še živa. Tako sta dospela do obmejnega skalovja. Starejša kuharica z letnimi spričevali, zna njem nemščine in vsega gospodinjstva, želi službo pri boljši manji; obitelji. Ponudbe pa ogae. oddelek »Jutra« pud značko nesljiva l'i«. 4590-2 Vrtnar z dobr.n* spričevali, išče službo. Ponudite ne po-iružnioo »Jutra« v Novem m<-stu pod zneSko »Za nos! ji v« 458! 2 Mlajši trgovec dober prodajalec, i naj bo>ljš'mii referencami in 10.000 Pnn kavoije, išče službo mkasanta skladišč nika ali špecerijskega ko mija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spremen«. 4SG1-2 Mesar in prekaje-valski pomočnik ter izdelovalec mesnih ii deliov. išče službo za ta koj ali [>o dogpvru. Na slov [»wp oglas-ni oddeiek »Jutra«. 4829-2 Brezposelni abituri-jent učiteljišča želi kakršnokoli začasno pisarn, zaposlitev v Mari bo; u ali Ptuju, oziroma siužbo domačega učitelja, inštruktorja za osnovne io srednješolske predmete al' podobno. S. Horvat, učit. a bi t.. Vurberg. 4766-2 Obrtni list za trgovin« mešanja blaga dam na raz.po'ago tistemu, ki mi midi službo. Zmožna sem samostojnega vodstva trguvi-ive. gostil,ne in g<«spod>i-2 Gospodična 7. dnl;«o prakso v odvetniški in trgovski pi-sarn: išče sliižihe v kakem in dustrijskem, trgovskem podjet™ ali odvetniški pisarni. Gre t.ud.i kot bia-gajniičarka. Morebitne ponudbe pod »Poštena-vestna« na oglasni oddelek »Jutra«. 4973-2 Pozor! Hišni posestniki Priporočam se vam za oti-rezavanje trte. drevesc. grmičevja itd. Ponnid:l>e na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Strokovnjak«. 49CS-2 Stareiša kuharica z dobrimi spričev ili. va'e-na tudi hišnih de'. i^č e m.esta k boljši družini. — Gre tn d i k ot varuhinja otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4095-2 Priletna oseba vešča nemščine, želj mosta postrežnice, gospodi nje ali varuhiaje k majhnemu otroku. M. Nova.k, Pol:ans:ki nasi.p 40. Iviiiib-lja-na. 4994-2 Bfaga.jničarka z nekaj kavcije išče službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Restavracija ali kavarna«. 4&24-2 Trgovski po-močnik dobro iivežiban v železni narsiki, manufaktttrni. špecerijski. deželnih pridel-ko-v-stroki, želi službe. — Ponudbe na oglasni odde. Irk »Jutra« pod šifro »Trgovski«. 4856-2 Dekle staro 17 let. iinfena šivilja. ki je priprav!:ei>o pomagati v gospodinjstvu, išče služb". Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4S4S-2 Bolita sosoa žen« trgovca meš. Masra. ki je imela obrt konfekcije in šiviljstva, z zna-niem nemščine, prosi radi družinskih razmer za primerno trgovsko službo. — Ponudbe r»od »Dobra trgovska m'č« na podrnž. »Jutra« Maribor. 1935-2 Fekovcki nomočnik zmožen vsega dela. išče službo. Ponudbe pod »T« koj« na podrnž. »Jutra«. Maribor. 4021-2 Mater * 3 delovnimi močmi, do bro izvežhan pM'ski de a ve«, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«. 49i2-2 ^irarskf not^očtii*" s 3 !etn« pomočniško prakso išče zaposlitve. Po pot-ebi tudi ? svojim orod-iem. Naslov v oglas, oddellku »Jutra«. 40it>-2 Trgovski pomočnik man-ufaiktiurist z IS let.no praks.0. raveiban v vseh strokah mešane trgovine v nakupovanju in prodaji. vešč slov. in nemškega ie-zika. želi premeniti s'tižho s 1. majem event. prej. Gre tudi za poslo-v«div> podružnice, pomnika ali slično. Cenj. dopise na otr lasni oddelek ».Jutra« pod »Kavni.ja 1<3.(X>0 Din v giotovini«. 4OT6-2 Mladenič 19 let star, z nekaj razredi srednje šo'e. želi ka krSne koli sliižbe. Naslov v (»glasnem oddelku »J-u tra«. 4889-2 Mesto k otrokom aW v pomoč go«podinii iSčem. event. tudi kot bla ganipčarka. Imsjn letna s.pMčerala. Ponudbe pod »Kcdelirvo« tm oglasni oddelek »Jutra«. 4H9&-8 tn5tn«ment'rka i5če «lir^>o za takoj aH pozne V. pfcmene ponnd1>e Pa oglasni oddelek ».Tntra« pod »Tafcoj služba«. 5056-2 Vrtnar vereiran v vse-h panogah vrtnarstva, z večletno prakso, vajen samostojnega vods-tva, z večletnim". spričevia!i, želi stalno aH začasno nameščenje. Prevzame tudi vsa vrtnarska dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv vrtnar«. 4T7&-2 Visoke kavcije zmožen iščem s!už!>o potnika, zastopnika ali skladiščnika. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Garancija«. 4 7 47-2 Bivši orož. kapi. trezen in zanesljiv, želi služ-bo gozdnega čuvaja, občinskega eluge ali k a j sličnoga za takoj ali parne je. Na?'ov pove ogla.', oddelek »Jutra«. I Dobra kuharica 30 let, Išče mesto v gostilni, restavraciji ali v menzi. Ponudbe pod šifro »Varčna« na oglasn' oddelek »Jutra«. 5156-2 Vrtnar oženjen brez otrok, že-| 11 stalno službo v gra-| ščlni. tovarni, gre tudi i za hišnika ali kaj slič-i nega z večletnimi sprl-i čevali. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Vsestransko lz-vežban«. 5173-2 Prodajalka v elektrotehnični stroki dobro izvežbana. zmožna perfektno nemščine, išče službo. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Poštena in marljiva 23«. 5179-2 Zaupno mesto v 4"bri hiši pri samostojni os o bi iščem. Vt-Sča v j gospodinjstvu, šivanju, ne gi in odgoji otrok. Mesto a!i dežela. — Ponudbe na 0-sr'a.s oddelek »Jutra«, pod šifro »2397«. 4838-2 Dekle va i eno šivanja in nekoliko kuhe, išče službo — najraje v gostilni ali kot pomoč v kuhinji. Ponndbe na ogias. oddeiek »Jutra« pod šifro »Skrbna«. 4»4-2 2000 Din dam tistemu, k5 mn' preskrbi mesto v pisarni ali za b'agajničark«. Pomud.bc na podružni<'o »Jut.ra« v Mariboru pod šifro »Vsaj do aprila«. 4«20-2 Zastoonik t.rgove-ko izobražen, soliden. pošten in vesten, išče dobro zastotnstvo ali pa primerno s'*jžbo v teikstil-nj ali pletilni stroki. — F.venit. potrebno kavcijo lahko položi. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Resen zastopnik«. 4873-2 Trg. pomočnica vajena tudi delikatese in gostilne, išče primerno za pos-litev. — Nastopi lahko taiko j. Naslov pove o.«rl. oddelpk »Jutra« v I,;nb-Ijann. 4823-2 Dekle za vFa h:šn« dela. ki sna nekaj kuhati, pridna in poAtena, i-šče sl-urobo. Naslov [fove oglasni oddelek »Jutra«. Uradnik z 11 letTKi prakso v lesni stroki, vešč slrojepisa ter vseh pisarniških del. išče p-imern-e zaposlitve. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiv 22«. 5026-2 Kuharica perfektn«. fina. že!i službo za st«lrw> aili pa za en čas. Fani G., Sv. Petra oe*ta 10. 5023-2 Mlada prodajalka žHi kakršnokoli službo. — Prosim, pišite na og!«ts.m oddelek »Jutra« pod šifro »Vedmo hvaležna«. 5C<30-2 Mlad mizar z nekaj predizobrazbe hi t d clovodsko šelo. zinožen dela v delavnici kot po močnik obenem pomo-ini risar, vajen tudi pisarniških del. išče delo v Ljubljani ali kje dugje. Naslov v osrlasneim oddelku Jutra. 5049 2 Samostojna kuharica vajena vseh hišnih del išče službo s 15. februarjem ali 1. novembrom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«« pod »Dobra kuharica«. 5068-2 Blagajničark£ z dobrim spričevalom, išče slnžibo Gre tudi k otrokom Nastop takoj. Cenjene po-nud.be oa o-glasmi oddelek »Ju-tra« pod »Marljiva in zanesljiva«. 505&-2 Gospodična » petletno prakso v viod-st.in velikoproda je tobaka želi ? 1. aprilom na mefcčenje kjerkoli v Jugoslaviji. Ponnd.be pod »Vestna moč« na oglasni oddelek »Jutra«. 4786-2 Zakal n? do^:čka? Zato ker ne zaposluje-te kvalifikacijske mo*i! Sem absolvent arangeur-ske šole v inozemstvu, tudi s prakso, spreten risar, prvovorsten trgovski pomočnik, po stilu inozemstva, zmožen več iezikov. iščem službe. Prosim ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Želim uspehov« 5099-2 Starejfša kuharica z večletnimi spričevali išče mesta k mali družini. Govori slovensko, hrvaško ln italijansko Ana Mulec. Gor. Jezero št. 13. pošta Stari tr» prt Rakeku. 5125-2 Samostojen čevljar vešč vseh del, z lastnim orodjem želi zaposlitev pri icakem pod let ju tovarni. trgovini aH tol-nici. Po možnosti z vso oskrbo. Nastop po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.*. S15B-? Kravar ofefi.iem. brc* otrok, oba voiča molže in živine, polj de^a. žens tmdii btš-neo nizki ceni odras-Iim iu otrokom. Skrabčeva ul. št. 7. 