LETO XXIII GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ iironrisos \/ APRIL 1982 ŠT. 4 ZVONE DRAGAN V LITOSTROJU Vse sile v izvoz V petek, 26. marca 1982, je v Litostroj prispel na krajši delovni obisk podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ tovariš Zvone Dragan. Ta obisk je tovariš Dragan že dolgo obljubljal, predvsem zato, ker Litostroj izvaža pomemben del proizvodnje, predvsem turbinske in črpalne opreme, v neuvrščeni in prijateljski Irak. Tovariš Zvone Dragan je kot podpredsednik ZIS namreč odgovoren za ekonomske odnose med Irakom in SFR Jugoslavijo, zato ga je še posebej zanimalo naše sodelovanje in možnosti večjega izvoza naše opreme v to državo. V prijetnem pogovoru, ki je trajal skoraj dve uri, so poleg generalnega direktorja tovariša Mirka Jančigaja sodelovali še dipl. inž. Darinko Kolbl, dipl. inž. Jože Sturm, dipl. inž. Zvone Volfand ter predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije. Najprej je tovariš Jančigaj goste Podrobneje seznanil s proizvodnim programom naše delovne organizacije in z možnostmi izvoza naših proizvodov na svetovni trg. Seznanil jih je tudi z materialno finančnim stanjem, problematiko oskrbe s surovinami in uvoznimi materiali ter s sedanjo problematiko nadaljnje investicijske 'Vgradnje. livarne zaradi podražitev ugotavljamo pomanjkanje lastnih, bančnih in drugih sredstev sovlagateljev, zato investicijska dela ne napredujejo po načrtih. Številnih naročil v proizvodnji ne moremo dokončati zaradi pomanjkanja materialov in surovin. Tako nam prekomerno narašča nedovršena proizvodnja, kar se neugodno odraža pri premajhnem fizičnem obsegu dokončane proizvodnje. Zaradi tega tudi finančna sredstva prepočasi pritekajo in tako povzročajo slabšo likvidnost, najemanje kreditov in sploh težak finančni položaj, kar ovira tekoče poslovanje naših temeljnih organizacij združenega dela, kakor tudi delovne organizacije v celoti. Zvone Dragan: "Dobro je, da smo pripravljeni na vse, tudi na težke razmere, ki pestijo celotno gospodarstvo” (Foto: K. G.) Iz celotne in realne ocene, ki so j° podali podpredsedniku ZIS tovarišu Zvonetu Draganu, lahko Povzamemo nekaj bistvenih ugotovitev, ki so močno prisotne v našem gospodarjenju. Zaostrene gospodarske in ekonomske razmere v svetu ter vedno večje razlike med razvitimi in nerazvitimi državami se vedno bolj odražajo tudi v Jugoslaviji in s tem tudi v Litostroju. Zelo težko se oskrbujemo z reprodukcijskimi materiali in surovinami z jugoslovanskega trga, kakor tudi iz uvoza. Kljub našemu velikemu izvozu še vedno lahko ugotovimo, da še premalo izvažamo v države s trdno valuto. . Pri investicijah oziroma pri Vgradnji in rekonstrukciji jeklo- UTOSTROl V nadaljevanju so prisotni tovarišu Draganu pojasnili še vsa naša samoupravna in poslovna prizadevanja za obvladovanje zapletenega resnega gospodarskega položaja, ki ga v tem času le s težavo premagujemo. Nato je spregovoril še tovariš Dragan in se najprej zahvalil za izčrpne informacije o Litostroju v lem času in o problemih, s katerimi se ukvarjamo. Predvsem je poudaril, da so naša prizadevanja za povečanje na zahodni trg v tem trenutku edina pravilna usmeritev. Dobro je, da smo pripravljeni na vse, tudi na težke razmere, ki pestijo celotno gospodarstvo. Litostroj že ves čas v Jugoslaviji in Sloveniji veliko pomeni za to zvrst proizvodnje. Te kvalitete, ki jih je že dosegel doma in v svetu, mora ne le obdržati, temveč tudi razširiti. "Ko človek posluša, kaj vse zmore Litostroj, kako širok proizvodni program obvladuje in kako zapletene naprave izvaža v svet, dobi občutek, da je tu nakopičeno veliko izkušenj in znanja, ki ga je treba razumno izkoristiti,” je dejal tovariš Dragan. Kljub vsemu moramo pri izvozu pazljivo ravna- ti. Posebej moramo analizirati vzhodna in zahodna področja, kakor tudi dežele v razvoju in države OPEČ. Še posebej je tovariš Dragan poudaril, da bomo morali v prihodnje bolj organizirano in v skupnih nastopih obvladovati zahtevna svetovna tržišča. Posebej se je tovariš Dragan zadržal pri oceni jugoslovanskih izvoznikov v Irak, med katere spada tudi Litostroj. Pohvalil je naša dosedanja izvozna prizadevanja pri izgradnji črpalnih postaj, kakor tudi pri dosedanji izgradnji hidroelektrarn v Iraku. Vse to je verjetno vzrok, da gradimo do sedaj največji objekt za nas v Iraku — hidroelektrarno HAD1TA. Pri tem poslu velja zavihati rokave in vanj vložiti vse znanje in sposobnosti, kar bo prav gotovo povečalo naše reference na tujem. Zagotoviti bomo morali vse pogoje, da bodo dela za HE HADITA rokovno in solidno izvedena, kar bo ves čas spremljal tudi podpredsednik Dragan. Ko je govoril o razmerah v jugoslovanskem gospodarstvu, je predvsem poudaril, da smo še vedno premalo povezani v komplekse, s katerimi bi lažje organizirali skupne nastope na tujih trgih. Predvsem bomo v prihodnje morali utrditi surovinsko bazo, vložiti več v razvoj in raziskave in zagotoviti pravilna vlaganja v nove investicije. Nihče v Jugoslaviji ne bi smel ustvarjati monopola ali iskati privilegijev z izsiljevanjem, še posebno ne v tej naši reprodukcijski verigi od rudarstva do črne metalurgije in naprej v strojni predelovalni industriji. Ko je tovariš Dragan ocenjeval našo investicijsko izgradnjo in še posebej izgradnjo in rekonstrukcijo jeklolivarne, je poudaril, da je naša investicijska usmeritev pravilna, saj je bil tudi do sedaj Litostroj vodilna tovarna v izgradnji težke investicijske opreme. S tem novim korakom ne razširjamo samo možnosti Litostroja pri izgradnji še težjih projektov, pač pa možnosti cele Jugoslavije. Res je, da je v tem času tudi težko investirati, vendar moramo vedeti, da je to naš razvoj, ki je vse bolj pretehtan in zato toliko bolj dragocen. Seveda ne smemo pozabiti še na eno pomembno dejstvo, ki hromi našo učinkovitost. To je izkoriščanje obstoječih zmogljivosti v Jugoslaviji. S tem je povezano pridobivanje dohodka oziroma produktivnost, ki je še vedno na nizki ravni. Kljub dobrim in modernim tovarnam, ki jih imamo, lahko na raznih mestih ugotavljamo izredno slabo znanje, organizacijo in kvaliteto dela. Tu so naše rezerve in stabilizacija. Po razgovoru si je tovariš Dragan v spremstvu generalnega direktorja ogledal še potek del izgradnje naše jeklolivarne ter obe novi tovarni — tozda TVN in PPO. K. G. Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič, namestnik inž. Milan Jurjavčič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Jure Vulkan, Tone Erman, mag. dipl. inž. Peter Vogrič, Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, 'urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamuti Telefon uredništva 556021 (n. c.) interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Pripnimo si rdeč nagelj Prvi maj je mednarodni praznik dela in ga praznujejo v mnogih deželah po vsem svetu. Pa vendar si upamo trditi, da je vsaj teoretično naša država tista, ki ji ta praznik največ pomeni. Povsod drugod namreč delavski razred v najboljšem primeru deli oblast z neko drugo skupino. To je lahko razred lastnikov kapitala ali pa tudi državni birokratski aparat, ki se sicer razglaša za zastopnika delavskega razreda, a je v bistvu nad njim, saj sam ustvarja načela in politiko razvoja družbe. Skupine na eni ali drugi strani, 'ki imajo v rokah oblast, le-to seveda krčevito držijo v svojih rokah, in to je vzrok, da je samoupravljanje kot ideja sicer že obšlo vso zemeljsko oblo, a ima še prav malo postojank, v svoji pravi obliki morda le v Jugoslaviji. Uvedba samoupravljanja kot prevladujočega sistema v državi ima namreč za posledico, da oblast (prvič) ni več v rokah neke skupine, temveč jo ustvarjajo, izvajajo in varujejo vsi posamezni člani delavskega razreda, oziroma postopoma vse ljudstvo. Prenos (ponavadi kar prevzem) oblasti pa seveda poteka zelo burno in je skoraj nujno povezan z eno ali drugo obliko nasilja. Ta revolucija je bila v našem primeru povezana še z osvobodilnim bojem in ker je potekala v času svetovne vojne vihre, je bila tudi ena najbolj krvavih. Prav bližina drugega praznika — 27. aprila — nas spominja, kako je skupni sovražnik združil vse napredne sile v Sloveniji, ne glede na njihovo ideološko osnovo. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je imela ob svoji ustanovitvi značaj spontano množične, a enotno vodene organizacije, prežete s plemenitimi idejami osvoboditve ter lepše narodove bodočnosti. Ko se je zmagoviti delavski razred z uvedbo samoupravljanja leta 1950 otresel še priveska birokracije, so mu bile dane — škarje in platno. Nobene vladajoče skupine ni več, nobene teoretične ovire za razvoj najnaprednejšega sistema socialistične demokracije! To pride do izraza tudi v zakonodaji, predvsem pa v ustavi, ki je brez dvoma najnaprednejša v svetu. Pa vendar... Ali se dovolj zavedamo, da imamo škarje in platno in ali ju dovolj uporabljamo — ali pa malomarno prepuščamo drugim krojačkom-Hlačkom? Vemo, da takšne opore, kot je Zakon o združenem delu, nima delavec v nobeni drugi deželi! Smo sprejeli delo kot najvišjo družbeno vrednoto ali pa se nas loteva bolezen potrošništva? In končno — ali nam prvi maj pomeni tisto, kar nam bi moral? Ga doživljamo vsebinsko, smo ponosni, vzneseni, polni načrtov? AH pa nam je že prešlo v navado, da le računamo, koliko počitnic bomo dosegli z dvema ali tremi dnevi dodatnega dopusta? Bodo današnji otroci v spominu na prvi maj še nositi tisto, kar so njihovi starši, ali pa se bodo praznika spominjali le kot podvojenega vikenda? Povprašajmo se to, sezimo vase! Pustimo avto doma! Vstanimo zgodaj, pripnimo si rdeč nagelj in pojdimo z družino na Rožnik! Prepustimo se vzdušju koračnic... prisluhnimo predvojnemu aktivistu, staremu borcu... stisnimo mu roko! Združimo se z množico, zapojmo ... Bodimo ponosni! Živel prvi maj! Anton Tomažič Prva seja novega delavskega sveta delovne organizacije Dvaindvajseti delavski svet V sredo 31. marca 1982 so se v prostorih tozda TVN sestali dosedanji, in na zadnjih volitvah novo izvoljeni delegati delavskega sveta delovne organizacije, na svoji prvi konstitutivni seji. Najprej so delegati izvolili predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta delovne organizacije in nato še predsednika in namestnika predsednika novega upravnega odbora delovne organizacije. Imenovali so tudi vse komisije, delovna telesa in druge organe delavskega sveta DO, da bi tudi v prihodnjem mandatnem obdobju nemoteno deloval. Po letu 1950, ko smo v Litostroju med prvimi v Jugoslaviji izvolili delavski svet, je sedanji, na novo izvoljeni delavski svet že dvaindvajseti po vrsti. To pomeni, da smo na zadnjih volitvah vseh samoupravnih organov TOZD in DS ter delovne organizacije že dvaindvajsetič na neposredni način odločali o tem, kateri delegati nas bodo v naslednjih dveh letih zastopali v naših samoupravnih organih. Če bi danes primerjali pravice in dolžnosti, ki jih je opravljal naš prvi delavski svet iz leta 1950 in pristojnosti, ki jih imajo danes samoupravni organi, bi se prav gotovo začudili. Vmes je celih 32 let razvoja samoupravljanja, 32 let izkušenj in prizadevanj za kar najboljše samoupravne odločitve. Nekatere stvari pa se v teh letih razvoja le niso spremenile. Ime "delavski svet” in še nekatere druge prvine so ostale take kot so bile prvič izgovorjene pred 32. leti, morda pa je to tudi tradicija in odnos do tega našega najširšega samoupravnega organa v katerega smo v vseh teh letih vedno izvolili naše najboljše sodelavce in samo-upravljalce. Na konstitutivni seji so delegati poleg vodstev vseh organov delavskega sveta obravnavali še poročilo predsednika o delu delavskega sveta v dveh letih mandatnega ob- dobja in poročilo vseh drugih komisij, delovnih teles in drugih skupnih organov delavskega sveta DO. Spregovoril je tudi generalni direktor Mirko Jančigaj, ki je delegatom obrazložil sedanje ekonomske in druge razmere v naši delovni organizaciji. Novemu delavskemu svetu je podal osnovne usmeritve gospodarjenja za izpolnitev gospodarskega načrta za leto 1982 in nekatere perspektivne usmeritve do konca sedanjega srednjeročnega obdobja. Delavski svet je na tej seji ponovno izvolil tovariša Jurija Vul- kana iz tozda Obdelava za predsednika delavskega sveta za mandatno dobo dveh let. Za njegovega namestnika je bil ponovno izvoljen tudi tovariš Nikola Jug iz tozda 1 VET. Za predsednika upravnega odbora delovne organizacije so delegati ponovno izvolili tovariša Franca Kostevca iz tozda PUM, za namestnika pa tovariša Zvoneta Princa iz tozda Prodaja. Celotni upravni odbor delovne organizacije pa je že bil izvoljen neposredno na volitvah. Celotno sestavo delavskega sveta, upravnega odbora vseh komisij odborov in drugih delovnih teles delavskega sveta delovne organizacije bomo posebej objavili v naših Internih informacijah. Nekaj dni pred sejo delavskega sveta delovne organizacije pa so se na podobnih sejah konstituirali tudi novi delavski sveti TOZD in DS, tako se je nehote pričelo novo obdobje dela v samoupravnih organih z novimi strukturami delegatov in novimi vodstvi samoupravnih organov. Vsem delegatom, ki smo jim na volitvah zaupali delegatske dolžnosti za naslednji dve leti, iskreno čestitamo in jim želimo uspešno delo, Še posebno zato, ker sprejemamo svoje dolžnosti v dokaj resnem trenutku za celotno gospodarstvo in s tem tudi za Litostroj. K. G. KONGRES & Kongresne dejavnosti v občini V marcu je imel novoizvoljeni komite občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška svojo prvo sejo na kateri so bili sprejeti odločni sklepi in stališča za akcije v mesecu aprilu, ko se bo stopnjevala predkongresna in kongresna aktivnost. V okviru razprav o predkongresnih aktivnostih in pripravah na kongrese zveze komunistov je komite občinske konference ZKS Ljubljana-Šiška sprejel stališče, da se oblikujejo delovne skupine komiteja za izvedbo in sklic aktivov komunistov po posameznih področjih družbenopolitičnega udejstvovanja (vzgoja in izobraževanje, otroško, varstvo, kultura, telesna kultura in znanost), na katerih bodo razpravljali o dosežkih in nalogah pri nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. V nadaljnji razpravi pa je komite sprejel naslednje sklepe o aktualnih vprašanjih, katere morajo osnovne organizacije ZK na svojih sestankih obravnavati: Na osnovi informacije o izvedbi volitev v Ljubljani v samoupravna delegatska telesa v OZD in KS ter DPS (udeležba v Šiški 89,92%), komite zadolžuje sekretarje osnovnih organizacij ZK, da čimprej opravijo analizo in oceno volitev v svojih lastnih sredinah ter v skladu s tem sprejmejo ustrezne sklepe, da bo delo v delegatskem sistemu čimprej vsebinsko zaživelo. V zvezi z aktualnostjo vprašanja pospeševanja kmetijstva in združevanja sredstev za hitrejši razvoj pri proizvodnji in predelavi hrane, komite nalaga vsem komunistom v temeljnih delegacijah, skupščini občine in drugih organih ter komunistom v kmetijstvu, da pri sprejemanju ukrepov na tem področju uveljavljajo sprejete sklepe in usmeritve politike ZK. Komite