Poftaiaa plačana t goto tla i RADIO LJUBLJANA CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV OD 26. OKTOBRA DO 1. OKTOBRA 43 ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO naročnina ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din LETNIK II. OGLASI po dogovoru 1930 Dve ledi slovenskega radia j Te dni praznujemo drugo obletnico otvoritve Radia-Ljubljane. Nič ne bo ustavljanja, ne oziranja v tako kratko preteklost, nič posebnih proslav. Pred dvemi leti oficielno započeto delo teče naprej, v svesti si svoje pomembnost/ in svojih hib, pa tudi svoje velike bodočnosti, ki ga čaka. Delo našega radia se je v zadnjem času docela ustalilo. Smernice za njegovo delovanje, bistvo njegovega poslanstva smo poskušali ves ta čas na tem mestu dojeti, izoblikovati in ugotoviti. Danes smo si na jasnem o vsem. Vemo, kam gremo in kaj moramo. Velja le: delati in ne popustiti, stremeti naprej in se ne zadovoljiti z dosedanjimi uspehi. Radio Ljubljana si je že znal ustvariti svoj lasten značaj, svoj poseben tip postaje. In v tem krogu bo dal svoje najboljše, odgovarjajoč slovenski duši, miselnosti in kulturi. Zgodovinske važnosti je za Slovence leto 1918, ko so popokale vezi tla-čiteljice Avstrije in je v otroško naivnem in iskrenem navdušenju, brez preračunavanja in instinktivno zado-nel klic iz slovenskega srca, — klic po združitvi vseh južnih Slovanov v eno svobodno narodno državo. Nekako simbol svobode, ki je takrat zasijala Slovencem, je bila lastna — slovenska univerza, stoletni slovenski sen, ki ga je uresničilo leto 1919. Afirmacija žive in ativne slovenske kulture je bil veliki čin ustanovitve Almae Matris Labacensis, ki je za desetletnico v zahvalo postala Alexandrina. Afirmacija te kulture na zunaj, za ves zunanji svet, ki o Slovencih dotlej niti pojma ni imel, pa je ustanovitev slovenske radio-postaje, ki jo je dalo leto 1928, deset let po svitu svobode. In tako vidimo mi v našem radiu predvsem našega glasnika, ki poje in govori našo pesem, našo bese- do, ne le njim, ki so naše krvi, marveč predvsem širnemu inozemstvu. In to inozemstvo posluša, se čudi, vprašuje in skoro, skoro ne bomo več tujci v mednarodnem svetu. V tem je moment neizmerne važnosti. Ko se uveljavlja slovenski duh v Cankarju na tujih književnih trgih, prihaja slovenska pesem, ki je najlepši odraz naše duše, istočasno po radiu do stotisočev tujcev, ki se zadivljajo ob njej. Pa tudi za nas same je radio neprecenljiva pridobitev. V skupni dom smo prinesli svoje veliko duhovno bogastvo, svojo kulturo. Nismo sicer mogli prinesti s seboj neumorne aktivnosti svojih ljudi iz domovine slav-čka-Gregorčiča, ne pesniške in pristne globine, ne predragocenih zgodovinskih tradicij ljudi iz tužne domovine Janežiča in Einspielerjev. Kar pa smo prinesli s sabo, je vendar le tolikšno, da se moremo po nivoju svoje kulture brez skrbi meriti z drugimi narodi, ki so si v svobodi in blagostanju gradili svoj kulturno stavbo. Ni čuda tedaj, ako smo v radiu pravilno spoznali njegov silni pomen. Bolje: logično nujno je bilo in je, da slovenski radio ni — delniška družba s tujim kapitalom, ki računa na mastne dividende, marveč resnična — prosvetna ustanova, ki hoče služiti in dejansko služi p r o s v e t i našega ljudstva. Dokazov za tako ugotavljanje ni treba navajati. Ozrimo se v pretekli dve leti, oglejmo si program za tretje leto, — pa bomo ponosni!! »Prosvetna zveza« kot najjačja naša ljudsko-pro-svetna ustanova ima v radiu nedosegljivo sredstvo za svoje vzvišene cilje. Vedno znova rad prebiram številna pisma, ki so bila došla kot odgovor na anketo. Gledam okorno pisavo najpreprostejših ljudi, ki pa pišejo z neverjetno inteligenco o kulturnih in programskih vprašanjih. 1A$A KUKAVICA Nedelja B Dueti gg. J. Gostiča in R, Petrovčiča med dopoldanskim koncertom, ob 11. H Shakespeare, »Julij Cezar«, drama (člani Ljudskega odra), ob 16. ■ »Knez Igor«, opera, prenos iz Brna, ob 19.30. Ponedeljek ■ Prenos iz Prage, ob 20. Torek ■ Prenos iz Prage, opera, ob 19. Sreda ■ Jugoslovanski večer, prenos iz Zagreba, ob 20.30, Četrtek ■ Pevski koncert zbora »Ljubljane«, ob 20.30. B Religiozna glasba (radio orkester), ob 21.30. Petek ■ Prenos iz Beograda, ob 20.30. Sobota ■ Koncert muzike Drav, divizije, ob 20. Spoštovanje dobiva človek pred takim prosvetnim delom, ki je edinstveno! Da število naših naročnikov radia še ni tolikšno, kot bi bilo želeti, je glavni razlog v tem, da zadostuje marsikateri vasi en sam aparat, ob katerem se zbirajo vaščani ob nedeljah in v dolgih večerih, kot nekoč na prejo ... Moralo pa se bo doseči večje število, ker radia marsikje še ni, kjer bi mogel biti. Slejkoprej je zato aktualna kar najbolj vztrajna propaganda. To nalogo bi moralo prevzeti v vse drugačni meri kot doslej naše časopisje!! Propaganda za radio je za nas in v danih razmerah eno najpotrebnejših in največjih kulturnih del! Saj gre edino radio preko kolov na Notranjskem in preko Karavank, preko daljine tujih držav in preko širjav silnega oce- Muzikalični radio slušatelji, kateri imajo smisel za dobro glasbo — vo- lijo izključno le ARCOPHON 5 Ker je zvočno območje istega 7% oktav — je popolnoma naravno slišen tako najnižji kakor najvišji zvok. V" svoji obliki tvori dovršen kras v vsaki hiši. Cena Din 1700a- Zahtevajte pri vsakem boljšem radio trgovcu - brezobvezno predvajanje. TELE FUN KEN TEL E F U N K E NAJSTAREJŠA IZKUSTVA - NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA ana ter druži vse, ki so po srcu in duši, po besedi in pesmi — eno in ostanejo eno! Ne, domovina, — »ni ti meja«! . Niko Kuret. Ob drugi obletnici naše Ukavice - - - Ko stopimo z 28. oktobrom t. 1. v ofi-cijelno III. leto obratovanja ljubljanskega radija, se moramo vsaj na kratko ozreti nazaj na dosedanje stanje in delovanje te kulturne institucije in skušati moramo pogledati tudi nekoliko v bodočnost. Ob otvoritvi ljubljanske oddajne postaje je bilo prijavljenih 1700 naročnikov. 15. septembra 1930 je uradno število radio naročnikov 5947.1 Število se je v dveh letih več kot potrojilo, vendar je odstotek radio naročnikov na 100 prebivalcev pri nas v primeru s tem odstotkom v drugih državah precej nezadovoljiv. Oglejmo si samo sosedno Avstrijo! Ta je imela koncem avgusta t. 1. 