5008-4 Zastopstvo iščem za predmet., ki še ni vpeljan v Be-o-grad-u. Po potrebi garancija. Pisati na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobar pr odpori tet«. 4779-5 Zastopstvo dvokoles in dvokolcsnlh potretišir-in. aii k^misi.siko zalocro prevzamem. <*'.-nj. pomidbe na ogas. od.de'ek »Jutra« pfd >D,)Vo "peljsna trgovina -4502-5 Zasrpnega materija-ia in humusa oddam večjo množino. — Poizve se pri Ljubljanski gradbeni dmiU, Slomškova u ica št. 19 4396- Lončetto peč okroglo, iz Napoleonove dibt u god ik. prodam. Naslov pi-ve ogiusni oddeiek »Jutra«. 4582 6 Bivši trgovec verziran in soliden. •«•'. prvovrstno zasto^nstv^ tek srilne ali plr-tilne tovari . Zmožen je kavcije in ima p-vboljše reference. Po-pudl>e na og'a«ni oddelek »Jut:«« pod »Trezen =a mec«. 4S72-5 Čevljar, potnika za provizijo sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »čevljar.potnik«. 5124-5 Sopotnika sprejmem za avto-turo po Dalmaciji in Črni gwi s 1. marcem, z manjšo prtljago, pod ugodnimi pogwji. Prosi se osebno zglasiti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Lijmisina«. 5007-5 oglaaa trg. inačaja pu 1 Dio beseda: z« da janja naslova ali ia «fro S Dim. — Ogla« socialnega mačaja vsa ka beseda 50 paj; u dajanje naslova ali ta lifr« pa 8 Din. (t) Kože vsakovrstne divjačine po najviSji dnevni eenl kupuje Ftscber. Zagreb. Gunduličeva 3 i 4. 3177 7 Fijakerski voz (paruč) enovprežen, dobro ohranjen, kupim takoj. — Pauer, Brasiovčo. -K'51-7 Lesene španske stene kupim Porvndbe na naslov: Josip Protner, Ljubljana. Tržaška ceeta 24. 5051-7 Rabljeno orodje ključavniičarsk« in mizarsko kupi šentjakobsko gle dalieč« — Mestni dom. 5ia5-7 Preprogo bosansko, 1.5 m X 2 m 3 X 3 m veliko, dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 5196-7 Prodam Ogiaai trg značaja pu 1 Dia beseda: za da jaaje naslova ali sa iifr« t Din. — Oglasi socialnega značaja v«a k« beseda 50 par; aa dajanj« oaakrra aU ta 4if.no p« 3 Dia. C6I Puhasto perje 15 Din, čohano 32 Din. puh 140 Din kg ter volno in žimo za madrace izredno poceni prodala Sega Wol-fova 12 (dvorišče). 1479-6 Premog in drva prodaja Jezeršnk. Vodmat 200 Prst (humus) presojan«, za vrtove. Vam dobavlja gradben« podjet je A. Mavrič. Ljubljana Tvrševa cesta 38- '-elefon št 33-82. 4604-6 Oglasi trg značaja po 1 Din beseda: ta da anjp naslova »Ji sa 5ifro 5 Din - Oglasi socialnega Gorfljejev« izšla « SanrSčkov S« ?ansk knjižnic: v 'ioric - pred vojno) Zois »Dve loveli« 'izšlo v Gabrččk« r SaliMJsk' knjižnici v G - tudd.- pred vojno' Obara >Ji »Mož Simone« 'izšla ? Lep.^ilovn knjižnic1 v Ljubljani preo vojn«) -Knjig«- naj bo pe mož aosti lobr« »hranjene s ■5i«te P miidbe » navedbo •ene na ig.ssni oddelek »Jutra« pod značk'- »Do oro plačam« 4706-8 Potniki Višinsko solnce Hanau. gorile« še 400 ur. zel« ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4806-6 Premog, drva. koks prodaja Vink« Podobnik, Tržaška cesta 16. tel. S3 16 Gospodinje! eamo enkrat le poskusite očistiti in povoščiti vaša parketna tla. linoieum etc. s »SERVITOR« - vošči-lom za parkete. in nikdar več ne boste uporabljale kaj drugega. TU dobe iz reden blesk in sijaj — niobenih črnih prašnih madežev, ker se prah ne prijemlje. Doza od '<4 kg Din 18.—. Dobiva se pri glavni za lu ai »Servitor« v Ljubljani. Pražakova 10/n io to v popoldanskih urah med 16.—19. — Na želj« predvajam čišče nje v vašem stanovanju, pisarni, Ioka!n itd. 49CH-6 KlWw i*č» m neto pot etika, piaia m v«ak<> l»ee 50 pat. ta 4a >anj« naslova tli ta iifro 3 Dio - Kdor sprejema potnike, pla i* b»»Mlin po 1 Din j ia -lajanje naslov* ali ta %ifm pa 5 Din fff1 Potniki W »o vpeljan« in bi prev zeli prodaj« predmeta naj M javijo pod šifro »Indu strija« na oglsso« .odde ek »Jutra«. 8074-5 Otroško posteljico prodam. Sv. Petra cesta 48. 4976-6 Zastopstvo ali komisij. zalogo koles io dvokolesnih potrebščin prevzamem. Ceoj. ponudbe n« oe'ssni oddelek »Jutra« pod »Dobro vpeF.saa trg« vtina«. «XC-6 Štedilnik znamk« »Peroli.n D^lta«, dobro oh-ranje-n, ek«raj nov, prodam po ugodni ceni. Celovška cc»ta 243, t*ova vila. nasprot' tov. Pauer. Cotar Srečke. 4932-6 ?eleze« štedilnik skoraj nov, poceni napro daj v brivnici. čemotova ul. 23. Šiška. 490<5-6 Irvanrtdno r>ovoljna Driiika! Vuinena čebsd od 05.- Ao 95,— dinars prodaju »e hitoo tbo« licitacije Fa bri.ka čebadi. Be«*rad. po«, fsh 108. 4(513-6 Črnobelo masko pr*>da Liipsr, Sovohnrska triwa št. 38 — Bežurrad. 476CM5 Otroški voziček eleganten. skora.j nov. d-ap herve. naprodaj. Na-- .iv pove oglasni oddelek -Jn-a«. " 4832-6 Namizni prti d.im.i stili, fino tkani. 30 Din. clrgantni športni gramofoni 250 Din. prah vsesava joče krtače z lOletnim jamstv<«n 60 Din. .Omnia«. Dunaiska 38. 50." 4 6 Pozor! Sezona za polže (d<>':kate-'a). 40 komad«>v po 10 Din dostavlja na dnm proti dopisnici J. Bručan. Cankar jevo nabrežje 5. pritličje. 5O08 6 Škornje moške. št. 42, moške strapac - čevlje, nepre-močl.llve, št. 45, ženske Kaferl št. 41. pisalno mizo, pulte, stelaže. 2 šivalna stroja za čevljarje, Singer Flach ln (knopfloherca) poceni prodam. Pobeško, Cankarjevo 7/1. 5056-6 Kostum in čevlje dobro ohranjene za starejšo žensko po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 5072-6 Otroška posteljica v dobrem stanju naprodaj. Nas'ov v ogisanem oddelku »Jutra«. 5050-6 Otroški voziček modern. na peres;h. malo rabljen, n-aprodnj v Stepa-nji vasi št. 57. 5146 6 Pro Jam: moško dobro ohranjeno kolo, citre iz pallsandro-vega lesa ln več majhnih raznobarvnih papig Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5200-6 Fušpana -ožja množina naprodaj — Ljubljana VII. Gasiifka 3. 5112-6 Železen štedilnik dobro ohranjen, poceni na prodaj v Bolgarski ulici — pri Viaduktu. 51«}-6 Otroške vozičke dobite od 260 Din naprej pri Kiicl er. Šiška. Celo v ška cesta 42. 5I65 6 Otroški voziček dobro oh-an 'e-n nciproda j. Naslov: »Balkan«, Dunajska Osebni avto Obrvsle-r. imuzma mod H 72, 4 vrata, 5 sedežev (event. tudi 7) rabljen, t prav dobro ohranjen na prodaj s kovčkom in ce!« pritiklino. — Sprejme se vložna knjižica kake hra mlnic* /ne zadrugeV — Vprašan pn »jugoindns« JTriumidi) v Ljubl.ani. Celovška cesta Ho. 2906-10 Rezervne dele za Alfa Romeo. Lancia. Ansaldo m druge iašk« vozove dobite najhitreje pri Lučiču v Lj-ubljani — Forijanska ulica štev. 4. 4916-10 Motorno kolo »tndian Scout« v brezh*b nem stanju ugodno pro-dam. Herfort. Ljubljana. Kodeljevo. Slomškova 2. 4S97-IO Elektromotor 3 Ks. trasnrisijo in stroj za rezanje mesa proda Josip Sirk. Ljubljana, Poljanska cista 64. 5027-10 Dieselmotor ?5 FIP, popolnoma v dobrem stanju proda tovarna testenin »Pekatete«, Ljul>-Ijana. Zelo ugodni plačilni »ogoji. tud! n« obroke. 3136 10 Prava prilika Boljšemu ponudniku pro-dam še ne-zacarinjen šest sedežen od;>n Alfa Rome« Z »Einsatzom«. perfektna. — Ogleda se v carinskem skladišču »A«, še druge prilike: Oakland zadnja tipa. Essex limuzina. Isot-ta. Frascbim iuksusni. — Lučič. bote-l Kajfež. Linb-Uana. 4915-10 Motorno kolo in kolo (bicikel) poceni naprodaj. Poljanska cesta 58. 5145-10 cesta 33. j! 83-6 Vsaka beseda 1 Din: u dajanje naslova aH šifre oa 5 Din (9) Radioaparat 4 cevni na baterij« poceni prod3in. Val. Vodnikova 13. Zelena jama. 5002-9 Šestcevni radioaparat i okvirnimi antenami (kratki in normalni in dolgi valovi, priključi se tudi lahko gramofon) z »•modnim aparatom na 220 voltov, ugodno na,proda j. Aparat oddam sam« v vešče oziroma dobre roke. Ponudbe n« ng-lasni oddelek »Jutra« pod »Ra-diione 6«. 4S96-9 Petcevni baterijski radioaparat konmpletno napram z zvoč-oikom zamenjamo za dobro ohranjen pisalni stroj. Ponndbe: Pošti M"ža. 4771-0 Ugodno prodam Frence H., das d. Pflan-ze, knj. I.-VII. cmplt. pol usnje vezano popolnoma novo! Naslov v odlasnem oddelju »Jutra«. 5176-9 Avto, moto Vwk« beaMia 1 Din; i« dajanje naslova ali ia iifro pa 5 Din. (10) Motorno olo A J S. » prikolico, io poltovorni »Ford« avto poceni prodam Naslov t ocia&nem odd-elko »Jutra«. 2912-10 Zamenjam avto znamke Fiat. model 520 6 cllladrski. vožen 26 tisoč km proti malemu Fiat - modelu 509 ali 514. F^odam tudi brez zamenjave. Ponudba na ogl. odd. »Jutra« pod številko »737«. 