zadolžuje sekretarje osnovnih organizacij ZK v tistih osnovnih organizacijah ZK, kjer še niso razpravljali o kongresnih dokumentih v zvezi s pripravami na kongrese ZKS in ZKJ, da čimprej skličejo sestanke ter zagotovijo kvalitetne in bogate razprave. V organizacijah združenega dela Slovenija avto, Slovin, Litostroj, Agrostroj, Dekorativna, PAP, Unitas, komite ponovno zadolžuje komuniste, da čimprej organizirajo sklic problemskih konferenc, in na organiziran način razpravljajo o posameznih aktualnih vprašanjih v teh samoupravnih asociacijah združenega dela ter opredelijo naloge osnovnih organizacij ZK in članstva zveze komunistov. M. S. V razmislek (ali polemiko?) V zadnjem času smo v Litostroju lahko na nekaterih sestankih (na nivoju DO in TOZD) slišali približno takšne besede: "Navzoči so (ali pa: med nami so; prisotni so) predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva ...” S tem seveda ni bilo mišljeno nič protisamoupravnega, besede so bile izrečene brez globljega razmisleka, vendar je vseeno prav, da se takšna razvada ne razširi. Pri takšni formulaciji bi namreč lahko nekdo (predvsem zunanji obiskovalec) mislil, da poleg (na istem ali celo višjem nivoju) samoupravnih organov obstaja še neka skupina, ki delovno organizacijo ali tozd vodi. Tega pa seveda v samoupravnem sistemu ne sme biti! Vse organizacije združenega dela upravljajo delavci preko samoupravnih organov. Med temi je tudi (kolektivni ali individualni) poslovodni organ, ki sicer vodi poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces, vendar je hkrati tudi izvršilni organ delavskega sveta. Tudi ostali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imajo določeno funkcijo v vodenju poslovanja, vendar pa bi bilo opredeljevanje kakršnekoli skupine kot vodstva TOZD ali DO neskladno z ustavo in zakonom o združenem delu ter bi predstavljalo vsaj dvajsetletni korak nazaj. Ker pa gre v Litostroju le za malomarnost pri izražanju, je prav, da z nekoliko pozornosti besedo "vodstvo” odpravimo. Vsebinsko se ne bo nič spremenilo, le naše izrazoslovje bo odraz dejanskega stanja. Če se ne bomo popravili, potem se lahko zgodi, da bomo iz navade besedo "vodstvo” uporabili v razgovoru s tujim partnerjem, ki bo samoupravljanje potem še manj razumel — ali (kar je še bolj nevarno) ob obisku kakega našega politika, ki nas bo za to gotovo pošteno okregal ... Anton Tomažič SEMINAR O OBVEŠČANJU Da bi bili razumljivejši Naš informativni center je že dlje časa pripravljal seminar za dopisnike Internih informacij in časopisa, in 3. marca smo ga izvedli. Seminar z naslovom "Pretok, priredba in osmišljanje informacij" je bil v prvi vrsti namenjen stalnim dopisnikom Internih informacij, gotovo pa se je našlo kaj zanimivega tudi za dopisnike časopisa. Osemindvajsetim udeležencem je predaval univerzitetni profesor mag. Pavle Zrimšek, ki predava na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Poudariti velja, da se profesor Zrimšek na predavanje ni pripravil fakultativno in načelno, temveč je podrobno predelal eno od številk naših Internih informacij in prilagodil predavanje konkretnim člankom. Osnovna tema seminarja je bila razumljivost in osmišljanje da so preglednice oziroma tabele s suhoparnimi podatki brez prave razlage nerazumljive in s tem tudi ne dosežejo svojega učinka. Tovariš Zrimšek je vzel za primer dva članka in ju analiziral, (uporabnost) informacij, ki jih objavljamo, saj se pogosto dogaja, Dokazal je, da ni bilo razvidno kolikšne so planske obveznosti tozda (ali so izpolnjene ali ne), ni možna nobena primerjava z drugimi obdobji ali tozdi, v člankih o izpolnjevanju plana pa je treba našteti tudi kje so ovire, da plani niso bili izpolnjeni, treba je povedati zakaj so posamezna naročila pomembna (vrednost, rok izdelave, način plačila ...) in tako naprej. Za primerjavo pa je pripravil tudi izboljšani tekst istega poročila, ki je bil razumljivejši. Osnovna misel seminarja je bila razumljivost informacij, če hočemo, da nam bodo koristile. Ob tem je treba tudi strokovni jezik spreminjati v razumljivega (če je to le mogoče), tvoriti moramo lažje stavčne konstrukcije in razumljive stavke. Morda vsi dopisniki s seminarjem niso bili najbolj zadovoljni, dejstvo pa je, da sta bila obravnavana članka kot primer dobrega oziroma slabega pisanja namenjena vsem. Treba je bilo le najti pomanjkljivosti ali pa dobre strani pisanja, ki bi jih posamezni avtorji lahko našli pri svojih člankih. Bil pa je to prvi seminar, ki smo ga pripravili v takšni obliki in potrudili se bomo, da bodo drugi še boljši in zanimivejši. Kot gostje so prisostvovali našem seminarju tudi nekateri dopisniki agrostrojskega časopisa, ki so si na koncu s predavateljem in gostitelji seminarja ogledali še našo tiskarno. Tako izobraževalne seminarje, kot sodelovanje z ostalimi delovnimi organizacijami — posebno s članicami SOZD ZPS, bomo v bodoče skušali redno izvajati in prepričani smo, da bo obveščanje pri nas še boljše in kvalitetnejše. M. M. Stroj za tlačno litje z zapiralno silo 10.000 do 12.500 kN za naročnika Volkswagen iz Kassla (Foto: J. Jereb) Izpolnili smo zahtevno nalogo Za nemškega naročnika Volkswagen iz Kassla smo izdelali tri stroje za tlačno litje z zapiralno silo 10.000 do 12.500 kN. To so po velikosti največji stroji, ki smo jih do sedaj izdelali za tlačno litje. Stroji pa niso le največji, so tudi najzahtevnejši, glede na izvedbo in zahteve naročnika, saj ima leta svoje standarde, ki so mnogo zahtevnejši od DIN in VDI, ki veljajo za Nemčijo. Stroj ima tudi elektronsko upravljanje s kasetnim krmiljenjem in ekransko vhodno izhodno enoto. Zaradi velikih in zahtevnih sestavnih delov so sodelovali v proizvodnem procesu vsi tozdi, največ pa TOZD Obdelava, ki je obdelala najbolj zahtevne dele. Po pogodbenem roku smo zamudili 3 mesece, kar ni pohvalno, vendar pa je zaradi zahtevnosti naloge in relativno kratkega pogodbenega roka (12 mesecev) ta zamuda zanemarljiva. Naročilo smo podpisali s Volkswagnom in posredovanjem firme Mutal-Guss HMBH, Druckgies-smaschinen, ki nas zastopa pri prodaji strojev za tlačno litje na zahodu. Mutal-Guss GMBH nam je omogočil tudi dobavo sestavin kot začasni uvoz, nekaj hidravlike in elektrike, ki se pri nas ne proizvaja in je prirejena posebnim zahtevam Volks-wagna. Tako smo se izognili uvozu oziroma odlivu deviz za uvoz. Stroj smo v celoti izdelali in montirali pri nas, s posebno zavzetostjo tozda PPO, ki pretežno obdeluje proizvodno vejo preoblikovalne opreme, kateri ta proizvod tudi pripada. Pri izdelavi so nas ovirale omejitve iz posebnih zahtev in predpisov naročnika o kvaliteti sestavin in celote. S tem je Litostroj še enkrat dokazal, da je strokovno sposoben izdelati še tako zahtevna naročila, ki so popestrena s povečanimi zahtevami naročnika. Na sliki je prikazan stroj za tlačno litje z zapiralno silo 10.000 do 12.500 kN. P. Vogrič mladinsko tekmovanje v znanju »Tito - revolucij Akcija ”Tito — revolucija — mir” je že postala tradicionalna oblika Množičnega idejnopolitičnega izobraževanja mladih ne samo v osnovnih in Srednjih šolah, ampak se vanjo vključuje tudi čedalje več OO ZSMS iz 0rganizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Tekmovanje, ki smo 8a izvedli v Litostroju, je pripravila in vodila kulturna komisija pri koordinacijskem svetu ZSMS Litostroj. Akcijo ”Tito — revolucija — Mir” izvajajo: predsedstvo konferenc ZSMJ, "Kekec” in "Mladost” skupaj z vsemi občinskimi, republiškimi oziroma pokrajinskimi konfe-Mncami ZSM, Zvezo prijateljev mladine, Zvezo pionirjev, zavodi za šol-stvo in vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Kviz je pripravil pripravljalni °dbor, ki so ga sestavljali: Vlasta Dežutelj, Bojan Vrezovnik, Nikola Novosel, Mustafa Gerzič, Ivo Jelinič in Lazar Kondič. Tekmo-vanje je potekalo v dveh delih v Pisni in ustni obliki. Za pisni del kviza, ki je bil obenem tudi izbirni del tekmovanja, se je prijavilo 13 ekip iz Litostroja. En dan pred tekmovanjem so štiri ekipe (PUM 'K TVN, DS SSP in IVET II) odpovedale nastop na tekmovanju, kar kaže na neresnost in neaktivnost nekaterih mladincev v ZSMS Litostroj. Tekmovalci so se 25. marca ob 5- uri zbrali v jedilnici tozda VN, kjer so morali odgovoriti na vprašanj v pisni obliki. Vprašanja so bila enaka, naj-ecje možno število točk je bilo UTOSTtOJ 200. Ob koncu tekmovanja je bil vrstni red naslednji: 1. OO ZSMS TOZD IVET — 150 točk 2. OO ZSMS TOZD NABAVA — 150 točk 3. OO ZMMS DS PFSR — 140 točk 4. OO ZSMS TOZD 1RRP — 140 točk 5. OO ZSMS TOZD OBDELAVA — 135 točk 6. OO ZSMS TOZD MONTAŽA — 130 točk 7. OO ZSMS TOZD PUM — 115 točk 8. OO ZSMS TOZD PPO — 110 točk 9. OO ZSMS TOZD ZSE — 105 točk finalni — ustni del tekmovanja, ki je bil 30. marca popoldne v jedilnici doma učencev izobraževalnega centra. Finalni del tekmovanja je vodil Bojan Vrezovnik, predsednica žirije je bila tovarišica Neda Pavlin, profesorica v izobraževalnem centru, člani žirije pa so bili tovariš Jure Vulkan — predsednik DS DO Litostroj, Miroslav Jagoš — sekretar KS ZSMS Litostroj in Lazar Kondič — predsednik pripravljalnega odbora za izvedbo kviza pri KS ZSMS Litostroj. a - mir« Ekipe so odgovarjale po vrstnem redu, ki je bil določen na začetku tekmovanja. Vse ekipe so odgovorile na 10 vprašanj. Po končanem tekmovanju je bil vrstni red ekip naslednji: 1. QO ZSMS TOZD IVET —93 točk (Miodrag Petronjijevič, Mido Jurič, Milan Ančič) 2. OO ZSMS TOZD OBDELAVA — 76,6 točk (Pavel Lampič, Mirko Ležajič, Milan Ljubišič) 3. OO ZSMS TOZD IRRP — 46,6 točk (Betka Lepenšek, Zlata Vodeb, Marjan Veršnik) 4. OO ZSMS DS PFSR — 43,2 točk (Silva Bergant, Tatjana Kobe, Slavko Kozlevčar) 5. OO ZSMS TOZD NABAVA — — 21,2 točk (Marjan Pešec, Mira Jerman, Tatjana Svoljšak) Prve tri ekipe so dobile knjižne nagrade, četrta in peta pa priznanje /a uspešno sodelovanje na tekmovanju. Ekipi tozda IVET in tozda OBDELAVA sta pokazali najboljšo pripravljenost in prizadevanje, zato bosta zastopali našo delovno organizacijo na občinskem tekmovanju. Končna ocena izvedbe kviza "Tito — revolucija — mir" je vsekakor pozitivna, organizacija je bila dobra, prav tako tudi pripravljenost posameznih ekip, ki so sodelovale v kvizu. Tako se je končala še ena akcija, ki jo je organizirala mladina Litostroja. L. Kondič 9L KONGRES ZKS POZDRAVNA BRZOJAVKA 9. kongresu ZKS Ljubljana, 15. aprila 1982 Delegatom 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Zbrani na proslavi v počastitev kongresa Zveze komunistov Slovenije, 41. obletnice ustanovitve OF in delavskega praznika 1. maja, vam pošiljamo tovariške pozdrave. Naloga, ki je pred vami, ni lahka, saj morate pregledati uspehe in pomanjkljivosti dosedanjega dela, jih kritično oceniti in postaviti jasne smernice za nadaljnje delo Zveze komunistov, kakor tudi vse naše skupnosti. Prepričani smo, da boste zaupano nalogo uspešno izpolnili in bodo zaključki ter sklepi kongresa, konkretne usmeritve za premagovanje gospodarskih težav, krepitev bratstva in enotnosti, posebno pa za nadaljnje izpopolnjevanje delavskega samoupravljanja in delegatskega sistema na vseh področjih razvoja naše družbe. To upravičeno pričakujemo od vas, mi pa obljubljamo, da bomo še naprej s svojim delom dokazovali, da smo vredni imena, katerega s ponosom nosimo. DELAVCI TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ Svečana proslava V četrtek 15. aprila 1982. leta je bila v počastitev začetka dela 9. kongresa ZKS, 27. aprila, dneva osvobodilne fronte in 1. maja — praznika dela, svečana proslava delavcev Litostroja v prostorih rekonstruirane jeklolivarne. Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj Pavle Stupnikar. V svojem govoru je poudaril predvsem zaostrene gospodarske razmere tako v delovni organizaciji kot v celotni naši družbi. Med drugim je še posebej opredelil razmišljanja delavcev, da si nihče ne dela utvar, da bomo na kongresu reševali nemogoče; pričakujemo pa, da bomo na 9. kongresu ZKS in 12. kongresu ZKJ obravnavali vse neposredne rešitve in ideje v naši družbeni praksi. Osnovno vodilo mora biti uspešnost delegatskega sistema, dobro gospodarjenje, večja racionalnost, uspešen izvoz, zmanjšanje administracije, večja odgovornost, kar bo vse utrjevalo kontinuiteto naše revolucije nasploh. V tem naj bo kongres — predvsem kongres kontinuitete. Hkrati pa moramo biti kritični do vsega kar nadaljevanje revolucije zavira. Ampak ne le kritični. Kongresi naj v tem pogledu sprožijo temeljito diferenciacijo, ki naj pokaže, da smo odločni poiskati izhod iz težav, ki naj mobilizira ljudi, da se zoperstavijo malodušju, takti-zatorstvu, da se zaostri odgovornost kot vprašanje realnih možnosti za uresničevanje dogovorjene politike, je zaključil tovariš Stupnikar. V nadaljevanju proslave so nastopili pihalni orkester Litostroj, učenci izobraževalnega centra Litostroj, skupni mešani pevski zbor Feni iz Kava-darcev in litostrojski pevski zbor. Ob koncu proslave je sekretar OO ZK Prodaje tovariš Ivan Pavšelj prebral delavcem pozdravno brzojavko, ki smo jo poslali 9. kongresu, ob začetku njegovega dela. M. S. V arilci-ko vinar ji tekmujejo "Tekmovanja kovinarjev morajo biti torišča izmenjave izkušenj in mnenj ter spoznavanja najnovejših dosežkov s področja strojegradnje.” FRANC LESKOŠEK—LUKA (ob proglasitvi dneva kovinarjev Jugoslavije 10. oktobra 1977) Proizvodna delovna tekmovanja postajajo svojevrstna šola delovnega in osebnega izobraževanja na področju samoupravljanja in tehnične kulture delavcev. Ta tekmovanja so pomemben prispevek k povečanju storilnosti, kvalitete dela in boljši organiziranosti proizvodnega procesa, kakor tudi k razvoju samoupravnih odnosov. Proizvodno-delovna tekmovanja kovinarjev Slovenije so se razvila iz tekmovanj varilcev, ki imajo v Jugoslaviji dolgoletno tradicijo. Prvo tekmovanje varilcev je bilo v Sloveniji že leta 1959 ob otvoritvi novih šolskih in delovnih prostorov Zavoda za varjenje SRS v Ljubljani in Mariboru. Istega leta je bilo v času mednarodne razstave varilne tehnike v Ljubljani prvo zvezno tekmovanje za najboljšega univerzalnega varilca Jugoslavije, katerega pokrovitelj je bil tov. Franc Leskošek-Luka. Društvo za varilno tehniko in Zavod za varjenje SRS sta nadaljevala tradicijo varilnih tekmovanj. Leta 1961 je bilo 2. republiško in zvezno tekmovanje varilcev v Mariboru, 1968 pa 3. republiško tekmovanje varilcev v Ljubljani, nato pa leta 1975 v Ljubljani in Slovenski Bistrici, kjer so se med seboj prvič pomerili tudi varilci v T1G postopku. Naslednje leto je bilo v Lendavi že 5. republiško tekmovanje varilcev. Leta 1977 je Zveza sindikatov Slovenije k tekmovanju varilcev dodala še tekmovanje orodjarjev in strugarjev in ga preimenovala v L delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije. To leto je obeleženo kot prelomnica uveljavljanja delavca — kovinarja — ustvarjalca na področju samoupravljanja, strokovnega znanja in delovnih veščin. Misel, da so vsakoletna tekmovanja pomemben in potreben prispevek k utrjevanju medsebojnih delovnih in samoupravnih odnosov, se odraža tako, da od tega leta dalje tekmuje po vsej domovini tisoče in tisoče kovinarjev trinajstih poklicev: varilci, stru- garji, orodjarji, livarji-kaluparji, kovači, brusilci, rezkalci, avtomehaniki, strojni mehaniki itd. Izbirna delovna tekmovanja potekajo vsako leto v temeljnih organizacijah, najboljši se pomerijo nato na občinskih in mestnih tekmovanjih za republiške kandidate, katerih najboljši zastopajo barve svojih republik in pokrajin na zveznem delovnem tekmovanju kovinarjev Jugoslavije. V letu 1978 smo v Litostroju na ravni delovne organizacije organizirali L interno tekmovanje varilcev in 2. republiško delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije. Dve leti zatem smo organizirali 4. delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije in 14. tekmovanje kovinarjev Jugoslavije. Vsako leto se vključujemo v te delovne manifestacije. Prizadevanja vseh nas se kažejo v številnih tekmovalnih uspehih, saj smo osvojili precejšnje število odličnih mest na republiških, mestnih in zveznih prvenstvih. Na lanskem tekmovanju kovinarjev mesta Ljubljane je Litostroj zastopala kar 35-članska tekmovalna ekipa, iz katere se je izkristaliziralo dvanajst odličij od prvega do tretjega mesta. To ni samo pomembna delovna zmaga, to je dokaz več, da smo izbrali pravo pot k uveljavljanju delavca — ustvarjalca. Teh dvanajst Litostroj-čanov je zastopalo naša skupna delovna prizadevanja na republiškem tekmovanju in ponovno utrdilo naš ugled v domovini. In da ne pozabimo: na zveznem tekmovanju v Črni gori (v Tigo-gradu) je naš sodelavec kovač Štefan DORNIK osvojil naslov državnega prvaka! 