Logar IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA ČEBELARSKA OPREMA IzdeL !slom za deta jle ano s smislom za aetajie MULTlBOX-ztožIjK taboj* pitaLniVom za le kocino, ¿a enosiavno in varna pošiljanje čebeljih rojev. Dimenzije 25 k 25 x 25 cm. Ali SIK SONČNI TOPUNIK ZA DVA SATA AKOM C 145.70 EIR tfWlQkt SMELI SMS / GPKS TEHTNICA 200 kg - enostavna uporaba - nerjaveie nhiije - vodoodporm) ohišje IP67 - nizka poraba energije, baterija zdriidoMkt. ikCIKUfVUtMIR H1MCEX1: TWJO EL R LOGAR TRADE d.o.o. naročeno blago vam lahko Poslovna cona A 41, Sl-4208 Šenčur odpošuemos paketno pošto. Tel,: 04 25 19 410, info(S>lojiar-tra(lc,5i, www.lOEar-trade.si PRIVOŠČITE SI KVALITETNA TANGENCIALNA, SAMOOBRAČALNA IN RADIALNA TOČILA ZA MED. CEDILNA POSODA n med JO kg s finim cedilom, nerjaveča .IkCUSU CE>A: EUR lEKltHfcPMHn! Delovni čas trgovine: od ponedeljka do petka: 9.00 -12.00 in 13,00- 17.00 oh sobotah: 9.00 - [ 2,00. POSODA ZA ODKRIVANJE t AŽ lojtricami in stojalom /a odlaganje UKUmtHMELlt Akciji kc «ne vs Ijajo od 01.00. do 3-0.06.201 fs u/. (In pnidaje /alog-Cenc vključujejo UD V. Slike so simbolične. POSODA ZA MED 35 kg t. nerjavečo pipu ímCPtíijMM «EDMCLVtWjWELR POSODA ZA MED 50 kg z nerjavečo pipo ASCUSüCLVtflJIEUR miau futen KAZALO UVODNIK UVODNIK 2. 3. Spoštovane čebelarke, cenjeni čebelarji! Člani delovne skupine za področje zdravstvenega varstva čebel smo postavljeni pred zahtevno nalogo, saj čebelarska javnost od nas pričakuje veliko, včasih celo preveč. Dali bomo vse od sebe, da najdemo najugodnejše rešitve, hkrati je treba vedeti, da moramo rešitve iskati v okviru zakonodaje Republike Slovenije, ne glede na to, koliko je vse skupaj nelogično. Prve redne seje naše delovne skupine 21. aprila 2016 so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete ter Veterinarske zbornice. Osrednja temi pogovora sta bili organizacija dobave zdravil proti varozi v letu 2016 in uporaba oksalne kisline za zatiranje varoj po postopku pršenja. V zvezi z organizacijo dobave zdravil proti varozi v tem letu so bili sprejeti trije sklepi: 1. NVI VF bo do sredine prihodnjega tedna (tj. do 27. aprila, op. ur.) sporočil seznam in ceno zdravil proti varozi, ki jih bodo čebelarji lahko kupili pri veterinarjih NVI VF. Veterinarska zbornica bo do sredine maja pripravila seznam veterinarskih ambulant, v katerih bo mogoče kupiti zdravila proti varo-zi. Tako bodo zdravila proti varozi na razpolago ob vsakem času povsod po Sloveniji. Seznam veterinarskih ambulant, v katerih prodajajo zdravila proti varozi, bo skupaj z njihovimi kontaktnimi podatki stalno dosegljiv na spletni strani ČZS. NVI VF je sporočil, da ureja vse potrebno za interventni uvoz zdravila OXUVAR za zatiranje varoj po postopku pršenja, tako da bi bilo to čebelarjem dostopno že maja. Poleg tega so nas tudi obvestili, da bodo od maja do 10. julija potekale delavnice o praktičnem prikazu uporabe registriranih zdravil. V povezavi z iskanjem možnosti za znižanje cen zdravil smo sprejeli še sklep, da naj MKGP ob pomoči Veterinarske zbornice, NVI VF in Javne Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke pripravi utemeljitev za znižanje DDV-ja Fotografija na naslovnici: Vse najboljše Slovenija! Ob 25. obletnici osamosvojitve in demokratizacije na poti k razglasitvi svetovnega dneva čebel. Urbani čebelnjak v kranjskem slogu g. Franca Šivica v Ljubljani, namenjen apiterapiji, apiturizmu, raziskovanju, izobraževanju in pridelavi čebeljih proizvodov. Foto: Franc Šivic Miha Metelko 209 OBVESTILA CZS 210 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dr. Peter Kozmus: Zakaj je pomembna odbira trotov? 216 Tomaž Samec: Po strokovni razpravi o osnovni odbiri ter Dnevu kranjske čebele 217 Peter Podgoršek, Mitja Nakrst in dr. Maja Smodiš Škerl: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2015 218 Nataša Lilek: Poskrbite za ustrezno shranjevanje osmukanega cvetnega prahu 219 Tomaž Samec: Tehnologija pridobivanja propolisa 220 Franc Šivic: Novice iz sveta 221 DELO ČEBELARJA Jure Justinek: Čebelarjeva opravila v juniju ZDRAVJE ČEBEL 222 Alenka Jurič, dr. vet. med.: Sistematično zatiranje varoj vidik I. del SMGO - zdravstveni 224 Mag. Matej Mandelj: Analiza ankete o SMGO S KNJIŽNE POLICE 227 Franc Šivic: Vlado Pušnik: Apiterapija ODMEVI 228 229 DOGODKI IN OBVESTILA 231 OBVESTILA ČZS 234 MALI OGLASI 240 V SPOMIN 247 INDEX EDITORIAL Miha Metelko ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 209 210 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Peter Kozmus, DSc: Why is Drone Selection Important? 216 Tomaž Samec: After the Round Table on Basic Selection and the Day of Carniolan Bee 217 Peter Podgoršek, Mitja Nakrst in Maja Smodiš Škerl, DSc: The Results of Breeding Activities in the Year 2015 218 Nataša Lilek: Provide for Adequate Storage of Trapped Fresh Pollen 219 Tomaž Samec: Technology of Obtaining Propolis 220 Franc Šivic: World News 221 BEEKEEPER'S WORK Jure Justinek: Beekeeper's Tasks in June BEES' HEALTH 222 Alenka Jurič, DVM: The Systematic Repression of Varroa - Health Aspect Part I. 224 SHPGI_ Matej Mandelj, MSc: Analysis of the Survey on SHPGI 227 OFF THE BOOKSHELF Franc Šivic: Vlado Pušnlk: Apitherapy RESPONSES NEWS AND EVENTS 228 229 231 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA SMALL ADS IN MEMORIAM 234 240 247 Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII 209 UVODNIK na zdravila proti varozi z 22 % na 9,5 % ter utemeljitev pošlje Finančni upravi RS - Carini. Seja je potekala v sproščenem in pozitivnem ozračju. Žalostno pa je, da delovna skupina za področje zdravstvenega varstva čebel kljub velikemu nezadovoljstvu slovenskih čebelarjev nad stanjem na področju zdravil proti varozi na svoji prvi delovni seji ni bila sklepčna. Miha Metelko, pooblaščenec predsednika ČZS OBVESTILA ČZS Okrogla miza »Čebele in trajnostni razvoj« Ob prvem obisku generalnega direktorja Organizacije združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) dr. Joséja Graziana da Silve v Sloveniji sta MKGP in ČZS v petek, 20. maja 2016, na Ljubljanskem gradu pripravila okroglo mizo z naslovom »Čebele in trajnostni razvoj«. Sodelujoči so si na njej izmenjavali mnenja in poglede na zelo aktualno vprašanje trajnostnih razvojnih ciljev ter posebno vlogo čebel in drugih opraševalcev, ki so zelo pomembni za zagotavljanje trajnostnega razvoja kmetijstva in prehransko varnost. Generalni direktor FAO dr. José Graziano da Silva je poudaril, da je osrednja naloga te organizacije preprečevanje lakote, kajti kljub temu, da v svetu proizvedemo dovolj hrane, je ta zaradi ekonomskih razlogov za številne nedosegljiva. Na tem področju je veliko izzivov, npr. podnebne spremembe, ki vplivajo na proizvodnjo hrane, gojenje monokultur, segrevanje ozračja, uporaba kemičnih sredstev za zaščito rastlin, zaradi česar se pojavlja izginevanje čebel in drugih opraševalcev ... Če ne bo čebel, ne bo mogoče zagotoviti prehranske varnosti, saj nikoli ne bo mogoče proizvesti dovolj hrane, zato je skrajni čas, da jim z našimi dejanji in ukrepi omogočimo ustrezne življenjske razmere. Kot je povedal, organizacija tudi z informativnimi gradivi obvešča ljudi po vsem svetu o globalnem stanju opraševalcev. Ob tej priložnosti je opozoril na brošuro z naslovom Opraševalni servis za trajnostno kmetijstvo, ki je bi- Sodelojoči na okrogli mizi »Čebele in trajnostni razvoj« 210 la doslej prevedena v šest jezikov. Izrazil je podporo organizacije FAO prizadevanjem za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je predstavil začetek pobude za razglasitev svetovnega dne čebel ter poudaril pomembnost kmetijske proizvodnje, ki se je v zadnjih petdesetih letih potrojila, in čebel. Opozoril je tudi na korist opraševanja, saj to v EU dosega