4407-10 Avtobus v dobrem stanju, ki bi %e da! event preurediti tudii v tovorni voz. prodam za rad^ opustitve proge Res ni interesent-1 naj se >g!a sijo na oglasn5 oddWek »Jutra« pod šifro »22.000« 4765-10 Motorno kolo znamke AJS4.98 HP. katero se nahaja v hrambi pri Gospodarski ?ve-zl, Ljubljana. DunaJ-ska-Tyr5eva cesta, se bo dne 13. februarja 1933 ob 2. popoldne potom javne sodne dražbe pro-d»lo. — Interesenti vabljen« MO^-IO K.stelje » 225 noč. omarice p!. » 130 stoli, navadni » 23 kompletna kuhinjs » 850 kredenca, kuhinjska » 470 miza. kuhinjska » 170 zaboj z« prem« J g » 20 zaboj Z3 smeti > 50 štokerii za kuhinjo » 40 Spalnice k trdega lesa, solidn« izdelane in poli-tirane od Din 4000 naprej. Sperane apainice, mole-r-ne, o-i Din naprej, kakor tudi v kavkaSJcem orehu in drugih eksotičnih lesovih v najmodernejši izdelavi od 8000 Din naprej vam nudi edin« Gospodarska aadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, Vegova ul. 6. 4866-12 Pohištvo na obroke ali hranil, knjižice pri mizarstvu »SavB«. K«lod.«r»ka IS. Miklošiče va štev. 6. — Telefon 27-8" Spalnic«......2100 DIp omare .......425 _ postelje ...... 235 .. kutrnvke oprave . 900 ., kuhinjske kredtace 450 ., 5046-12 Jedilnico komplet.no v orehovi barvi zei« dobro ohranjeno, radi preselitve prodam najcenejc Naslov v ogasne-m oddelku »Jutra«. 5037-12 Snainico in vuhm.k> lopo orehov«, proda po zelo nizki ceni mrlzar Kladoik. Mokronog. 4849 12 Vrednost Vašega denarja najboljše naložite, če Vam c»premi Vašo spalnico, obednlco delavne sobo. poslovne prostore Itd. s svojimi priznane solidnimi izdelki po najugodnejših pogojih tvrdka Remec & Co. tovarna upognjenega po hištva. lesna industrija Llubljana. Kersnikova illlca St. 7. 1209-1? Knnim ooravo ta kmoflco sobo in opolnlcn Ponndbe na o«!s«oi odde lek »Jntra« pod mačk« »KaseSka nkK. 4826-1S Trgovino dobro vpeljano, pri Sv. Trojici štev. 46 v S'ov. goricah oddam v najem. Potreben kapital i« 25 tisoč Din. Prt ame se lahko takoj. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 4838-17 Manufaktumo trgovino z TC-liirm portaloai. na D.ij-prometnejši točki večjega me«ta v Sloveniji odda to v najem z a!i brez zaloge. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prevzem inventarja«. 4763- IT Kavarno v Ptuju oddam ugodno v najem. Več sc poizve v h-"-t. * »Slon« v Ptuju. Na pismena vprašanje brez znamke se ne od.o s koncesijo. — Ponudbe na pedruž-liieo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Franki-rano lt5«. 492<>-!T Fotografski atelje iščem v najem. Ponudi-« na og'apni oddeiek Juua pod »Nataw'na ponudli:. . 4*H7-'.7 Kolar. mojstru samostojnemu oddam t«-kaj v najem delavnico a stanovanje, oh državni c-srt-i ob najbližji ljubljanski oko':ci. Na«lov v oglas, oddelku »Jutra'. 4805-17 Klepar, dovoljenje oj-i5 100.0000 Din posojila najmanj na 5 let, iščem na dobro podjetje. Dopisi pod »Podjetje« r.a ogl. odd. »Jutra«, podružnica Maribor. 4462-15 Družabnika z vsoto 5000 Din išč*--a. za zeio dobičkanosoo obrt. Ponndbe prosim na ogli s. oddelek ».Jutra« ped šifr« »Boste zadovoljni«. 4?o: i Kdor posodi proti vknjižbi na prvo mest« 30.000 Din proti 8 d« 10 % obresti na varno me-sto. naj javi sv«j pask-r n?, oglasni oddelek »Jutrr.« pod šifro vS-srurno m^-st"< 4762 15 Kot družabnik pri.sto.pim s kapitalom I« sodelovanjem k starfjšerri gospodu trgovcu ali. ki ima trgovino mešan, blaga na dereU. — Ponudbe r.a ogln&ni oddtlek »Jutra* pod »1880«. 4646-16 Družabnika z večjo vsoto denarja sprejme stara, rec.onrrana to-varua domačega proizvoda. Delež p" želji tu,H vknjižba. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod š!f-o »Dokazan uspeh«. 4645 .6 Če posodite pod garancijo obrtniku 2000 Din. Van vme 3400 Dia. Ponndbe prosi na oddelelk »Jutra« pod šifr« »šest obrokov po 400«. 4800-16 Posojila podeljuje »Zadruga«. Ljubljana, pp. 307 Sprejce poverjenike. 75-16 Družabnika iščem za takoj s kapitalom 100.000 do 150.000 l>:n za povečanje obrata, na dobro vpeljano podjetje. Siguren dobiček. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«-" 49-54 16 Družabnika pri trgovini deželnih pridelkov sprejme slovenska tvrdka v Splitu. Sodelti-joč in trgovsko "aobr»-žen ima prednost. Potreben kapital 30.000 Din; vi^ja vsota zaželjena. — Ponndbe pod »Trgovina T Splitu« na od »Valorizacija«. 4791 16 400.000 Din posojila popolnoma varno kritje, z navedbo obresti in vra čilni-mi pogoj? iščem. Ponudbe poštno 1-žeče Jo sip Laurič. Ljubljana. 48(15-16 Kompaniona »a uložnom knjižicom cir ka 300.000 IV n i goto vino m e na oddelek »Jut-a« pod »K-mij«an:on«. 47S4-16 10 upravnika pa u'ožnom knjiižioom od IV i 150.1*111 t.ra ži j* d ml no-!e'd!i7.M;e. F.2e;steneija insigurana. — Ponudbe na <>.»'»« oddeletk -»Jutra« pod »Eksistenčna 202«. 476746 15.000 Din posoiHa ts prevzem obrata iščite Ti-ot.i primernim oh->«tim jn •amvevi.ni » trikrat,n. Tredno»ti Dopise "a "g ■ odd ek »Jutra« pod š;fro »Jamstvo«. 4792-16 Hranilno knjižico Celjske mes-tne hratiil-rvtro ii,-, >nn.(vyi TVn prodam u!rod-x\:s..mu ponudini-k i. Ponudbe na oglasni odde ek »Jutra« p^d lik* »Pri 5024-16 Posoii'o 85.000 Din n-its. vknjižbi o« prvo .=,„ iščem. Ponudbe na otrnsnii oddelek »Jutra« prni »posojilo S5.000« 5028-16 Družabnika j t!47-! 6 Kreditna zadruga I.iubliana. poštni predal 49 daje posojila razdolžitev. nakup *em-llišra. hiš in zidavo. 5083-16 Posojila na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljub-lianske. Ljubljanske kreditne in Praštedione preskrbim pod ugodnimi pogo.ii. Zglasiti se jc osebno: Zore, Ljubljana Gledališka ulica 12. 5088-K Družabnika is 50.000 Din iščem za vpeljano podjetje Vkn tožba na prvo mesto. Družabnik postane polovični iast-n.tk. — Vidovdanska cesta št. 6/1. 5074-16 150—200.000 Din posojila iščem v gotovini eventuelno knjižice denarnih zavodov. Knjižba na prvo mesto. Ponudbe na ogl odd »Jutra« pod »Ljubljana«. 5194-16 Kdor posodi •0.000 Din na novo hišo in vknjižbi na prvo mesto, lahko tudi knjižica Mestne hranilnice ljubljanske dobi za obresti lahko tudi krasno stanovanje Jiasiov v oglasnem odd .»Jutra«. 50^4-16 Sijajna eksistenca Oddam koncesijo za elektrotehnično obrt v Ljubljani — tudi lajiku. proti primerni odškodnini. Informacije osebno pri Zore Ljubljana Gledališka ulica 12. 5089-16 Zlata jama! Sijajna eksistenca zasi gurana tistemu. kdoi kupi moderno urejene opekarno pri Ptuju "ai-kapital postane -ilata valuta Vprašati osebne prt Zore Ljubljana. Gle dališka ulica št. 12 5090-1f Izvanredna prilika se nudi tistemu, kdo vloži 50 000 Din v tak-dobičkanosno Industrij sko podtetie v Ljubila nt. Krasna .eksistenc? Vprašati osebno pr) Zo r6 LJubljana. Godali ška ulica 12. 5091-lf Poravnalna in posredovalna oisarna med dolžniki ln upniki posluje Llubljana. Mest. ni trg 25.-I. 3058-16 40.000 Din posojila na hipoteko, delno v gotovini, delno v knjižici iščem proti dobrim ob-restim. Ponudbe pod »Rentabilno« na oglasn. odd. »Jutra«. 5098-16 Družabnika (co) s sodelovanjem ln kapitalom 40 do 60.000 Din se sprejme v stavbno podjetje v LJubljani pod šifro »Delamo marljivo!«-na oglasnem oddelku »Jutra«. 5120-16 Knjižice Kroets-ke |M>sojilnioe. z vto go od 100.1)00 Din iščem Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« Dod »Po dogovoru« 3130-16 Lokali Vaa-lta 0+vsKL* 1 Din. | z« dajanj« naslov« *ii i vh 4rtro pa 5 Din (19 j Lep lok i zel« »vete; :n prostoren, v t. nadstroipii odda L. Rot. Me»tni trg 5. 1ČS6 19 Pisarniške prostore > t. i r i pritlične poslovna ,rostore z razg!ed»»m oa iilico. sredi LjubPane od dam s 1. majem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4917 19 Lokal primere>n m sklad šče. v sredini mesta takoj oddam Po-izve s., v modni trgovi »Mela«. vis a vis Ev rope. 49 tO 19 Gostilno aH vinotoč periferiji mesta vzamem v najun ali aa račun Pomid^e na naslov: A! t'k sandrova cee-ta 4.1 V. vrata -'2. 4>7£5-19 Slaščičarno remter Ljubljane, ugod.no prodam ali oddam v najem. Ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra« po-d »I>o-bra eksistenea«. 4003-19 Trgovino z m"-ša.niim blagom oddam v trgu Kozje na Štajerskem v najem proti pre vzeitiMi blaga. Potreben kapital 40.in. !'•>-_ drobno-sti se invejo [>ri lastniku Rrnes-t Bezenšek. Podsreda. 4956-19 Lokal s stanovaujem na prometni točki v Ljubljani, primeren za trgovino, mlekarno. trafiko itd. oddam. Ponudbe na oglasni odde k »Jutra« pod »Radi bo-Vzni«. 4991-19 Delavnico iščem v pritličju na dvorišču od sv. Krištofa do [,oštie. Pismene ponudbe na oglastki oddelek »Jutra« pod »Deiavnica*. 4098-39 Mešana trgovina i najiprometnejši točki _godn"> naprodaj zaradi bolezni, ponudbe na o-gl. nddcek »Jutra« ped »Dobra točka t. 4&'«3,:9 Lokal pripraven za vsako mirmo ebrt b"0 Moča. brez konkurence, s»ra