12. marca letos smo Litostroj-čani izvedli interno tekmovanje varilcev v vseh štirih tekmovalnih panogah. Pomerili so se v plamen-skem in obločnem varjenju ter MAG in TIG varjenju v zaščiti plina. Nekateri so tekmovali kar v dveh disciplinah, tako da je bilo 19 tekmovalcev končno razvrščenih kar na 26 mest! Seveda so morali vsi poprej opraviti pisni test znanja in poznavanja samoupravljanja, varnosti pri delu ter iz širše in ožje stroke. Visoke ocene za teoretično znanje kažejo, da so se fantje temeljito pripravili tudi na ta del tekmovanja, katerega se navadno vsi najbolj bojijo. Upajmo, da so s tem dali zgled tudi drugim sodelavcem, ki bi se sicer radi prijavili in pokazali svojo delovno borbenost, strokovnost in izkušnje, če jih ne bi bilo strah teorije. Udeležba na tekmovanju ni samo dokazovanje ročne spretnosti, temveč je dopolnilni izobraževalni proces v stroki in poznavanju družbenih odnosov. Vsako leto dopolnjujejo tekmovalci svoje znanje s pripravami na teoretični del, zato bi morala biti udeležba na zbirnih tekmovanjih čimbolj številna. To bi bil naš pravi skupni uspeh. Vsem želimo bistro glavo, mirno roko in obilo uspeha! Aleš ŠUKLJE Mirko MARENČE Najboljšemu varilcu Robertu Žagarju sta izročila priznanje direktor tozda Ivo Sabol in predsednica osnovne organizacije sindikata Štefka Slakan (Foto: M. M.) V sejni sobi tozda TVN so se zbrali tekmovalci v struženju, rezkanju, brušenju in orodjarji iz tozdov Obdelava, TVN, PTS in PPO. Prejeli so nagrade za najboljša mesta, ki so si jih prislužili na tekmovanju kovinarjev Litostroja, za tem pa so še malo pokramljali. (Foto: E. L.) Poglejmo rezultate zadnjega tekmovanja varilcev v delovni-organizaciji Litostroj Panoga Ime in priimek tozd teorija praksa skupaj Plamensko 1. Jože URBANIJA PZO 260 608 868 2. Stanislav ZABRET PZO 260 588 848 3. Rasim HRUSTANOVlC PZO 240 442 682 (izven konk.) 4. Mirko MARENČE PZO 290 362 652 Ročno obločno 1. Dobrivoje DAMJANOVIČ PZO 270 650 920 2. RASIM HRUSTANOVlC PZO 240 635 875 3. Marinko BOGDANOVIČ MONT 250 610 860 4. Stanislav ZABRET PZO 270 579 849 5. Jože LUKUNlC OB 210 631 841 6. Jože URBANIJA PZO 260 575 835 7. Robert ŽAGAR PZO 270 552 822 8. Božo KODRIČ PZO 260 553 813 9. Anton Švigelj PZO 210 585 795 10. Mijo ZUBONJA PZO 230 555 785 11. Živorad KONDIČ PZO 220 557 777 12. Mijo MIJATOVIČ PZO 250 482 732 13. Svetislav NOVKOVIČ PZO 190 513 703 14. Novak JOVlClC PUM 250 427 677 co2/mag 1. Robert ŽAGAR PZO 240 622 862 2. Peter ŽIVKOVlC PZO 240 536 776 3. Slobodan VUCETIČ PZO 210 427 637 4. Živorad KONDIČ PZO 280 356 636 5. Stjepan VINKOVIČ PZO 250 369 619 TIG 1. Petar ŽIVKOVlC PZO 230 605 839 2. Pavle LAMPIČ OB 270 560 830 3. Mile MIJATOVIČ PZO 230 328 558 Maksimalno število točk 300 700 1000 Na mestnem delovnem tekmovanju kovinarjev, ki bo od 15. do 17. aprila 1982, nas bo zastopalo 15 varilcev, nekateri med njimi že drugič. Na slovesnem zaključku tekmovanja kovinarjev Litostroja, ki ga je organiziralo vodstvo tozda PZO, je bilo najprej svečano, potem pa prav prijetno vzdušje (Foto: M. M.) Požarna varnost Številni požari, ki so v letu 1981 uničevali naše družbeno premoženje, nas vedno znova opozarjajo, da moramo storiti še več za uspešno preventivo na tem področju. Z zakonom o požarnem varstvu smo si kot delovni ljudje zadali obsežne naloge na tem področju in tudi zapisali, da imamo kot delovni ljudje pravico in dolžnost do tega varstva. Ali smo dovolj upoštevali preventivne naloge? Takšno vprašanje se mi poraja novembra 1981 bi lahko povzročil ob številnih naslovih v časopisu, veliko materialno škodo; požar v Naj navedem le nekatere: Veliki Unisu (škoda ocenjena na gozdni požar na tromeji 20. 1000.000. — din); požar v Lyonski telekomunikacijski centrali (zaradi ene same iskre v enem samem prostoru je bilo paralizirano gospodarstvo drugega največjega središča Francije in ogrožen celotni francoski telekomunikacijski sistem); izgra z vžigalicami; samovžig stelje (zgorela sta hiša in lastnik). Delavci naše delovne organizacije smo lahko srečni, saj v letu 1981 nismo imeli večjih požarov, le 16 začetnih. A tudi ti začetni požari bi se lahko razširili v velike ali celo V PRIMERU POŽARA POKLIČI 222 ALI 223 katastrofalne požare, če jih ne bi hitro, pravilno in uspešno pogasili-Nikakor pa ne moremo trditi, da požarnih nevarnosti pri nas ni. Ne moremo tudi reči, da vsi natančno vemo, kako uporabimo gasiln1 aparat. Smo dovolj pozorni in previdni, ko kuhamo čaj ali kavo v pisarni ali ko si poizkušamo hladne noge pogreti ob električni peči? Smo sedajle, ko to beremo, prepričani. da nam v hiši ali stanovaju n^ uhaja plin iz jeklenke ali štedilnika? Takšnih vprašanj si ne smerno zastavljati samo v tednu požarne varnosti ali samo takrat, ko nas obišče požarni inšpektor. Na to moramo misliti vedno, posebej pa vsak dan ob zaključki* našega dela, ko zapuščamo premoženje velike vrednosti. Ob tem, da je požarna varnos1 tudi eden od elementov nas1-družbene samozaščite, jo je treba vključiti tudi v plane dela na področju SLO in DS in skrbeti za dodatno in stalno izobraževanje na področju preprečevanja požarov. A. Burgt’r 1 Planiranje Danes nadaljujemo precej obsežen članek o planiranju. V prejšnji številki smo objavili ukrepe, ki jih je predlagalo vodstvo, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije delovne organizacije za realizacijo letošnjega plana ter mnenji vodstva DS PFSR in tozda PRODAJA. Tokrat objavljamo mnenja ostalih, ki so prav tako pomemben člen v izpolnjevanju zastavljenih planskih nalog. Kaj menijo v tozd irrp? ODGOVOR NA VPRAŠANJA Tozda zoran prodan: Kako se vaše delo v tozdu IRRP odraža na zastavljenih planskih nalogah za DO Litostroj? a — Naš tozd se v planske naloge n vključuje v različnih fazah proiz-vodnega procesa, in sicer v fazi Ponudbe, ki mora upoštevati zahteve trga, sodobnost, konkurenčnost in možnost izdelave v tovarni oziroma Jugoslaviji. — Pri izdelavi delavniške dokumentacije za delovni proces, mora v najkrajšem času podati ustrezne rešitve in omogočati normalen potek nadaljnjega proizvodnega procesa. — Ko je dokumentacija v toku, ntoramo ukrepati in pravočasno pripravljati lastne ali druge napake ln prilagajati konstrukcijo položaju na trgu, nabavi materiala, vse v skladu z možnostmi naše ali drugih delovnih organizacij v Jugoslaviji. . — Iz navedenega je razvidno, da Je naš vpliv na uresničevanje plan-, skih nalog izredno velik. Dobro in ’ Pravočasno opravljeno delo v našem tozdu je izrednega pomena za vse tozde v proizvodnem procesu. Posebej so pomembni ukrepi in rešitve našega tozda v teku proizvodnje, ker tokrat direktno vplivamo na uresničevanje zastavljenih nalog. Dogaja se, da zaradi raznolikosti našega dela in medsebojnega prepletanja vseh faz, rešitve Ponekod niso pravočasne, kar skušamo odpraviti z ustreznejšo organizacijo in delitvijo dela ter boljšim sodelovanjem z drugimi tozdi v delovni organizaciji. Ali vam kdo kdaj očita, da svo-J'h obveznosti ne izpolnjujete in kako sprejemate takšno kritiko? Jasno je, da v določenih pri-rnerih pride do očitkov med tozdi. so ti očitki dobronamerni, Podkrepljeni z dokazi, so nam kot vodstvu dobrodošli, ker nam Pomagajo izboljšati sistem dela in odpravljati pomanjkljivosti pri na-?em delu. Lahko še dodam, da Je kritika v veliki večini primerov dobronamerna in da nam je že Pomagala odpraviti nekaj pomanjkljivosti. Kako ocenjujejo drugi •ozdi naš odziv na njihove kritike, ne moremo reči, imam pa vtis, da Se sodelovanje iz dneva v dan lzboljšuje. Kako je zdaj z razvojnim delom, Za katerega je vaš tozd nosilec in usklajevalec na ravni delovne °rSanizacije. ~~ V zadnjih letih smo uspeli Ufediti osnovna vprašanja razvoj-nega dela in rezultat tega je tudi osnutek pravilnika, ki naj bi dokončno uredil vprašanja financi-ranja in izvajanja razvoja raziskovalnih projektov. Pripombe emeljnih organizacij smo dobili in brgd nami je proces usklajevanja ega pravilnika. Vzporedno smo Padaljevali z izvajanjem razvojno ~~ raziskovalnih nalog in menimo, a v sedanjem trenutku dobro te-eJo. Istočasno ugotavljamo, da je eba problemom razvojnega dela ^svetiti še večjo pozornost in se mčneje povezovati z drugimi raziskovalnimi organizacijami. Ta-0 bomo bolj izkoristili domače Panje in naše znanstvene razisko-ab>e zmogljivosti. 'sako sprejemate vsakoletno itf°|!0V'*ev’ da plana nismo izvršili j , kateri dejavniki (organiziranje, £n Puščanje delovnega časa, finan-jna sredstva, operativno planiranje j,a Podobno) predstavljajo vzroke Halo ,ne'zP°lnjevanje planiranih NAM JE PODAL DIREKTOR — Menim, da ima vsak od teh dejavnikov svoj delež pri neizpolnjevanju planskih nalog. Težko se je opredeliti, kateri je najbolj vpliven. Ker pa so za vsakim delom ljudje, imajo nekateri tudi ključ za rešitev problema. Doseči plan pomeni boriti se za planske cilje in to odločno na vseh frontah in ne izgubljati energije v iskanju vzrokov ali opravičil. Dejstvo je, da smo vsi nosilci posameznih nalog, kar pomeni, da mora vsak opraviti tisti naloge, za katere je strokovno usposobljen in katere so del njegovih del in nalog po pravilniku o nagrajevanju. To pomeni: če je problem v organiziranosti temeljne organizacije, ga mora poslovodni organ odpraviti skupno z ustrezno službo, če pa je problem tehnične narave, ga mora rešiti ustrezna strokovna delovna skupina. Samo tak način reševanja planskih nalog nam bo zagotovil, da bomo dosegli zastavljene cilje. Poudarim naj, da plan začnemo izpolnjevati že s samo pripravo plana. Glede na to, da je človek najbolj pomemben pri reševanju nalog v zvezi s planom in z vsem delom pri nas, me zanima, kako je s kadri v vašem tozdu? — Kadrovski problemi v TOZD IRRP so izredno veliki. Z nobenim kazalcem strukture delavcev, razen z izobrazbo, ne moremo biti zadovoljni. Kvalifikacijsko je struktura ustrezna (lahko rečem po formalni izobrazbi previsoka). Neustrezna je tudi starost. Namesto, da bi večina delavcev našega tozda bila po letih v skupini med deset in petindvajset let delovne dobe, imamo izrazito polarizacijo na do 10 let delovne dobe in nad 25 let delovne dobe. Jasno je, da je to od biroja do biroja drugače. Vzrok je brez dvoma v kadrovski politiki v preteklosti, ki ni upoštevala vseh dejavnikov, ki so sicer opredeljeni v samoupravnih aktih, niso pa bili dosledno upoštevani. Pri tem mislim na strukturo del v TOZD IRRP — nagrajevanje po rezultatih dela in pravilna delitev dela. Kako gledate na nadaljnji razvoj Litostroja glede na zaostrene pogoje gospodarjenja v Jugoslaviji in v svetu? — Mislim, da ima Litostroj vse pogoje za normalen razvoj, seveda če bo uspel premagati notranje slabosti. Trdno sem prepričan, da ni nobenega dvoma v dobro perspektivo naše delovne organizacije. Pri tem se moramo zavedati, da dosežena rast Litostroja z investicijami zadnjih let še ni sama po sebi garancija za uspeh, kvečjemu lahko trdimo, da ta rast predstavlja povečanje zahtevnosti za vse tozde, predvsem pa za tiste, ki napajajo proizvodnjo z delom in materiali (Prodaja, Institut in Nabava). Te zahteve ne predstavljajo samo povečanih količin, ampak zahtevajo tudi kvalitetno nov odnos do lastnega dela in odločitev. Kako se vključuje v izpolnjevanje plana TOZD NABAVA? ODGOVORIL NAM JE DIREKTOR TOZDA BORIS LETNAR: Nabava je pomemben člen pri reševanju planskih nalog. Kaj vas znotraj naše delovne organizacije najbolj ovira pri izpolnjevanju teh obveznosti? — Obseg naročil, ki naj bi jih izstavil tozd Nabava v enem letu, naj bodo zavezana v letnem planu s prištetim vložkom za naslednje leto. Večje število o zgoraj omenjenih naročilih nas nujno vodi k povečanju zalog in nekompletnosti. Temu se izognemo tako, da izbrana komisija določi obseg naročil v določenem letu, ostala pa zadržuje. Dostikrat slišimo, da so težave z nabavo polizdelkov. Kako je s tem letos, saj vemo, da je celotno gospodarstvo pred resnimi nalogami, saj nas pestijo zunanjetrgovinski primanjkljaji in dolgovi v tujini? — V zelo razvitih državah pravijo, da je plan zakon. To bi moralo veljati tudi pri nas, vendar bi si zato morali ustvariti materialne pogoje. Vse planske postavke, ki se tičejo izdelave posameznih proizvodov, morajo biti podprte z realnimi možnostmi glede dobav z domačega — jugoslovanskega tržišča in tujine. To pomeni, da bi se morala vzporedno z našo rastjo razvijati tudi bazična industrija, kot so železarne Jesenice, Ravne, Štore, Zenica, Skopje, ki pa so, ravno nasprotno, ostale na zelo nizki stopnji modernizacije in z upoštevanjem težav pri uvozu celo znižujejo svojo proizvodnjo in jo pod pritiskom razmer izvažajo. Od nas zahtevajo devizne deleže, ki bodo letos dosegli 60 milijonov in več dinarjev. To je izredno visok znesek za našo DO, če upoštevamo, da je bilo v letu 1981 iz uvoza dobavljenega materiala za 85 milijonov din. Izpolnjen mora biti tudi drugi pogoj. Vsaka proizvodna veja mora imeti zagotovljena devizna sredstva, tako po višini, kot tudi glede na rok, ko ta devizna sredstva potrebuje. Večina težav pri izpolnjevanju plana nastaja tu, v naši delovni organizaciji. Katere so poglavitne težave, ki jih opažate v Nabavi? — Obveze TOZD Nabava so vsako leto večje, saj dobavljamo od 40 do 60 odstotkov materiala za različne proizvode. Z naraščanjem količine se kopičijo težave z dobavami večjih količin polizdelkov ali izdelkov, saj bazična industrija na to ni pripravljena. Povečujejo se