404.914 radio naročnikov, proti 39.800 naročnikom v naši kraljevini, ki ima najmanj dvakrat toliko prebivalcev kot Avstrija. Res je, da bi poenostavljenje pobiranja naročnine morda privabilo nekoliko več naročnikov, v glavnem pa so pristojbine pri nas skoraj iste kakor drugod v Evropi; zato moramo vendar konstatirati, 4a se pri nas radio premalo upošteva kot moderna kulturna institucija. Sicer pri nas še ni radio središče za stvarjenje kulturnih proizvodov, vendar pa je emi-nentno eksekutivno sredstvo, eminentno živo glasilo na kulturnem polju udejstvo-vanja narodov. Med tem ko druge kulturne institucije so izdatno subvencionirane od države itd., je radio navezan le na del prihodov iz radio naročnine, ki jo pobira državna uprava; mnogi pa še mislijo, da dobiva naša radio postaja od raznih strani materijalno pomoč in se izgovarjajo, da niso še pristopili k radiu. Počasi torej, prepočasi se širi radio pri nas, večina prebivalstva pa ne občuti še potrebe tega novega izuma, ker imajo dovolj prilike za razvedrila v drugih institucijah, ki v mnogih slučajih skrbijo le za telesno, ne pa za duševno hrano; zato je imel torej zakonodajalec v neki drugi državi prav, ko je vsem gostilnam predpisal plačevanje radio naročnine, ne glede na to, če imajo mon- Znano je, da se v Dravski banovini za alkoholne pijače letno izda približno 1.000,000.000 dinarjev. Če bi Slovenci le 0-2% tega žrtvovali za radio, bi sedanji program radia bil lahko najmanj štirikrat boljši. Le pomislimo na izdatke za program in za zadevno organizacijo! In na star pregovor; Malo denarja, malo muzike. Po sedanjem stanju izdatkov za radio naročnino in za alkohol je Slovencem sedaj alkohol 1000 krat ljubši nego ra-d i o. Upamo, da se bo to razmerje pri prihodnji obletnici malce spremenilo v prid radia. Omenil sem poprej poenostavljenje pobiranja radio naročnine; takšnih predlogov je bilo polno, na primer: mesečno pobiranje naročnine in slično, uspeha pa ni bilo; da, celo nasprotno, trebalo se je boriti proti nameri, pobirati radio na- 1 To je poletna statistika. Zimska izkazuje ca. 1500 naročnikov več. Op. ur. ročnino šestmesečno, kakor pristojbine za telefon. Pričakovati bi bilo, da bi mnogi poprej lahko plačali mesečno po 25 Din za radio, nego tromesečno po 75 Din. Upamo, da se bodo take olajšave vendar posrečile in napravile radio dostopen širšim slojem. Ni pa pričakovati, da bi se pri nas cela administracija radia mnogo predru-gačila, ker je pokazal v Evropi uspehe edino sistem pobiranja naročnine. Če primerjamo Veliko Britanijo in Nemčijo, vidimo, da ima vsaka preko 3,000.000 naročnikov. Plačevanje obrata in programa iz taks pri nabavi aparatov in slično se ni obneslo. Kaj pa z razvojem radia v tem dvo-letju? V glavnem se ni mnogo predru-gačil, pač pa se izpopolnil. Naša radio-postaja šteje še vedno med nove in moderne postaje, četudi ne spada več v kategorijo jakih postaj. Program je večinoma ostal isti, samo da se je tehnika pri mikrofonu precej razvila in sliči že na kinematografsko snimanje, pri katerem se uporabljajo vsakovrstni triki, da se doseže zaželjeni cilj in efekt. Mikrofon sam kakor fotografski objektiv sliši ali vidi nekoliko drugače kot človeško uho ali oko; treba je tu pomagati, da bo končni efekt naraven, našemu ušesu (očesu) poznan in zanimiv, da veže našo pozornost. Večje postaje,.ki imajo dovolj sredstev, so si gradile vsakovrstne tehnične pri-orave, da morejo oddajati tudi večje simfonične koncerte prav tako kakor jih uho v dvorani čuje: seveda mora zato orkester igrati posebej za radio in ne v taki grupaciji kakor na navadnem koncertu. Da se doseže zaželjena barva tonov, poudarjenje posebnih zvokov, odmev itd., se poslužujejo takozvanih ton-mikserjev, t. j. električni kapelnik meša zvoke raznih mikrofonov s posebnimi regulatorji v en sam končni transformator, ki odvede skupni, sestavljeni zvok na oddajno postajo, tako kakor zahteva po njegovem preudarku dotični komad. Mnogo zaželjena televizija in kinematograf združen ob domačem radiu še ni prišel. Poskusi v laboratorijih še niso tako uspeli, da bi za široko ljudstvo bili dosegljivi in zadovoljivi. Vendar uspehi so tu in končni cilj ne bo izostal; upajmo, da bomo kmalu videli doma pri 1A DOMAČEM VALU Dueti Med opoldanskim koncertom radio orkestra v nedeljo bosta pela priljubljena gosta v našem radiu, gg. Jože Gostič in Roman Petrovčič duete. Shakespeare, »Julij Cezar« Eden največjih genijev drame, Shakespeare, je zoblikoval tragiko velikega Rimljana Cezarja v pretresujočo tragedijo. Največji mojster slovenske besede, Oton Župančič, jo je prelil v klasičen slovenski prevod. To igro bomo slišali v izvedbi članov Ljudskega odra to nedeljo popoldne. Trije prenosi iz Prage V nedeljo zvečer se bo prenašal Borodinov »Knez Igor« iz Brna. Naši poslušalci so imeli priliko slišati to opero v izvedbi ljubljanske opere. Brez dvoma bo zato vsakogar zanimalo, čuti Brnčane radio aparatu, kar se po svetu godi, tako da bo radioaparat nam doma že predstavljal tonfilm; v času ko ni oddaje, pa bo radio aparat nam služil kot ojačevalec za gramofon ali za tonfilm na ploščah, ker se slike kakor muzika dajo konservirati tudi na ploščah, ki nam bodo nudile po 3 do 4 minute žive slike na našem aparatu. To je morda predaleč zamišljeno, a ni nemogoče tudi že v bližnji bodočnosti, saj že oddajajo razne postaje poskusne televizijske programe; in slike na gramofonskih ploščah tudi že eksistirajo. V dveh letih obstoja naše radiopostaje so se sprejemni aparati tudi spremenili. Detektorski aparat je ostal sicer isti. Cevni aparati so bili spočetka izključno takozvani baterijski aparati, danes prevladuje aparat s priključkom na električno omrežje. Tak aparat je v porabi mnogo bolj enostaven, ni treba polniti akumulatorja, anodne baterije ni treba izmenjavati. Elektronske cevi so se izpopolnile itd., med tem ko se je pred leti človek radoval, če je na slušalke slišal postaje, done danes vse postaje mogočno v elektrodinamičnem zvočniku, ki se je v zadnjem letu uveljavil, ker prinese vse tone v pravem razmerju, nizke in visoke. Upam, da bodo pri sedanji industrializaciji tudi cene aparatom takšne, da se jih kupci ne bodo ustrašili. Kaj pa oddajne postaje? V Pragi je leta 1929. na radio konferenci stavil nekdo predlog, naj se mednarodno omeji antenska energija na maksimalno 60 kW in to v svrho, da ne bi posamezne postaje druga drugo motile. Da ne bi bil stavil tega predloga! Zdaj hite vsi z zgraditvijo 60, 100 in 120 kW postaj. So že 100 kW