  • r-cdii j. Naslov v ogas-n^m midelku »Jutra« " v Lj'ub'jani. 4019-19 Lokal za trgovino na pnometinem kraju iščem aH krepim trgevino. Naslov v oglasnem odde'kn Jutra 4714-19 Pekarno sta.ro. dobro vpeljano, v večjem k-a;.u ob železnici prodam zaradi smrti last »•ka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4504-19 Gostilno ali klet s stanovanjem, išče na ra čwn kavcije zmož/na. k" 'ma točilno pravico. Ponudbe na og asni oddelek »Jutra« Jiod šifro »Podjetna 223« 4773 19 Skladišče (delavnico! blizu gl. kolodvora oddam v najem. Naslov v o■gia^ -Kidelku »Jutra«. 5032-19 Poslovne prostore za obrt takoj oddam ■>« Cankarjevem nabrežju 23 Vprašati v trgovni So* Ue*tni trg 18/19. 5043-1» Iščem lokal primeren za mizarsko obrt v bližini Napoleonovega trga. Cankarjevega nabrežja ali na Dunajski cesti. — Cenjene ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod šifro »Primeren«. 5057-19 Lok-1 rmsebno pripraven za mle karno. takoj odd«m. f*0/7 ve se v Kopitarjevi alioi 1 — trgovi,na s čevlji. 5078 19 2 pisarn, prostora na prometnem *redt me«ta takoj oddam. Na ■='ov oove oglasni oddelet-.Jutra«. 5062 19 Trgovino na prometni točki Ljub ijane se takoj odda -3otrebno 10 000 Din Ponudbe na oglasni ooce-ek »Jutra« pod »Prill- esc v centru mesta se igodno od^a Naslov -Glasnem oddelku »-m-tra«. 5138-19 Vpeljano mlekarno >rodam v Sn. Šiški. Je-"* ^rs e«^ita 53. 9149-t« i V »»k* Onteda 1 Dui: j u dajanj« naslova »H J u iifr® pa 5 Dia. (30) Tovarno s^vinske stroke, na zek> ig-,dn. to6k: v LjuPljan" ;.rod'>ptM- na og.asin.; odde ek ■ Jutra« ood »Tovarna«. 2832-20 Večja hiša v Kranju stanovanjska i*i trgovska, naprodaj Kapei naj se ja vtjo n« nas ov; Kranj. Pošt,m preda: 1. 4497-20 Tristanovanj. vila 7 l-ejen m 750 m2 velik m vrtnm naprodaj ta Beži gradom Nasiov v ogla«, oddeiku »Jutra«. 4702-20 Prodam vilo ob koiodvoru. gorenjskn roga. proti got-ovini aNt liržni knjiižien. ponudbi: na oglasni oddelek »Jutra« l>od šifro »300.000«. 45.S9 20 Gostilno na račun akol oddam blizu ljub lanskega nebotičnika -eprezentatlvnl. unerglč ni gospodični, dami ki zna slovensko, nemško p-)ni;dbe na oglasni od delek »Jutra« pod: Kav eija 12.100 Din. 5190-19 Dve posestvi krasni, blizu kolodvora, pripravno za vele trgovec žitom, veled ste r osti ze lo puceni prodam proti gotovi ni. Po jas ni I a da je Juika Košauovič, Zagreb^ Berie-lavlčeva ulica br. 15 4S50-20 Posestvo do 50 oralov arondiranega gozda, travnika in sado-n.oe lička kupim blizu že leznke io šole v okolišu Maribora. Aobaba. Zagreb. Gorta-nova 27. 4860-20 1 ali 2 parceli na Kodeljem prodam samo proti go-tovtini. Infor-maoije daje Ivan Slokan. Ljuibljana. Kolezijska 7. 4817-20 Enodružin. hišico i večjim vrtom vzamem v naje.m. eveo.t. kupim ua Gorenjskem. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod šifro »Ud Kranja do Bie da«. 4S70-20 Dvostanovanj. vila epa. enonadst-ropna. ugod no na prodaj. Cernetova ul. 32/1. 49S5-20 Stavbišče >ri Dev. Mar. v Polju de orna njiva deloma bero^' _ozd;ič. ev. tudi proti knjižicam ugodno na pro-luj. Pojasnila daje Jožef Zaje. Gor. Zadobrora št. 8, mošta Dev. -Mar. Polje. 4965-20 Lepa kmetija v veliki vasi ob g.avni cesti blizu cerkve, šole in pošte, lep sadonos.ni9-20 Hišo na Viru št. 65 pri Domžalah, svojo, pro da Mistna hranilnica v Kamniku. fttša je novo zgrajena. zelo prikladna za mizar»ko obrt. katere v tem kraju primanjkuje. Cena okrog 40.000 Din. 4811 -20 Tri stanovanjska hiša novo zidana, z vrtom in majhno delavnico, pod mesto spadajoča, ob Du navski četrti, se zamenja z manjšo hišo v Celju. Mariboru. Kammik-u ali Ljubljani. Potrebno 50.000 Din gotovine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4908-21' Stanovanjsko lrfšo I po mo«žiK)»t4 s trgovino io goetii.no fcufBOi. Ponudbe s točnitm opisom io na vtjdbo oen« oa podružnico »Jutra« v Mariboru pod hitro 300.000«. «744-20 Novo hišo preurejeno, pet sob. kuh nja m pritikline. t lepim velikim vrtom mirna ga. oddam a koj v na jem. — Pave' Knafič. Šmartno p. Lrtijii. 4901-2f' Nova hiša z vrtom ob iržaviiii eest.i z 2 lok« oma pet minut od kolo dvora, na zelo prometnem kraju Gorenjske, ugodno prodam; del s hranilna, knjižnico. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4839 20 Večstavbna ppircela lepa. v Dravljah med r mizo in debelim znam njem naprodaj. Pivasni.e v trgovini Kušar. D-avlje 28. 4871-20 Posestva, hiše, parcele in lokali v veliki i»biri. Postrežb« hitra in kulanitma pri Po-»redovaloici v Wolfovi 1. 3173-20 Enodružinsko hišo orodam v Stožicah M.. 99 (JeiicaV 47,f® 20 Hišo pritlično, z gospodarskim poslopjem, velikim vrto-m. ie vpeljano gostilno, primemo tudi za trgovino, prodam. Potmdbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pio metna točka«. 5025-20 Parcele vjake veličine [iris.krb:m najbolj« po zmernih cenah v okoici Ljubljane. Po nudbe na og asni oddelek ♦Jutra« pod šifro »S'avPne parcele«. >116-20 Stavbne parcele v izmeri 400 m5 In več. [»-. 50—65 Din prodam v b'i šini nw«!a ui-ubljane. — Ponudbe na oglas.i>: odde-i'k »Jutra« pod šifro »Le-rv.i lesra«. 5015-20 Hiša z vrtom re« lepa, tris*a n-o\anjskn, v Lptbljani naprodaj prot." prevzemu hipoteke, nekaj goto-vrl ne !*n hran. knijižrc^ Ponu Ibe na ogTnsnii 0'!de lek .Jutra« pod šifro »Lena hiša«. a(ljil-2n in mlin sta'ni vo.ll. prodam. — Plačljivo ? hran;'no knjnii-co Ljublja.ns.ke mestne hra lilnice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mlin« 504-S-20 Zemljišče sad.oli in ze!enjadm.; vrt, pričeta stavba z dozid-ttra-mi kletmi ter zasilnim divo sobnim stanovanjem i>n šu-j>o. na lepem prostoru naprodaj. Več po dogovoru. N A.. Vir št. .58 pri D«n-ialah. 30412-20 Posestvo z vodno močjo prodam ali zamenjam za posest ali zemljišče v Ljubljani ali okolici. Obratni lokal s stanovanjsko hišo, hlevom in njivo v lepem kraju 1 ln pol kilometra od postaje. Vidovdanska 6-1. 5075-20 Veliko posestvo kupam brez gotovine s knjižico Ljudske posojilnice v večjem trgu na Gorenjskem. — Cena 480.000 Din. Naslov v odlasnem odd. Jutra«. 1454-20 Novo vilo s>t.irista-nO'van's;ko, blizu sv. Jo-žefa prodam. Potreben kapital 250.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 5011-20 Enonadstropna hiša s pekarno in gospodarskim poslopjem v sredini trga, na prometnem kraju, je naprodaj. Pojasnila daje Anton Sat-ler. Velenje. Plača se lahko s knjižico. 5126-20 Posestva, hiše, parcele in lokali v veliki Izbiri. Postrežba hitra in kulantna pr! Posredovalnici Wolfova ul. 1. 3173-20 Stiristanovanj. v Ho komf., center Ljubljane prodam s prevzemom hipoteke. ostalo v hranilnih knjižicah. Ponudbe oglasnemu oddelku »Jutra« pod »Ilirija«. 5164-20 Stavbišče SOO -1000 m', elektrika i« vodovod, naprodaj. Naslov » oglasnem oddelku Jutro. aU>4-20 Stavbno parcelo prodam v Sp. 5i§ve s 1. marcem oddam v Mostah. Pokopališka ulica št. 14. Obsegajo sobo. kuhinjo in drvarnico, z elektr. raz sve-tijavo. 4720- Ul Stanovanje *obe. kuhinje in piitiklin oddam v Giiueijab št. 24 pri St. Vidu. 4717-21 Dve stanovanji dvo- In trisobno 'ddam i majem na S arom trgu 24 4520-31 Trisob. stanovanje z 2 kabineti tn ptirikii nami. v I. nadstropju — prm-erno za p;sapne. od dam s 1. maj-m v Tav čarjevi ulici. Naslov pove oglasiti oddelek »Jutru«. -1910-21 Štirisob. stanov^rl? komfortno, ter zračne' in »veti« pisarniške prostore odda zavarovalnica »Du nav« v svoji paiact na Aleksandrov; c«-sti. In f-»T maciie se dobijo ieDotam v družbeni pvarni. 