ovire pri prijavljanju uvoza. Za vse to bi potrebovali delavce, ki bi bili razbremenjeni ostalih dodatnih opravil in bi lahko izpolnjevali svoje redne vsakodnevne delovne naloge. Mnogi delavci se težko odločijo za delo v TOZD Nabava, kar je verjetno posledica splošno znanih težav pri nabavi materiala. V TOZD Nabava zadnja leta poteka zamenjava mnogih vodstvenih in vodilnih delavcev zaradi odhoda v pokoj, pri čemer nam nadomeščanje z novimi kadri ne uspeva v celoti. Je sodelovanje med tozdi dobro naravnano v smislu izvajanja planskih nalog? — Večje so težave, tesnejše je povezovanje med tozdi. V Nabavi opažamo sodelovanje med tozdi in nami v smislu najbolj razumne porabe razpoložljivih dinarskih in deviznih sredstev. Kaj bi morali spremeniti, da bi izpolnili letni plan, če vemo, da vsako leto tega ne moremo storiti? — Eden od vzrokov za izpad realizacije zadnjih let je bilo pomanjkanje deviznih sredstev. Edina rešitev je povečan izvoz na konvertibilno tržišče za omogočanje uvoza in plačila devizne participacije. Z izvozom bi si omogočili morebitni dodatni uvoz, ker domača industrija ne more slediti našim povečanim potrebam. Ali je možno, da planerji precenijo naše sposobnosti in raztegnejo plan zato, da bi ustvarili videz, da so sposobni? — Planerji izdelajo plan zaradi naših notranjih potreb. Kaj sami mislite o letošnjem planu. Ali je dober? Ali smo ga zmožni izpolniti? — Letošnji plan bo izpolnjen le tedaj, če bomo uspeli na področju dodatnega izvoza. Kje in kako sestavljajo plane? ODGOVORIL NAM JE TOVARIŠ JOŽE KUŠAR, VODJA SEKTORJA POAE. Do kolikšne mere morajo biti delavci seznanjeni z elementi letnega plana in ali je to v naši delovni organizaciji dovolj dobro storjeno? — Naš delegatski sistem omogoča slehernemu delavcu, da je lahko seznanjen z vsem dogajanjem v temeljni in delovni organizaciji. Vsa dogajanja so objavljena in obravnavale so jih sindikalne skupine in vse družbenopolitične organizacije. Pri končnem odločanju, to je na zboru delavcev, pa je kratka vsebina podana v gradivu za zbore, katerega prejme vsak delavec predhodno v roke. Od izvoljenih delegatov in vodij sindikalnih skupin je odvisno, koliko se potrudijo, da izpolnijo sprejeto funkcijo. Pravico imajo, da jo sprejmejo ali ne. Dolžnost pa je, da ves čas tvorno sodelujejo pri pripravljanju gradiva, ker ni nobena stvar skrivna. Za izvrševanje letnega plana smo odgovorni vsi, vsak za svoj del delovnih nalog, toda kdo je v naši DO še posebej odgovoren za izpolnjevanje plana? — Sprejeti samoupravni dokumenti točno določajo, kdo je odgovoren za pripravo planov. Iz tega sledi, da je odgovornost za izvrševanje tudi jasna. Pravilnik o razvidu del in nalog za vsak poklic natančno opredeljuje posamezne naloge in opravila, tudi v pogledu skupnega poslovanja. Na podlagi ocenitve del in nalog dobi delavec svoj razporeditveni razred in temu primeren osebni dohodek. Vprašanje pa je, ali vsak resnično opravi predvideno delo in opravilo, za katerega prejme plačilo. Kaj so po vašem mnenju glavni vzroki, da že nekaj let ne izpolnjujemo v popolnosti letnega količinskega plana v naši DO? — Ce pogledamo mesečna poročila posameznih tozdov med letom, vidimo, da pravzaprav večina izpolnjuje svoje plane, in to glede porabljenih norma ur, nadur predvidene tonaže. Tako poročanje daje vtis, da je v našem poslovanju (Nadaljevanje na 6. strani) OBISKALA NAS JE DELEGACIJA MESTA ZAGREB 22. marca nas je v spremstvu predsednika skupščine mesta Ljubljane tovariša Marjana Rožiča obiskala delegacija mesta Zagreb, ki jo je vodil predsednik skupščine tovariš Ivo Latin. Goste je sprejel generalni direktor tovariš Mirko Jančigaj z družbenopolitičnim vodstvom naše delovne organizacije, za tem pa so si skupaj ogledali naše proizvodne obrate. Čeprav po strukturi politična, se je delegacija iz Zagreba močno zanimala za naš proizvodni program in način dela. Pogovori so se kasneje nadaljevali v sejni sobi tozda TVN. Tu jim je tovariš Jančigaj najprej podrobneje predstavil Litostroj in jih seznanil z našim gospodarskim položajem, uvozom, izvozom, z uspehi ter težavami. Goste so med drugim zanimali še načini kreditiranja izvoza, problem nagrajevanja, fluktuacija, problematika prevoza in oddaljenosti delavcev, kulturna dejavnost ter sodelovanje z ostalimi delovnimi organizacijami in združenji. Ob zaključku prisrčnega pogovora je tovariš Latin obljubil, da si bo mesto Zagreb skušalo še bolj navezati vsestranske stike z Ljubljano, veliko vlogo pa bo tu igrala tudi povezava med gospodarskimi organizacijami, med katerimi ima pomembno vlogo tudi Litostroj. M. M. Gostje so pozorno poslušali generalnega direktorja Mirka Jančigaja, ki jim je predstavil našo delovno organizacijo ter uspehe in težave, s katerimi se srečujemo (Foto: M. M.) Planiranje (Nadaljevanje s 5. strani) vse v naj lepšem redu, seveda s pompčjo najemanja kreditov. V resnici pa je slika precej drugačna. Če te rezultate gledamo skozi naročila, takoj ugotovimo, da nismo prodali norma ure, nadure in tonažo, ampak posamezne proizvode, ki imajo za seboj pogodbo in s tem tudi plačnika za opravljeno delo ob izdelavi proizvoda. Da je to res, vidimo, ker za reševanje nastalih problemov najemamo zdaleč prevelika obratna sredstva. S tem sicer trenutno rešimo likvidnost, katera pa se nam v naslednjem trenutku še poslabša, če naročniku ne izročimo prodanega proizvoda. Dokler smo imeli še rezervo do tržne cene, smo si lahko dovolili doseganje nižjega količinskega plana kot finančnega. Trenutno pa smo na vrhu z našimi cenami, celo znižati bi jih morali, če bi hoteli dobiti prava naročila za naše proizvodne zmogljivosti. Iz tega sledi, da je zelo težko poslovati brez normativov, pa naj bo to predkalkulacija, normativ materiala, dela, porabe energije in ostalega na enoto proizvoda. Nujno je, da že v začetku pri podpisu pogodbe ugotovimo, s katerimi in kolikšnimi sredstvi bomo izdelali naročen proizvod. Ali bo po vašem sprotno ugotavljanje izpolnjevanje plana in odgovornost na vseh ravneh pripomoglo k boljšim planskim rezultatom? — Za dosego boljših planskih rezultatov je nujno ne samo sprotno ugotavljanje izpolnjevanje plana temeljne organizacije, to delamo tudi sedaj, temveč ugotavljanje, kako izpolnjujemo plan skupnega proizvoda, katerega smo prodali in bomo za njega dobili pravi priliv sredstev. Nič nam ne pomaga, da imamo toliko in toliko ton zvarjencev, odkovkov in reprodukcijskega materiala, toliko in toliko izvršenih norma ur v projektivi, obdelavi in montaži, če to ni v skladu s posameznim proizvodom. Boljše rezultate nam lahko prinese samo poslovanje s kompletnim skupnim proizvodom. To se pravi, da je nujno vlagati v posamezno komisijo vse naštete dejavnosti (risba, jeklo, siva — specialna litina, zvarjene!, kooperacija, reprodukcijski material), da čim prej končamo začeto delo in da delo opravimo z vnaprej predvidenimi obratnimi sredstvi. Kakšni so zunanji vplivi, ki zavirajo izpolnitev plana? Zunanjih virov, ki zavirajo izpolnitev plana, je pri našem zaostrenem gospodarskem položaju prav gotovo veliko. Stalno spreminjanje predpisov, zakonov in ostalega ne pospešuje poslovnega in proizvodnega procesa. Reprodukcijski material in surovine ne pritekajo po planu v tovarno zaradi Livar Andrej Utroša 1. Gledam ga z zaskrbljenostjo in se zavedam, da bi moral vsakdo izmed nas dati vse sile za izvršitev tega plana. V tem smislu svoje delovne naloge zavestno in odgovorno izpolnjujem. 2. Kot delegat v delavskem svetu našega tozda sem postavljal določena vprašanja v zvezi s planom in to v zvezi z nabavo materiala, ki ga rabimo pri svojem delu, npr.: uvoz molibdena itd. 3. Moje delovno mesto se mi zdi eno izmed ključnih, sem namreč livar. Opažam pa, da bi se morali še bolj zavzemati za boljšo organiziranost pri delu, kajti le tako bi lahko še več ustvarili. 4. Menim da bi vsakdo moral načeti pri sebi, vsak naj bi svoje delovne naloge opravil z vso odgovornostjo. To pa pomeni, da bi se morali vsi bolj zavedati, da brez povezanosti, medsebojnih spodbud in resnosti pri delu ne bo uspeha. Morda bi bilo bolje, da ne bi delali tako vse na silo in kampanjsko, pač pa bolj umirjeno in načrtno. Tu se še učimo in iščemo prave poti. 5. Obveščen sem dobro. Prvo obvestilo dobim na sejah delav- pomanjkanja deviz in zadnje čase tudi dinarjev. Jasno, da bi veliko teh ovir odpadlo, če ne bi bilo toliko zapiranja v republiške meje in več dohodkovnega povezovanja za skupne nastope na tržišču. s k ega sveta, nato na zborih delavcev in v Internih informacijah. Mislim, da naši aktivisti v redu in sprotno obveščajo delavce o planu in ga tudi razlagajo, kateri čutijo potrebo za to. 6. Pomembno bi bilo ob izpolnitvi vsakoletnih planov urediti te na videz drobne stvari. Delavci bi imeli večji interes do dela, čutili bi se bolj odgovorni in tudi ponosni bi bili na te stvari. Mislim, da ni vse v denarju, veliko pomeni tudi odnos do dela in delavca, oboje je treba spoštovati, krepiti je treba naše medsebojne tovariške odnose, ki jih dostikrat zanemarjamo, ker nam gre za zunanji blišč. Hitimo, a na človeka — delavca ob tem pozabljamo. Tu moramo narediti več! 7. Da, vznemirja me! Vsekakor me preseneča to, da nikoli v celoti ni znano, zaradi katerih vzrokov plan ni bil izpolnjen. Ob zaključku leta bi bilo prav, da bi napravili temeljito analizo vsega dela in pokazali na uspehe in napake in dalje tudi na vse tiste, ki niso izpolnili svojih delovnih obveznosti. 8. (Ni odgovora). Milenko Tolimir — TOZD TVN 1. Glede na to, da je TOZD TVN začel delati v novih proizvodnih prostorih v letu 1979, mislim, da v teh dveh, treh letih ni uspel narediti tega, kar bi lahko. Vzrok je v uvajanju nove tehnologije na obdelovalnih strojih. S tega vidika naš plan ni bil dosežen tako, kot bi moral biti. 2. Delavci v proizvodnji smo v razpravi o planu sicer sodelovali, a ne dovolj. Mislim, da bi morali tu aktivisti in razlagalci plana storiti več. Delavci potrebujejo bolj razumljivo razlago, ker se le tako lažje vključijo v razpravo. 3. Moje delovno mesto je precej pomembno. Delam kot vrtalec — rezkar in lahko zatrdim, da naloge, ki so mi dane, pravočasno opravim. 4. Menim, da bi morali vsi v naši delovni organizaciji imeti več odgovornosti do dela. Moral bi se bolj spoštovati delavec v neposredni proizvodnji. Spremeniti bi se moral odnos do dela, saj je vsako delo častno. Na to bi morali misliti Če hočemo dvigniti produktivnost, moramo v bodoče naročati delovne obleke brez žepov. In kaj menijo o planu naši delavci? TU NAJPREJ NAVAJAMO SKUPINO VPRAŠANJ, KI SO BILA NAMENJENA VSEM TREM SOGOVORNIKOM, TEMU PA SLEDIJO ODGOVORI POSAMEZNIKOV. VPRAŠANJA O PLANIRANJU 1. Kako vi kot neposredni delavec v proizvodnji gledate na vsakoletni plan? 2. Ali ste kdaj ugovarjali ali postavljali vprašanja v zvezi s sprejemanjem plana? 3. Je vaše delovno mesto pomembno in ali lahko sklepate, da ste opravili vse naloge, ki vam jih dajo v izdelavo? 4. Kako bi morali delati, da bi planske načrte presegali? Vemo namreč, da planov ne izpolnjujemo. 5. Ali ste dovolj obveščeni o tem, kako se med letom giblje proizvodni načrt. Kje dobite največ poročil, obvestil o tem in ali se sami tudi kdaj vprašate, kako je s planom? 6. Če bi se dogovorili mi vsi med seboj, da bomo ob izpolnitvi plana imeli ugodnosti, kot na primer: za potrebe naših delavcev se bo zgradilo toliko in toliko stanovanj, dobili in vgradili bomo primerne varnostne naprave za boljšo zaščito na delovnem mestu, delavci bomo imeli večje ugodnosti pri letnem oddihu, oprane bodo delovne obleke, ob izrednih uspehih bodo sledila priznanja, zmanjšal se bo birokratski aparat, izboljšala se bo tehnologija dela, organizacija dela ... Ali bi potem delavci imeli več zaupanja in ali bi potem bolje delali? 7. Vas kdaj vznemirja novica ali komentar v našem časopisu, da plana spet ne bomo dosegli? 8. Kako bi, po vašem mnenju, lahko več proizvajali? Kje dobim toliko odpadnega papirja? Pri volitvah sem si preskrbel spisek delegatov. že pri vzgoji mladega človeka. Zdaj pa imamo vzdušje tako, da je delavec iz proizvodnje manj vreden od delavca v pisarni. Krivo je tudi nagrajevanje, ki bi moralo biti tako urejeno, da bi bilo delo v proizvodnji bolje nagrajeno. 5. Poročila dobimo le na zborih delavcev, na katerih nam sporočajo o tekočih problemih proizvodnje. Obvestila pa preberemo tudi v našem časopisu in v Internih informacijah. 6. Prizadevati bi si morali, da bi te stvari postopoma uredili. Delavci res nimamo občutka, da nam vodstvo in naše družbenopolitične organizacije nudijo tovrstno pomoč v tem smislu, čeprav se mi prevečkrat opiramo na pravice, na dolžnosti pa pozabljamo. Predvsem bi morali posvetiti več pozornosti mladim iz drugih republik, jih bolje organizirati in vključevati v slovensko življenje. Bolje bi se spoznali in zaupanja bi bilo več. Tudi na jezikovnem področju bo treba storiti več, kajti pri sporazumevanju je to eden glavnih dejavnikov. To bi morali urediti v okviru delovne organizacije, kar bi najlažje storila mladinska organizacija, seveda ob podpori vseh v Litostroju. 7. Seveda me kot delavca to vznemirja. Ne morem j>a priti sam do bistva, zakaj se nam to vsako leto dogaja. Vem, da so tu objektivne težave, vendar bi morali bolj odpravljati predvsem svoje lastne napake. Nihče od zunaj nam v tem pogledu ne more pomagati. 8. Več bomo proizvajali z boljšo organizacijo in z bolj smotrno izrabo strojev, saj vemo, da nekateri visoko produktivni stroji stojijo. Tu je še veliko rezerv, ki jih ne uspemo izrabiti. Zvečati je treba disciplino, preprečiti predčasno zapuščanje delovnega mesta. Zmanjšati je treba bolniške dopuste, ker vsi niso upravičeni. Zdravstvena služba bi morala bolj sodelovati z delovno organizacijo in kršitelja pokazati. Delavci sami pa bi morali takšne delavce izločiti iz svoje srede. Izboljšati je treba tehnologijo dela, uvesti več izmen, da bi bili stroji bolje izkoriščeni. Uvesti je treba norme za delo na vseh področjih. Medsebojni delovni odnosi bi se morali korenito spremeniti, ker menim, da proizvodnja brez tega ne bo uspešna. Marjan Lavrič — planer v TOZD PPO 1. Kot delavec v neposredni proizvodnji gledam na vsakoletni plan z optimizmom. 2. Ne to nisem. 6. Nekoliko sem v dvomih. Mislim, da bi morali biti vsestransko bolje organizirani. 7. Vsekakor! 