postaje normalnega tipa. Stojimo v znamenju splošnega povečanja antenske energije v Evropi. Vsak hoče, da bi se njegov glas bolje čul nego sosedov glas, morda pa hoče tudi doseči, da ga bodo lastni poslušalci bolje čuli z manjšimi aparati in na večjo daljavo brez motenja. Upajmo, da bo tudi naši kukavici uspelo čim prej ojačiti svoj glas, da je ne bodo prevpile v evropskem koncertu druge koleginje in da ne bo utihnila slovenska beseda, ampak da bo naša neumorna kukavica tudi nadalje ostala in napredovala nam v ponos in v pričevanje našega kulturnega udejstvovanja in razvoja. Vseuč. prof. M. Osana. v istem delu. Dodamo naj še, da poje naslovno vlogo v Brnu naš jugoslovanski rojak, splošno popularni pevec g. Cvejič. — Drugi prenos bo v ponedeljek. Iz-vala se bo čudovita Smetanova visoka pesem domovini, »M a v 1 a s t«, kot slavnosten uvod na predvečer češkega narodnega praznika. — Na sporedu tretjega prenosa pa je zopet opera iz 'Narodnega divadla v torek zvečer. Jugoslovanski večer V sredo prireja Zagreb jugoslovanski večer, katerega spored nam, ko to pišemo, v podrobnostih še ni znan. Kot sodelujoča nastopita med drugimi tudi ga. Maja de Strozzi m g. Boris Po-pandopulo. Četrtkov večer Naš reprezentativni večer se more ta teden ponašati z izvrstnim programom. Nastopil bo namreč pevski zbor »Ljub- Ijane«, ki bo ponovil svoj izborni program religiozne pesmi. Radio orkester pa je sestavil lep program religiozne glasbe, dasi izrazitih novosti ne bo. Koncert Drav. diviz. godbe Po daljšem odmoru nastopi zopet dravska divizijska godba z lastnim koncertom v soboto zvečer. Kot uvod k prazniku vernih duš bo program pretežno resen in religiozen. Laščina zopet v radiu S tem tednom (ponedeljek ob 18.30) se prično na vsesplošno željo zopet učne ure iz 1 a š č i n e. Vodil jih bo g. prof. dr. Stanko B a j e c. »Geologija zemlje« Nova vrsta predavanj se v okviru Ljudske univerze v radiu prične ta teden. Predavati namreč začne g. dr. Valter Bohinec o geologiji naše zemlje. Obdelal bo v teh predavanjih sestavo naše zemlje in nebesnih teles na splošno. Predavnja o takem predmetu morejo zanimati prav vsakega poslušalca. Vrhu tega je g. predavatelj znan in priljubljen gost v našem radiu. Nasujte cvetja ... G. ing. Ciril J e g 1 i č se je lotil prelepe in hvaležne naloge, da z našimi dekleti in ženami pokramlja o najlepšem krasu naših vrtov, oken in domov, — o cvetlicah, o njih vrstah in negi. Predaval bo v razgovoru s »prijateljico vrta« in bo začel s temi predavanji ta teden (nedelja ob 15). Prvo predavanje bo posvetil kra-šenju grobov in bo torej dobrodošlo vsaki družini, ki ima katerega izmed svojih dragih v gomili. Šah v našem radiu Prihodnji teden se otvori v našem radiu tudi šahovski tečaj. Vodil ga bo g. Bogo P 1 e n i č a r. Vzporedno bomo pa tudi v našem listu otvorili rubriko za šah, ki jo bo vodil g. predavatelj sam. Vsakokrat bomo prinesli po en problem, ki ga bo rešil g. predavatelj v naslednjem predavanju. Vse začetnike in prijatelje plemenite šahovske igre na oboje opozarjamo! PROSVETNI RADIO Kmetijska ura v nedeljo ob 10.20 »Pogovor s prijateljico vrta«, vodi g. ing. Ciril Jeglič v nedeljo ob 15. »Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani«, pred. g. I. Benko v nedeljo ob 15.45. »Higijenska razstava v Dresdenu«, predava g. dr. Ivo Pire v ponedeljek ob 19.30. »Napredek tehnike«, pred. g. prof. Fr. Pengov v t o r e k ob 18.30. »Leonid Leonov« (liter, ura), pred. g. Ludv. Mrzel v sredo ob 19.30. Otroška ura (ga. Gabrijelčičeva) » četrtek ob 17.30. »Geologija naše zemlje«, pred. g. dr. Valter Bohinec v četrtek ob 19.30. »Vzgoja otrok«, pred. g. Pero Horn v četrtek ob 20. »Kako je prišlo do okupacije Trsta in kako smo izgubili edini jugoslovanski dre-adnought »Viribus unitis«, pred. g. Viktor Pirnat v petek ob 18. »Vremenoslovje«, pred. g. dr. Reja v petek ob 18.30. Gospodinjska ura (gdč. C. Krekova), v petek ob 19.30. Športna ura (g. Drago Ulaga), v petek ob 20, »Praznik Vseh svetih v literaturi«, ura branja, v soboto ob 15, Aktualna ura (stoletnica berlinskih muzejev) ob 16. PREDAVANJA. Nedelja; Beograd, 19,30, Jugoslovanska cevMlit-zacija (dr. Bulat). — Bucarest, 19.00, Proslava Vergila. — Praga, 14.10, Zaščita delavske mladine (ing. Po!korny). Ponedeljek: Dunaj, 19.00, Slikarji 19. stoletja v Franciji, Torek; « Beograd, 18.30, Češkoslovaška in Jugoslavija (M. Miloševič). — Praga, 15.20, 28. okit. 1918; 15.30, Država in delavstvo. Sreda: Zagreb, 20.00, »La comedie fran<;ais et nous« (prof. R, Warn!ier ob 250 letnici »Comedie franKnez Igor«. Prenos opere iz Brna 22.25 Koncert Radio orkestra 1157 kc Leipzig 4 kW 19.25 Cantata N. 164 (J. S. Bach) Radio orkester 10.55 Koncert orkestra 21.25 Lahka glasba 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 13.15 Koncert orkestra 14.10 šolska ura 15.25 Plesna glasba 16.15 Koncert 19.45 Pianoforte 21.40 Paradni koncert 22.55 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eiflel 12 kW 17.45 Novice 19.20 Radio orkester 212-5 kc Varšava 12 kW 16.15 Za otroke 17.45 Lahka glasba 20.30 »Jesenski manevri« opereta, Kalman 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 12.00 Opoldanska zvonenje 12.05 Koncert 16.00 Ženska ura 17.30 Koncert 19.30 Filharmoničen koncert nato ciganski orkester 563 kc Miinchen 4 kW Torek. 28. oUobra 698 kc Beograd 2-5 kW 842 kc London Reg. 12 kW 207-5 kc Pariš Eiffel 12 kW 10.30 Pl. 12.45 Opoldanski konc. Radio kvarteta 13.50 Novice 17.05 Citre 18.30 Češkoslovaška in Jugoslavija; g. Momčilo Miloševič 19.00 Prenos opere iz Prage 22.00 čas, novice 22.15 Po tujih postajah 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Nasveti -za kuhinjo 12.30 PL: češka gl. 13.30 Dnevne vesti 17.00 Prenos gl. iz kavarne »Corso« 18.30 Novice 18.40 Higijenska ura 19.10 Kulturne in društvene vesti 19.20 Uvod k prenosu 19.30 Prenos iz Prage: opera »Libuša« Vmes poročila 160 kc Hilversum 65 kW 15.40 Plošče 16.40 Otroški zbor. Koncert 17.10 Radio orkester 19.41 »Viljem Teli«, opera. Rossini 22.40 Plošče 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 13.00 Lahka glasba 16.30 Koncert orkestra 19.45 Koncert vojaške godbe 21.40 Komorna glasba 22.45 Plesna glasba 17.45 Najnovejše vesti 19.20 Radio orkester 212-5 kc Varšava 12 kW 17.45 Popoldanski koncert 20.30 Danska glasba 545 kc Budapest 20 kW 12.00 Opoldanska zvonenje 12.05 Koncert orkestra 16.00 