4676-21 Pristopajte k Društvu stanovajsklh najemnikov. Vegova ul. 8. 373-21 THsob. stanovanje s kopalnico in prlr,k,r>a m oddam takoj v T. naj stropvu S.reilska ulica -31. 49S0-J1 Enosob. stanovanje oddam s 1. marcem z.-. 300 Din. Vprašati pri V. kliču v Detelevi ul:ei 6. -19S4 21 Dvosob. stanovanje oddam iakoj. evetuuelno z marcem. Vprašati p" hišniku. Glimška 5. 4071-21 Dve stanovanji z eno so-bo in vs-e-mi pri-liklinanvi takoj oddam [Mi ni-zki ceni. Stožice 14i1. 4943-21 Sobo in kuhinjo oddam s 1. marcem. Na s'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4ite9-31 Enosob. stanovanje s.nažno in soinčno — po immi ceni oddam v 7/z. Jišiki. — Na sto v v trafiki Untk v Zg. Ši'ški. 4863-21 Dvosob. stanovanje s kopnlnico in vsemi pri tikiinami. 5 m;nut od šte celda Jeme« na Trža ska cesti 8. _ __4Sii-21 Dvosob. stanovanje pritiklinami oddam s 1. arcem v Ii o ž ti.; dolini — 4S0S-31 m cesita V/19. Dve stanovanji trisobno in štirisobno. z vsem komfortom takoj oddam na Bregu štev. 20. 4S90-21 Izredna prilika! V oaj-em dam »akoi njivo v ze'o 1ob*em stanjiu. na hajajočo se noleg tovarn-za k!ej. eventualno jo 'u dd orodam. Nasiov v ogl. oddelku »Jutra«. 4885-20 Hišo v bližini Celja rt trgovino iti o^e^tvotr kup- I-ado Tu-k. Vo;nlk 7 r>r: Celju- 4660-20 Lena, nova hiša s t.r*»m! sobami. kuhrriiO. shambo klet;o. gi^spodar sk;m ooslonj-o-m. nralnic T, vrtom vse ograjeno •enjeTKi 52.000 Din blizu Marthnra oooen: prodam -adi selitve — Naslm? pr-»odrjižnifti »Jutra« v Ma -iboro. 4831-20 Novo hišo vipokopritlifno. tristaoova njsko. po ? pobi. kopalnica im ori tikline. 10 mimo t od Tamvaja prodam. — I«ti>tam naprodaj le«eoa baraka, t 0T>eko krit« in 500 m s velika narce-Ia. Cena 175.000 Din. NaeVov t ogl. oddeikn »Jutra«. 5010-20 Hišico z vrtom vzamem v najem. Grem tudi za hlapca. Poročen (2. otroka), Gorenje kmetski sin. neomade-ževan. Franc Drmota Besnica, pošta Hruštca ori Ljubljani. 5161-2 Vsak* otw«d« 1 Dtn. ca da.ja.nj« DtMor« aH u »ifro pa 5 Din. (2»1) Moderno stanov anje soinčno. v centru me-sta. s krasnim razgledom, obstoječe lz 4 sob tn vseh prlttklln. dam ? majevlm terminom v najem mali družini najraje samo odraslih oseb. Elektrika ln plin tudi v kuhinji vpelja na. Ponudbe do 12. fe bruaria pod značko »Moderno stanovanje« na ogl. odd. »Jutra« kjer se izve tudi naslov 4434-21 Trisob. stanovanje t delom vrt« oddam za maj t vfl-i na Mirim. Pr« mene ponudbe na op!a»ni oddelek »Jutra« pod 5ifr» »Maj«. 489* Eno in dvosobno stanovan:e s rvritlklinaini oddam. Bol ga raka ul. št. 21. 5022-31 Dvosob. stanovanje pritiklinami oddam ra 1. marec. Naslov v ■►gl;o- ali d vosobno odda to s 1. marcem. Naslov |«ove off!aeu.i oddelek »Jutm«.' 5050-31 Pod Rožnikom komfortno trisobno stanovanje. kopalnica kabinet. kuhinja, prltikl'. ne za 950 Din odrlam Naslov v oglas. od-. stanovanie 7 balkonom in uporab") vrsta, v I. nadstropju Ponudbe pod »Centralne lege« na oglasni odd »Jutra«. 5096-21 Stanovanje velike sobe, kuhinje ii) pritiklin odda mirni stranki Fatur, Večna pot št. 7 — Podroinik. 5112-31 Dvosob. stanovanje ve'iko. za 360 Din oddam v Mostah. Predovičeva ul. št. 1-1/1. 5110-žl Stanov&nje šes"->"o dolin" ll. 5065-21 Dve stanovanji trisobni, o ,1 d a tal<.o' ali j pozneje T r i b il č. Glince. Tr?aškn e«*>ta štev. 6. lef«.n JUif). 5137-21 Enosob. stanovanje i »d da m ko. 5164-31 Leo<> stanov a tre ?. 2 ali 5 sobami, vrtom td., event. celo hišo odri am pod Rožnikom. Naslov oglasni rv-irlo-lek »Jutra« 0.57R-21 Komfortno stanovanje v novi vili v Streliškl ulici 19. v visokem prt-tličju ln s posebnim vhodom, obstoječe iz 3 sob, kabineta, predsobe kopalnice, pralnice, nekaj vrta in drugih pritiklin. oddam z maiem mirni družini, najraie odrapUh oseb za '200 dinarjev. — Predpogoj 'istost in točen plačnik 5158-2t 2 dvosobni stanovani oddam strankam, ki p!nča jo za 5 let naprej. — Men ciig»rjeva 23 5079 -2 Dvosob. stanovanre oddam blizu tramvajske sronice. — poWvo =-e Glincah. ces*a VI/4. -W'/I-?' Soinčno stan o van'c velike sobe in kuhinje od dam na Gl;ne«h. cesta X 7 - h;šzin jo Naslov v ogl. odd»lku »Jutra«. 5086-21 Štirisob. stanovanje s kopalnico in plinom, v cpntru mesta odd-'m 'akoj ali pozneje. Naslov v ogl. odde ku »Jutra«. 5087 31 Trisob. stanovanie z uporabo vrta. v bližini1 banske up-ave oddam Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno«. 5094 colnčno stanovanie 2 ln 3-sobno s kabine tom. kopalnico, plinom oddam takoj in za 1 maj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5092-21 Dvosob. stanovanie takoj oddam poleg Sol« Zg. StSki. Vodnikova 215 5150 31 Soinčno stanovanje «oh. kabineta, kuhinje, koualniee in vseh pritiklin. vrtom poceni oddam pod Rožnikom, cesta I štev. 22 5170-3" Sobo in kuhinjo oddam solidni gospe ali go = t■• oljčni v ered:m! mesta — Fl-orija-tteka ulico 10'T. 5100 21 Enosob. stanovanje oddam v Rožni dolini, cesta VIII i:. 20 — Juljana. 51S5-21 Petsob. stanovanje soinčno, komfortno (tri vhodi) v III. nadstr. za takoj odnosno maj. Podnajemnik dovoljen. Dve sobi s svetlo predsobo za pisarno, za zobni atelje, ali stanovanje v I. nadstropju za maj Soba s čakalnico odnosno kopalnico . za pisarno. za zobni atelje ali samostojni gospod za stanovanje v pritličju za tako) oddam. Vršič Gledališka ulica 4-1. Enosob. stanovanje s kuhinjo, vodovodom, elektriko. 10 minut od tramvaj oddam s i. marcem v Zg. šiški. — fJaslov v oglasnem odd -■»Jutra«. 5106-21 Stanovanja j Vsaka OesK-da 50 par. ) 1 ia 'lajanje naslova ali ! m iifro 3 Din /21-») Stanovanje išče staiejsa guspa. — Po-;iud'be na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro »Gospa 4616-21/s Trisob. stanovanje blizu ctmtra iščem za aprii ali maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »4 odraali«. 5U55-21/a Snovanje 2 sob s pritiklinami Išče 3-članska družina odraslih oseb za takoj ali maj v sredini mesta Ponudbe na M. Hafner Mestni trg št. 4. 5069 -21 s Dvosob. stanovanje 'udi podstrešno, išče v Sointpeterskem okra:u. Vod ma'u aii na Kodeljevem. solidna stramka. Cenjene ponud.be s ceno stanovan:.i po«'ati na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »R^sna«. 5140-21/a Dvosob. stanovanie v bližnji ok'-'lci išč=elsko snbo in vsemt pritiklinami. po možnosti tudi kopalnice Išče za maj tročlanska obi-telj. Ponudbe nod »Inženjer« na oglasn1 odd »Jutra«. 5169-218 Enosob. stanovanje s predsobo ;n event. e ko palnico šče zakonski par biez otrok s aprilom — najraje tla Gosposvetsk: C. ili Sp S.ški Ponudbe na og«a. oddeiek »Jutra« pod šifro »Snažno stanovati '«. 4<596-21/a Enosob. stanovanje komfortno — v Ssnt.peter ~kem aii Poljanskem okra ju iščem za takoj ali z iprilo-m. Ponudbe na og "ldelek »Jutra« pod šifro »Drž. uradnik brez otrok 17S1-"- 7akonca brez c*rok ščeta stanovanje 2 f^b in pritiklin. no motnosti s kopalnico, ali ni vsaj pralnico, za marc ».prU ali ma i 1933. — Ponudbe pod značko »C.stoff na ogla«—' ^dcl ■fJutrp,«. 5168-21-a Uradnica S^tp 7. vso os-k-bo. Penudb® z inveobo zaibtev kov na oglas™ oddelek Jutra« pod »1. marec«. 5M9-3! 'a V»aka beseda 50 ;«r. mi dajanj« n.-isJova ali za iifro 3 Ddn. (22'i Učiteljska družina v cemtru me^ta. spre me dijaka v vso oskrbo Kla vir. vrt in vestno nadao* «t.vo. Nasiov pi>ve og as.ii' oddelek »Jutra«. 4371-22 Sobo odda Vjaka l>o»e 1 2 pos-t-jama oddam 2 osebama ali spre m, m c stanova'k o. Valjavčeva 19 4966-23 Pijaniiško sobo Sredi mesta od&un opremljeno zračno in sončno sobo solidni osebi. Poseben vhod elektrika, telefon brezplačno v hiši. Prečna ulica 8. 5031-2? Lepo. veliko so^o na Mestnem trgu 9.-1 opremljeno, ugodno cd-dam takoj ali pozneje eni ali dvema solidnima snažnima gospodičnama. 5070-23 1 ali 2 prazni sobi oddam takoj, monio je postaviti štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5077-2? Scbr* 7 2 post^nam? in el'k*-;ko taT;o: oddam Pot z v' se v Ceirnarj-e-vi ui. H. 6'I. 5064-23 OpremMeno sobo I e t »o -*n veliko oddam v Tavčarji vi ulici št. 3,''IV levo. 5Ag0 23 Sobo tt-azno h'- o-i,'. nil jeno s po-.sebnim vho^^.m '.ito' od dam na Tržaški cesti 101. desno. 