8. Več bi proizvajali z boljšim in bolj odgovornim delom, z uvajanjem večizmenskega dela, z boljšim izkoriščanjem strojev in z večjo disciplino. Plan lahko ponazorimo tudi s travnikom, ki ga moramo pokositi in posušiti seno. Če si zastavimo nalogo, da bo tak travnik pokošen in seno pospravljeno v treh dneh, je plan izpolnjen. V primeru, da imamo traktor s kosilnico in s strojnimi napravami za obračanje in nakladanje sena, se ob vročem soncu lahko zgodi, da bo seno suho v enem dnevu, torej je plan presežen. Če pa tega ni in traja to več dni, se pa pravi, da plana nismo izpolnili. Ta poenostavljena primerjava pa velja tudi za veliko bolj zapleten načrt dela v Litostroju, kjer nas je več kot 4000 in kjer vsak izmed nas predstavlja del velikega mehanizma, v katerem naj bi drug drugemu pomagali ter tako s skupnimi močmi opravili tisto delo, ki nam zagotavlja kruh in napredek. Razume se, da se ob delu pojavljajo obveznosti, ki jih moramo izpolniti. Zavest, odnos do dela, urejena osebnost, delovne navade in pravice, ki izhajajo iz dela, pomembno vplivajo na delo. Eno nam je pri vsem tem skupno. Živeti moramo, in to lahko samo tako, da proizvajamo, pa najsi na travniku ali v tovarni. Zaupajmo v lastne sile in krenimo smelo, trezno in preudarno naprej. Odstranjujmo sproti vse ovire na tej poti in napredek bo tu. Pripravil Alojz Novak ČESTITKI V mesecu maju — točneje 1. maja se bo srečal z Abrahamom naš dolgoletni sodelavec Stanislav VIDMAR, ki je zaposlen v livarni jeklene litine v tozdu PUM. In ker praznuje v maju svoj 60. rojstni dan tudi Primož LEGAT, jima obema iskreno čestitamo in želimo še enkrat toliko zdravih in srečnih let! Sodelavci 25. marca je Marija PODREBRŠEK praznovala svoj 50. rojstni dan. Dolgoletni sodelavci ji ob tem prazniku želimo še veliko zdravja in sreče! ZAHVALA 3. Moje delovno mesto je pomembno. Naloge, ki so mi zaupane na tem delovnem mestu, opravljam odgovorno in pravočasno. 4. Uskladiti bi morali faze dela in zagotoviti pravočasno dobavo sestavnih delov za naše izdelke. 5. Obveščen sem dobro. Največ obvestil dobim na oglasni deski, v časopisu Litostroj in na zborih delavcev. Ob odhodu v invalidski pokoj bi s< rada iskreno zahvalila sindikalb1 organizaciji v tozdu Obdelava i'1 sodelavcem za lepa darila. Za ve* trud in požrtvovalnost pa se zahva' ljujem še osebju v našem zdrav stvenem domu in doktorju Boštja-nu Čebularju ter sodelavcem ' pločevinami. Vsem želim velik<) zdravja in še mnogo delovnih uspč' hov! M alka Lega1’ Dober dan, tovariš župan! "Nekateri mislijo, da so poklicani samo kritizirati, za izboljšanje razmer pa niso pripravljeni storiti prav ničesar", je med drugim dejal v našem pogovoru predsednik skupščine mesta Ljubljane dr. Marjan ROŽIČ. Kot smo se s tovarišem Rožičem dogovorili, smo ga obiskali v njegovi delovni sobi v mestni hiši še enkrat, saj je vprašanj in tem za Pogovor zares veliko. V tem pogo-;li voru smo se nekoliko oddaljili od vprašanj samega mesta, ampak smo se lotili nekoliko širše tema- . tike. >■ o 1. Kaj nam novega prinaša novi Predlog zakona o obdavčitvi 3. Ali smo že doživeli tolikšno gospodarsko krizo v obdobju razvoja SFRJ? Ali nas tak položaj lahko navaja k dvomom o pravilnosti in učinkovitosti našega sistema? — Jugoslavija se v taki gospodarski krizi ni znašla prvič. Za primer naj navedem izredno težak položaj Jugoslavije v letih 1948—50, ko je bila izpostavljena pritiskom z več strani (informbiro). delovnih ljudi, da lahko na primer pred začetkom delovnega časa peljemo še otroka v vrtec. Pomembno pa je tudi izkoriščanje delovnega časa za resnično delo vseh osem ur. Koristimo ga le okoli pet ur. Kjer je proces dela bolje organiziran, se tudi več časa dela. (Delavec za strojem ne more od stroja enostavno iditi po svojih opravkih). b) Povsod moramo graditi dobro organizacijo dela in krepiti zavest, da je delovni čas namenjen zato, da se dela, ustvarja nove vrednosti gospodarstva. Poslovni čas trgovin, bank, gostinskih obratov, pošte moramo prilagoditi tako, da bo delovni človek in občan lahko svoje po- n kmetijske dejavnosti? Kmetje se l' Pritožujejo, da ni dovolj jasno raz-n loženo, kdo bo plačeval večje 0 davke? — Smisel zakona je, da bolj s objektivizira obdavčitve na pod-11 ročju kmetijstva in da bomo z dav-0 čno politiko spodbujali k boljši 11 obdelavi prav vsakega koščka slovenske zemlje in k večji kvaliteti a Proizvodnje. Manjše davke naj bi s Po novem plačeval tisti, ki svojo e zemljo dobro obdeluje, večje davke n Pa tisti, ki sicer ima zemljo, a jo 0 slabo obdeluje in bi bil tako tudi n Po tej poti ekonomsko primoran, 0 da jo začne bolje obdelovati. Gre tudi za interes delavcev, da a R zemlja obdelana in da dobimo 0 yeč hrane za domače potrebe in za 'zv oz. Zaradi možnosti večjega 1 sodelovanja kmetov v razpravi pa bomo le-to podaljšali, da zakon ne d bi zgrešil osnovnega smisla. o n 2. H koncu se bližajo priprave b ™a kongres ZKJ in se bo kongres ti kmalu začel. Kaj predvsem priča-s kujemo od teh kongresov zveze e komunistov? z —Na kongresih bomo pregledali dejavnost komunistov od zadnjih |- kongresov, torej v obdobju, ko sta j "as zapustila velikana naše revolu-a C1 je tovariš Tito in Kardelj. Cas med kongresi je bil za Jugo-3 slavijo zelo pomemben, saj smo dosegli na področju političnega in a gospodarskega razvoja velik Parnik in se odločno spopadli s Potrošništvom. Aprilski kongresi se Podo nedvomno zavzeli za to, da - odločno nadaljujemo pot, ki sta jo Začrtala Josip Broz Tito in Edvard Kardelj. Saj se vsi zavedamo, daje edino pot socialističnega samo-uPravljanja prava in bomo le S Pomočjo nje našli pravi in trajni 'zhod iz našega gospodarskega Položaja in dosegli večje rezultate. . rePričan sem, da je to tudi vaš "Ueres. Kongresi bodo morali dati K°nkretnejše predloge in rešitve za Probleme, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju (gospodar-ske, socialne ...). Kongresi D odo 111 orali posvetiti veliko pozornost razvoju socialističnega samouprav-Janja v praksi. Pomenili bodo nov korak v kre-P'tvi bratstva in enotnosti in spodbudili mlade, da se še bolj angažirano vključijo v družbeno dogajanje. Problemi, kot so unitarizem, nacionalizem itd. nastajajo prav faradi premalo razvitega samo-"Pravljanja. Bitka za resnično samoupravljanje bo osrednje vpra-anie, ki naj zagotovi, da se bo Položaj delavca še izboljšal, da bi esnično odločali o pogojih, sred-stvih in rezultatih dela. , Od kongresa vsekakor ne priča-uJemo, da bodo izdelali novo Politiko, temveč, da bodo dali jas-■ ejse odgovore na vprašanje ^ntrišnjega dne. Skratka — potre-njemo učinkovitejšo zvezo komu-blst.ov, ki bo bolj borbena in bo nr 1 Poglobljeno reševala družbene obleme znotraj sistema sociali-lcnega samoupravljanja. V prostorih mestne skupščine se je tovariš Rožič zavzeto in prijazno pogovarjal z učenci Izobraževalnega centra Litostroj (Foto: M. M.) Sedanja kriza pa je nastala zaradi tega, ker smo preveč trošili in se premalo vključevali v mednarodno delitev dela. To je kriza v pogojih hitrega vzpona in kriza v stagnaciji. Seveda pa je pogojena tudi s svetovnimi tokovi saj vemo, da se je zdaj znašel v podobnem gospodarskem položaju ves svet. Tako so se v krizi znašle tudi socialistične države s centralističnim sistemom gospodarjenja, ki so vedno razglašale, da njihov centralistični sistem rešuje vse probleme. Mislim pa, da nikakor ni razlogov, da bi zaradi takega stanja ustvarjali dvom o pravilnosti našega sistema, temveč prej obratno. Prava bitka je predvsem v tem, da z vso doslednostjo bijemo boj za politični in ekonomski sistem socialističnega samoupravljanja, saj ravno to predstavlja srž revolucije v sedanjem času. Takšna usmeritev naj nam bo vedno pred očmi, drugače se lahko zgodi, da se bomo reševanja položaja lotevali na napačnem koncu in popuščali elementom etatizma. Ne smemo dovoliti posameznikom ali odtujenim forumom, da odločajo v imenu delavcev. 4. Prihodnje leto bomo premaknili urine kazalce za eno uro naprej. Zakaj smo se odločili za tak korak? — Menim da bi morali to storiti že v prejšnjih letih, saj se le tako lahko bolj povežemo z razvito Evropo, ki pa ima skoraj v celoti ta korak že narejen. Pri tem pa moramo imeti pred očmi dve dimenziji — delovni in poslovni čas: a) Delovni čas je treba prilagoditi tako, da bomo porabili čim manj energije (razsvetljava zjutraj...) in čim bolje delati. Pri razporejanju začetka delovnega časa pa moramo paziti na to, da ne bi bila to enotna ura za vse ljudi, ker bi tako povzročili novo preobremenitev mestnega potniškega prometa ob konicah. Začetke delovnih časov pa moramo medsebojno uskladiti s potrebami trebe reševal v svojem prostem času. Nekateri ljudje tega ne razumejo in se nikakor nočejo ozreti po željah in potrebah občanov. Vsakdo, ki se odloči za delovno mesto v trgovini, gostinstvu itd., se mora zavedati, da bo njegov delovni čas razporejen nekoliko drugače, kot pri ostalih delavcih, da bo moral včasih delati tudi pozno v noč, včasih ob sobotah, nedeljah. Drugače bi zgrešili osnovni smisel obstoja gostinstva, trgovine, da so potrebni občanu in ravno zaradi njega tudi obstajajo. Poslovni čas mora biti del gospodarjenja. Nesprejemljiva je teza — skrajšan poslovni čas, večji dohodek. 5. Ali se vam ne zdi, da mora biti prisotna še posebej velika odgovornost, ko gre za upravljanje s sredstvi občanov (samoprispevek)? — Z družbenimi sredstvi je potrebno še posebej racionalno ravnati. Odnos do družbenih sredstev se mora povzpeti nad odnos, ki ga imamo do lastnih sredstev. Samoprispevek se zbira za določen namen, program in vsa sredstva se morajo uporabiti le za uresničitev tega programa. Strogo vztrajamo, da se niti dinar ne porabi za kaj drugega. Nekateri so mnenja, da je Cankarjev dom grajen preveč razkošno, da ga ne bi bilo treba graditi s tako dragimi materiali. So pa tudi taki, ki menijo, da take ustanove sploh ne potrebujemo. Jaz sem mnenja, da mora biti Cankarjev dom zgrajen dovolj racionalno in kvalitetno, saj je nacionalnega pomena. Poleg tega pa ima tudi zgodovinsko vrednost v tem smislu, da se bodo na kulturnih prireditvah v teh prostorih lahko zbirali tudi bodoči rodovi. Seveda pa se razume, da se morajo objekti iz takih sredstev graditi še posebej hitro, učinkovito in racionalno. Vsi moramo skrbeti, da bomo dobro, hitro in kvalitetno uresničevali program tretjega samoprispevka. 6. Mislite, da smo pri odnosih gostinstva do potrošnika že storili dovolj? Včasih smo priča prav presenetljivim odnosom gostinskih delavcev do gostov. Bili smo priča, ko je v gostinskem lokalu "Sokol” v Ljubljani gostinska delavka nadrla goste, naj se ne zadržujejo v lokalu, temveč naj pojedo, plačajo in gredo, da naredijo prostor drugim. Podobnih primerov je še veliko. Mislimo, da tako ravnanje gostinske delavke ne prispeva k boljšim odnosom gostinstva do potrošnika in razvoju gostinstva. V razvoju gostinstva krepko zaostajamo za potrebami. Del vodilnih gostinskih delavcev se ne zaveda svoje vloge, da so potrebni širokemu krogu ljudi, temveč vidi le svoje osebne interese. Tega problema pa se Ljubljana zaveda in zaradi tega zadnje čase posveča več pozornosti razvoju gostinstva. Tako so bili odprti nekateri novi objekti, veliko pa jih je bilo prenovljenih, mnogi se še prenavljajo. Potrebujemo pa tudi lokale, kjer je moč dobiti brezalkoholne pijače, več mlečnih izdelkov in že pripravljene malice, saj je v našem mestu veliko šolajoče se mladine. Obstaja pa tudi konkreten program o tem, kaj naj bi v Ljubljani na področju gostinstva uresničili. Tako bomo zgradili nov hotel, dva motela (pri vhodu v mesto), avtokamp, del prenovljenega ljubljanskega gradu bo namenjen gostinstvu. V gostinske lokale bo potrebno vnesti več zabavnega življenja in glasbe, da se bodo gosti v njih dobro počutili, da se bodo skupaj dobivali, mladi in starejši. Primer, ki ga navajate ni osamljen, ne kaže pa tega posploševati na vse lokale v mestu, saj praktično gledano obstajajo velike razlike in imamo tako kljub vsemu v Ljubljani precej lokalov, ki so lepo urejeni in v katerih je odnos gostincev do gostov zelo dober. Seveda pa si moramo prizadevati, da bi ti slednji prevladali. Glavno bitko pa morajo tu izbojevati prav gostinski delavci sami. Nesprejemljivi pa so primeri nekulturnega odnosa do gostov, predčasno zapiranje lokalov, slaba čistoča, nesolidna postrežba in podobno. Vse to bi moralo vplivati na višino osebnega dohodka gostinskih delavcev. 7. Kot je znano bomo v Ljubljani dobili spomenik idejnemu vodji naše revolucije tovarišu Titu. Ali je že znano, kje bo stal in komu bo zaupana zasnova spomenika? — Ljubljana bo tak spomenik res dobila. Taka je želja vsakega Ljubljančana že ob dejstvu, da je tovariš Tito prebil zadnjega pol leta svojega življenja prav v našem mestu in da je imel Ljubljano rad. Točne lokacije, kje naj bi spomenik stal, še ni, imamo pa že prve predloge, med katerimi je zaenkrat najboljša rešitev Trg revolucije. Tu bi se simbolično povezal lik tovariša Tita z likom Edvarda Kardelja, revolucijo in narodnimi heroji. Za koncept spomenika pa bo razpisan jugoslovanski natečaj. V zvezi s tem so v teku velike priprave, tako da sem prepričan, da bo Ljubljana postavila Titu zares veličasten spomenik, saj takega tudi zasluži. (Nadaljevanje na 11. strani) Nakladalnik nosilnosti 8t Prigrajeni "prečni pomik nosilca vilic” omogoča z vozniškega mesta prestavitev vilic navzgor in navzdol, hkrati s tem pa tudi prečno prestavitev vilic v območju 180 mm na vsako stran — tudi pod bremenom. Ta nakladalnik omogoča tudi popravek netočnega privoza pri nakladanju tovora oziroma na mesto odlaganja. Razvito pa imamo tudi napravo, ki ima poleg prečnega pomika nosilca še nastavitev vilic v območju 700 do 1900 mm. Omembe vredna prednost prikazane naprave je izvedba v merah tipskega nosilca vilic, zaradi česar je zmanjšanje nosilnosti glede na tipski nakladalnik kar se da majhno (400 kg) (Foto: J. Jereb) Ivan Mrak Kako smo se izobraževali v letu 1980/81 Pri pregledu stanja štipendistov v šolskem letu 1981 je bilo ugotovljeno: 1. V Titovih zavodih Litostroj imamo v šolskem letu 1981 naslednje število štipendistov: 5 štipendistov obiskuje podiplomski študij — magisterij: — 1 računalništvo in informatiko, — 2 strojno smer, od tega 1 strojno in 1 mehansko konstruktorsko smer, — 2 metalurgijo — tehnološko raziskovalno smer. 68 štipendistov obiskuje visoko šolo in sicer: — 27 fakulteto za strojništvo II. stopnjo, — 18 ekonomsko fakulteto, — 1 visoko industrijsko pedagoško šolo, — 3 visoko komercialno šolo v Mariboru, — 6 visoko šolo za organizacijo dela Kranj, — 1 visoko tehniško šolo Maribor, — 4 fakulteto za elektrotehniko, — 3 FNT-VTO — industrijska fizika, — 2 FNT-VTO — industrijska matematika, — 1 FNT — metalurgija, — 2 pravna fakulteta. 65 štipendistov obiskuje višjo šolo in sicer: — 30 strojno fakulteto, — 3 visoko ekonomsko komercialno šolo Maribor, — 17 visoko šolo za organizacijo dela Kranj, — 5 višjo upravno šolo, — 4 višjo tehniško varnostno šolo, — 1 višjo tehniško šolo Maribor, — 2 ekonomsko fakulteto, — 2 fakulteto za elektrotehniko, — 1 ZPR Zagreb — šola za programerje. 113 štipendistov obiskuje srednje šole in sicer: —38 tehnično šolo — strojna smer, — 21 ekonomsko srednjo šolo, — 8 tehniško šolo — elektro smer, — 5 tehniško šolo — metalurška smer, — 23 delovodsko šolo — strojna smer, — 8 delovodsko šolo — metalurška smer, — 1 tehniško šolo — varilska smer, — 6 upravno administrativno šolo, — 1 delovodsko šolo — avtomehanska smer, — 1 srednjo komercialno šolo, — 1 srednjo grafično šolo Zagreb. 