Predavanje 15.30 Otroška ura 17.30 Plošče 19.45 Koncert orkestra: vesela gl. 20.50 Koncert nato ciganska glasba 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 15.10 Ženska ura 17.25 Popoldanski koncert 20.00 Zabavni koncert 21.30 Komorna glabsa 581 kc Dunaj 15 kW 12.00 Opoldanski koncert 17.30 Za otroke 19.35 »Dežela smeha«, opereta, Fr. Schar. Sodeluje: Rich. Tauber 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7kW 12.15 Opoldanski koncert 16.35 Otroški kotiček 17.00 Plošče 20.40 »Manon« opera, pato jazz orkester 8.30 Orgelski koncert 9.00 Jutranja slovesnost 13.00 Koncert orkestra 14.30 Pesmi 16.15 Slušna igra 17.15 Plošče 18.30 Zabavni koncert 20.20 Prenos iz opere, nato do 0.30 plesna glasba oldobra 12.30 Opoldanski koncert 15.30 Citre. (Igra enoroki virtuoz J. Zachmeier) 16.25 Orgelski koncert. (H. Keller) 17.25 Koncert 19.35 »Hofmanove pripovedke« opera v 3. dej. in predigro, J. Offenbach 581 kc Dunai 15 kW 11.00 Plošče 13.00 Čas, novice, plošče 15.10 Popoldanski koncert 17.00 Otroška glasbena ura 17.30 Mladinska ura 19.00 Slikarji 19. stoletja v Franciji, II 19.30 Koncertni večer: Pesmi in arije. Prenos iz Frankfurta 21.00 Koncert orkestra: Rich. Strauss: Don Juan, op. 20; Carl Gold-mark: Symphonie No. 1, nato večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7kW 12.15 Opoldanski koncert 16.35 Otroški kotiček 17.00 Plošče 20.40 Pestri koncert eo8 kc Oslo 60 kW 17.00 Salonska glasba 20.00 Koncert 21.30 Poročila 22.05 Petje 616 kc Praga 5kW 12.30 Radio orkester 16.20 Ura za žene 16.30 Koncert orkestra 18.10 Delavska ura 19.20 Humoreske 20.10 B. Smetana: »Moja domovina« Simfonični spev. nato koncert orkestra 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Otroška ura 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Večer pesmi in arij 21.00 Lahka glasba 680 kc Rim 50 kW 11.00 Poročila 12.45 Radio kvintet 17.00 Koncert opernega orkestra 20.45 Lahka glasba 734 kc Katovice iokW 16.15 Mladinska ura 16.45 Plošče 17.45 Lahka glasba 18.45 Književna četrt 20.30 Prenos operete 22.15 Plošče 12.00 Petje 13.00 Lahka 14.00 Radio orkester 18.40 Oktet 21.00 Koncert 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7kW Do 18.30 prenos z Dunaja 19.00 Sv. Leonhard in njega češčenje na štajerskem Od 19.30 Prenos z Dunaja do konca 860 kc Radio Catalana 5kW 15.00 Plošče. Oddaja za dobrodelne ustanove 19.00—21.00 Plošče 871 kc Bucarest 12 kW 13.50 Plošče ' 17.00 Radio orkester 18.00 Predavanje 18.30 Koncer Radio orkestra 19.00 Znanstveno predavanje 20.00 Plošče 21.00 Vijolinski koncert 22.15 Komorna glasba (Beethoven) 923 kc Breslau 4 kW 16.00 Pesmi " 16.45 Operna glasba 19.00 Plošče 20.30 Glasbena ura 1076 kc Bratislava 12 kW 11.50 Ljudska glasba 16.00 Plošče 16.30 Koncert orkestra 17.30 Koncert prof. Križan (Beethoven op. 31. No 1) 17.55 Komorna glasba 19.20 Koncert prof. Pauliny-a 20.00 Praga 22.25 Moravska Ostrava 1127 kc Barcelona iokW 13.00 Radio sekstet 18.00 Trio »Iberia« 2i.20 Koncert Radio orkestra 22.05 Koralni koncer 22.45 Radio orkester 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 11.00 Plošče " 12.30 Praga 16.30 Koncert orkestra 18.00 Plošče 20.10 Praga 22.20 Novice. Nato koncert orkestra 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 14.15 Otroška ura 15.00 žena in cvetice 16.30 Zabavna glasba 19.30 Vesele pesmi 20.00 Simfoničen koncert 608 kc Oslo 60 kW 16.45 Radio orkester 18.45 Koncert 22.05 Havajska glasba 616 kc Praga 5kW 9.00 Nabožna gla. (Prenos iz Brna) 10.30 Kvartet 12.04 Jazz-orkester 15.20 28. oktober 1928. 15.30 Država in delavstvo 18.30 »Libuša« opera v 3. dej., B. Smetana; prenos iz gladališča 635 kc Langenberg 13 kW 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Popoldanski koncert 19.40 Delavska ura 20.00 Ljudska glasba 21.00 Večerna glasba 680 kc Rim 50 kW 12.45 Koncert lahke glasbe 13.30 Vesela glasba 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert 20.35 »Dve sodbi« komedija 21.00 Poslava 9. obletnice pohoda nad Rim 734 kc Katovice 10 kW 16.25 Plošče 17.45 Popoldanski koncert 19.15 Predavanje o poljski literaturi 20.30 Prenos iz Varšave 842 kc London Reg. 12 kW 18.40 Orkestralni koncert 21.20 Operna glabsa 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Celodneven prenos z Dunaja 860 kc Radio Catalana 5kW 15.00 Plošče. Oddaja za dobrodelne ustanove 19.00—21.00 Izbrane plošče Sreda, 29. oktobra 698 kc Beograd 2-5 kW 10.30 Pl. 12.45 Narodne; kvartet 13.30 Novice 17.05 Otroška ura 17.30 Popoldanski konc. 20.00 Večerni konc. Radio kvarteta 20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 Čas in novice 22.45 Plesna gl. 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Nasveti za kuhinjo 12.30 Plošče 13.30 Novice 17.00 Koncert radio-orkestra 18.30 Dnevne vesti 20.00 Prof. R. Wernier: La Comedie francais et nous (ob 250 letnici Comedie francais) 20.15 Kulturne in društvene vesti 20.30 Jugoslov. večer. Pesmi in klavir. Sodelujeta koncert, pevka Maja de Strozzi in komponist Boris Papandopulo. 21.30 Jugoslovanske narodne. Poje zagrebški vokalni kvartet 22.30 Novice in vreme 22.40 Plošče 160 kc Hilversum 6-5 kW 17.10 Radio orkester 19.41 Plošče 19.55 Koncert orkestra 22.10 Plošče 193 kc Daventry 5xx 25 k V/ 13.00 Lahka glabsa 15.30 Simfonični koncert I. 20.00 Simfonični koncert II. 22.20 Kvintet 23.00 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eiffel 12 kW 17.45 Novice 19.20 Koncert Radio orkestra 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Plošče 16.15 Mladinska ura 17.45 Ljudski koncert orkestra 21.10 Književni četrt 22.15 Plošče 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert 12.00 Opoldanska zvonenje 871 kc Bucarest 12 kW 13.00 Plošče 17.00 Koncert rumunske in lahke gl. 18.00 Predavanje 18.30 Koncert 19.00 Radio-univerza: Literarno predavanje 20.00 Plošče 21.00 Koncert Radio orkestra 923 kc Breslau 4 kW 16.15 Plošče 19.00 Operetna glasba 20.30 »Narcisa« slušna igra 1076 kc Bratislava 12 kW 8.30 Prenos iz cerkve 10.30 Praga 15.35 Plesna češka glabsa 17.30 28. okt. 1928. 