vrednost 22 milijard evrov, po vsem svetu pa 153 milijard evrov. Državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve ga. Darja Bavdaž Kuret je podrobneje predstavila tri od sedemnajstih ciljev, ki jih vsebuje Agenda o trajnostnem razvoju do leta 2030. To so prehranska varnost in trajnostno kmetijstvo, varovanje okolja in naravnih virov ter boj proti podnebnim spremembam in posledicam. Vsi trije cilji so povezani s čebelami, glede na to pa je njihova vloga pri zagotavljanju prehranske varnosti in odpravi lakote nenadomestljiva. Tajnik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia Riccardo Jannoni-Sebastianini je izrazil podporo razglasitvi svetovnega dneva čebel in dejal, da je čebela z več vidikov ključnega pomena za trajnostni razvoj. Čebelarstvo omogoča zaposlitve, zagotavlja prehransko varnost, gojenje čebel ne obremenjuje okolja, čebele pa dajejo tudi hrano. Ob tem se je zahvalil vsem čebelarjem, da skrbijo za ohranitev čebeljih vrst. Apimondia izraža tudi vso podporo orga- dr. José Graziano da Silva odpira razstavo »Ohranimo čebele« Slovenski čebelar 6/2016 Letník CXVIII OBVESTILA ČZS nizaciji FAO, s katero bo še naprej sodelovala pri zagotavljanju ustreznih vsebin za ozaveščanje splošne javnosti o pomenu čebel na globalni ravni. Dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavil svoje mnenje o opraševalcih. Opozoril je, da poleg medonosne čebele obstajajo tudi drugi alternativni opraševalci, ki so zelo pomembni za opraševalni servis, čeprav so velikokrat prezrti. Tako kot prejšnji govorci je opozoril, da na obstoj opraševalcev vpliva več dejavnikov, in poudaril, da so za zadostno opraševanje pomembne tako čebele kot tudi drugi opraševalci, kajti le pestra združba obojih zagotavlja zadosten servis opraševanja. Zbrane na okrogli mizi je pozdravil tudi podžupan MOL g. Dejan Crnek, o dejavnostih, ki jih na področju ohranjanja okolja in opraševalcev izvajajo v MOL, pa je govorila ga. Maruška Markovčič. Ga. Slavka Zupan iz Občine Žirovnica je predstavila aktivnosti občine, s katerimi sledijo cilju biti čim bolj čebelam prijazna občina. Okroglo mizo je sklenil predsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Boštjan Noč. V svojem nagovoru je poudaril tradicijo slovenskega čebelarstva, pomen čebel za naše življenje in nastanek pobude za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel, kajti na ta dan se je pred 282 leti rodil svetovno znani čebelar slovenskega rodu Anton Janša. Čisto na koncu je nekaj besed spregovoril tudi evropski poslanec g. Franc Bogovič. Kot je dejal, je bila pobuda za razglasitev svetovnega dne čebel v evropskem parlamentu zelo dobro sprejeta, poleg tega pa bo junija potekal tudi »Evropski teden čebel«, v okviru katerega bodo prav tako sodelovali s čebelarji. Za vse, ki jih tema podrobneje zanima, bo v kratkem na spletni strani ČZS na voljo tudi videoposne-tek okrogle mize. Čebelarska razstava v Kazematah na Ljubljanskem gradu bo na ogled do 25. septembra 2016 Odprtje razstave »Ohranimo čebele« na Ljubljanskem gradu Po okrogli mizi »Čebele in trajnostni razvoj« je sledilo še slovesno odprtje razstave »Ohranimo čebele«, ki bo v prostoru Kazemate na Ljubljanskem gradu na ogled do 25. septembra 2016. Kot uvod v dogodek so pevci moškega pevskega zbora ČZS ob spremljavi citrarke gdč. Eve Medved zapeli čebelarsko himno. S kratkimi nagovori so odprtje razstave pospremili direktorica Javnega zavoda Ljubljanski grad ga. Mateja Avbelj Valentan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan ter župan Mestne občine Ljubljana g. Zoran Jankovic. Razstavo je z velikim ponosom odprl generalni direktor organizacije FAO dr. José Graziano da Sliva. Nekaj besed o razstavi je spregovorila tudi kustosinja mag. Tita Porenta iz Čebelarskega muzeja v Radovljici ter po njej popeljala visoke goste. Bralke in bralce Slovenskega čebelarja vabimo na ogled razstave o čebelah in čebelarski tradiciji na Slovenskem. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ 14. slovenski čebelarski Letošnji 14. čebelarski praznik, ki ga je v sodelovanju s ČZS, ČZ Maribor in Občino Rače-Fram pripravilo komaj 25 čebelarjev ČD Rače, smo čudovito praznovali sončnega 21. maja v gradu Rače. Tokratno praznovanje je bilo še posebej v znamenju vloge čebel za prehransko varnost na našem planetu in s tem povezano razglasitvijo 20. maja za svetovni dan čebel. Poleg številnih praporščakov so naše praznovanje s svojo udeležbo še posebej počastili visoki gostje, med njimi generalni direktor organizacije FAO dr. José Graziano da Silva, generalni sekretar mednarodne čebelarske organizacije Apimondia Riccardo Jannoni-Sebastia-nini ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. V veselje nam je bil tudi prihod čebelarjev iz Porabja, avstrijske Koroške, Društva sloven- SLOVENSKi ČEBELAR 5/2016 LETNIK CXVIII praznik 2016 v Račah skih čebelarjev Trst in ČD Varaždin. Z bogato vsebino so praznik zaznamovali tudi številni nastopi kulturnih Prizorišče praznika ob čudovitem gradu v Račah 211 OBVESTILA ČZS Slovesen prihod praporščakov ob koračnici skupin (Frajhamska godba, moški komorni pevski zbor ČZS, Komorni zbor Škrjanček, vokalna skupina A capella, ljudska pevska skupina Taščica, g. Silvo Safran, Fantje na vasi, Danijela Racinger, veterani akademske folklorne skupine Študent - Bela krizantema, slikarji KUD Forma viva Makole idr.). G. da Silva, očaran nad praporščaki, je pohvalil dobro organiziranost slovenskih čebelarjev, saj ga je spomnila na dobro organiziranost čebel, ki z obisko- Nekaj več kot leto delujoči moški komorni pevski zbor ČZS je zapel čebelarsko himno. IrSfl; Anton Krivec, pobudnik za nastanek komornega moškega pevskega zbora ČZS Mislim, da je bila pobuda za ustanovitev pevskega zbora ČZS pravilna. Vesel sem, da se je odzvalo kar lepo število čebelarjev, ki so dobri pevci. Žal imamo vaje lahko le na vsakih 14 dni, zato ne moremo ustvarjati zahtevnejših programov. Moram reči, da smo bili v nekaj več kot letu dni od ustanovitve lepo sprejeti na vseh dogodkih in nastopih. Imamo dobrega pevovodjo, ki nas spodbuja. Odlično smo se ujeli in postali pravi prijatelji. Po vajah se med nami vedno razvnamejo še čebelarske debate. Prejemniki spominskih trakov ČD Slivnica pri Mariboru, ČD Selška dolina, ČD Ljubljana - Center, ČD Griže vanjem številnih cvetov tiho opravljajo svoje delo. Brez opraševanja, brez čebel bi imel svet manj hrane. Če želimo imeti dovolj hrane, moramo ohraniti čebele in zato FAO podpira pobudo ČZS za razglasitev svetovnega dne čebel. V Slovenijo se želi spet vrniti 20. maja 2018, da bo lahko skupaj s slovenskimi čebelarji praznoval prvi svetovni dan čebel. G. Jannoni-Sebastiani-ni, ki je bil v Sloveniji že večkrat, je prepričan, da pri nas vlada čebelarski raj. Po njegovih besedah smo lahko veseli tolikšne podpore pristojnega ministra kot tudi podpore organizacije FAO, ki je pokazala svojo senzi-bilnost do čebel. Veseli se, da bo pobuda za razglasitev svetovnega dne čebel potrjena, in pričakuje, da bo Slovenija dobila tudi kandidaturo za kongres Apimon-die leta 2021. Kot da Silva tudi sam rad vidi prapore, še posebej zato, ker je na njih tudi logotip Apimondie. Minister za kmetijstvo Dejan Židan se je zahvalil g. Noču za vse dobre pobude, ki jim sledi ves svet, kot sta npr. evropski medeni zajtrk in svetovni dan čebel. Kot je dodal, sta samozavest in enotnost v čebelarstvu utemeljeni na tradiciji in znanju. Zaradi vsega tega je Slovenija čebelarska velesila, ki počne velike stvari, ne samo za čebelarje, ampak za vso Slovenijo. Predsednik g. Noč Ekipa kot se šika - predstavniki MKGP, ki so svoje moči združili v projektu Svetovni dan čebel: minister Dejan Židan, Tanja Strniša, Snežana Popovič, Luka Kočevar in Snežana Dolenc. 