69 štipendistov obiskuje poklicne šole in sicer: — 1 poklicno varilsko šolo, — 1 poklicno šolo za odrasle ICL — strugar, — 9 poklicno šolo za odrasle ICL — strojni mehanik, — 1 poklicno šolo za odrasle pri DU — laborant, — 4 poklicno kovinarsko šolo Lj. Viš — strugar, — 15 poklicno kovinarsko šolo Lj. Vič — strojni mehanik, — 15 administrativno poklicno šolo, — 8 poklicno šolo elektro, — 1 poklicno gostinsko šolo — kuhar, — 1 poklicno gasilsko šolo. 1 štipendist obiskuje osnovno šolo 12 jih v ICL obiskuje srednji program za odrasle 396 je štipendistov — učencev v ICL za profile poklicev in sicer: — 34 za poklic — obdelovalec kovin, — 113 za poklic — kovinar strojnik, — 14 za poklic — elektromehanik. — 72 za poklic — strojni mehanik, — 16 za poklic — orodjar, — 55 za poklic — strugar, — 10 za poklic — rezkalec. — 22 za poklic — tehniški strojni risar, — 5 za poklic — livar, — 7 za poklic — modelni mizar, — 8 za poklic — konstrukcijski ključavničar, — 25 za poklic — metalurg, — 15 za poklic — obdelovalec in oblikovalec kovin (učenci se šolajo v Ivančni gorici) za potrebe Litostroja. Skupno imamo v DO Titovi zavodi Litostroj 716 štipendistov, od tega se — izobražuje ob delu 228 delavcev — zunanjih štipendistov pa je 92 delavcev + 396 ICL = 488 2. Pregled je pokazal, da je v šolskem letu 1981 prekinilo študij ali pa uspešno zaključilo naslednje število štipendistov: a) 8 štipendistov je zapustilo delovno organizacijo, b) 9 štipendistov je prekinilo študij, c) 42 štipendistov je zaklučilo študij in sicer: — 2 višjo tehnično šolo Maribor, — 2 fakulteto za strojništvo II. stopnjo, — 2 VŠOD Kranj L stopnjo, — 2 fakulteto za strojništvo I. stopnjo, — 1 višjo ekonomsko komercialno šolo — Maribor, — 1 višjo upravno šolo, — 1 ekonomsko srednjo šolo, — 6 tehniško šolo — strojna smer, — 2 srednjo politično šolo, — 1 gostinsko srednjo šolo, — 1 poklicno gasilsko šolo, — 3 delovodsko šolo — strojna smer, — 5 poklicno kovin, šolo Lj. -Vič — strojni mehanik, — 2 poklicno kovinarsko šolo Lj. - Vič — strugar, — 1 specializacijo na sodišču, — 3 osnovno šolo, — 3 poklicno kovinarsko šolo ICL — strugar, — 2 poklicno kovinarsko šolo ICL — strojni mehanik, — 2 VŠOD II. stopnja. č) 109 štipendistov je zaključilo študij v ICL in sicer: — 8 livarjev, — 4 modelni mizarji, — 38 strojnih mehanikov, — 26 strugarjev, — 8 elektromehanikov, — 6 rezkalcev, — 10 orodjarjev, — 9 tehniških strojnih risarjev. 100 štipendistov se je po končanem šolanju zaposlilo, od tega je kasneje: — 20 štipendistov odšlo v JLA, — 1 štipendist je odšel na lastno željo, — 9 štipendistov se po končanem šolanju ni zaposlilo. 3. Iz celotnega gradiva je razvidno, da bodo v letu 1982 in 1983 predvidoma končali študij: VRSTE ŠOL IN SMERI Leto 1982 Leto 1983 Magisterij na strojni fakulteti 1 — FNT — fizika II. stopnja 1 2 Fakulteta za strojništvo II. stopnja 2 6 Ekonomska fakulteta II. stopnja 4 5 VŠOD — Kranj II. stopnja 1 — Fakulteta za strojništvo I. stopnja 8 3 VŠOD — Kranj L stopnja 4 3 VEKŠ — Maribor L stopnja 1 1 Višja tehniška varnostna šola 1 1 Višja upravna šola 1 1 Visoka tehniška šola Maribor — 1 Tehniška šola — strojna smer 12 9 Tehniška šola — metalurška smer 4 — Tehniška šola — elektro smer 2 2 Ekonomska srednja šola 10 5 Delovodska šola — strojna smer 23 1 Poklicna šola za odrasle ICL 3 12 Poklicna kovinarska šola Ljubljana-Vič 4 1 Delovodska šola — metalurška smer 8 — Poklicna administrativna šola 5 1 Poklicna gasilska šola — 1 Osnovna šola 1 — ICL — elektromehanik 7 7 ICL — strojni mehanik 43 30 ICL — konstrukcijski ključavničar — 7 ICL — orodjar 7 9 ICL — strugar 15 39 ICL — rezkalec 5 5 ICL — lehn. strojni risar 10 12 ICL — livar — 5 ICL — modelni mizar 2 5 Poklicna elektro šola 1 — ICL — obdelovalec kovin in upravljalec strojev (skrajšani program) — 18 Skupaj bo predvidoma končalo študij v letu 1982 in 1983 186 192 4. V preteklem letu so bile sklenjene pogodbe za pričetek študija v šolskem letu 1981/82 ob delu in za redni študij na podlagi ustreznih sklepov komisij za delovna razmerja tozdov za naslednje vrste šol in smeri: Število oseb, s katerimi so bile VRSTE ŠOL IN SMERI sklenjene pogodbe 1 Fakulteta za strojništvo — teh. smer 1 Fakulteta za strojništvo HI. stropnja 4 Fakulteta za strojništvo H. stopnja 3 Ekonomska fakulteta II. stopnja 1 VŠOD Kranj II. stopnja 1 Elektro fakulteta II. stopnja 1 FNT — VTO — kemija L stopnja 1 Pravna fakulteta 1 FNT — metalurgija III. stopnja 7 Fakulteta za strojništvo L stopnja 1 VŠOD Kranj I. stopnja 1 Višja upravna šola 1 Višja tehniška elektro šola I. stopnja 1 Srednja komercialna šola 6 Tehniška šola — strojna smer 2 Tehniška šola — elektro smer 2 Ekonomska srednja šola 2 Delovodska šola — strojna smer — ICL 1 Šola za poslovodne manipulante 1 Srednja grafična šola 1 Poklicna ICL — strugar 1 Poklicna ICL — vrtalec 2 Poklicna kovinarska šola Lj.-Vič — strojni mehanik 10 ICL — kovinarska usmeritev 186 ICL — učenci (15 učencev se šola v Ivančni gorici) 1 Poklicna varilska šola 7 Poklicna elektro šola — elektronik in elektromonterji 1 Poklicna gasilska šola 248 je bilo sklenjenih pogodb s štipendisti v šolskem letu 1981 V letu 1981 smo napravili bistveni premik z akcijskim programom republiške konference SZDL za usmerjeno izobraževanje. Z razporeditvijo združenih sredstev za izobraževanje in štipendiranje smo zagotovili s 1. 9. 1981 izvajanje novih programov usmerjenega izobraževanja. 1. Komisije za delovna razmerja so imenovale delavce, ki bodo izvajali proizvodno delo. Pri izbiri del in nalog, ki so jih opredeljevale delovne skupine, so na podlagi pobude 34. seje predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata z dne 17. 9. 1981 sodelovali: predstavnik IC za proizvodno delo, ki je nosilec naloge, predstavnik oddelka za plan in izobraževanje KSS, varnostni inženir oziroma pooblaščenec tozda za varstvo pri delu, tehnolog in kadrovik tozda oziroma pooblaščenec za kadrovska vprašanja s področja izobraževanja. V mesecu decembru 1981 so se pričeli 31-urni seminarji za usposabljanje delavcev, ki bodo izvajali proizvodno delo. Na pobudo inšpekcije dela je bil predlagan normativ 5—8 učencev na inštruktorja oziroma 3—5 učencev na inštruktorja pri delih s povečano nevarnostjo. 2. Z uveljavljanjem usmeritve zakona o ZD SRS-11/80, da delavci v svojem tozdu in delovni skupnosti s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih ugotavljajo in usklajujejo skupne in celotne družbene interese izobraževanja, da načrtujejo vsebino, obseg in razvoj usmerjenega izobraževanja ter zagotavljajo pogoje za njegovo izvajanje in razvoj, usmerjajo mladino in zaposlene delavce v nadaljnje izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje ter izvajajo vzgoj-no-izobraževalno delo, smo podredili vse akcije s tega področja v letu 1981. Usmerili smo vse štipendiste v posamezne tozde in delovne skupnosti na podlagi njihove prakse, ki so jo opravljali in na podlagi potreb. Akcija je še v teku. Prav tako smo razporedili s sodelovanjem tozdov vse pripravnike (v letu 1981 jih je bilo 44) na podlagi potreb tozda in nalog, ki so jih dobili posamezni pripravniki. S tem je prešla skrb za izobraževanje in usposabljanje pred začetkom dela iz pristojnosti komisije delavskega sveta delovne organizacije za izobraževanje in usposabljanje na komisije za delovna razmerja pri tozdih. Tudi razpisi štipendij učencev pred začetkom dela so preneseni na komisije za delovna razmerja v tozdih. Pri tem je v preteklem letu nastala težava zaradi kratkih rokov, ki so bili določeni. — Na podlagi sklepov koordinacije delovne organizacije z dne 22-6. 1981 in na podlagi zadolžitev stalnega aktiva vodij kadrovskih in izobraževalnih služb pri Gospodarski zbornici Ljubljanskega območja z dne 10. 11. 1980 ter akcijskega načrta konference SZDL — Pri' prav na uvedbo usmerjenega izO' braževanja z dne 11.6. 1980, je bil 27. 7. 1981 izoblikovan akcijski načrt DO Titovi zavodi Litostroj — Uvajanja usmerjenega izobraževanja. (Nadaljevanje na 10. strani) Sorica ’82 V soboto in nedeljo 27. in 28. marca so bile na Soriški planini 20. — jubilejne zimske igre Litostroja. Udeležilo se jih je približno 120 tekmovalcev iz 12 tozdov in 1 delovne skupnosti, ki so se pomerili v skokih, teku na smučeh in veleslalomu. Igre so, ob dobri organizaciji smučarske sekcije, ki deluje pri komisiji za šport in rekreacijo, uspele tako v organizacijskem kot v tekmovalnem pogledu. Letošnja Sorica je bila spet tista prava stara Sorica z debelo zimsko odejo, ki je delovni ekipi povzročila nemalo težav, predvsem pri pripravi skakalnice. S trudom se je tudi to uredilo, tako da je bila skakalnica pripravljena za ”polete” skakalcev. Ob sončnem zatonu, ki je obetal lepo vreme, je bilo že vse nared za začetek tekmovanja. V soboto zjutraj se je pričelo zares. Udeleženci tekmovanja so se že zgodaj zbirali ob vznožju skakalnice, jo ocenjevali in ugibali kako daleč bo moč skočiti. Čim bolj se je ura bližala startu, večja je bila nestrpnost tekmovalcev. Ob vznožju se je zbralo precej gledalcev, sicer nekaj manj kot v Planici, pa vendar veliko za rekreacijsko prireditev. Ob 10.30 je starter zamahnil s startno zastavico in tekmovanje se je pričelo. Ogorčen boj, lepi, grdi, kratki in dolgi REZULTATI: SKOKI (seštevek dveh skokov) Veselje zmagovalne ekipe na 20. zimskih igrah LitO' stroja (Foto: V. Udovič) Pozdravni govor vodje tekmovanja Ludvika Šarfa ob svečani razdelitvi priznanj (Foto: V. Udovič) — do 35 let: 1. KOGOVŠEK Aleksander 31 m 2. BUNDERŠEK Simon 29,5 m 3. VIDIC Marjan 29 m ~~ od 35 do 45 let: 1. KALAN Janez 29 m 2. KLEMEN Marjan 28 m 3. PREZELJ Peter 27 m teki na smučeh Moški: — do 35 let: (4 km) 1. PIRMAN Srečko 2. SAZONOV Lado 3. ŠKOFLEK Branko 11.47,63 12.37,23 13.14,94 — od 35 do 45 let: (4 km) 1. KALAN Janez 2. KLEMEN Marjan 3. RUPNIK Lojze 12.11,27 12.24,75 12.40,08 —- nad 45 let: (2 km) 1. SRŠEN Branko 2. GROŠELJ Srečko 3. GROM Andrej 5.54,61 6.31,34 6.33,93 Ženske: (2 km) 1. OBERSTAR Marija 2. ŠČEK Mira 3. PATE Zdenka 8.00,91 8.23,00 12.19,03 veleslalom Moški: ~~~ do 35 let 1. JANČIČ Marjan 46,35 2. MALOVRH Anton 46,44 3. SAZONOV Lado 47,91 ~~ od 35 do 45 let: 1. GUZELJ Stane 46,79 2. KALAN Janez 47,02 3. UDOVIČ Vinko 48,29 nad 45 let: 1. SRŠEN Branko 36,48 (krajša proga) 2. STANKOVIČ Jože 40,85 3. JANKOVIČ Vlado 41,16 Ženske: (krajša proga) 1. OBERSTAR Marija 42,63 2. ŠČEK Mira 44,28 3. MIKLAVČIČ Vika 49,47 Kombinacija Moški: ~~ do 35 let: 1. JANČIČ Marjan 2. SAZONOV Lado 3. LAVRIČ Marjan 270,10 točk 263,34 točk 252,84 točk ~~ °d 35 do 45 let: 1. KALAN Janez 2. KLEMEN Marjan 3. RUPNIK Lojze 291,75 točk 241,31 točk 171,06 točk nad 45 let: 1. SRŠEN Branko 2. STANKOVIČ Jože 3. GROM Andrej 200,00 točk 143,08 točk 96,05 točk Ženske: 1. OBERSTAR Marija 2. ŠČEK Mira 3. PATE Zdenka 200,00 točk 142,25 točk 35,00 točk KKIPna UVRSTITEV: L TOZD PUM 2. TOZD OB 3. TOZD IRRP 993.14 točk 944.14 točk 941,35 točk skoki so pripravili sodnikom polne roke dela. Posebnih presenečenj ni bilo, padcev zaradi dobro pripravljene skakalnice tudi ne. Vseh 39 tekmovalcev je uspešno opravilo preizkušnjo v skokih. Udeleženci iger so se po napornih skokih okrepčali z dobrim kosilom v našem planinskem domu, kjer se je osebje koče dva dni uspešno trudilo, da bi ustregli lačnim in žejnim tekmovalcem. Smučarji si še niso dobro oddahnili, že so morali pripravljati smuči za tek. Kako namazati smuči, je bila glavna tema pogovorov. Na srečo so bile snežne razmere ugodne, tako da večjih problemov z mazanjem smuči ni bilo. Ob 17.00 uri se je prva tekačica spustila v boj s progo, da sebi in drugim dokaže, da jo je sposobna preteči. Proga je bila lepo speljana in strojno urezana, tako da je bil pravi užitek teči po njej. Za njo se je z istim ciljem podalo v smučino še 46 tekmovalcev in tekmovalk, ki so vsi srečno pritekli v cilj, nekateri manj, drugi pa bolj utrujeni. Čaj na cilju je vsem hitro povrnil moči, predvsem tistim, ki so imeli v čaju kapljico ruma. Zvečer so smučarji, čeprav utrujeni od napornega dne, dolgo v noč razpravljali o rezultatih, pa tudi na glasbo, ples in pesem niso pozabili. Najvažnejše pa je bilo seveda žrebanje štartnih številk za nedeljski veleslalom. Naslednje jutro sicer ni kazalo tako prijaznega obraza kot v soboto, vendar to smučarje ni motilo, za tekmovalne proge pa je bilo še boljše. Veleslalomska proga je bila dobro pripravljena, vratca postavljena, vse je bilo pripravljeno za tekmo. Devetdeset tekmovalcev se je nato spustilo med vratci proti cilju. Večina jih je prispela na cilj, nekaj jih je odstopilo, med njimi tudi dobri tekmovalci, ki so imeli višje štartne številke in niso bili previdni zaradi slabših pogojev na progi. Na srečo se je končalo brez težjih poškodb. Po izračunu rezultatov so se popoldne pred našo kočo zbrali tekmovalci in gledalci na razglasitvi rezultatov. Najboljši so prejeli medalje, vsi tekmovalci, ki so se vsaj 15-krat udeležili zimskih iger, pa posebno priznanje za udeležbo. Ob koncu lahko rečemo, da je 20. jubilejno tekmovanje uspelo, čeprav se z množično udeležbo ne moremo posebej pohvaliti. Zato bo moral organizator naslednje leto razmisliti o novi obliki našega priljubljenega tekmovanja, predvsem v tej smeri, da v tekmovanje vključi tudi družinske člane zaposlenih. L. Sazonov Stil pa je ... "Tesno” ob kolu ... Iskrene čestitke zmagovalcu v veleslalomu v skupini od 35 do 45 let Stanetu Guzelju (Foto: V. Udovič) Razpis štipendij za šolsko leto 1982/83 Na podlagi potreb po novih strokovnih kadrih v gospodarskem načrtu DO Litostroj za srednjeročno obdobje 1981—1985 razpisujemo v šolskem letu 1982/83 naslednje štipendije: ZUNANJI ŠTIPENDISTI — KADROVSKE ŠTIPENDIJE Usmeritev. Program Vrsta programa Smer izobražev. Poklic Štip.za Štip.za šol. šol.IC v ostal. izob. za DO org. za DO Litostroj Litostroj 1 2 3 4 5 6 7 Kovinsko- obdelava predelovalna kovin in uprav, strojev skrajšani obdelovalec kovin 23 Kovinsko- kovinarstvo srednji oblikovalec strugar 30 predelovalna in kovin ključavničar 16 strojništvo rezkalec 9 orodjar 4 str. mehanik 24 vrtalec-rezk. 10 strojni brus. 2 mon.ogr.nap. 2 Kovinsko- obratni nadaljeval, predelovalna strojni tehnik obratni strojni tehnik tehnolog 6 Metalurška metalurgija srednji kalupar- livar livarski modelar kalilec 2 livar 15 modelni mizar 5 Kovinsko- predeloval. kovinarstvo srednji in strojništvo preoblikov. in spajalec kovin varilec konstrukcijski ključavničar 10 10 Kako smo se izobraževali (Nadaljevanje z 8. strani) Elektro- tehniška elektroener- srednji getika elektronika elektrikar- elektromeha-energetik nik—jaki tok elektroteh- elektronik nik—elek- 8 tronik elektrom. elektromeh. 