17.50 Koncert 18.25 Praga 22.25 Moravska Ostrava 1127 kc Barcelona 10 kW 13.00 Radio sekstet 17.30 Plošče 18.00 Koncert trio 21.05 Radio orkester 21.30 Kupleti 22.15 Koncert; sopran, bariton, Radio orkester 23.15 Plošče 1140 kc Mor. Ostrava iokW 9.00 Nabožna glasba 10.00 Plošče 10.30 Kvartet. Praga 15.30 Praga 16.00 Koncert vojaške godbe 18.25 Prenos opere iz Prage 22.25 Koncert orkestra 1157 kc Leipzig 4kW 16.30 Radio koncert 18.05 Ženska ura 19.40 Zabavni koncert 21.30 Koncert 12.05 Koncert ruskih balalajk 16.00 Predavanje 17.30 Dunajske pesmi 19.35 Koncert opernega orkestra, nato ciganska glasba 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Plošče 16.25 Koncert 17.25 Otroška ura 20.00 Petje nato koncertna in plesna glasba do 0.30 581 kc Dunaj 15 kW 10.30 Za kuhinjo: Ribe in divjačina 11.00 Plošče 15.20 Popoldanski koncert 17.30 Zdravstveno predavanje 19.35 Zabavna glasba 22.00 Komorna glasba, nato plesna glasba 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7kW 12.15 Jazz orkester 16.35 Otroški kotiček , 17.00 Plošče 19.30 Pestra glasba 20.30 Prenos operete £08 kc Oslo 60 k W 17.00 Radio orkester 20.00 Prenos iz gledališča 22.30 Plesna glasba 616 kc Praga 5 kW 12.30 Radio orkester; prenos iz Bratislave 16.20 Urarstvo v Švici (doc. ing. Kratky) 20.45 Koncert 21.15 Pevski koncert v Brnu 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Otroška ura 16.05 Za žene 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Operna glasba 680 kc Rim 50 kW 12.45 Radio kvintet 13.30 Radio kvintet (nadaljevanje) 17.00 Pestri koncert 20.35 Simfonični koncert, nato lahka in plesna glasba, humoristični dvospevi in samogovori ;34 kc Katovice io kU 12.10 Plošče 16.45 Plošče 17.45 Ljudski koncert 20.30 Koncert 21.25 Koncert (nadaljevanje) 23.00 Iz nabiralnika 842 kc London Reg. 12 kW 12.00 Orgle 20.35 Koncert vojiške godbe 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Do 20.30 prenos z Dunaja 20.30 Ljudski oder: Vesele prigodni-ce, nato prenos z Dunaja 860 kc Radio Catalana JEW 15.00 Plošče. Oddaja za dobrodelne ustanove 19.00—21.00 Izbrane plošče 871 kc Bucarest i2kW 13.50 Plošče 17.00 Koncert Radio orkestra 18.00 Predavanje 18.30 Radio orkester 19.00 Radio univerza: Socijalni in politični problemi 21.00 Saksofon 21.45 Petje (Baculea, članica opere) 22.15 Pianinski koncert Cedrtok, 50. oktobra 698 kc Beograd 2-5 kW 10.30 Pl. 12.45 Opoldanski konc. Radio kvarteta 13.30 Novice 17.30 Pl. 20.00 Zdravstveno predavanje 20.30'Prenos iz Ljubljane 22.30 Čas in novice 22.45 Konc. balalajk 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Nasveti za kuhinjo 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti 17.00 Ciganska glasba 18.30 Novice 20.15 Kulturne in društvene vesti 20.30 Koncertni večer; prenos iz Ljubljane 22.30 Novice in vreme 22.40 Lahka glasba 160 kc Hilversum 6-5 kW 11.41 Koncert radio orkestra 14.45 Koncert radio kvinteta 193 kc Daventrv 5 xx 25 kW 13.00 Orgle 16.30 Lahka glasba 19.55 Koncert orkestra 22.15 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eiffel 12 kW 17.45 Najnovejše vesti 19.20 Koncert Radio orkerstra 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Ženska ura 12.35 šolski koncert 17.45 Popoldanski koncert 20.30 Lahka glasba 22.15 Vijolinski koncert 23.00 Plesna glasba 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert 12.05 Koncert orkestra 16.00 Nabožna glasba 17.10 Poljedelksa ura 17.40 Ogrske pesmi v spremstvu ciganskega orkestra 20.30 Koncert angleške pevke Dorst. Moulton 21.00 Lahka glasba nato ciganski orkester 923 kc Breslau 4 kW 17.00 Koncert 19.00 Večerna glasba 20.30 Zabavni večer 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Opereta. Plošče 12.30 Radio orkester 13.30 Plošče 16.00 Plesna glasba 16.30 Orkestralni koucert 17.50 Vijolinski koncert 21.15 Prenos koncerta 1127 kc Barcelona io kW 13.00 Radio sekstet 17.30 Plošče 21.05 Radio orkester 21.20 Moderni plesi 22.20 Simfanična glasba. Plošče) 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 11.00 Plošče 12.30 Radio orkester 18.00 Književna ura 19.00 Plošče 21.15 Pevski koncert v Brnu. Prenos 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 14.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 20.00 Koncert 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Plošče 16.25 Koncert: klavir 4 ročno 17.25 Plošče 17.55 Barok v glabsi 20.55 Simfonični koncert 581 kc Dunaj 15 kW 12.00 Opoldanski koncert 15.20 Plošče 17.30 Mladinska ura 18.00 Higijena stanovanja 19.35 Zabavni koncert 21.00 Ljudski večer: Jesen v glasbi in pesmi 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 12.15 Opoldanski koncert 17.00 Plošče 19.30 Vesela glasba 21.00 jManon« opera; Massenet (Son-zogno) 608 kc Oslo 60 kW ' 16.30 Koncert orkestra 20.30 Kvartet 22.35 Radio orkester 616 kc Praga 5 kW 12.30 Koncert orkestra 16.40 Koncert orkestra 17.30 Otroška ura 20.00 Koncert 22.20 Orgelski koncert 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Popoldanski koncert 21.00 »Mati zemlja«, drama v 5. dej.. Mat Holbe 680 kc Rim 50 kW 17.00 Koncert 20.35 »Domovina zvončkov«, opereta v 3. dej., Ranzeto 734 kc Katovice 10 kW 12.10 Plošče 12.35 Koncert za šolsko mladino 16.10 Plošče 17.45 Ljudski koncert 20.30 Lahka glasba 22.15 Koncert solistov 23.00 Glasba Domači proizvodi! Akumulatorje za radio, avto' telef itd. proiz\aja in popravlja: VATRA-AKUMU1ATOR ING. I. & F. DO.V1ICELJ CENTRALA: MARIBOR Zaloga Zagreb, Sajmište 55. K al al. na zahtev v 842 kc London Reg. 12 kW 19.00 Koncert 20.40 Komedija 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Celodneven prenos z Dunaju 860 kc Radio Catalana 5kW 15.00 Plošče. Oddaja za dobrodelne ustanove 19.00 Najboljše plošče 871 kc Bucarest 12 kW 13.00 Plošče 17.00 Rumunska in lahka glasba 18.30 Koncert orkestra 19.00 Radio univerza 21.00 Simfonični koncert Radio ork. (Wagner, Mozert) 923 kc Breslau 4 kW 16.00 Zabavni koncert 18.00 Ljudski oder in potujoče gledišče 19.00 Večerna glasba 20.30 Koncert 21.35 Simfonija 22.30 Zabavna in plesna glasba PekW 11.00 l.judksa glasba. Plošče 16.30 Koncert orkestra 18.00 Koralni koncert. Plošče 18.10 Delavska ura 18.35 Ljudska glasba. Pesmi. Recitacije 19.20 Poljski večer 19.50 Prenos koncerta iz Prage 1157 kc Leipzig 4 kW 16.30 Radio koncert 19.30 Vesela glasba 21.00 Slušna igra 22.00 Komedija 23.00 Veselo in pestro 608 kc Oslo 60 kW 16.15 Koliccrt orkestra 20.00 Simfonični koncert 22.05 Norveški nupevi 22.35 Ljudski koncert 616 kc Praga 5 kW 16.30 Komorna glabsa 18.10 Delavksa ura 19.35 Koncert: Pianoforte 20.00 Slušna igra 22.20 Mor. Ostrava. 