212 Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII OBVESTILA ČZS Franc Šolar, predsednik ČD Laško - gostitelj prihodnjega, 15. čebelarskega praznika V varstvo smo prevzeli prehodni prapor, ki ga bomo skrbno čuvali in tako tudi pripravili 15. praznik, ki bo točno na 20. maj, rojstni dan Antona Janše. Ob tej priložnosti že zdaj vabim vse čebelarje in vse ljubitelje čebel, da se nam pridružijo v Laškem, saj bomo prireditev pripravili tako, kot se za čebelarje spodobi. je dejal, da smo čebelarska velesila tudi zaradi MKGP in njegove kakovostne ekipe, ter s tem vrnil zahvalo ministru Židanu. G. da Silvi se je v imenu slovenskih čebelarjev in čebelarjev vsega sveta zahvalil za podporo pobudi za razglasitev svetovnega dne čebel. Ge. Tanji Strniša, državni sekretarki na MKGP, se je zahvalil za njene preroške besede, da svetovni dan čebel združu- Prihod udeležencev 1. kolesarskega maratona »Na medenih kolesih od cesarice do čebelarja« je Slovence in povezuje svet. Spomnil je tudi na hudo zimo, ki smo jo prebrodili čebelarji, saj smo se ubranili napada lobijev ter hkrati dobili spodbudo za odpravo morebitnih napak v svojih vrstah. Lahko smo ponosni, da s skrbjo za čebele skrbimo za opraševanje ter pridelujemo varne pridelke, ki lahko upravičijo zaupanje porabnikov. Nazadnje se je zahvalil še g. Pavlu Zdešar-ju, predlagatelju čebelarskega praznika, posledica česar sta tudi zamisel in pobuda za razglasitev svetovnega dne čebel. Zaradi vseh njegovih zaslug za čebelarstvo ga ČZS predlaga za kandidata za državno odlikovanje. Za zdaj sicer še ni bilo odziva pristojnih, a ta ob vztrajnosti gotovo ne bo izostal. Prvič in zagotovo ne zadnjič je praznovanju dalo poseben pečat 13 udeležencev čebelarsko-kolesar-skega maratona Dunaj-Rače, ki je potekal pod geslom »Na medenih kolesih od cesarice do čebelarja«. Pedale so po 370 kilometrov dolgi poti pet dni vrteli z Med tekmovalci v medeni kulinariki so letos zmagali predstavniki ČZ Koroške (v rumenih majicah z oranžnimi predpasniki). željo povezati slovenske in avstrijske čebelarje, okrepiti pomen čebelarskega turizma ter prispevati k večji prepoznavnosti čebelarstva in Antona Janše, pionirja modernega čebelarjenja, čigar rojstni dan bo ves svet kmalu praznoval kot svetovni dan čebel. Najstarejši udeleženec maratona, 72-letni Jožef Smrkolj je povedal, da so bili, kot bi delali ometenca, zbrani z vseh vetrov, a z dobro matico in donosom 7 kg na dan kot prava družina: eni na straži, eni dojilje, vsi pa so pridno nabirali kilometre. V okviru praznika je potekalo 2. tekmovanje v medeni kulinariki. Ekipe iz različnih volilnih okolišev ČZS so se pomerile v kuhanju »medenega kotlička«. Prvo mesto je s pi-ščančjo obaro z žličniki in koroško strdjo prejela ekipa ČZ Koroške (recept objavljamo na str. 233). Praznovanje se je končalo z zabavo ob zvokih narodnozabav-nega ansambla Veseli slavčki. MB Zahvala organizatorjem V Račah smo v soboto, 21. maja 2016, praznovali 14. slovenski čebelarski praznik in po mnenju številnih udeležencev je bil to enkraten in nepozaben dan. V svojem imenu in imenu ČZS se zahvaljujem organizatorjem ČD Rače in vsem njihovim sodelavcem. Predvsem hvala »motorju« ekipe, predsedniku ČD Rače g. Francu Herganu! Čebelarji si bomo Rače zapomnili za vedno, prav kot tudi vseh prejšnjih trinajst praznovanj! Boštjan Noč, predsednik ČZS 213 Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII OBVESTILA ČZS Skupaj zmoremo povrniti ugled slovenskemu čebelarstvu Zahvaljujem se vsem čebelarskim društvom in njihovim članom, ki so se množično odzvali našemu povabilu in potrdili sodelovanje na »Dnevu odprtih vrat slovenskih čebelarjev 2016«. Takšnih društev je letos kar 140, vendar to število še ni dokončno. Gre za najbolj množično predstavitev čebelarstva, kar jih je bilo v Sloveniji. K sodelovanju smo povabili tudi predstavnike vlade, poslanke in poslance, šole, vrtce, županje in župane lokalnih skupnosti, medije ..., tako da se bodo dogodkom pridružili tudi ti. ČZS, JSSČ je slovenske občine prosila, naj v lokalnih glasilih poskrbijo za promocijo dogodka v domačih ČD, o dogodku bo obvestila različna društva, vrtce in osnovne šole, društvom pa bo posredovala napotke, kako naj se predstavijo obiskovalcem. Večina društev, ki so potrdila sodelovanje, bo dogodek pripravila v petek, 17. junija 2016, nekatera društva pa bodo svoja vrata odprla pred tem datumom ali po njem. Na spletni strani ČZS bomo objavili seznam društev, ki bodo odprla vrata svojih čebelnjakov in tako dokazala, da je slovensko čebelarstvo vredno ogleda in zaupanja. Društva, ki se še niso odzvala povabilu, vabimo, da izpolnjeno prijavnico o sodelovanju najpozneje do 10. junija 2016 pošljejo na e-naslov: nata-sa.strukelj@czs.si (prijavnico v elektronski obliki dobite na spletni strani www.czs.si pod rubriko Za čebelarje / Obrazci in programi / Ekonomika / Prijavnica). Prosim, da zaradi lažje nadaljnje koordinacije in promocije dogodka izpolnite vse rubrike v prijavnici. Označite tudi, ali boste potrebovali promocijsko gradivo. Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na ČZS, JSSČ, in sicer po tel. št.: 01/729 61 24. Vabim vas, da preberete še zanimiv in poučen članek o tem, kako se je Čebelarsko društvo Šentjernej, ki je letos že odprlo svoja vrata, lotilo organizacije Dneva odprtih vrat 2016. Članek je pripravil predsednik ČD Šentjernej g. Aleksander Kragolnik ter v njem nazorno opisal potek dogodka in predstavil primer odličnega sodelovanja med čebelarji, učenci in učitelji OŠ Šentjernej. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Primer dobre prakse: Dan odprtih vrat šentjernejskih čebelarjev Letos smo v ČD Šentjernej nekoliko pohiteli in Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev pripravili že v ponedeljek, 25. aprila 2016. Na ta dan so namreč v OŠ Šentjernej za učence osmih razredov pripravili medpredmetno zasnovan tehniški dan z naslovom »Ko dela čebela«. Učenci so izbirali iz nabora osmih delavnic, na katerih so spoznavali zgodovino čebelarstva v Sloveniji in zgradbo čebele, risali panjske končnice ter izdelovali (matematično) satje. Teme so se lotili tudi z glasbenim ustvarja- njem, pekli so medeno pecivo ter znanje o čebelah razširjali še v angleškem jeziku. V sodelovanju s ČD Šentjernej so obiskali tudi čebelarja Martina Premruja na njegovem domu na Gruči in njegov čebelnjak. Tam so si ob pomoči izkušenih čebelarjev Jožice, Milene, Franca in Martina Premru-ja najprej ogledali čebele v opazovalnem panju, potem pa tudi različne panjske sisteme. Opazovali so, kako čebelar vliva satnice, kako zažiči satnike in vanje vtre satnice, ter spoznali, čemu je vse to namenjeno. Nova doživetja so jih pričakala pred čebelnjakom, naseljenim z 48 gospodarskimi in 24 rezerv- 214 Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII OBVESTILA ČZS 'cd C C CD ■co Q O > 'si < o Izbran logotip za Apimondio 2021 O tem, da je občni zbor ČZS 5. marca 2016 sprejel sklep o kandidaturi ČZS za izvedbo kongresa Apimondie 2021, smo poročali že v letošnji 4. številki Slovenskega čebelarja. Če bo izbrana naša kandidatura, bo kongres v sodelovanju s Celjskim sejmom ter ob podpori MKGP potekal v Celju. Do zdaj je bil pripravljen in izbran tudi logotip kongresa, ki si ga lahko ogledate na desni strani. ČZS Prvi parfum s slovenskim medom Nova dišava »Medena noč« je prvi parfum z vonjem slovenskega medu za ženske. Ekskluzivno ga za Čebelarstvo Noč, Boštjan Noč, s. p., polnijo v Franciji. Njegova nežna sestava prikliče spomin na najžlah-tnejše rože, na tople zgodnje poletne večere, na nežen podton medu, ki ga je zaznati samo toliko, da si vonj zaželite ujeti še enkrat. »Medena noč« je parfum za samozavestno in sodobno žensko. Pri ženskah hodita samozavest