4 8 visoka dipl. inž. stopnja strojništva dipl. inž. elektro dipl. inž. 1 1 kemije 1 SKUPAJ 148 29 ZA IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA RAZPISUJEMO NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: 1 2 3 4 5 6 7 Kovinsko- obdelava skrajšani obdelovalec /žerjavar 15 predeloval. kovin in uprav. strojev kovin strugar 12 plam. rezalec 3 varilec 14 ključavničar 6 konstrukcijski ključavničar 12 monter/ 4 Metalurška pridob. skrajšani in predelava kovin strojni /lirav-kalupar 22 livar in talilec/ 6 jedrar SKUPAJ: 94 Opomba: Pri skrajšanem programu navajamo tudi poklice zaradi boljšega razumevanja imenovane tudi po starem. Pri razpisu štipendij ob delu smo upoštevali predvsem proizvodne poklice, za katere posamezni tozdi kažejo največje potrebe. S tem sledimo ciljem, ki smo si jih postavili že v prejšnjem obdobju. V šolskem letu 1982/83 bomo na novo izobraževali skupaj 271 štipendistov, od tega 177 kadrovskih in 94 štipendistov izobraževanja ob delu. Vsem mladincem, ki se bodo odločili za delo v delovni organizaciji in izobraževanje v Litostroju, bomo podelili kadrovske štipendije ter dodatek za izobraževanje v metalurški usmeritvi. Za zunanje štipendiste (kadrovske štipendije) bomo prijave zbirali in obravnavali od 1. do 30. junija 1982. Vsi prosilci kadrovskih štipendij bodo morali dostaviti naslednje dokumente. — prijavo za štipendijo na obrazcu 8,40 DZS, — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spriče- 5. V letu 1981 smo sprejeli na počitniško prakso 106 študentov — praktikante naslednjo šolsko izobrazbo: — 2 praktikanta z visoko izobrazbo, — 25 praktikantov z višjo izobrazbo, — 72 praktikantov s srednjo izobrazbo, — 9 praktikantov z osnovno šolo. 6. V letu 1981 so se v delovni organizaciji Litostroj izobraževali tudi ob delu. a) udeležba na izobraževanju ob delu, organiziranem v delovni organizaciji Titovih zavodov Litostroj: — 21 sodelavcev se je udeležilo tečaja za površinsko zaščito, — 20 sodelavcev se je udeležilo tečaja za žerjavarje, — 10 sodelavcev se je udeležilo tečaja za voznike viličarjev, — 14 sodelavcev se je udeležilo raznih jezikovnih tečajev, — 4 sodelavci so se udeležili seminarja za delovanje obveznikov CZ z geofoni, — 541 sodelavcev se je udeležilo seminarja iz varstva pri delu in preverjanju znanja, — 406 sodelavcev se je udeležilo seminarjev, tečajev in dodatnega usposablja- nja za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, — 51 sodelavcev se je udeležilo seminarja za opravljanje strokovnega izpita za projektante, konstruktorje in vodje, — CZ je organizirala dodatno izobraževanje za ekipo prve pomoči. Skupaj: 1075 sodelavcev se je v letu 1981 udeležilo izobraževanja ob delu v delovni organizaciji Titovi zavodi Litostroj. b) Udeležba sodelavcev pri izobraževanju ob delu, organiziranem pri drugih izobraževalnih delovnih organizacijah: — 73 sodelavcev se je udeležilo posvetovanj, seminarjev, predavanj, simpo- zijev in kongresov, — 2 sodelavca sta se udeležila strokovnega srečanja hidravlikov — HIPET — 1981, — 2 sodelavca sta se udeležila tečaja železniškega transporta na industrij- skih tirih, — 14 sodelavcev se je udeležilo raznih jezikovnih tečajev, — 1 sodelavka se je udeležila tečaja iz knjigovodstva, — 1 sodelavka se je udeležila tekmovanja stenografov v B — skupini, — 10 sodelavcev je delalo strokovni izpit iz elektro in strojne stroke, — 2 sodelavca sta se udeležila testiranja za plamensko varjenje, — 1 sodelavec se je udeležil tečaja WORK FAKTOR hitri postopek, — 104 sodelavci so se udeležili seminarjev, predavanj in dodatnega usposab- ljanja za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, — 2 sodelavca sta se udeležila tečaja za poklicne gasilce, — 3 sodelavci so se udeležili livarsko strokovnega posvetovanja, — 2 sodelavca sta se udeležila posveta iz varstva pri delu. Skupaj: 217 sodelavcev se je udeležilo izobraževanja ob delu v letu 1981, organiziranega v drugih izobraževalnih delovnih organizacijah Na črno-belih poljih Šahovska zveza je letos priredila že 35. delavsko moštveno prvenstvo Ljubljane v šahu. Na tem množičnem tradicionalnem tekmovanju je sodelovalo 50 moštev s skupno 280 igralci. Pravico nastopa imajo podjetja in ustanove (preko sindikata). Moštva so bila razdeljena po jakostni moči na 5 lig. V prvi ligi so igrala najboljša moštva, ki so se uvrstila na lanskoletnem tekmovanju. Način tekmovanja je podoben nogometnemu, in sicer dve zadnje-uvrščeni moštvi nazadujeta v nižjo ligo, dve prvouvrščeni moštvi iz nižjih lig pa napredujeta v višjo. Šahisti so igrali po Bergerjevem sistemu, to je vsaka ekipa z vsako. Po prvih kolih je bilo jasno, da so najresnejši kandidati za najvišja mesta v prvi ligi SZDLS-Fronta, Ljubljanska banka, RTV in Litostroj. Po devetih kolih se vrstni red na vrhu ni spremenil in moštva so se uvrstila takole: 1. SZDLS-Fronta 28,5 točk 2. Ljubljanska banka 25 točk 3. — 4. RTV in Litostroj 20,5 točk Zaključek 35. delavskega moštvenega prvenstva Ljubljane v šahu je bil v Litostroju, udeležil pa se ga je tudi tovariš Mitja Ribičič, ki je navdušen šahist (Foto: B. Jereb) vala ali potrdilo višješolske OZD o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, — potrdilo o dohodkih staršev preteklega koledarskega leta (če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine), — potrdilo o višini otroških dodatkov članov družine prosilca za mesec december 1981, — izjavo organizacije združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena, — izjavo kandidata, da ne prejema nobene kadrovske štipendije. Za kandidate, ki še niso izpolnili 18 let, podpišejo izjavo starši ali skrbniki. Za študij ob delu in iz dela bodo komisije za delovna razmerja TOZD/DS sprejemale vlogo in jih obravnavale od 1. avgusta do 10. septembra 1982. Opozarjamo vse prosilce štipendij ob delu in iz dela, da posredujejo komisijam za delovna razmerja TOZD/DS naslednje dokumente: — prošnjo za štipendijo ob delu, — prijavo na obrazcu 8,40 DZS za štipendijo, — nagnjenost za določeno delo in sposobnost obvladati višjo stopnjo znanja (pismeno mnenje psihologa v delovni organizaciji), — dosežen uspeh pri dosedanjem šolanju oziroma izobraževanju (zadnje šolsko spričevalo — fotokopija), — družbenopolitična aktivnost delavca (mnenje kadrovske komisije pri osnovni organizaciji sindikata), — ocena strokovne sposobnosti (mnenje neposrednega vodje), — socialni položaj delavca (socialna služba pri KSS), — izjava, da delavcu še ni bil izrečen ukrep zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti (pravna služba, evidenca KSS). Prošnje za štipendijo bo sprejemal oddelek za izobraževanje pri kadrovsko splošnem sektorju DO Litostroj. 5. Iskra 18,5 točk 6. — 7. UNZ in Zavod za statistiko LRS 16,5 točk 8. Dom JLA 14 točk 9. Prometni institut ŽG 13 točk 10. Metalka 7 točk V ekipi Litostroja so tekmovali: Ing. Vojko SREBRNIC, Rihard LORBEK, ing. Vlado LAGUDIN, Ivan KOBLER ter rezerva ing. VUJOŠEVIČ. Posamezno so dosegli naslednje odstotke možnih točk: ing. LAGUDIN 68, KOBLER 61, ing. SREBRNIC 56, LORBEK 50, ing. VUJOŠEVIČ 25. Za doseženo mesto je ekipa prejela pokal. Litostrojski šahisti pa so nastopili tudi na moštvenem tekmovanju za pokal maršala Tita, ki je bilo odigrano v mesecu marcu. Nastopilo je 34 ekip po kup sistemu, po katerem ekipa, ki izgubi, izpade iz nadaljnjega tekmovanja, neporažena ekipa pa končno postane zmagovalna. Naša ekipa je v prvem kolu premagala Metalko s 4 : 0, v drugem kolu Unitas s 3 : 1, v osmini finala OŠ "Stane Kosec” Šmartno 3 : 1 v polfinalu pa je izgubila s Prometnim institutom ŽG 3 : 1. Za našo ekipo so nastopali: LORBEK, LAGUDIN, KOBLER, TUŠAR, rezerva SUŠEČ in ERŽEN. V začetku junija bo republiško delavsko prvenstvo ekip, na katerega se je uvrstila naša ekipa in bo na njem tudi sodelovala. I. Kobler Norme... pa še kaj O normah veliko govorimo, pri tem pa mnogim niso ali jim nočejo biti jasne osnovne stvari. Poskusimo razsvetliti nekatere od važnejših! Normiranje je eno od značilnih del, ki jih opravljajo tehnologi. Rezultati za sam delovni proces niso najvažnejši, so pa zelo pomembni, ker neposredno vplivajo na OD neposrednega izvajalca delovnega procesa. Pojavljajo pa se nepravilnosti, ker norme s svojimi presegi predstavljajo instrument za uravnavanje OD delavcev v neposredni proizvodnji. Vedeti moramo, da skozi vrata tovarne odpeljemo lOOVo izdelkov in ne več. Tudi delo za izdelek je 100-odstotno in ne večje. Izdelek dobimo plačan 100-od-stotno in ne več. Kakršnokoli drugačno (tudi interno) prikazovanje porabljenega časa za določen 'zdelek je umetno, pomeni pa, da drugi instrumenti uravnavanja j višine OD ne zadovoljujejo potreb. Po pravilniku o normah imamo predvideni dve globalni metodi za določanje časovne norme: — metoda analitičnega in — metoda empiričnega določanja časovne norme. Najtežje določanje norme je empirično za individualne in maloserijske proizvode z majhno Ponovljivostjo izvedbe, pa tudi Ponovljivost ni popolna. Finančne vrednosti iz tega naslova pa so pri Proizvodih, kakršne izdeluje Lito-stroj, izredno velike. Iz tega izhaja •udi pomembnost določevanja točnih norm, v nasprotju z možnostmi za dosego točnosti Predpisane časovne norme. Zaradi tega je izraz "norma” v tem primeru preveč obvezujoč za tehnologa in izvajalca neposrednega delovnega procesa. Predvidevanje časov, potrebnih za izvedbo delovnega procesa, bi bolje določilo vse- bino omenjenega pojma. V takem primeru pa moramo tudi izraz "norma” uporabljati in obravnavati v širšem pomenu. Na področju individualne in maloserijske proizvodnje moramo ekonomsko upravičeno uporabiti empirično izvedene norme. Pojavijo pa se vprašanja: Ali se splača izdelati normative? Ali ni bolje, da to delo opravijo tehnologi z dolgoletno prakso, ki več ali manj intuitivno določijo potreben čas za izvedbo določenega delovnega procesa? Kakšen je pri tem subjektivni faktor? Kakšne so možnosti za zamenjavo strokovnega kadra? Omejimo se zaenkrat na vprašanje: Ali se splača izdelati empirične normative? Odgovor moramo poiskati v razmerju od tistega, kar pridobimo z empiričnim normativom, do tistega, kar vložimo v njegovo izdelavo. Za izdelavo empiričnega normativa moramo: — angažirati strokovnjaka, da izdela metodo izdelave empiričnega normativa, — organizirati zbiranje podatkov o že izvedenih delovnih procesih, — angažirati izvajalce izdelave normativa, — zagotoviti materialne pogoje. Izdelani normativ pa nam ob solidni izdelavi in smotrni uporabi nudi naslednje: — sistematično določanje potre- bnega časa za izvedbo delovnega procesa, — uporabo vseh izkušenj, vgrajenih v normativ, ne glede na izkušnje operativnega tehnologa, — uporabo strokovno manj usposobljenega delovnega kadra, — pridobitev na potrebnem času normiranja, — ponovljivost normiranja in naknadno ugotavljanje morebitnih nesporazumov, — uporaba v kalkulaciji in planiranju na mnogih področjih. Najvažnejši cilj izdelave normativov je vsekakor doseganje boljšega gospodarskega učinka tozda in delovne organizacije. Zato je potrebno pri izdelavi normativov to vedno imeti v mislih. Določiti moramo mejo in relacijo med vloženim delom ter napori in pridobitvami iz omenjenega naslova. Ponuja se nam tudi druga, velikokrat uporabljena možnost določevanja potrebnega časa za izvedbo delovnega procesa. Delavci, ki razpolagajo z dolgoletnimi izkušnjami, lahko iz teh izkušenj zelo točno "napovedo" potreben čas za izvedbo delovnega procesa. Problem pa je v tem, ker teh izkušenj nimajo nikjer urejenih, zbranih, in jih drugi delavci ne morejo uporabljati, čeprav bi to bilo v mnogostransko korist. Vprašanje ima tudi širši značaj. Ali so ti strokovnjaki dovolj odgovorni pred sodelavci in družbo, ali se zavedajo pomembnosti, da njihovo znanje lahko koristno uporabijo tudi drugi? S tem njihovo znanje nikakor ne bi bilo razvrednoteno, kakor nekateri menijo. Izkušeni strokov- Dober dan... (Nadaljevanje s 7. strani) 8. V zadnjem času smo priča intenzivnejšemu sodelovanju SR Slovenije in SR Makedonije. —- Da, res je prišlo do bolj poglobljenega sodelovanja med republikama in pokrajinami, saj se je izkazalo, da drug o drugem še pre-ntalo vemo. Gre predvsem za sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju. Izdelani bodo Potrebni programi, da se ne bomo zapirali vase, temveč bomo bolj Povezani med seboj. Le združeni in enakopravni v Jugoslaviji imamo realne osnove stabilnega razvoja. <>. S koliko mesti je pobratena Ljubljana v domovini in tujini? — V Jugoslaviji je Ljubljana Pobratena le z dvema mestoma, to Je s Kardeljevim in Reko. V tujini pa smo pobrateni z več tf^sti, sodelujemo pa celo z 23 tresti v svetu. Imamo posnete tilme, ki predstavljajo mesto dru-8'ni pobratenim mestom. To so 1'lmi o ljubljanski ohceti, sejmih, kulturnem utripu mesta... No, osnovno je, da naj bo vsako sodelovanje v interesu razvoja mesta in Ouj prispeva k neposrednem izva-Junju ljudi med seboj. . **L Pred kratkim ste obiskali naš 'zobraževalni center. Ali menite, da Je dovolj srečanj med občani in nosilci družbenih funkcij in odkri-'h pogovorov med njimi? Takih srečanj je vsekakor Premalo. Slabost je v tem, da obstaja odtujenost mnogih forumov n nekaterih vodilnih ljudi do občanov, od delavcev, do mladih. °ntakt je sklenjen le preko časo-Pisov, televizije, premalo pa je ^Posrednih stikov, dialoga, soo-.anja pogledov. Seveda je treba pri em uporabljati sodobna sredstva omuniciranja, nikakor pa ta ne 'orejo nadomestiti neposrednih Pogovorov. Za mene dober aktivist, član delegacije ali še tako visok funkcionar ne more uspešno opravljati svoje naloge, če ni v neposrednem stiku z ljudmi. 