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Večerni koncert 17.30 Večerni koncert 20.05 Koncert 680 kc Rim 50 kW 12.45 Radio kvintet 17.00 Koncert orkestra 20.35 »Al lupo« lirična drama v 2 dej., Mule 734 kc Katovice iokW 12.10 Plošče 16.10 Mladinska ura 16.25 Plošče 17.55 Popoldanski koncert 20.15 Simfonični koncert 842 kc London Reg. 12 kW 12.00 Radio orkester 18.40 Koncert 20.00 Orgle 21.00 Orkestralni koncert 851 kc Graz 7 kW Celodneven prenos z Dunaja 860 kc Radio Catalana 5kW 15.00 Plošče. Oddaja za dobrodelne ustanove 19.00—21.00 Izbrane plošče t 871 kc Bucarest 12 kW 13.00 Plošče 17.00 Radio orkester 18.30 Radio orkester 19.00 Radio univerza: Filozofija in versko življenje 21.00 Verske pesmi (zbor »Caumen«) 21.45 Rumunske pesmi (zbor »Carmen«) 22.15 Vijolinski koncert 923 kc Breslau 4 kW 16.15 Kvartet 18.10 Gledališče in kritika 18.45 Večerna glasba 21.25 Pesmi 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Plošče 16.30 Praga 17.30 Koncert: Pianoforte 19.35 Plošče ro.oo Praga 22.20 Moravska Ostrava 1127 kc Barcelona 10 kW 13.00 Radio sekstet 21.05 Koncert Radio orkestra 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 11.00 Plošče 16.30 Praga 18.10 Delavska ura $obotfa, 1. novembra 20.00 Praga 22.20 Jazz-orkester 1157 kc Leipzig 4 kW 15.15 Ženska ura 18.30 »Lohengrin«, I. dej., Wagner 20.00 Kitare 20.30 Nabožna večerna glasba 22.30 Komorna glasba 698 kc Beograd 2 5 kW 10.30 Pl. 12.35 Radio kvartet 13.30 Novice 17.05 Otroška ura 17.30 Plesna gl. 19.30 Starost in šport 20.00 »Rigotetto«, Verdi. Prenos iz nur. gledal, v Beogradu 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Nasveti za kuhinjo 12.30 Plošče 13.30 Novice 17.00 Otroška ura 18.00 Plošče 18.30 Novice 19.40 Kulturne in društvene vesli 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos opere iz Beograda Vmes poročila 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 13.00 Lahka glasba 15.30 Godba 20.35 Kouccrt orkestra 22.30 Plesna glasba 207-5 kc Pariš Eiifel 12 kW 17.45 Novice 19.20 Shakespearov večer. 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 Koncert 17.00 Otroška ura 20.30 »Fantomi« St. Moninszko; zbor in solisti 22.15 Plošče 545 kc Budapest 20 kW 10.00 Katoliška služba božja 12.00 Opoldansko zvonenje 12.05 Koncert vojaške godbe 14.00 Plošče 15.45 Otroška ura 17.00 Predavanje 17.30 Koncert opernega orkestra 563 k c Miinchen 4kW 10.00 Katoliška jutranja slovesnost 11.20 Komorna glasba 12.30 Opoldanski koncert. (Plošče) 16.30 Popoldanski koncert 18.45 Koncert. (Citre) 20.15 »Requiem« Cherubini, zbor in orkester 581 kc Dunaj 15 kW 10.30 Orgle 11.05 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra 13.10 Missa solemnis, Beethoven (pl.) 15.15 Plošče 17.30 Komorna glasba 19.40 Večer pesmi 20.05 »Adamova smrt«, slušna igra 21.45 J. S. Bachova dela za orgle 599 kc Milan 7kW 1031 kc Torino 7kW 12.15 Opoldanski koncert 16.35 Otroški kotiček 17.00 Plošče 19.30 Vesela glasba 20.30 Prenos operete 608 kc Oslo 60 kW 16.30 Koncert orkestra 18.30 Domača glasba 20.00 Radio orkester 22.45 Plesna glasba 616 kc Praga 5kW 10.00 Nabožna glasba 04 Bratislava 16.50 Na pokopališču 17.40 Plošče 20.40 Bratislava 21.30 Nabožna glasba 22.30 Mor. Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 9.05 Nabožna glasba 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Otroška ura 16.05 ženska ura 17.30 Popoldanski koncert 19.00 Delavska ura 20.00 Plesna glasba 680 kc Rim 50 kW 12.45 Koncert lahke glasbe 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert 20.35 Veliki pestri koncert 734 kc Katovice 10 kW 10.15 Prenos službe božje 12.10 Koncert 14.20 Glasba 17.00 Za otroke in mladino 18.00 Nabožna glasba 20.30 Prenos iz Varšave 22.15 Plošče 842 kc London Reg. 12 kW 14.00 »Sevilski brivec« opera, Rossini 18.45 Orkestralni koncert 21.00 Komorna glasba 22.30 Plesna glasba 851 kc Graz 7kW Celodneven prenos z Dunaja 860 kc Radio Catalana 5kW 15.00 Plošče. Oddaja za dobrodelne ustanove 19.00—21.00 Plošče 871 kc Bucarest 12 kW 13.00 Plošče 17.00 Rumunska in lahka glasba 18.30 Koncert 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče 21.00 Koncert 923 kc Breslau 4kW 16,00 Koncert 18.00 Večerna glasba 20.30 Operna glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 10.00 Nabožna „_____ 12.00 Koncert orkestra 17.40 Plošče 19.00 Balade 20.40 Koncert kvarteta 21.30 Nabožna glasba 22.30 Moravska Ostrava 1127 kc Barcelona lokW 13.00 Radio sekstet 17.30 Plošče 18.00 Radio orkester 19.50 Sopran solo 20.20 Radio orkester 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 10.00 Nabožna glasba 12.04 Bratislava 16.00 Koncert orkestra 17.40 Plošče 19.00 Balade 20.40 Bratislava 21.30 Nabožna glasba 1157 kc Leipzig 4kW 20. 12.00 Plošče 16.30 Popoldanski koncert 30 Prenos iz opere SAH Radio Ljubljana se je odločil, da uvrsti v svoj oddajni program tudi šah. Od 2. novembra t. 1. dalje bo predvajal šah vsako nedeljo ob 11 dopoldne po četrt ure znani šahovski organizator in bivši predsednik Slovenske šahovske zveze in Ljubljanskega šahovskega kluba, g. Bo#o Pleničar. Šahovski program po radiu bo razdeljen za začetnike in amaterje. Zlasti opozarjamo na to one cenjene poslušalce, ki bi se hoteli naučiti šahovske igre, da si do 2. novembra nabavijo in pripravijo šahovnico (šahovsko desko), V zvezi ,s tem bo naš »Vestnik« tedensko priob-čeval zanimive partije in probleme domačih in tujih mojstrov kakor tudi amaterjev, Na ta način bomo zopet razširili svoj program, cenjenim čitateljem in prijateljem radia pa bomo z uvedbo šaha nudili novo polje razvedrila ob šahovski deščici pred mikrofonom. Natančnejši program sledi v prihodnji številki. 