in urejenost z roko v roki, oboje pa izvira iz energije, ki jo izžarevajo, energije, ki pove, kako dobro se počutijo v svoji koži. Na vse troje vpliva tudi izbira prave dišave. Moški, prava izbira za ženske okoli vas je PARFUM »MEDENA NOČ«! Naročila sprejemamo na e-naslovu: parfum.noc@gmail.com nimi čebeljimi družinami, in v njem. V čebelnjaku so jim čebelarji predstavili čebelarjeva opravila ter orodje in opremo. Primerno opremljeni so se učenci za kratek čas prelevili v čisto prave čebelarje. Potem so se preselili v točilnico medu. Tam so pomagali pri odkrivanju voščenih pokrovcev in pri točenju medu. Za konec so se imeli priložnost še posladkati z različnimi vrstami medu in z medenim pecivom. OŠ Šentjernej je zelo pozitivno ocenila vlogo čebelarjev pri tem projektu, zato vodstvo šole že načrtuje podoben projekt za prihodnje leto, seveda v sodelovanju z domačimi čebelarji. Morda pa nam bo v prihodnosti celo uspelo odpreti vrata šolskega čebelnjaka pri OŠ Šentjernej, saj je že čas, da po kar nekaj letih premora v šoli znova zaživi čebelarski krožek. Zgledno ni samo naše sodelovanje z OŠ, ampak tudi z vrtcem Čebelica v Šentjerneju. Posebno doživetje tako za čebelarje kot za otroke je predvsem obisk čebelarjev v enotah vrtca ob tradicionalnem slovenskem zajtrku. To so le drobci iz vsebin sodelovanja našega društva v lokalnem okolju. V takem okolju, kjer se ljudje med seboj dobro poznamo, smo drug drugemu naklonjeni in si pomagamo, je prijetno delovati. Zato sodelujemo povsod, kjer smo zaželeni, in takih primerov je vedno več, saj se lokalno okolje vse bolj zaveda pomembnosti čebelarstva in vloge čebel v naravi. Veseli nas tudi velik posluh Občine Šentjernej z županom g. Radkom Luzarjem na čelu, saj nam občina veliko pomaga pri naših dejavnostih, bodisi pri dnevih odprtih vrat, podpori svetovnemu dnevu čebel, objavi naših člankov v občinskem glasilu bodisi pri kateri od drugih oblik promocije slovenskega čebelarstva oz. delovanju društva. Naj medi! Aleksander Kragolnik, predsednik ČD Šentjernej ^^Apimondia 58 Is ... MMMjn JM /Jtf VAAV Celje mVmA Slouenija SLOVENSKi ČEBELAR 5/2016 LETNIK CXVIII 215 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE akal 5© ^©merafema Peter Kozmus*, peter.kozmus@czs.si Varoje se raje in uspešneje razmnožujejo v trotovski kot v delavski zalegi. Posledica te ugotovitve je apitehnični ukrep odstranjevanje pokrite trotovske zalege, s katerim zmanjšujemo napadenost čebel z varojami. Vestni čebelarji zato iz svojih čebeljih družin odstranjujejo kar vso trotovino, saj želijo odstraniti čim več varoj. Vendar - ali so troti v panju res tako nepomembni, da lahko vsevprek odstranjujemo trotovsko zalego? Pred odbiro družine za vzrejo trotov moramo biti pozorni zlasti na čistost čebel (da v panju ni čebel z rumenimi obročki na zadkih), mirnost, čistilni nagon in medonosnost. Poleg matice in delavk imajo v panju posebno in nenadomestljivo vlogo tudi troti. Njihova vloga je pogosto podcenjena ali celo spregledana. Tako si veliko čebelarjev prizadeva ustvariti optimalne razmere za vzrejo matic, vzreji trotov pa namenjajo precej manj pozornosti. Čebelarji se zavedamo, da je odbi-ra družin, iz katerih jemljemo vzrejni material (ličinke za cepljenje ali pokrite matičnike), pomembna, saj se z dedovanjem na mlade matice prenašajo tako slabe kot tudi dobre dedne lastnosti izvorne družine. Ob tem pa moramo vedeti, da je to le polovica dedne zasnove, ki jo bodo mlade matice prenašale na delavke v novi družini, saj drugo polovico prispevajo troti, s katerimi se mlada matica spraši. Življenjski cilj trotov je parjenje z matico. To nalogo lahko opravijo le v obdobju rojenja, tj. zgodaj poleti, ko mlade matice izletavajo na praho, zato družine vzrejajo trote predvsem v tem obdobju. Delavke so potomke ene matice in več trotov, s katerimi se je sprašila matica. Sorodnost med dvema * Dr., vodja Priznane rejske organizacije delavkama, ki imata skupnega očeta, je 75-odsto-tna (supersestre), med dvema delavkama, ki nimata skupnega očeta, pa 25-odstotna. Vsaka matica s semenčicami, ki jih od trotov prejme ob oploditvi, pridobi 50 odstotkov dednine očetovskih družin (tro-tarjev) ter jo z oploditvijo jajčec prenaša na delavke. Zaradi tega je izjemno pomembno, da maticam v okolju zagotovimo čim večje število trotov, ki prenašajo dobre lastnosti. Ti so še zlasti pomembni na ple-menilnih postajah, kjer je zagotovljeno, da se matice parijo s troti iz odbranih družin, ki jih imenujemo tro-tarji. Na teh postajah lahko troti iz 20 čebeljih družin (trotarjev) oprašujejo matice iz sočasno nameščenih 500 plemenilnikov. Vsaka družina, ki je skrbno negovana, sočasno vzdržuje pribl. 2000 trotov. Ko so stari približno deset dni, začnejo izletavati in v starosti 12-14 dni so godni za parjenje. Matica se povprečno pari z 12 troti. Po uspešni oprašitvi se v panj vrne z več kot 100 milijoni semenčic, ki so sprva začasno shranjene v jajcevodih matice. Končna shramba semenčic je semenska mo-šnjica, v kateri je shranjenih največ 6 milijonov semenčic. Matica zato izloči 94 % semenčic, ki jih na prahi prejme od različnih trotov, preostanek pa ji zadostuje za zaleganje jajčec do konca njenega življenja. Troti, ki prašijo matice na določenem območju, tja priletijo s širšega območja. Če je območje gosto poseljeno s čebelami, se matice po večini prašijo s troti iz čebeljih družin, ki so od stojišča oddaljene do 3 km. Na tako velikem območju je v Sloveniji približno 20 stojišč s 300 čebeljimi družinami. Vse te družine so potencialni trotarji, seveda, če iz njih izletavajo troti. Zaradi poznavanja teh zakonitosti je zaželeno, da čebelarji v najboljših čebeljih družinah sistematično Za matice, ki jih prašimo na stojišču, so potencialni trotarji vse čebelje družine v oddaljenosti do 3 km. 216 Slovenski čebelar 5/2016 Letník CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE vzrejamo trote, iz povprečnih in podpovprečnih družin pa sistematično odstranjujemo pokrito trotovino. Še zlasti je pomembno, da pokrito trotovino sistematično odstranjujemo v družinah, v katerih opazimo čebele z rumenimi obročki na zadkih. Druga pomembnejša merila, na katera moramo biti pozorni pred odbiro, so še: mirnost, čistilni nagon (da je podnica stalno čista) ter medonosnost. Poleg tega je priporočljivo tudi skrbno izbrati kraj plemenjenja matic, in to ne samo na podlagi dostopnosti in urejenosti lokacije, ampak tudi na podlagi navzoč- V četrtek, 12. maja 2016, smo na sedežu ČZS pripravili strokovno razpravo o osnovni odbiri in Dan kranjske čebele. Strokovna razprava o omenjeni temi je bila tokrat že peto leto zapored, vendar vsako leto z novimi vsebinami, ki se navezujejo na osnovno odbi-ro. Dan kranjske čebele smo letos pripravili tretje leto zapored. V okviru tega dogodka prejmejo vzrejevalci matic priznanja za dosežke v minulem letu. V prvem delu strokovne razprave je dr. Maja Smodiš Škerl s Kmetijskega inštituta Slovenije govorila o oskrbi čebeljih družin za boljšo odpornost in večjo vitalnost. Poudarila je, da je za razvoj zdravih čebeljih družin pomembna optimalna prehrana, kajti pomanjkanje hranilnih snovi vpliva tako na vzrejeno zalego kot tudi na razvoj delavk, saj je zaradi tega njihova življenjska doba krajša. Takšno pomanjkanje vpliva tudi na moč čebelje družine in v kombinaciji z drugimi povzročitelji stresa se njeno stanje še poslabša. Zato s pravočasno oskrbo čebeljih družin izboljšamo tako preživetje čebelje družine kot tudi vzrejo zalege. V drugem delu strokovne razprave je dr. Peter Kozmus najprej govoril o pomenu odbire trotov za vzrejo kakovostnih matic, potem pa je predstavil še ugotovitve lanske raziskave čistosti čebel v Sloveniji. V zvezi s prvo temo je poudaril, da je poleg odbire