5061-23 bližini pnit 'avt iiist-irn'- pa. ace. a odvetnike in druge, z vhodom s s-ot-ni "a. oddam s 1 marce« pozneje. Naslov v -lasnem oddelku »Jutra« 49:53-23 Sobico ia Po-t 'ane.k j cesti 58 'a-ioj odda Košar. 4097-23 Leno sobo z elektriko in parketom nocen! oddam gosp d:čnl. Zalokarjeva 11. 4901-23 Onremlieno sobo so'mčn.0. oddnni. Naslov v oglasnem oddelku ».Tut-a« 40=18-23 Zakonski par ve= dan odsoten. išče orožno sobo za 1. marc v bi i i-i-ni Gradišča. 1'ontidbe pod »Prazna soba' na oglasni oddelek »Jutra«. 48S4-23 Prazno sobo sopari™ 110. lepo in so!nč-no. od da m po zmerni ceni s 1. marcem na Res! je vi ensi: ši. 12,'IT— levo. 4704-23 Opremljeno sobo v centru mesta oddam. Nns'ov v og asnim odd.'ku »Jutra«. " 4834-23 2 sobi s posebnim vhodom tn ko-tiaiinico oddam gospodom. Boh. Mestn« trg 5'TI. .-■0:11 -23 Sobo s souporabo kojialnice in t«ifeVi'm vhodom oddam "■uepodoma. Krojaška ultra 5,11. 5030-23 Sostanovalca v lepo sobo in po n ' t ki ce-ni sprvjm« soliden go-sjiod. Na-iov v eg!a«i«B odd t ku -Jutra«. .-.040-23 Dve boljši osebi siprejimem v krasno sobo, event. z vsv oskrbo. Cena smerna. Ogledati med 1!. i-n 2. uro popoldne na Je-gličevi cesti 1. 5045-23 Opremljeno oobo čisto in soinčno. s poseb uim vhodom, v noin vi -poleg Tivolija o d'd a m event s klavir-em C-es.ta na Rožn-ik št. 47. 4882-23 Upokojenke ali gospodične (dijakinje) sprejme v lepo i-n či&to stobo samostojna gospa. Naslov v ogas-nem oddelku »Jutra«. 4691-2:3 Dve prazni sobi s pritiklinami. v eni sobi se nahaja štedilnik od dam s 1. marcem mlademu zakonskemu pam. a 11 tu dt posamezno. Naslov v >giasnem oddelku »Jut,rti« 44)33 23 Opremljeno sobo oddam po nizki cent gdčni na Resljevi cesti št. 12/2. 4092 23 Veliko sobo lepo. v prit.ičju. R štedii nikom oiidam takoj. Vai. Vodnikova ul. :i2. Zelena iama 4077 23 Opremljeno sobo v Koineriskega ulici takoj oddam. Naslov v og'««n.» oddelku »Jutra«. 5017-33 Dva gospoda sprejmem v -na/.no s.,.b cn 'ako; alt s 15. februarjem. Nas ov v oglasnem oddelku -.1 h trat. iflC*. Sobo s posebnim vhodom odda K ns teli c, Kariovska e. 15. le\"-o, pritličje. 5ij7:i- Solnčno sobo od-flam enemu aH dvema gospodoma. Na=lov v oo s '.,1;.-J.; yr, v't..detli, v Cen-1 molita o -i d a m ivema '•"•ama v Križevniš-ki n'. št. 5/1. 4740<3 SostanovaK di:aka ali s.orej- mem k akademiku v 1 • rK> ;n veliko sob 7 vso o^kr t ili h-ez. Con-t n;7ka. — Miklošičeva 1«'IV. jesno. 5007 2? Opremljeno sobo s .i-n on o. s fiosebnim vhodom oddam 'flkoj al- s 15. bližin1 Tabora — Ilirska ulica 29/1. 5101-23 Opremljeno s f»osebn:m vhodom i-n uporabo kopVnVe oddam v Slomškovi ulici l/II df-sno. 5' 27 2:1 Majhno soWco oddam s brano, ter sprejmem gosjKid:čno kot &o-stanovalko. Nastov v og.. —Ide.ku »Jutra«. 5122 2S Sobo z 2 posteljama odda 2 gost-'d'.ma Mile lj, Vego-va ulii-a 5. dvor:-šco Gasliene Male,^. i:13-23 Soba s štedilnikom (»osebnim vhodom in elektrik« oddam - 1. matcetn nvrni sttatik: v Knezovi -j., •t. L.ub _,tia VII Parketirano sobo lepo oprem eno. z vodovodom. 'jddam v M. t-' ko - i ulica 5. 5'95~c3 Elegantno sobo centrum. poseben vhod, 1 a!i 2 postelji poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5193-23 Sobo strogo separiran vhod e stopnišča, iepo -»picin-ijeno. soinčno m zia.-no z električno razsvet.ja-•o poceni oddam. Na Kodeljevo 13, 2 minuti od Leonišča. 5191-23 | Vsa-ka tv-isen;m vhodom, iščem 10(1 Din nagrade tistemu, ki mi jo preskrbi. — Ponudbe na oglasni oddo'e-k »Jutrai pod značko »Večinoma odsoten«. 4721-23'a Sobo išče nradnlk. najraje a - 'uporabo kopalnice. I'o-midbe z naveutio cene na oglasni oddelek »J-u 3« pod značko »tl^rvi m-r, c« 40" l-i ia 2 prenrosta r^n^^a po nizki c-eni sprejme v snažno stanovanje = hrano a1= b-ez Sokl-ič. Cegnar.leva ulica 4/II — blizu bolnice. 5100-23 Sobo s poseb. vhod,--m '"ti elek rično razsvetljavo oddam v Gosposki ulici š'ev. 10. itičje. 513S-29 Prazno sobo tn k f>] n^HTn NarVov v oir arntm od^i^iku »Jutra«. jil 02-23 Kabinet v V:ž;ni Zvezdo oddam s 15. feb-narj'm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5117-23 Gospodični oddam sobo z elektriko 'n parketom na Kar!ovšk: ce-s- 0/1. 5108-?3 Opremljeno sobo s hrano ali b-ez oddam 2 mii-r»od:čnama. — Na-'o v v of>-strežtoo. čedno, išče a- žena doma v nt-posr^jni b i-žin: Kongresnega trg-.. I 0-nmdbe pod »33« na ogias. oddelek »Jutra«. 4fXi:"-33a Opremljeno sobo e ii ^- b ' m 1 It-odom 1^-"' ent v sredini mesta, ponuobe na oglas.na oddelek ,Iut,ra j»od »Poceni«. 1777-23 a Sobo st-ogo separirano. s kopal-niifto in klosetoni. vse ped ctrm ključem, v novi h:ši, v soinčjni l«gl. oddam ta koj mirni oseh:. Vprašat; v Dvorakovi u"ci št. 12 — pritličje, iesno. 5159-23 Sobo s separat. vhodom s ?t0i>-njtšfa, oddam stalni :n sol;dni oseht !«o'eg Tabora _ Vrhovčeva 91. desno. 5129-23 Lepo sobo s posebnim vhodom parketom. elektriko v vili ra Vrtačo oddam enemu ali dvema gospodoma takoj ali pozneje po želji s celo oskrbo Poizve se pri Fran i i Buh. Tobačna uPca 14 ob Levstikovi ulici fza Vrtačo). 5132-23 Kabinet čeden in zračen v vili na Mirju poceni oddam solidni stalni osebi. — >ja=iov v oglasnem odd »Jutra«. 5167-23 Sostanovalko sn"-eimem. Naslov pove o.gl. oddelek »Jutra«. -V90-23 Separirano sobo odd; m solidnemu gospodu na Enavčevi cesti nastov v ogla-snem odd »Jutra«. 4646-23 Sobico preprosto opremljeno s posebnim vhodom po zmerni ceni v mestu išče gospodična. Ponudbe z označko cene na oglas: i oddelek »Jutra« pod šifro »Točna in solidna«. 5063-23» Opremlieno - bo s posebnim vhodom, -'šče« s 1. marcem. Ponudbe na og'asni odde ek »Jut-a« z navedbo ce-ie pod ztlačko »Stalna soba«. 510o-23 a- Sobo s kJavi.iem event. s souporabo, išče gospodlt-.fa. — Ponudbe n» og'a = . odd o'r k »Jutra« pod značko »Mirna«. 5085-23.'» Gospodična solidna, ves dan odsotna. išče prijetno čisto sobico s separiranim vhodom od 100 do dinarjev v bližini Borštnikovega trga. Ponudus na naslov: Boštnikov trg št. 3. 5116-23a V.saka bnsed« ž Din: za dajanje naslova aii šifro pa 5 Din. (34) Einsam dvignite osebnio v Škreie čevi. 4i-prr-U Avtobus Jezersko— Kranj Zadnji sedež. Vcera.1 zjutraj 1 Gospodična. če mogoče, pošljite mi svoj naslov na Tone Winzer, ženčur, poštno ležeče. 5143-24 Znanja želi gospod s saino,*0'::.o mlajšo dn'nO « srednim kap'*"V:n. Ce-t j. dopise na o-glasni (nil"'. k »Jutra« pod šifro »Galan-tfeD 242«. 5014-31 VAŽNO! AŽNO! PHIMERN0 Dvosob. stanovanje parketirano. išče stranka 4 odraslih oseb za marec ali april. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod »Bližina Tabor««. 4078-21 a Stanovanje 2 s,)h. kulrnje in pritiklin so-l-nčtto in zračrno, iščem v biž:n; Sv. Petr« c«r kve. T«)*nra ali Poljanske ceste. Ponudbe p<'d »Mirna »tranka odraslih 3 i-seb« na oglasni oddelek »Jutra«. 4983-31a Dvosob. stanovanje so'nčno. išče gospa t ma iem. — Dopise na og'asn: •>dde'ek »Jutra« pod šifr« • Mi rje — center«. 5021-31'a Eno«ob. stanovanie s pritiklinami. išče malhns družina. Og'asiti se je na oglas, oddelek »Ju'ra« ped »Točen p'aotiik -JS-1. 5033-?l/a THsob. stanovanje s kopalnico, poselsko sobo in ostalimi pritiklinami bolj v centru mesta Iščem za majski termin. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod znamko »Soinčno in snažno«. 5128-21a Pri nakupu angleškega in češkega sukna. modnega blaga in svile jemljemo v račuu (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov & E, SKABERNE, LJUBLJANA Mestni trg 10. 2185-3 NAZNANILO OTVORITVE! P. n. občinstvu vljudno naznanjamo, da smo otvorili SPECIALNO DELAVNICO IN TRGOVINO na Starem trgu štev. 24 v Ljubljani Izvršujemo vse elektroinstalacijske naprave tu in na deželi, strokovno popravljamo vse elektrotehnične aparate, motorje, likalnike, kuhalnike, peči itd., kakor tudi telefone in signalne naprave (2rvonila). Priznano dobra poprava kosmetičnih aparatov vseh vrst. Polnjenje in poprava akumulatorjev ter preizkušnja strelovodov. Prodaja vsega elektrotehničnega materiala: svetlobnih teles, žarnic in obče vseh v to stroko spadajočih predmetov. 