1AŠ 0SI0V1I TECAI . V naslednji novi rubriki hočemo- podati osnovne pojme, !ki so slehernemu radio amaterju za dobro razumevanje radia zelo potrebni in zato koristni. Vse drugačno je zadovoljstvo in tudi zanimanje za kakšno tehnično napravo, če si znamo tudi razložiti in raztolmačiti razne pojave, iki so bistveni pri taki napravi. S kakšnim veseljem se lotimo dela in s kakšno sigurnostjo ravnamo z napravo. Ne poznamo več tistega, sicer upravičenega strahu, ki nam mnogokrat ustvari razpoloženje in nam včasih vzame sploh vso voljo do naprave. Začne nas zanimati tudi tozadevna literatura, ki nam omogoči razširiti naše znanje v novi smeri. Obrazložiti hočemo naprej najvažnejše pojme in pojave, iki se tičejo- radia in njegovih naprav, nato pa hočemo še opisati posamezne sestavne dele. Upamo, da bomo s tem ustregli marsikateremu radio amaterju in obenem izpolnili oib-čutrio vrzel, ki je doslej tozadevno še obstojala. Radio temelji na pojavih, ki imajo izključno fiziiikaličein značaj. Poglavji, .iz katerih črpamo vse, kar je bistvenega za radio, sta akustika in elektrika in nekako osrednji pojav vsega soi elektro-magnetična in akustična nihanja. Zato se hočemo tudi z njimi, najprej pečati. Podati pa hočemo vse poljudno, koliko je to pač mogoče, a vendar točno, a brez vsakih matematičnih in visolkoiznanstve-nih primesi. Govoriti hočemo najprej o nihanju, o nihalnem krogu, o izžarevanju odn, valovanju in o- pripomočkih, s katerimi pri poizkusih vso teorijo praktično uporabljamo in tudi dokaižemo. Nihanje v radiu je kolebanije, gibanje električne ali magnetione veličine krog vrednosti Nihaj splošno je enkratno gibanje od ene skrajne lege do druge, popolni n i h a j imenujemo tudi v a L Vati sam pa definiramo spet kot potek nihanja med prehodom sikozi točko z vrednostjo -0" in drugim takim prehodom, ki sledi prvemu. Valove imamo tudi nanizane v tako zvanih »niz valov«, Dobo popolnega nihaja ali vala imenujemo nihajno dobo. Periodo pa nazivamo pri nihajih z enako nihajno doflb-o čas ali dobo enega vala. Pojm, o katerem mnogokrat slišimo v radiu, je frekvenca, znati nam pa število nihajev v sekundi in sicer pri nihajih z enako nihajno doibo. Po novem ga imenujemo s terminom »Heirtz« po slavnem nemškem fiziku dr. Henriku Hertzu, čigar odkritja so ogromne važno-sti za fiziko, osobito pa za radio. Največkrat se pač o-menja v radiu pojim: valovna dolžina. Splošno nam znači pri valovih, ki se razširjajo v gotovem sredstvu, dolžino enega vala, v radiotehniki pa običajno dolžino enega vala iste frekvence v praznem prostoru. Trajna nihanja .ali trajni valovi pa so nihatnijia, čij-ih amplitude — mejne vrednosti razdalj, ki jih ima projekcija od središča — ne dosežejo vrednosti -0". Nihanj pa razlikujemo z oz. na ampli-tudi dvoje vrst in sicer ne dušena in dušena nihanj a. Pri prvih obdrži amplituda stalno vrednost, dočim pojema pri dušenih nihanjih amplituda vedno bolj. Med nedušenimi nihanji je v elektriki najbolj izrazito, sinu s o v o , t. j. ono, čigar nedušeni nihaji imajo si-nusovo obliko. Dušilno razmerje ali razmerje dušenja pada stalno razmerje med vrednostmi ene amplitude in druge, ki sledi prvi v istem smislu. Ponovno smo že slišali o osnovnem tonu, o osnovnem valu in njegovih višjih harmonič. valih. Osnovi val je sinusov val najnižje frekvence v sestavljenem valu, višji i vali pa so vsi ostali v valu, ki sestoji iz več sinusovih valov izvzemši osnovnega. Harmonični višji val pa je višji val, čigar frekvenca je mnogokratnik osnovnega vala. Pri moduliranih nihajih se spreminjajo amplitude ritmično, v našem slučaju akustično. Zveneča nihanja dobimo, če si sledijo ,nihanja v zvočnem ritmu. Ta nihanja pa moramo ustvariti z zvenečimi iskrami. Zveneča nihanja so tudi v zvočnem, ritmu modulirana nihanja, Nosilni val je nedušen val, na njem temelji modulirani val. Piskanje, ki je sprva povzročilo- tako siil-no zlovolj-o proti radiu in ki ga pri modernih aparatih skoro ne slišimo več, povzroča interferenca dveh valov, Temeljini del vsake radio naprave bodisi oddajne bodisi sprejemne -je nihajni krog. Fiziikalično je nihajni krog tir ali pot toka, sestavljata ga pa najmanj ena kapaciteta in ena indukti-viteta, vezana drug za drugim (v seriji). Ta pot pa ne sme imeti vej. Splošno nazivamo tokovodnik, ki zamore sam zanihati, nihajni krog. Zaključen nihajni krog pa je oni, čigar prostorska dolžina je neznatna v primeri z valovno dolžino. Pri odprtem nihajnem krogu moremo primerjati prostorsko dolžino z valovno dolžino, pri njem je torej kapaciteta, ki vpliva na uglašenje, razdeljena na velik 'de:l vodnika. (Dalje prih.) PLOŠČE Vsakdanji kruh Polydor Polydor prinaša Ern-sta Arnalda »Noch ein-mal denk zuriick« in »Sehnsucht«. Predvsem pa moramo omeniti nemški posnetek iz ruskega zvočnega filma »Hai tang« (»Ohne Weib, ohne Weib kann kein Russe sein« ter »Einmal kommt das Wunder der Liebe«), Prvo označuje izrazita ritmika, drugo pa preveva orientalsko barvana melodika. Hiš Masters To pot posvetimo svojo pozornost nemškemu humoristu in pevcu, popularnemu L e o p o 1 d i j u , katerega plošče bodo zares v razvedrilo vsakomur. Tako omenjamo »Regnefs noch« in »I?h bin verliebt und weiC nicht, warum« ter »Sommerplane« in »Endlich wieder mal ein Wienerlied«. Prisrčen humor in nedolžna dunajska šegavost preveva vse te pesmi in dvospeve. Brunsvvick Ta ameriška tovarna prinaša prav zanimive jazzovsko instrumentirane novosti. Na tej znamki poje Al J o 1 s o n. Dobe se od njega tudi pesmi, ki niso iz zvočnih filmov, Vendar je Al Jolson povsod isti: ljubeči in srečni atek, , . Tako omenjamo ploščo: »My Mammy« (Mamica) in » Dirty Hands« (Umazane ročice). Od instrumentalnih priredb drugih izvajalcev navajamo izvrstno ploščo s solom pojoče žage »Moonlight on the lagoon« (Mesečina na laguni), angl, valček, in »Song of the Island« (»Pesem iz daljnjih krajev). Ray Miller orkester je prispeval izvrsten foxtrott »Kiss me with your eyes« (Poljubi me z očmi) in »Wken is springtime in the Rockies« (Pomlad v Rockie-Mountains), angl, waltz. Columbia m Po najnovejši statistiki nudi radio v Združenih državah vsakdanji kruh 300.000 osebam, od katerih tvorijo večino trgovci Od šlagerjev naj navedemo pri Columbia-ploščah tango »Das Marchen vom Gliick« s foxtrottom »Mun-chner Kindl« (John Hendrik), ter ploščo »Ich hab' eine klei-ne braune Mandoline« in »Du hast mir was versproehen, Kunigunde!