matičarjev potrebna tudi odbira trotov, zato je treba med sezono pozornost nameniti tudi njim. V nadpovprečnih družinah tako namensko vzrejamo trote, v preostalih čebeljih družinah pa trotovino odstranimo. V zvezi z ugotovitvami pregleda čistosti kranjske čebele je navzočim pokazal karto posameznih območij Slovenije, na katerih se na zadkih čebel pojavljajo obarvani obročki. Zaradi tega bodo na problematičnih območjih letos okrepili ukrep menjave matic. * Svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane nosti dobrih čebeljih družin, iz katerih bodo izvirali troti. Ob poznavanju te zakonitosti je v našem interesu, da imajo okoliški čebelarji dobre čebelje družine in da izvajajo odbiro trotov, saj iz njihovih družin izletavajo troti, ki prašijo naše matice. Tudi matice, podarjene sosednjemu čebelarju, pozitivno vplivajo na prihodnje generacije naših čebel. Če bi trote selekcionirali vsi čebelarji, bi se naše matice prašile samo s kakovostnimi troti in selekcijski napredek glede rejskih ciljev, zapisanih v Rejskem programu, bi bil hitrejši in celovitejši. Zato v prihodnje izvajajte tudi odbiro trotov! J Svoje predavanje je končal z besedami, da s tovrstnimi raziskavami tudi čebelarje ozaveščamo o pomenu odbire matic in trotov. V okviru Dneva kranjske čebele smo podelili priznanja vzrejevalcem matic za njihove dosežke v letu 2015. Najboljše ocene v kategoriji »najvišji povprečni indeks« so dosegli vzrejevalci Viktor Gaber, Bojan Donko, Čebelarstvo Pislak Bali, Marko Debevec in Jožef Herbaj. V kategoriji »najmirnejši matičar« je priznanje prejel vzrejevalec Janko Bukovšek, najvišjo oceno v kategoriji »povprečni donos medu« pa je prejel Ivan Dremelj. J Ometalnik za direktno ometanje - Metlice i i konjske žime - Pogon na 2 motorja - Napajanje z vgrajenim akumulatorjem 12 V S AMO/250^0 Q"E U R*1 041/844-482 Mat«vž Strgar i.p., Prlmlčtv» ulica 10«, 1291 Škofljica Po strokovni razpravi o osnovni odbiri ter Dnevu kranjske čebele Tomaž Samec*, tomaz.samec@czs.si SLOVENSKi ČEBELAR 3/2016 LETNIK CXVIII 217 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2015 Peter Podgoršek*, peter.podgorsek@kis.si, Mitja Nakrst, mitja.nakrst@kis.si in Maja Smodiš Škerl**, maja.smodis.skerl@kis.si Leta 2015 je gospodarske in rodovniške matice vzrejalo 31 vzrejevalcev. Štirje so jih vzrejali na rodovniškem vzrejališču Rog-Ponikve, preostali pa v svojih vzrejališčih gospodarskih matic. Vse matičarje, ki so jih vzrejevalci pripravili za vzrejno sezono, je pregledala delovna skupina za potrjevanje vzreja-lišč. Pregledane in izmerjene so bile njihove morfološke značilnosti, ugotovljena morebitna navzočnost povzročitelja nosemavosti ter ocenjena mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost zadnjih obročkov zadka. Pregledanih je bilo 177 potencialnih družin, potrjenih je bilo 64 matičarjev in trotarjev, ki so prejeli Zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo čebeljih matic. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 37.257 matic. Izvoženih je bilo 49 % vzrejenih matic. Preizkušanje potomcev Pravo kakovost posameznega matičarja pokažejo šele rezultati njegovih potomk. Pogodbeni čebelarji so lani izvedli že enaindvajseto testiranje potomstva (progeni test). Petindvajset čebelarjev je testiralo 620 čebeljih matic, ki so izvirale iz 44 matičarjev. Vsako matico so spomladi 2014 vstavili v družino, jo prezimili in leta 2015 z njo če-belarili. Med letom so z ocenami od 1 do 4 (štiri je najboljša ocena) ocenili mirnost in rojivost čebelje družine. Donos medu so izmerili v kilogramih. Testiranje je anonimno in čebelarji ne vedo, čigave matice testirajo. Da bi bilo testiranje čim bolj primerljivo, vsak čebelar testira matice vsaj štirih vzrejevalcev. Na testni postaji v Seničnem je pri 30 čebeljih družinah test izvajal tudi Kmetijski inštitut Slovenije, ki je testiral matice petih različnih vzrejevalcev. Na podlagi zbranih rezultatov je bil za vsakega matičarja izračunan selekcijski indeks (Poklukar, 1999), ki na isto mero uvede vse tri ocenjevane lastnosti (mirnost, rojivost in donos medu). Izračunan je po formuli 0,42 x donos medu (v kg) + 1,94 x točke ocene rojivosti + 0,80 x točke ocene mirnosti. V preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti selekcijskega indeksa matic za posamezne vzreje-valce. Čebelarjem priporočamo, da si matice, s katerimi pomlajujejo čebelarstvo, priskrbijo pri vzrejevalcih z istega geografskega območja. * Kmetijski inštitut Slovenije ** Dr., Kmetijski inštitut Slovenije Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po povprečnem selekcijskem indeksu (Si) progeno testira-nih matic v letu 2015 st. Vzrejevalec Si 1 Gaber 19,91 2 Donko 19,91 3 Ivan Dremelj 19,91 4 Bali, Čebelarstvo Pislak 19,91 5 Herbaj 19,91 6 Debevec 19,91 7 Jug 19,90 8 Janko Bukovšek 19,54 9 Janez Dremelj 19,45 10 Tratnjek 19,44 Leta 2014 je bil povprečni indeks približno 14, saj je bilo leto izjemno neugodno za čebelarjenje. Leta 2015 je bil povprečni indeks znova normalen (približno 19). Lanski povprečni donos medu testiranih družin je bil 23,0 kg, povprečna ocena rojivosti je bila 3,11 in mirnosti 3,17 točke (od štirih). V Preglednici 2 so navedene rodovniške številke desetih najboljših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti. Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani pri potomstvu v letu 2015 Št. Vzrejevalec Matičar Rojivost n 1 Janko Bukovšek 36101-2012 4,000 6 2 Bali, čebelarstvo Pislak 7104-2010 3,800 10 3 Janko Bukovšek 11217-2012 3,750 4 4 Janez Dremelj 38901-2013 3,727 11 5 Jug 380 3,571 7 6 Andrejč 25552-2012 3,545 11 7 Potisek 38902-2013 3,500 8 8 Kapun 28462-2009 3,444 9 9 Gaber 11653-2013 3,429 14 10 Luznar 20427-2011 3,400 5 Najbolj prepoznavna lastnost kranjske čebele je mirnost. V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti. Preglednica 3: Najmirnejši matičarji, testirani pri potomstvu v letu 2015 Št. Vzrejevalec Matičar Mirnost n 1 Janko Bukovšek 11210-2012 3,750 8 2 Tratnjek 32830-2013 3,727 11 3 Luznar 20427-2011 3,667 6 218 Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 4 Janez Dremelj 38901-2013 3,636 11 5 Koštomaj 32001-2012 3,625 8 6 Vozelj 32600-2011 3,600 10 7 Zaletelj 8975-2012 3,556 9 8 Janez Dremelj 8565-2011 3,500 8 9 Jug 380 3,500 8 10 Bali, Čebelarstvo Pislak 7104-2010 3,500 10 8 Kelemen 343-2012 30,500 8 9 Andrejč 25552-2012 30,400 10 10 Janez Dremelj 38901-2013 30,200 11 V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljši izmerjeni povprečni donos medu. Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem donosu medu; test pri potomstvu 2014 Št. Vzrejevalec Matičar Donos medu n 1 Ivan Dremelj 34009-2012 33,825 12 2 Vozelj 32600-2011 33,040 10 3 Koštomaj 366 33,038 8 4 Bali, Čebelarstvo Pislak 16630-2013 32,567 15 5 Debevec 4602-2011 32,438 8 6 Potisek 38903-2013 31,878 9 7 Vozelj 27255-2013 31,667 9 Poskrbite za u osmuk Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si Ker v tem obdobju čebelarji poleg medu pridobivate tudi cvetni prah osmukanec, naj vam posredujemo nekaj kratkih napotkov za njegovo obdelavo in skladiščenje. Cvetni prah osmukanec je mikrobiološko zelo občutljivo živilo. Svež vsebuje od 20-30 % vode, zato ponuja ugodne razmere za razvoj in razmnoževanje plesni, kvasovk in drugih mikroorganizmov. Seveda moramo tudi pred odvzemom cvetnega prahu poskrbeti za ustrezno higiensko pridobivanje (npr. za čistočo smukalnih predalčkov). Po odvzemu dnevne bere iz smukalnega predalčka moramo osmukanec v čim krajšem času shraniti v zamrzovalnik. Če želite ohraniti svežega, ga morate seveda pred zamrzovanjem še očistiti in iz njega odstraniti morebitne tujke. Če ga nameravate posušiti, pa ga lahko očistite tudi pozneje. Z zamrznitvijo vsaj za 24 ur