11. Kot je znano odhajate na novo delovno dolžnost. S kakšnimi vtisi zapuščate mesto v predsedstvu mestne skupščine? Kateremu področju ste v svojem mandatnem obdobju posvečali največ pozornosti in s katerimi težavami ste se pri svojem delu spopadli? — Zadovoljen sem, da sem lahko ta štiri leta opravljal to delo, ker je v Ljubljani hvaležno delati. Naj vam odkrito povem, da imam Ljubljano rad, osebno me navduši še tako majhen dosežek. Ljudje so zelo dobri — so seveda redke, redke izjeme. Zame je bila ta čas velika šola v tem, kaj se da napraviti v mestu, ki ima v osnovi zelo dobre perspektive za razvoj. V odnosu do možnosti ter interesov ljudi smo v tem mandatu še premalo storili. Naše sile smo usmerili na področje gospodarstva za uspešnejši razvoj, večjo produktivnost, za večji dohodek, za izvoz. Prizadevali smo si, da bi bila Ljubljana čim bolj odprto mesto,-da se ne bi zapirala vase, temveč se čimbolj povezovala z drugimi na področju gospodarstva, kulture, znanosti, telesne kulture. Spodbujali smo tudi raziskovalno dejavnost, saj ima naše mesto na tem področju še veliko možnosti in perspektiv. Začel se je tudi proces ovrednotenja mesta v smislu turizma, kjer smo prejšnja leta storili veliko premalo. Veliko smo delali na tem, da bi poživili ambient, v katerem živimo, bolj čisto okolje in čistejši zrak. Pozornost smo posvečali tudi razvoju mestnega potniškega prometa, da bi bil čim bolj funkcionalen. Naredili smo korak pri razvoju trgovine, zlasti boljše preskrbe, in to v tem smislu, da smo spodbujali proizvodnjo izdelkov in skrbeli za večjo proizvodnjo hrane. S povečanjem števila krajevnih skupnosti (teh je zdaj za eno tretjino več kot prej) smo dosegli, da je več ljudi zajetih v njihovo delovanje in tako bolj neposredno odločamo v okviru krajevne skupnosti, kar je za razvoj samoupravljanja zelo pomembno. Pri svojem delu pa me je motila nedelavnost posameznikov, ko je šlo za opuščanje starih navad in prehajanju k novim. V Ljubljani je tudi nekaj takih občanov, ki mislijo, da so poklicani samo kritizirati s potrošniških pozicij, za izboljšanje razmer pa niso pripravljeni ukreniti prav ničesar. Motila pa me je tudi nezainteresiranost nekaterih, ko je šlo za povezovanje v okviru Ljubljane. Nekateri ne vidijo širših in skupnih interesov, temveč gledajo na stvari preveč ozko in vidijo le svoje interese. Gre za pojav centralizma in lokalizme na področju mesta, ki ju je treba stalno prevladovati. Veselilo me je, da so mnogi med mladimi zelo zavzeti za razvoj na osnovah dela, boljšega gospodarjenja. Tovariš ROŽIČ je tako prisrčno sprejel na pogovor nas, ki nismo nikakršni novinarji, temveč le dijaki litostrojskega izobraževalnega centra in občani našega mesta. To je lahko zgled drugim mestnim funkcionarjem, ki skoraj pozabljajo da mora njihovo delovanje izhajati prav iz delovnih ljudi in državljanov naše samoupravne Jugoslavije. V pogovoru so sodelovali Igor Bizjak, Jože Andrašec in Dušan Orel, za objavo pa je pripravil Dušan Orel, 3. e 1CL. Če do dveh ne bo prižgal cigarete, se bo čas ujemal z našimi normami! njaki pa bi imeli možnost, da bi reševali važnejše probleme, za katere so prav tako, ali celo bolje usposobljeni. Določanje norm pa bi tako odpadlo na nižje kvalificirano delovno silo. Prav to vprašanje prenosa in širše uporabe izkušenj in znanja razkriva eno od zaviral razvoja v našem gospodarstvu. Določanje časovnih norm brez izdelanih normativov je brez dvoma tudi pod močnim subjektivnim vplivom. Kdo nam more jamčiti, da se to ne bo odrazilo tudi v tako razpisanem norma času. To pa je tudi denar in poleg drugega tudi zaradi tega delamo. Nobenemu izmed nas torej ni vseeno, da z "lahkim srcem" manipuliramo s tako težko zasluženimi sredstvi. Delavec si znanje pridobi s šolanjem in z delom. Izkušnje pa so pridobljene v veliki večini z delom in nemalokrat na napakah. Vsi pa vemo, da je učenje in pridobivanje izkušenj z delom in napakah tudi draga šala. Tisti, ki ima znanje in izkušnje, jih je pridobil s pomočjo družbe in torej niso samo njegova last. Dolžan je uporabiti vse sile, da pridobljeno znanje in izkušnje čimbolj smotrno uporabi. V združenem delu moramo zaposliti vse za delo sposobne ljudi, tudi tiste s skromnejšimi delovnimi izkušnjami. Ali naj tak človek čaka, da si bo z delom in na napakah v dolgem času pridobil izkušnje, katere njegov kolega za sosednjim strojem ali za sosednjo mizo mogoče že ima? Delček v prizadevanju k izboljševanju tega stanja je izdelava empiričnih normativov. Še nekaj nosi s sabo "monopol" znanja nekaterih. Značilen primer: V tem in tem oddelku je Janez. Na to in to se spozna samo on. Kaj bi se mi vmešavali v njegovo delo? Ko ga bomo potrebovali, nam bo že naredil to in to. Toda ali bo takrat, ko ga bomo potrebovali, sploh še tam? Kako pa bomo potem premostili tisto, na kar se je spoznal samo Janez? Tudi tu velja pravilo, da nihče ni nenadomestljiv, vendar za kakšno ceno in v kolikem času? Zamenljivost delavcev moramo zaradi tega čimbolj izboljšati. Močna zavora pri uspešnem normiranju je tudi problem povratne informacije. Ta je tehnologu najtrdnejša opora za nadaljnje delo. Nova dokumentacija nam ponuja zelo ugodno rešitev tega problema. Nevestno in za druge namene in potrebe prilagojeno izpolnjevanje te dokumentacije pa nam zmaliči' pravilno sliko o porabljenem času za izvedbo določenega delovnega procesa. Dokler tega ne bomo spoznali in se ostro postavili po robu, ne moremo pričakovati bistveno ugodnejših rezultatov v tehnologiji. Uspešno pomagalo pri izdelavi časovnih normativov je statistika, še zlasti pri analizi stanja, iz katerega izdelamo normative. Tisti, ki statistike ne poznajo in še vedno menijo, da je statistika šolska, papirnata znanost za druge in druge namene, se morajo tega mnenja čimprej znebiti. V podkrepitev tega mnenja naj omenim le širino uporabe te znanosti v industrijsko razvitih deželah. Za konec se vrnimo k izrazu "norma". Ta naj ne označuje instrumenta za "privijanje" delavca v neposredni proizvodnji. Znano je namreč, da delavcu brez delovne zavesti in brez pravilnega odnosa do dela še tako stroga norma ne more do živega. Vsestranska uporaba normativov in njen pozitivni odraz v proizvodnji pa mora biti vodilo k njeni vse širši uporabi. Skrb nas vseh mora biti izboljšanje in racionalizacija proizvodnje. Pristojni, za to postavljeni tovariši pa naj ugotovijo, kaj nam bi pri tem najbolj koristilo. Podprejo naj takšne akcije. Samozadovoljneži z ozkimi in osebnimi interesi, katerih največji cilj je ohraniti položaj tak, kakršen je, pa morajo na tak ali drugačen način spoznati, da tako ne bomo rešili nagrmadenih problemov. S stanjem kakršno je, ne bi ostali na sedanji stopnji, ampak bi vse bolj zaostajali za svetom. Posledice pa nikakor niso neznane ...! I. Kozina Jezikovni ostružki Spet so minili praznični dnevi (koliko praznikov imamo pri nas, a najbrž za nekatere še premalo!) in zopet so se na mnogih mestih pojavljali napačni zapisi Prvi maj, Praznik dela, Dan OF ... Le zakaj bi vse to pisali z veliko začetnico? Že trideset let in več, že od Slovenskega pravopisa iz 1950. in 1962. leta velja, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Tudi v novem pravopisu, ki je zdaj v pripravi, se to ne bo spremenilo. Napačna raba je k nam prišla verjetno iz drugih jezikov, predvsem iz srbohrvaščine in nemščine, in se izgleda zelo zakoreninila v nas. Veliko je celo natisnjenih voščilnic z napako (n.pr. Srečno Novo leto) in jih kljub vsakoletnim protestom vedno znova ponatiskujejo. Zapomnimo si torej, da vse praznike pišemo z malo začetnico, saj so to vendar obča, splošna in ne lastna imena: novo leto (tudi prvi dan v novem letu!), Silvestrovo, pust, svečnica, dan žena, gregorjevo, jurjevo, velika noč, dan mrtvih, dan JLA, dan republike, dan vstaje, prvi maj, praznik dela, dan OF itd ... Vedno in povsod torej z malo, razen na začetku stavka seveda. Vesna Tomc-Lamut 229 darovalcev krvi V marcu je bil Rdeči križ občine Šiška kar štirikrat zadolžen za organizacijo krvodajalske akcije. Kot običajno so se tudi tokrat obrnili na Litostrojčane, ki vedno izstopajo s svojo odeležbo. Akcije so bile 5., 11., 18. in 29. marca 1982. Da bi bila gneča na transfuzijskem zavodu čim manjša in da se odsotnost delavcev v proizvodnji ne bi preveč občutila, smo krvodajalce razdelili na tri predvidene roke. — 5. marca so darovali kri delavci iz tozdov oziroma delovnih skupnosti Prodaja, Nabava, ZSE, Skupne službe in PFSR — skupaj 56 darovalcev, — 18. marca so darovali kri delavci iz tozdov Obdelava in 1VET — skupaj 91 darovalcev, — 29. marca so darovali kri darovalci iz tozdov TVN, MONT in PZO — skupaj 82 darovalcev. Udeležba v vseh teh dneh je bila ugodna in je tako darovalo kri skupaj 229 darovalcev. Kot običajno je bila tudi v teh dneh pred sprejemno pisarno precejšnja gneča, saj smo žal želeli vsi opraviti čimprej. Izredno zanimiv je podatek, da je bilo med 229 darovalci kar 70 takih, ki so v Litostroju kri darovali prvič. Po tozdih je število teh naslednje: Odšli so 26. marca 1982 smo se v tozdu Obdelava poslovili od naše sodelavke Amalije LEGAN, ki je odšla v invalidski pokoj. Tovarišica Leganova je prišla v Litostroj 2. avgusla 1971 in je delala kot snažilka v mehanski obdelavi. Marljivo je opravljala svoje delo vse do zadnjih dveh let, ko ji je bolezen preprečila nadaljnje delo in bivanje med nami. Ob odhodu od nas ji želimo čim več zdravja in zadovoljstva. Sodelavci 27. februarja smo se v tozdu Nabava poslovili od našega dolgoletnega sodelavca tovariša Vladimira ŽIGONA. V Litostroj je prišel 15. januarja 1947. Bil je na delovnem mestu strojnega rezalca v skladišču jekla. Svoje delo je vestno in vzorno opravljal, za kar je tudi prejel zlato značko sindikata. Bil je tudi aktivni udeleženec NOB. V pokoju mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Sodelavci TOZD TVN 14 TOZD PZO 9 TOZD OB 14 TOZD MONT 7 TOZD NAB 4 TOZD 1VET 6 TOZD ZSE 7 TOZD PROD 3 DS SSP 3 TOZD1RRP 2 Vsem darovalcem se zahvaljujemo za njihovo humano dejanje, prav tako pa predsednikom komisij za socialna vprašanja in družbeni standard, ki so bili nosilci te uspele akcije. M. K. POPRAVEK V članku "Podelitev priznanj krvodajalcem” se nam je vrinila neljuba napaka. Pomotoma smo Alojza CAPUDRA, ki je prejel priznanje za 25-krat darovano kri, preimenovali v Ivana. Pravilno je torej: za 25-krat darovano kri je prejel priznanje Alojz CAPUDER iz tozda PUM — modelna mizama. Tovarišu Capudru se za neljubo napako opravičujemo. Magda Kreft v pokoj Konec marca je odšel v zasluženi pokoj naš dolgoletni sodelavec Ignac RENDARIČ, ki je bil med nami od leta 1953. Bil je kalilec v oddelku toplotne obdelave. Kot človek je bil zelo skromen in mirne narave, kot delavec zelo marljiv in vesten. Iztekla so se mu leta dela in naporov, zato mu zdaj želimo prav vsi zdravih in srečnih let v pokoju. Sodelavci iz kalilnice Marca je odšel v pokoj naš sodelavec Franc DROBNIČ. V Litostroju se je prvič zaposlil 7. januarja 1960 in delal pri nas s prekinitvami 17 let. Delal je v livarni jeklene litine in v materialni upravi, nazadnje pa v režijski mizami kot mizar. Bil je dober delavec in vedno pripravljen svetovati in pomagati svojim sodelavcem. Zdravje mu ni dopuščalo, da bi dočakal redni pokoj, zato je bil v marcu invalidsko upokojen. Želimo mu, da bi bil zdaj v pokoju čim bolj zdrav in da bi prijetno preživljal zasluženi počitek! Sodelavci IZREDEN POZIV KRVODAJALCEM Dne 17. aprila smo od transfuzijskega zavoda prejeli nujen poziv po krvi. Povedali so nam, da se je v nočnih urah zgodila težja prometna nesreča in da nujno potrebujejo kri določene skupine. Takoj smo objavili poziv po zvočniku in v slabi uri se je na transfuzijskem zavodu javilo že 10 Litostrojčanov. Odziv bi bil še veliko večji, če bi od zadnje krvodajalske akcije poteklo več kot 3 mesece. Večina krvodajalcev pa je kri darovala v mesecu marcu, ko smo v Litostroju izvedli redno krvodajalsko akcijo. Pozivu so se odzvali in darovali kri: Ante Burič, Ljubče Ištvanevski, Slavko Pinko, Branko Šuštaršič, Anton Špendal, Viktorija Miklavčič, Drago Kranjc, Josip Nastav, Vilma Petač, Marjeta Rojina. Za humano dejanje se jim v imenu ponesrečencev in našem imenu zahvaljujemo. M. Kreft Udeleženci posvetovanja združenja vzdrževalcev Slovenije (Foto: E. L.) Vzdrževalci Slovenije smo se sestali v Litostroju Pred leti smo vzdrževalci v Litostroju dali pobudo za organiziranje Društva vzdrževalcev Slovenije. Prva seja, na kateri se je društvo leta 1975 konstituiralo, je bila v Litostroju. 25. marca letos pa smo se ponovno sestali v Litostroju na rednem občnem zboru društva. Društvo vzdrževalcev Slovenije (DVS) s sedežem na Zavodu za produktivnost dela SRS, Titova 118 v Ljubljani, je prostovoljno združenje strokovnjakov, ki delajo na področju vzdrževanja in teratehnologije v širšem smislu v Sloveniji. Društvo je včlanjeno v jugoslovansko zvezo društev (SAVEZ ODRŽAVALACA SREDSTAVA ZA RAD JUGOSLAVIJE — YUMO), to društvo pa je povezano z Evropsko federacijo nacionalnih združenj za vzdrževanje (EFNMS). Na občnem zboru smo pregledali in ocenili delo društva, razglasili za veljavne akte društva ter sprejeli delovni program za tekoče leto. Iz razprave po poročilu predsednika DVS tovariša Borisa Duha, dipl. ing., kakor tudi iz zaključkov in programa dela, je razvidno, kako potrebna je povezanost vzdrževalcev v prostoru. To se še posebno odraža v sedanjih zapletenih razmerah gospodarjenja, ko je vedno težje odpraviti zastoj v proizvodnji ali okvaro na napravah, predvsem zaradi pomanjkanja rezervnih delov. Velika udeležba na zboru (preko 80 delegatov) kaže interese medsebojne povezanosti in izmenjavo izkušenj, saj je želja vseh vzdrževalcev, da bi bili uspešnejši pri svojem delu. Po občnem zboru smo člani društva poslušali predavanje o uvajanju sistema za izravnavanje konic pri odjemu električne energije, ki ga je pripravil Inštitut Jožef Štefan v sodelovanju z uporabniki tega sistema. Direktor Inštituta za varilstvo dr. Štular pa nam je podal pregled možnosti varilnih postopkov za uporabo pri tehnologiji vzdrževanja. A. Zupančič * S Konec februarja smo se poslovili od našega sodelavca Mihaela DENZlCA. V Litostroj je prišel leta 1965 in se zaposlil v livarni. Leta 1971 je prišel k nam v zunanjo montažo za skladiščnika in nam ostal zvest vse do upokojitve. Svoje delovne naloge je opravljal vestno in marljivo. S sodelavci, ki so se pri njem zadolževali z orodjem in opremo, je znal pravilno in razumno ravnati. Bil je strog, vendar s polno mero razumevanja. Razšli smo se, dragi Miha, v tovarni, v tvoji prelepi Savinjski dolini pa se bomo gotovo še srečali in obujali spomine na skupaj prehojeno pot v Litostroju. Želimo ti predvsem zdravja in da bi se videvali še tudi takrat, ko pridemo za teboj. Sodelavci V spomin Filipu Zupančiču Ko se je zima poslovila in je nastopil najlepši čas — pomlad, si se vrnil med nas, modelarje. Odložil si vojaško suknjo in pričel delati v našem obratu modelne mizarne. Vsi smo se prisrčno razveselili tvoje vrnitve in te sprejeli, kot se sprejme prijatelj po daljši odsotnosti. Saj smo te že od prej poznali kot pridnega, vestnega delavca in pričakovali smo od tebe še veliko delovnih uspehov. Toda le kratkih 14 dni si bil med nami, ko nas je presenetila žalostna novica, da si izgubil mlado življenje v prometni nesreči. Zopet je siva cesta zahtevala svoj krvavi davek. Nismo mogli verjeti — vse se nam je zdelo nemogoče in neresnično. In vendar si odšel od nas in vsi tvoji sodelavci te bomo pogrešali. Ob tej nesreči, ki je boleče prizadela vse tvoje — drage starše, sestre in prijatelje, ni besed v tolažbo. V tolažbo naj jim bo le spoznanje, da smo te imeli, dragi Filip, vsi radi, saj si bil zelo priljubljen, priden in delaven. Modelarji modelne mizarne ( od Di kc "1 Ut šk v sl la rc le g: je rr d je ti S' P P ii i> n ti d č s t I I i V spomin Nenadoma in pretresljivo je odjeknila vest, da med nami ni več našega sodelavca Jožeta ZUPANČIČA. Mnogo prezgodaj se je iztekel njegov delovni čas, marljivost in predanost skupnemu delu. Pri nas se je zaposlil leta 1977 kot ročni brusilec hidravličnih oblik. Svoje zahtevno in naporno delo je vestno opravljal. Vsem, ki smo preživeli 11 let ob delu z Jožetom, nam bo ostal v lepem spominu. Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje. Sodelavci brusilnice hidravličnih oblik 1 OB slavnostni konferenci tabornikov Odred »Zlatorog« V okviru Zveze sindikatov občine Ljubljana-Šiška deluje tudi naš °dred, ki ga sestavljajo učenci Izobraževalnega centra Litostroj in delavci OO Titovi zavodi Litostroj. Začetki našega delovanja segajo v leto 1953, ko je bila na industrijski ^vinarski šoli ustanovljena taborniška četa ”črni risi” kot del rodu Bičkova skala”. Prvo desetletje svojega delovanja je četa organizirala l^edvsein poletna taborjenja v Poreču, Splitu in preko meja na Koro-š|