« (Willy Kollo). Obe plošči sta prav živahni. Zanimiv način daljozorstva Važno poskušnjo z novo obliko daljozorstva bodo napravili v Berlinu. Aparat je Boirdovega sistema in je bil šele nedavno dovršen v Londonu. Gibajoče se slike se prikazujejo, podobno kot v kinu na veliki beli ploskvi. To ploskev pa tvori 2100 majhnih električnih žarnic, kakršne se uporabljajo za električne žepne svetiljke. Te žarnice se prižigajo in ugašajo, tvoreč tako gibajoče se slike. Princip prenašanja je isti kot pri vseh drugih daljnozornih aparatih. Oddajna postaja se nahaja 6 km daleč od ploskve. Uvedba te ploskve bo omogočila izrabo daljozorstva v gledaliških in kinematografskih dvoranah. dalo — Radio Ljubljana Kolikokrat so že šle te besede v ozračje, v eter, čeprav je šele dve leti, kar se je prvič razlegal ta klic po širnem ino-stranstvu naše zemlje. Kolikokrat so zdrknili ti zlogi preko mojega jezika, čeprav sem prišel šele par mesecev po začetku prelesti izprehodov v toplih mesečnih majskih nočeh . . . Kajti vsega tega tudi napovedovalec ni in skoraj ne more biti deležen — ima pa vojaška služba še svojo dobro stran —■ vsaj ušesa in jezik in — možgani lahko enkrat počijejo, vsaj ti si lahko enkrat oddahnejo od one stalne napetosti in stalne pripravnosti, ki jo zahtevajo domovina in poslušalci, poslušalke in upravni svet od vseh organov osebe, ki tolmači svetu,' kaj je bilo, kaj je in kaj še vse bo pred mikrofonom. V drugam. Bilo pa je tu v toliko bolje, da mi ni bilo treba samemu se gibati za pravočasnost, temveč da so za vse to poskrbeli drugi — jaz sem samo poslušal in vršil, kar je bilo rečenega. In če kaj ni bilo prav, sem slišal grajo enega, kvečjemu dveh, če pa človek pred mikrofonom kaj pogreši, čuje in čita kritiko neštetih glav, katerih vsaka je nedostat-ke poslušala z obema ušesoma ter si njih obliko sila vestno utisnila v spomin. Nihče ne vpraša za vzrok, za povod take TU Zb QA POLOMI M" -TAM poskusnih oddaj, čeprav sem med tem časom za celih 9 mescev, zapustil skoro vse sladkosti, čare in lepoto tega sveta. Pa je vseeno služba napovedovalca, zlasti, kakor je pri nas, prav lepa predpriprava za odslužitev kadrskega roka. Tako človeku vsaj ni žal po plesnih šolah, ne po veselicah, ne po gledališču, ne po drugih večernih zabavah niti po ostalem pa se za mene ni ravno mnogo spremenilo zaradi odhoda k vojakom. Bilo je precej tako, kakor če bi se iz enega samostana preselil v drugega, kjer so prav take okolnosti, le osebe so druge. Mesto na konec in začetek programske točke sem čakal na komando, mesto kritike poslušalcev, sem poslušal graje ka-plarjev, podoficirjev in oficirjev, mesto pred mikrofon, sem moral s prav isto točnostjo k »zanimanju« v zbor ali kam hibe, vsak je namreč uverjen, da je vsemu kriv napovedovalec, ta, skozi čigar možgane in usta gre poslednjič vsak naslov, vsaka točka, preden gre v svet. Pa si mislijo, da je napovedovalec tudi zadnji cenzor, ki mora vse točke že v naprej poznati, čigar dolžnost naj bi bila, vsako programsko točko natančno in pod mikroskopom pregledati in oceniti z vseh mogočih in nemogočih stališč poedinih abonentov. (Dalje prih.) Srbohrvaščina Poučuje dr. M, Rupel. Četrtek, 30. oktob-a ob 19. Leto. Dani su vrlo dugi, a noči vrlo kratke. Sunce leie. Slatko voče sazreva, mirišu rascvetane ruže i drugo cveče. Selo je zbnemelo. Liudi. žene, momci i devo ke, sve, što može da radi, otišlo je rano ujutru u polje. Žeteoci marljivo žanju i bacaju rukoveti na zeml|U, koje vezioci za njima kup : i vežu u snopove. Snopov? denu u krtind. U podne radnici napuštaju rad, da se odmore u hladu kakva lisnata drveta. A najradije begaiu bliže izvoru 111 reci, gde če se rashladiti i okupati. Kad žega popusti, sve oživi. Radnici brže rade. Vrapci i druge ptice veselo cvrkučy. Kad sunce zade, čuje se blejanje ovaca i rika goveda. Pastiri gone nahra-njenu stoku kuči. Selo oživi. Ratari do-laze kuči umorni i znojavi. Teško su radili. Kod kuče ih čeka dobra ečera, da uz sladak zalogaj proslave obilatu žetvu, Zvučni i bezzvučni suglasnici. Zvučni: b, d, g, z, ž, d, dz, v; bezzvučni: p, t; k, s, š. č, č, f, h, c. vrabac — (vrab-ca) — vrapca, vrapci sladak — (slad-ka) — slatka, slatko (razz-hladiti) — raahladiti težak — (tež-ka) — teška, teško, Ruščina Poučuje dr. N. Preobraženski. Čitali bomo letos odlomke iz knjige: Serge Yablonovski et Vladimir Boutschik. Pour bi en savoir le irusse (Rossij-a i, Rus-skije). Payot, Pariš, 106, Boul. St, Ger-main. 1930, str. 301. Cena 'broš. 60 Din. Kot pripomoček za slovniško gradivo imamo dve slovenski knjigi: Prof. M. Blumenau. R-usikia začetnica za Slovence. Mariborska tiskarna, 1927. Str. 86. Cena broš. 20 Dinj in Prof. J. Orožen. Učbenik ruskega jezika. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1929, Str. 250. Cena broš. 50 Din in vez. 64 Din. Žalibog še vedno pogrešamo rusko-slovenslki slovar. Imamo na razpolag -samo staro M. Hostnikovo delo: Rusko-slovenski slovar. Cena (broš. 32 Din. Začetnikom pri-poročajm nemški. Langen-scheids Taschenworterbuch. Neubearbei-tun-g v. Kari Blattner. Berlin, 1929. Cena vez.a 9 Marik. Poravnajte naročnino! Angleščina Poučuje ga. Orthaber. (6.) Sixth Lesson. T o d o. Če so stavki negirani z not, ojpis (pe-ritraza) s t o d o ne nastopa (ne velja) v sledečih slučajih: 1. Če not negira samo posamezno besedo in ne celi stavek. Not a single line of Shakespeari manuscripts re--mains. The territory -over which Henry II. rtlled, comprised not only England, but the weistern half of France. 2, Če stoji not na mesto celega stavka. Is he ill? J. hope not. On whait river does London stand? Into what sea does the Thames f ali ? Toda: Who fell in the battle of Trafalgar? Whait river faills into the North Sea? V v p r a iš a> ,1 n i h -s t a >v k i h peri-fr-aza s to do ne nastopa, če je osebek vpraš-ailnega staivika vp-raša-lni zaimek ali če ga ;ta spremlja. W h a t general t o o k Q u e b e c f r o m the F r e n c h ? What German rivers f-al-l into the Baltic? Whioh of these baittles proved deci-sive? Toda: Which of these battles did the general win? Prip, 1. J do not know why he left the house. V -odvisnih v-prašalnih stavkih ni opisa (perifraze). Največja senzacija radio sezone 1930-31 je naš troelektronski aparat V MALO ČUDO za popolen priključek na izmenični lok. Aparat je po svoji jakosti, čistosti in selektivnosti brez konkurenta. Zadnja njegova elektronka 6 vatna P 630 žene elek-trodinamični zvočnik čisto in močno Aparat je popolnoma selektiven, tako da sprejema nemoteno med seboj valovno najbližje postaje. senzacija je njegova izredno nizka cena Din 2800'— Zahtevajte takoj, da Vam Vaš trgovec predvaja „MALO ČUDO". TUNGSRAM ZAGREB AVIZO! Sledeči aparati so na pohodu: Troelektronski „REINARTZ" kompleten z elektronkami, akumulat. 18 AH, anodno baterijo 90 V, atenskim materijalom ter finim zvočnikom za Din 1980*— Štirieleklronski „REINARTZ" kompleten z visoko-frekv. elektronko z zamreženo anodo ter ostalimi kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem 30 AH, anodno bat. 120 Volt, antenskim materijalom ter izredno finim angleškim zvočnikom AC 27 za Din 3900-— Vprašajte takoj RADIO LJUBLJANA Miklošičeva c. 5