pred nadaljnjo obdelavo zavrete rast kvasovk, ki bi lahko povzročile kvar-jenje pridelka. Za daljšo obstojnost pa osmukanec največkrat sušimo na toplem zraku. Posušen pridelek je tudi preprosteje distribuirati. Sušenje osmu- * Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII Za vsako družino so čebelarji na lestvici od 1 do 4 ocenili tudi obarvanost. Ocenjenih je bilo 453 čebeljih družin. Povprečna ocena obarvanosti je 3,49 točke od štirih možnih, to pa je znova slabše kot leto prej. Najvišjo oceno je dobilo le še 59,1 % čebeljih družin, 31,3 % jih je dobilo oceno 3, 7,5 % čebeljih družin pa je bilo ocenjenih z 2. Družin, ki so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki (ocena 1), je bilo devet ali 1,9 %. Ker so vzrejališča čebeljih matic dragocen vir kakovostnega in čistega plemenskega materiala, ti rezultati kar kličejo po ustrezni zakonski ureditvi statusa območij okoli vzrejališč oz. plemenilnih postaj. Nadzor nad prometom s čebeljimi družinami znotraj teh (zaščitenih?) območij bi vzrejevalcem občutno olajšal vzrejo kakovostnih in čistih matic kranjske čebele. J Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastnosti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, str. 47-55. strezno shranjevanje pra kanca naj vedno poteka v nadzorovanih razmerah in pri temperaturi največ 35 °C. Čebelarji ga namreč pogosto sušijo pri temperaturi 40 °C ali celo več. Tolikšna temperatura je občutno previsoka, saj povzroči zmanjšanje kakovosti pridelka (uničenje encimov, denaturacija beljakovin ...). Osmukanca nikoli ne sušite na soncu. Če ga sušite naravno, ga postavite v senčen prostor, ki je na prepihu. Najpriporočljive-je pa je osmukanec sušiti v toplotnih komorah z nadzorovano temperaturo. Ker je težko natančno napovedati, kdaj je osmukanec posušen, saj je čas sušenja odvisen od začetne vsebnosti vode v njem, priporočamo, da to preverite z valjanjem nekaj grudic med prsti: če se te med seboj ne sprijemajo, je to znak, da je osmukanec ustrezno suh. Rok trajanja posušenega osmukanca je - če je skladiščen v suhem, hladnem in temnem prostoru - do dve leti. Še vedno pa je zamrzovanje osmukanca edini način shranjevanja, med katerim se ne poslabša njegova izvorna kakovost. Poskrbeti morate tudi, da osmukanec shranjujete v primerni embalaži in da ga pred prodajo ustrezno označite. J 219 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Tehnologija pridobivanja propolisa Tomaž Samec*, tomaz.samec@czs.si Ljudje so propolisu namenjali veliko pozornosti že v obdobju antike in tako je ostalo še dandanes. Sestavljajo ga različne rastlinske smole, ki jim čebele dodajo še izločke svojih žlez slinavk in vosek, da postane bolj lepljiv. Pri tehnologiji načrtnega pridobivanja propolisa moramo upoštevati več dejavnikov, ki vplivajo na količino pridobljenega propolisa v čebelji družini. Zelo pomembne so podnebne razmere na stojišču, na katerem je postavljena čebelja družina, kot tudi drevesne vrste in vrste podrasti v njeni bližini. Za načrtno pridobivanje propolisa mora imeti posamezna čebelja družina dovolj prostora za odlaganje tega čebeljega pridelka. Seveda mora čebelar pri tem upoštevati tudi dobro čebelarsko prakso. V okviru Uredbe o izvajanju ukrepov na področju čebelarstva smo leta 2015 med drugim ugotavljali tudi vpliv ostankov zdravil in drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke ter na zdravje in preživetje čebeljih družin. Gre za nadaljevanje raziskav, izvedenih v letih 2013 in 2014, v katerih smo ugotavljali kopičenje ostankov kumafosa in metabolitov amitraza v čebeljih pridelkih in katerih ugotovitve smo vam že predstavili. Da je propolis zelo dovzeten za onesnaženje s sintetičnimi akaricidi, smo poročali že leta 2013 in 2014. Te snovi vplivajo tako na njegovo varnost kot tudi na njegovo kakovost. Vzorce propolisa smo zbirali na namenskih mrežah debeline 1 mm in z okenci velikosti 2 x 2 mm. Namenske mreže smo vstavili nad gnezdo posamezne čebelje družine. Tako smo komplete mrež v LR-panju vstavili nad plodiščno naklado, v AŽ-panju pa pod matično rešetko. Leta 2015 je bilo v vzorčenje vključenih 17 čebeljih družin. Propolis smo pridobivali od sredine junija do sredine septembra. V vzorcih propolisa, ki smo ga pridobili na namensko vstavljenih mrežah, smo analizirali ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoj, in sicer razpa-dne produkte amitraza, kumafosa in timola. V vzorcih propolisa iz panjev, v katerih v zadnjih dveh letih kumafos ni bil več uporabljen, smo to snov našli v štirih od petih vzorcev, in sicer povprečno po 0,09 mg/kg propolisa. V panjih, v katerih je bil kumafos uporabljen večkrat, je bila vsebnost njegovih ostankov večja (3,51 mg/kg). V čebeljih družinah (rojih), pri katerih je bil kumafos uporabljen dvakrat (leta 2013 in 2014), je bila vsebnost kumafosa v propolisu manjša (1,07 mg/kg) kot v vzorcih iz panjev, v katerih je bil kumafos uporabljen večkrat. Tu- * Svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane di za sredstva na podlagi amitraza se je izkazalo, da je bila vsebnost ostankov metabolitov amitraza večja v propolisu, pridobljenem na namenskih mrežah (11,35 mg/kg) v tistih panjih, v katerih je bil amitraz uporabljen večkrat, kot v propolisu iz čebeljih družin, pri katerih je bilo sredstvo na podlagi amitraza leta 2013 in 2014 uporabljeno dvakrat (< 0,02 mg/kg). Pri uporabi sredstva na podlagi timola pa ostankov timola nismo našli v nobenem vzorcu propolisa, pridobljenega na namenskih mrežah. Pri namenskem pridobivanju propolisa moramo biti še posebej pozorni na varnost pridelka, če smo za zatiranje varoj uporabili sintetične akaricide. Tako kot lani tudi letos čebelarjem svetujemo, da se zaradi varnosti propolisa izogibajo uporabi sintetičnih akaricidov, ne glede na to, ali kot aktivno substanco vsebujejo kumafos ali amitraz. Če ste uporabili katero od omenjenih snovi, predlagamo, da preverite vsebnost morebitnih ostankov v propolisu, prav tako pa tudi, iz panjev odstranite ves propolis. Uporaba sredstev na podlagi timola po navodilih proizvajalca po pašni sezoni pa ne ogroža varnosti propolisa. Ob koncu naj omenimo še pridobivanje propolisa na namenskih mrežah. Leta 2015 smo ta čebelji proizvod z njih postrgali dvakrat v sezoni. Vsekakor dajejo čebele med pašo prednost nabiranju nektarja in mane in ne iskanju surovin, potrebnih za propolis. Te začnejo intenzivneje iskati in nabirati šele v drugi polovici leta. In to je tudi čas, ki ga čebelar lahko izrabi za namensko pridobivanje propolisa. V Grafu 1 so prikazane količine namensko pridobljenega propolisa od leta 2012-2015 ter število čebeljih družin, ki so bile v posameznem letu vključene v namensko pridobivanje tega čebeljega proizvoda. 220 Slovenski čebelar 5/2016 Letník CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE I _n^i_mi ^ a»_»rt IfclrtMi a ■ H Graf 1: Količine namensko pridobljenega propolisa od leta 2012-2015 Na podlagi podatkov, pridobljenih pri namenskem vstavljanju mrež, lahko povemo, da se v določenem obdobju pojavijo razlike v količini proizvedenega propolisa med posameznimi čebeljimi družinami, čeprav se njegova količina pri večini čebeljih družin v drugem delu sezone v primerjavi s prvim delom poveča za polovico. Pri pridobivanju namenskega propolisa se moramo tudi zavedati, da kolikor močnejša je čebelja družina, toliko večje so njene potrebe po propolisu, zato je intenzivnejše tudi iskanje surovin za propolis. In nasprotno: kolikor šibkejša je čebelja družina, toliko manjše so tudi količine pridoblje- nega propolisa. Poleg tega je pridobivanje propolisa na namenskih mrežicah lažje v LR- kot v AŽ-panjih. Pred vstavljanjem namenskih mrež pod matično rešetko v AŽ-panju moramo namreč iz medišča odvzeti vse sate, v LR-panju pa namensko mrežo preprosto položimo nad plodiščno naklado. V vsakem primeru je ta čebelji proizvod mogoče namensko pridobivati ne glede na tip panja, seveda, če imajo čebelarji znanje in izkušnje s pridobivanjem propolisa. J Viri: Noč, B., Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Samec, T., Ju-stinek, J. (2013): Poročilo o ugotavljanju ostankov zdravil v čebeljih panjih. Čebelarska zveza Slovenije. Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Samec, T., Noč, B., Koz-mus, P. (2014): Poročilo o ugotavljanju vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin. Poročilo v skladu z Uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2014-2016. Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Samec, T., Noč, B., Koz-mus, P. (2015): Poročilo o ugotavljanju vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin. Poročilo v skladu z Uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2014-2016. Novice iz sveta Velika Britanija Zaradi pojava odpornosti varoj proti sintetičnim akaricidom in zaradi onesnaževanja čebeljih pridelkov z njimi so se znanstveniki v laboratoriju za čebelarstvo univerze v Sussexu odločili preizkusiti tri metode uporabe oksalne kisline, in sicer kapanje, pršenje in sublimacijo. Na ta način so želeli ugotoviti, katera metoda je najučinkovitejša in hkrati tudi najbolj prijazna do čebel. Poskus so izvedli pri 110 čebeljih družinah v začetku januarja 2013, ko v njih ni bilo več zalege. Rezultate vseh treh metod so ocenjevali tako, da so pred uporabo oksalne kisline in deset dni po končnem zatiranju iz vsakega panja vzeli po 270 čebel delavk ter ugotavljali, koliko varoj je bilo na čebelah pred poskusom in koliko jih je na njih ostalo po njem. Če so pri vsaki čebelji družini uporabili 2,25 g oksalne kisline, je bila smrtnost varoj od 93-95-odstotna, torej zelo visoka in dokaj izenačena. Velike razlike pa so se pokazale pri uporabi manjših odmerkov oksalne kisline (0,56 g in 1,25 g). Tako je pri kapanju odpadlo samo 20,57 %, pri pršenju 25,86 % in pri sublimaciji 81,97 % varoj. Pokazalo pa se je še nekaj. Pri sublimaciji 2,25 g oksalne kisline na panj so deset dni po poskusu našteli trikrat manj mrtvic kot pri kapanju in celo sedemkrat manj kot pri pršenju. Štiri mesece pozneje, Norman Carreck, direktor IBRA Science torej že v sredini pomladi, je preživelo več čebeljih družin, v katerih so varoje zatirali s sublimacijo, kot tistih, v katerih so varoje zatirali s kapanjem ali pršenjem. V panjih iz prve skupine je bilo tedaj tudi več zalege. Drugi poskus so izvedli decembra 2013 pri 89 čebeljih družinah brez zalege. Tudi tedaj so uporabili metodo subli-macije 2,25 g oksalne kisline, saj so želeli potrditi januarske rezultate. Odpadlo je 97,60 % varoj, pomlad pa je dočakalo kar 98 % čebeljih družin. To dokazuje, da je metoda sublimaci-je oksalne kisline izjemno učinkovita in da za čebele ni škodljiva. Norman Carreck, direktor IBRA Science, meni, da je objava rezultatov o praktični uporabi oksalne kisline v čebelarstvu zelo pomembna, saj je to sredstvo šele nedavno dobilo uradno dovoljenje za uporabo v Veliki Britaniji. _l Franc Šivic Vir: Journal of Apicultural Research: http://dx.doi.org/101 080/00218839.2015.1106777 SLOVENSKi ČEBELAR 3/2016 LETNIK CXVIII 221 ELO ČEBELARJA Cebelarjeva opravila v juniju Jure Justinek - Zgornja Ložnica, jure.justinek@czs.si Junij je za čebelarje vrhunec sezone. Ta mesec bomo pridelali največji del našega letošnjega pridelka - če bo narava radodarna, ga bo več, drugače pa manj. Vsako leto je vreme bolj nepredvidljivo, tako da do zadnjega ne vemo, kaj nas posamezen mesec čaka. Junija so temperature navadno že poletne, noči so tople, čebelarji pa polni upanja čakamo lipovo in kostanjevo pašo, pa tudi pašo na hoji, ki se zadnja leta pojavlja precej prej kot po navadi. Ta mesec so naša opravila po večini še vedno usmerjena v pridobivanje medu, narejanje narejencev, vzrejo matic ter v skrb za močne in vitalne družine. Povsod po Sloveniji so čebelje družine ta mesec dosegle vrhunec svojega razvoja, zato je naša poglavitna skrb še vedno preprečevanje rojenja. Sam v prvi polovici junija čebele še vedno pregledujem na vsakih 8-9 dni, postopki pa so podobni kot maja. Ker čebele prevažam, je moja največja skrb, da jih čim dlje ohranjam na vrhuncu razvoja in jim seveda preprečim rojenje. V drugi polovici junija oz. med lipovo in kostanjevo pašo jih pregledam le enkrat. Delo pri čebelah: zaviranje rojilnega razpoloženja in narejanje ometencev Po navadi v začetku tega meseca iztočim akaci-jev med in sočasno izjemno močnim družinam od-vzamem del ometenih čebel. Iz teh čebel oblikujem ometence ali tako imenovane umetne roje. Če je bila bera dobra, je torej ob točenju akacijevega medu medišče polno. Ko ometem več kot polovico medi-šča, torej sedem satov, čebele z njih znova vsujem v Zamrežen zaboj za izdelavo ometenca panj, ometene čebele iz preostalih treh ali štirih satov pa pustim v ometalniku. Potem se lotim naslednje močne družine ter 3-4 sate čebel spet ometem k tem, ki so že v ometalniku. Preostale čebele iz druge družine vrnem v njihov panj. Po ometanju dveh družin pridobim za približno osem satov ometenih čebel. Pretresem jih v zamrežene zaboje, ki jih uporabljam za umetne roje. Na ta način osnovnih gospodarskih družin ne oslabim preveč, temveč le toliko, da zavrem njihov rojilni nagon. Ker teh čebel nikoli nisem tehtal, ne morem napisati, koliko tehta moj umetni roj. Zame je pomembno, da je 9-satni panj polovičar, ki ga uporabljam za te družine, ob naselitvi skoraj poln oz. da potem zaseda sedem ulic, kolikor je dovolj, da se do jeseni razvije zelo močna družina, ki najuspešnejše prezimi. Ometenim čebelam zvečer dodam sprašeno matico v kletki ter jo takoj odprem, da jo delavke lahko nemudoma začnejo reševati. Tako oblikovane ometence dam za dva dni v klet. Seveda jim v zaboje dodam tudi hrano, po navadi kos pogače ali sladkorno raztopino. Čez dva dni, ko je matica osvobojena iz kletke in so čebele združene v celoto, jih pretresem na satnice v panju ter jim dodam kak meden sat iz zaloge. Takoj jim dodam tudi polno kantico sladkorne raztopine, poleg tega pa v družinici z enim od registriranih sredstev zatiram va-roje. Tak ometenec se zelo dobro razvija, zato te družine prihodnjo sezono najraje uporabim za menjavo ali okrepitev gospodarskih družin. Izrojenci Družin, ki so izrojile ta mesec, ne krepim več, temveč jih še dodatno oslabim, tako da jim odvzamem večino zalege, s katero naredim nove narejence. Pustim jim le po dva sata zalege, in če najdem mlado matico, ki se je izlegla, jim pustim tudi to. Takega izrojen-ca se namreč ne splača več krepiti, kajti preden bo v njem dovolj pašnih čebel, bodo najpomembnejše paše po večini že minile. Takšne narejence z zalego naredim na enak način, kot sem to opisal v majski številki Slovenskega čebelarja. Z močno rezervno družino okrepim samo izrojence na prevoznih enotah, če načrtujem poznejši prevoz na hojevo pašo. Obdobje najpomembnejših paš Najpomembnejše paše, ki jih čebelarji pričakujemo ta mesec, so gozdna paša na smreki v višjih le- 222 Slovenski čebelar 5/2016 Letník CXVIII DELO ČEBELARJA Kaparji so preživeli sneg in pozebo, obetajo se dobri donosi na smreki. gah, lipova in kostanjeva paša ter konec meseca tudi že hojeva paša. Sam čebelarim na območju, kjer sta najpomembnejši paši kostanj in smreka, na hojo pa jih potem prepeljem tja, kjer se ta paša pač pojavi. Gozdne paše so na splošno zelo nepredvidljive. Smreka lahko obilno medi, za letos pa celo kaže, da bo me-dila najbolje v zadnjih štirih letih. Kaparjev nista uničila pozeba in sneg, ki sta konec aprila veliko škode povzročila sadjarjem in vinogradnikom. Dobre donose na smreki ta mesec pričakujemo na nadmorskih višinah od več kot 700 metrov do zgornje drevesne meje. Mano najpogosteje izločajo mali smrekov kapar in različne vrste uši. Lipa in kostanj začenjata cveteti od 15.