2645 Brezplačni proračuni! Postrežba točna! Cene zmerne! Za cenjena naročila se priporočamo! Telefon 38-96 Dopisnica zadostuje! Teie&m 28-9« Katera dobro fiitui-taoa tn aeodvis n^ oieba ftUma^ t>i bolela inDugočitt p-: Javo patenta v imuemstv jn oao že pate-attra-uv it;U.ad.kriijlvi-',uajdl>e. Odkup (.»a ten t.a t j državah ia eca SO.tKM Mark tagiHOVljtta. fovra o: ■•> stroškov ijo udeležba r poUxvio» aa doseženem o-hmm1» 1 Din; 5» dajan j« p.a*lov» t« Šifro pa 8 Din. (26^ Kratek, črn klavir : n une vzkriž. pancer-• lošča, skoraj nov, kra-n glas, prodam. Vpra-%ti Kolobar. Maribor, abor^ka 7. 4461-26 Tovarna klavirjev Ivan Kacin, Domžale idi.-lirr prvovrstne planine v • "no garancijo od l.OfH.i L' n naprej ;:i har od 2000 D'a naprej. Zahtevajte cenik. — ir ,1 s? sprejemajo v L jo bi jam, Ta bor štev. 6. 4S75-26 »Migron« k avir iz'!-rt-n c'«6. ia pro-Dofcrajc. Maribor. . •-'ibac-liova 21. 4024-26 Črn klavir -tt< Ozafika. zelo dobro r> prodaj na Mirju - >. Dot Ji. 5000—28 Kr2tek klavir r»-edam ali zamenjam za -j. e.vnt. proti 4o-5> .1 u. Hudnllk. CelovJfc* c tla 43. 5153-5« Za sorodnico simpatično damo. vzgaja .eijioo »trojke ga doitia — š 6 e m inteligentnega in lo tire ga moža Cenj. dopise j polnim naeiovom pod '.nač-ko »Drž. uradnik« ne »;ša v Mojstrani št. 72 z dvoriščem". gozdne parcele, travniki, vrt, njive in stavbišča. Dražba se bo vršil« tudi za posamezne parcele in poslopja. Dražba se bo vršita na licu mesta v Moj&trani št. 21. Natančne informacije daje pisarna dr. Vovk-a Ja.nka. advokata na Jesenicah. 4952-32 Javna sodna dražba avtomobila Benz 28 HP, 6 sedežen dobro ohranjen, pripraven za taksi ali pa na predelavo v tovornega se proda 14. februarja ob pol 15. v garaži Stu-pica, Slomškova ulica 6 5067-32 JiiformaeiU »*saka beseda 1 Din. za dajanje na«lova »li ta Šifro p« 5 Din. (31) Obvestilo Članom bivše »Vzajemne pomoči« v Ljubljani v likvidaciji, dajem brezplačno pojasnilo tistim. ki že posedujejo polico za posmrtnino ali doto. Istotako izvedem na novo te vrste zavarovanja. Alojzij Lesko-šek, glavni zastopnik Celje, Razlagova 5.-I (Delavska zbornica). 5172-31 Potujem v Berlin prevzamem posredovanje ali naročila proti primer-ni odškodnini do 18. februarja. Ponudbe pros-im pod »Putnjem« na off'asTii oddelek »Jutra«. 4942-31 Svarilo trgovoem! Ker neka oseba neupravičeno pobira z društveno knjižico denar in dobitke za po Din. samostojna želi poroč:ti z nad 50 ?*ariin samostojnim . dom ev t enim otro n. Dopise pod »Prebu i'-« na oglasni oddelek 4001-25 i rgovec-posestn i k nremoženj' m 1.000.000 Kn. v iept-ia mestu SI« venije. išče v svrho že niitrve trg. izobraženo go fcpodičr.o. do 35 let staro », n-kaj dote. Ponudbe * si:l. ■■ pod »Srečna bodoč bos'« na oglasni oddelek »Jutra«. 4044-25 Gospod v drža- n? službi :"'i/em€nitega srca. želi ta-■:oj poročiti istotako g o t-podiono. ki imo veselje do soapoditnjstva in po eoduje nekaj p-em'Oženja li r"-)b:š'.vo. Starost 20 do -7 e* Uesne ponudbf če m«goče « sliko ki se diskretno vrne. poslati n« podružnico »Jutra« v Mar bo-ii pod šifro »Traj *reča«. 4855-25 A meri kanec star 34 let. z precej go t--, vin e želi poznanstva i vdovo ali ločenko bi^pa mora :m e ti tudi _nelj7-?5 Trgovec s^c-dnffh iet želi pow.t' gospodično ' v- d <>vo) z 0« kaj p-emoženja Cenjen^ (»•'»•nudbe t navedbo pr" množenja na "glasni odd-lek »Jutra« pod šifr »Podjetna« 1805-2? Ud^va državnega iradnika. z las ntm stanovanjem »e porodit: ' ikademične t-' o-b-i?®7! m gos podom men""ga Vn re«n»g« rn-čaja v «tarost! 45—.Vi -Cenieno ir»ni»» Tla oslasn od-loleb »Jutra« ped "S'frn »Vita«. 5006 ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti naše ljube soproge, mamice, stare mamice, tašče, gospe FRANJE TORKOVE posestnice izkazali toliko sočustvovanja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Št. Kupe rt pri Gomilskem v Savinjski dolini, dne 11. februarja 1933. 2703 Žalujoči ostali. ZAHVALA Ob prerani smrti naše srčno ljubljene mamice in soproge, gospe roj. Benkovlč smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da se nam ai mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Vendar pa aaj nam bo dovoljeno zahvaliti se na tem mestu g. ir. M. Hočevarju za res požrtvovalen trud, da bi lam ohranil našo nenadomestljivo mamico in soprogo, številni častiti duhovščini, tako duhovnemu svetniku č. g. Berniku za žalni govor in tolažbo, .rovincijalu gg misijonarjev e g Leopoldu šmidu za udeležbo pri pogrebu in izrečeno sožalje, č. g. J. Godini za vso skrb, sočustvovanje in naklonjenost napram blagopokojni ter napram nam v teh težkih dneh, vsem društvom in številnim predstavnikom !?>-nega in kulturnega življenja za udeležbo pri pogrebu, trgu Domžale, ki je med pogrebom zaprl trgovine in na ta način počastil spomin naše ljube namice. dalje vsem številnim darovalcem prekras-aega cvetja in sv. maš in vsem, ki so naši nepozabni aa kakršenkoli način izkazali ljubezen in spoštovanje ter jo spremili v tolikem številu na njeni zadnji ooti. Našo predrago blagopokojno ponovno priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. še enkrat vsem srčna hvala! Domžale, dne 12. februarja 1933 2704 žalujoča družina Senica. Vsaka beseda 1 Din. M dajanj« Mat«*« »M sa Šifro pa 5 Dia. (37 Alojz Grebene nakup to prodaja v r e t. Ljubljana. Dunajska c. 36. 60-37 Trgovec dobro aituiran, v prometnem kraju, sprejme v ko misijsko prodajo razno i.mnufaktnrno blago. Cenj-ponudbe posiati na oglas-oddelek »Jutra« pod »Var no 3«. 4-37 Kdo odstopi telefonsko št. za mesto, proti primerni odškodnini. Naslov v ogl. 0 brodarne.« »Hi!« je rekel vozniik, ta voz se je škripaje spustil v drnec. Izza svetlega zelenja mladih dreves so se belila jadra: tam se je v srebrnem hlapu nastopajočega večera širita vnanja Alstra. Voz je zavil pod železniški most. VelJkomestno življenje je tu pojemalo; mirna in gosposka cesta Ob Alstri je sprejela kočijo med svojo neskončno dvojno vrsto obrezanih akacij. Voznik se je nf zaupno ozrl na svojega potnika. Ta je še vedno sedel kakor hipnotiziranec in brez cilja strmel v nebo. Mož na kozlu je zmajal z glavo: s tem človekom očividno m bilo vse v redu. »Ali naj vozim dalje?« je vprašal Potnik se ni ganil. »Lep križ sem si naložil,« je zagodrnjal kočija ž sam pri sebi. In kakor da bi ga postajalo takega potnika strah, je besno useka' po konju. Žival je preplašena poskočila, voz se je ostro zaletel naprej. Kiessling je omahnil nazaj itn se zmeden vzravnal. Pogleda je okoli sebe iin si pomel oči: Schmitengskega cesta! Kako je b'. prišel semkaj? . Dogodki zadnjih ur so se m-u jeti počasi dramiti v spornimi. 1 e-lefonski razgovor z Berlanom... porazni odgovor vratarja na Ger-t rud mi cesti... brzojavka, ki jo je bil poslal Thomasu... Zdaj se je tudi spomnil: kočijažu je bil naročil, naj ga pelje k uhlenhorstiski brodami. Kaj je prav za prav hotel tam? Vzravnal se je in položil kočijažu roko wa ramo. Ta se je skoraj prestrašen ozrl. »Obrnite in zapeljite me pred Kontinentalno banko.«_ čevlji iz satina in baržuna za ples Mehanična tvornica opank Petar M. Dumitrov, Pančevo »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. STARA RENOMIRANA delikatesna trgovina z zajtrkovalnico v Celju na najprometnejšem mestu, se vsled bolezni ugodno odda. Takoj potrebno Din 90.000, ostalo se proti prvo-vrstnemu kritju kreditira. — Vprašati pri Henriku Zamparutti, CELJE, Aškerčeva ulica štev. 15. 2687 VI ZAMORETE DOMA ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizn, ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaki osebi možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazbe, materijelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-tro-strojni in arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjer ja in inženjer ja. Tečaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije se vrši stalno. Za vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut PoIytechnique, Pariš XVI., 66, Bd. Exelmans. 94 Izredno ugodna prilika za plasiranje kapitala! Proda se rentabilna, moderno in kompletno urejena tovarna za izdelovanje salam (prej last tvrdke RIHA), s klavnico, hladilnico in ostalimi potrebnimi postranskimi prostori ter stanovanjsko hišo v centrumu Velike Kikinde. Obrniti se je na PRIVREDNO BANKO D. D., Vet Kikinda 2276 tftdeca /eoiearda Je sijajen roman, Ka ga morete čitatl le s pritajenim dihanjem. 1'ovede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Dm 45.-Naroča se pri upravi »Jutra«. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob težki izgubi nenadomestljive, ljube mame, stare mame, tašče in tete, gospe Frančiške Mastek stali ob strani, dalje vsem darovateljem cvetja, posebna zahvala gospodu dr. Hoeglerju za ves njegov trud, dalje častitim sestram sv. Vincencija, ki so jo tako požrtvovalno stregle v njeni bolezni in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti naša najiskrenejSa zahvala. Ljubi jana-Mari bor-Liverraore USA, 10. II. 1933. 2683 Žalujoči ostali. Kočijaž ga je pogledali in mahoma detfal: »Vozmno plača j te. € Kiessling mu je zastrmel v obraz, kakor da ga ne razume. »Voznino,« je ponovil izvošček. »Dve marki osemdeset je že. In nazaj — še enkrat toliko. Svoj denar zahtevam! Zdatfle. Pri tej .priči.* Potnik je nehotno pokimal jn potegnil i z žepa bankovec za deset mark. »Nate.« Voznikov obraz se je mahoma izprememl. Privzdi>gTmi je pflašc im se jel delati, kakor da bi iskad denamioe. »Kar pustite!« Kiessling je mahnfl z roko. »In giejte, da bova brž pri Kontinentalni baraki.« Voznik .'e jadrno obrnil in pognal svojo staro kUuso proti mestu, kolikor so ji dale trhle noge. Pisarniška hiša na »Hohe Bfleichen« je biila že vsa temna. Kies-slingov pogled je obletel okna prvega nadstropja. Tam gori je zdaj nemara že ležala brzojavka, ki je pojatsndevala vse. Njegova postava se je napela. Tu ga je vse poznalo; moral se je pokazati zbranega in samozavestnega. Dokaj neprisiljeno je stopil iz voza ir kretiM protfi hiši. Pritisnil je na gumb. Vratar ie prišel. »Ali je prišla kaka brzojavka zame, Kra etike?« »Da. Za vas osebno, gospod Kiessffing.« Ravnatelj se je oddahnil. »Hvala lepa.« Vratar se je popraskal za ušesom. »Nisem mislil, da se še vrnete, gosipod ravnatelj. Zato sem jo poslal k vam na dom. Tam mora brti.« Kiessling se je brez besede obrnili in urno krenil da&je. Na vogalu Gosjega trga se je ozrl. Vratarja ni bilo več videti. In tisti mah se je spustil v tek... v brezumen tek... kaikor da bi mu Mi volkovi za petami... Pred mestnim gledališčem ga je ofolflknil neflci znanec. ToVko da se je potipal za klobuk, pa je že dirjal dalje. Kaj mu je bilo zdaj do prijateljev! Samo ena misel ga je navdajala: brzojavka. Brzojavka, ki je pomenila odločitev o življenju in smrtii... Nazadnje je prišel do svoje hiše, ki je stada v tihi, temni ulici. Hrope je izvlekel ključe, odklenil vrata m opoteksaje se plani po stopnicah. Žena mu je sama odprta. »Reinhold!« Globoko je zasopla in mu plašno pogledala v obraz. »Kakšen prihajaš nocoj... »Brzojavka!« je viknil. »Kee je brzootavtka?« »V tvoji sobi na pisalni mizi leži.« Planil je noter in jo odprl. Nič drugega ra bilo v njej kakor besede: »Namen kupiti hišo kakor znano pred štirinajstimi dnevi na seji nadzorstvenega sveta dokončno opuščen. Zato vprašanje nerazumljivo. Thomas.« Ko je čez nekai minut gospa Kiesslingova stopila v sobo, da bi napravita luč, je ležal mož nezavesten na preprogi, držeč brzojavko v otrpli desnici. Dvigalni sluga hotela »Atlantika« se je dotaknil čepice in spustil prišleca v dvigalo. »Gospod Jenkins? Da, doma je. St. 238, drugo nadstropje.« Rahlo brnenje dvigala se je končalo z zvonkim sunkom. Sluga je odprl dvojna vrata in spustil prišleca na obloženi hodnik. »Karto, prosim.« Nato je s čepico v roki neslišno smuknil po preprogi, ki je pokrivala neskončni hodnik, in potrkal na neka vrata. Krepak moški glas je odgovoril: »Prosto!« Dečko je izginil in se čez nekaj trenutkov spet pokazal. »Gospod Jenkins prosi.« Bančni ravnatelj je počasi stopil v sobo. Moža, ki mu je prišel z odkritim smehljajem naproti, bi bil imel za vse drugo prej kakor za enega najuspešnejših detektivov novega in starega sveta. To je bila žilava postava izvežbanega športnika. »Med širokimi rameni je stala ostro začrtana moška glava. Gladko obriti obraz je bili zagorel od solnca in vetra. Samo sivim očem, ki so se ta mah prijazno smehljale, je bilo videti, da morajo biti trenutki, ko se njih človeška sočutnost i-zpremeni v jekleno trdos-t. »Radi bi se posvetovali z menoj, gospod Kiessling?« je vprašal Američan. Bančni ravnatelj je pokimal. »Da, gospod Jenkins.« »Kako ste vedeli, da sem v Hamburgu?« »V .Fremdenblattu' sem bral, da potujete iz Skandinavije na vzhod.« OPERA PO NAROČILU! Lepo na dom dostavljena. Spored po izbiri. Nekdaj fantastična želja! Nekdaj neizvršljiva želja ljubiteljev glasbe, zlasti daleč na deželi stanu-jočih. Danes obče znano dejstvo! Zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata okoli 8. ure zvečer in nebroj oper iz najslovi-tejših evropskih gledališč (Scala!) Vam bo na izbiro! Dobri, moderni, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst in za vsakogar so zmeraj v zalogi. Oglejte si jih na naši stalni razstavi v Ljubljani na Miklošičevi cesti 7 ali v naši trgovini na Miklošičevi cesti 5, poleg Uniona RADIO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5 TEKOM NASE OBLASTVENO DOVOLJENE RAZPRODAJE razpečavamo: Ia volneni Georgette.............po Din 42.— volneno blago za kostime................» > 59.— pristno angleško blago za moške obleke ....... » » 200.— prvovrstno češko blago za moške obleke.......» > 90.— velika izbira ostankov od Din 4.— naprej. Izkoristite to priliko, ker dovoljena RAZPRODAJA traja le še malo časa in želimo zalogo čimpreje izprazniti. OBLAČ1LN1CA ILIRIJA LJUBLJANA, Mestni trg štev. 17-1. 2640 PERJE KOKOŠJE, PURJE, GOSJE in RAČJE NAVADNO, S STROJEM CIŠCE-NO in ČOHANO jr PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI £• ajdaf ^akovec Telefon 59, 60, 3, 4* SPOLNE + BOLEZNI SIFILIS, K A P A V I C A, DELI TOK se d a/1 o oždravioi brez strupe« h injekcij (v brit gava/nja), bret iivega srebra ta ealvarzs^a. Tisoči icož in ženi se imajo tahvaliti u troje ozdravljeni« (trajno) oa p r t r o d e n način preparatu »Vigi - P. O. 5.« bre® ovire v vrtitvi poklica Sijajna Tiso« sahvatol«. »Vipi-P. 05.« de!oje tajanrieno tuet Ijivo tel« nag lo. Učinek j« tarea prese netijar. Prof. Herry se je iaraiii • njem. da »de!* prav« č.ndratof. Prah*. 66. Nori«. Boietebo^a 10—J. 28 CSR Kdor hoče kupiti prisv no češko perje io puli najbolj poceni, naj piše K. 2IGA FEIN, Zagreb Zrinjevac 17. Tel. 60-73 ki ga ima vedno v zalogi. 73 največje o C" PRIČAKOVANJA bodo nodkriljila izvrstna glasbila največje domače odpremne tvrdke 'kraljevski »vcfao DOBAVITELJ CHNEIDER PROIZVOD SU12KL IX PRIBORA zagreb Nikoličeva ul 12/c Violine...**! Ebčn Hrtafr Gritare . . - -158 - -Mandoline - -108.- -Harmonike "75.- -Havajske gitore. kromatiJne harmonike, trube, saksofoni Lt.d. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE bresplačni poučni CJB2\MMC Stare kovine In odpadke kakor: nikel, alpaka kompozicije, kositer, bele kovine, aluminij, cink, baker, med in drugo kupuje proti gotovini Dragotin Schreiber podjetje za izkoriščanje kovin, ZAGREB, Vlaška ul. 66, telefon 65—60. 2658 KURJAVA Premog, drva, oglje najboljše kakovosti dobite pri I. VRHUNC Bohoričeva ulica 25. 2125 Delo dobi dane* ▼ tek težkih taeih ie najaije veafc, 6e M dom* opremi doraado p. eti 1 reioo Damo lekoie vsa komur (Wo • teA. ia nt« odkupuj« mo SMIM p!* leotM. dobavlja mo prejo in itpla tnjteae meni« t* pJeteo^e. k« d« kazaje maoffo t« hveinifc piee«. 0* bočeto Jutra* Adolf Ribniicar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn ar ja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Ak>jc Novak. Vsi ▼ Ljubljani.