-20. junija. Idealno je, če je vreme v teh dneh toplo in soparno z razmeroma visokimi temperaturami, a brez pogostih ploh in neviht, saj te zaradi velike občutljivosti cvetja zelo hitro uničijo pašo. Ko ga nekajkrat opere dež, cvetje porjavi in odpade in medenja je konec. Priporočam pa, da pašo na kostanju izrabi vsak, ki ima to možnost, saj čebele na njem naberejo zelo velike količine cvetnega prahu, ki ga potrebujejo pozneje poleti, še posebej če se pojavi suša. Konec meseca lahko pričakujemo med vsemi pašami najbolj nepredvidljivo, to je pašo na jelki ali hoji. Da lažje ugotovimo, ali bo medila, moramo spremljati razvoj zelenih hojevih ušic, ki povzročajo medenje na tej drevesni vrsti. Če se njihovo število povečuje, potem obstaja možnost za medenje, če pa se zmanjšuje, medenja zagotovo ni pričakovati. Razvoj spremljamo s štetjem ušic po otresanju hojevih vej. Oskrba gospodarskih družin Naša naloga je torej, da čebele vse do konca najpomembnejših paš ohranjamo na najvišji možni točki razvoja. V obdobju lipove in kostanjeve paše dam družinam v graditev še zadnje 2-3 satnice, in to kar v plodišče. V eni sezoni tako v plodišču gotovo zamenjam skoraj polovico satja. Če družine še vedno silijo v roj, jim odvzamem tudi kak sat pokrite zalege. Si- cer pa ta mesec gospodarske družine oskrbujem na dva načina. Tiste v stacionarnih čebelnjakih oskrbim drugače kot tiste, ki jih nameravam prepeljati na pozne paše. Za čebele v stalnih čebelnjakih je, kot sem omenil, najpomembnejša paša na kostanju, saj pozneje ni več česa pričakovati. Neposredno pred pašo iz skoraj vseh panjev odvzamem matice skupaj s satom pokrite zalege, zlasti tiste, ki so stare več kot leto dni. Z njimi in zalego oblikujem narejence, in sicer tako, da v enega narejenca dam po tri sate zalege s tremi maticami iz treh panjev. Čebele si pač same izberejo eno, preostali dve pa odstranijo. Tako so gospodarske družine v obdobju kostanjeve paše brezmatične. Čez približno osem dni vse družine pregledam in potrgam vse zasilne matičnike ter jim vcepim zrele matičnike. S tem po mojem prepričanju veliko pridobim. Ker med pašo v panjih ni mlade zalege, se namreč čebele usmerijo v pašo in naberejo veliko več. Družine pomladim z mladimi maticami, tako da so po točenju oz. neposredno pred začetkom zaleganja teh matic, brez pokrite zalege. Tedaj v družinah zatiram varoje. Ker so vse na čebelah, jih večino tudi uničim. Natančno pa moram preračunati, kdaj moram stare matice odvzeti in kdaj bodo mlade začele zalegati, kajti le tako vem, kdaj lahko iztočim med in kdaj bom še pred pojavom pokrite zalege mlade matice zatiral varoje. Dobra časovna uskladitev je prav tako pomembna tudi zato, ker se po kostanjevi paši občutno poveča možnost pojava ropa, zlasti pri brezmatičnih družinah. Posledica takšne oskrbe so pomlajene družine, ki jim je kljub temu uspelo maksimalno izrabiti glavno pašo in so po večini brez varoj. Res pa je, da družina po tem posegu številčno oslabi, vendar to ni problem, saj je poslej paš tako ali tako ni več, zato polnih panjev čebel ne potrebujem več. Družine, ki jih nameravam prepeljati na pozne paše, pa še naprej oskrbujem tako, da ima matica stalno dovolj prostora za zaleganje. Ne odvzemam Namensko brezmatičnim družinam vcepim zrele matičnike. Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII 223 DELO ČEBELARJA jim niti matic niti zalege. Skratka, skrbim, da je družina močna in vsak trenutek sposobna v največji možni meri izrabiti pašo, ki se pojavi. Oskrba narejencev oz. mladih, letos narejenih družin Oskrba teh družin mi ne vzame veliko časa. Od njih ne pričakujem ničesar drugega, kot to, da se do jeseni razvijejo v močne družine, ki bodo sposobne uspešne prezimitve s čim manj varojami. Pregledujem jih toliko časa, dokler mlada matica ne začne zalegati, potem pa jih vse do konca avgusta le še krmim s 5-litrskimi kanticami sladkorne raztopine. Tako jim junija dam eno kantico, julija še eno, avgusta pa eno do dve. Tako dobi ena taka družina približno štiri kantice sladkorne raztopine, to pa zadostuje za njen razvoj do jeseni in tudi za zimsko zalogo. Na enak način oskrbujem vse umetne roje, narejence z zalego in naravne roje. Druga opravila ta mesec Junija moramo tudi poskrbeti, da so napajalniki ves čas polni čiste vode, ki jo čebele nujno potrebujejo, še zlasti ob morebitni vročini. Prav tako spre- ZDRAVJE ČEBEL Junija moramo tudi poskrbeti, da so napajalniki ves čas polni čiste vode. mljamo razvoj varoj, saj bomo le tako vedeli, kdaj in kako ukrepati. Spremljajmo naravni odpad, ob morebitni hudi napadenosti pa se takoj posvetujmo z veterinarjem o možnostih ukrepanja. Ta mesec bomo torej še intenzivno čebelarili in pridobivali čebelje pridelke. Naj nam bo vreme čim bolj naklonjeno! J (—^ n n n V7 nn n n Sistematično zatiranje varoj -zdravstveni vidik I. dell Alenka Jurič*, alenka.juric@vf.uni-lj.si V štirih desetletjih, odkar so se v Sloveniji pojavile varoje, je bil storjen velik korak naprej tako glede boljšega poznavanja in razumevanja biologije in diagnostike pršice kot tudi glede njihovega zatiranja, kljub temu pa še vedno ne poznamo načina, kako varoje dokončno zatreti. Znano je, da zdravila, ki so na razpolago, ne uničijo vseh varoj, vendar jih z različnimi tehnološkimi in zdravstvenimi ukrepi lahko uspešno obvladujemo do te mere, da ne ogrožajo zdravja čebel. Večji uspeh pri zatiranju lahko pričakujemo, če to poteka sistematično v vseh čebelnjakih na območju preleta čebel. Znano je tudi, da je uspeh v boju proti varojam mogoč le, če poleg zdravstvenih ukrepov, to je ugotavljanja populacije varoj v čebeljih družinah in uporabe zdravil, upoštevamo in izvajamo tudi tehnološke ukrepe, s katerimi vzdržujemo dobro kondicijo in odpornost družin in s katerimi odstranjujemo varoje * Dr. vet. med., Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, enota Celje brez uporabe zdravil takrat, kadar je to mogoče. Zavedati se moramo, da lahko pri sistematičnem zatiranju varoj dosegamo dobre rezultate le z načrtnim in natančnim delom ter z medsebojnim sodelovanjem. V tem prispevku lahko čebelarji poiščejo odgovore na najpogostejša vprašanja o zdravstvenih ukrepih za preprečevanje varoze, še posebej pa odgovore na vprašanja o diagnostiki varoj ter v Sloveniji registriranih oz. uradno dovoljenih akaricidih za zdravljenje čebel. Ugotavljanje populacije varoj v čebeljih družinah 1. Zakaj moram spremljati in ugotavljati število varoj v čebeljih družinah? • Da ne zdravite na pamet oz. da zdravite takrat, kadar je to potrebno. • Da zdravite pravočasno in pri tem upoštevate prag škodljivosti (Tabela 1). • Da uporabite ustrezno zdravilo. 224 Slovenski čebelar 6/2016 Letník CXVIII ZDRAVJE ČEBEL • Da spremljate učinkovitost zdravila. • Da zmanjšate ostanke zdravil v čebelji družini in čebeljih pridelkih. • Da preprečujete odpornost varoj proti zdravilom. • Da preprečujete reinvazije. 2. Kdaj moram ugotavljati populacijo varoj? • Pred uporabo zdravila, • med zdravljenjem in • po končanem zdravljenju. 3. Katere metode lahko uporabim in kako izračunam populacijo varoj? 1. Ugotavljanje števila odpadlih varoj na testnem vložku Potrebujete testni vložek z mrežo, ki zavzema celotno površino podnice panja in štejete: - naravni odpad: povprečno število odpadlih varoj na dan v obdobju 21-24 dni; na podlagi tega podatka ocenite število varoj v družini; - odpad varoj med zdravljenjem: skupno število odpadlih varoj od začetka do konca zdravljenja oz. še najmanj 16 dni po zdravljenju z zdravili, ki vsebujejo organske kisline ali timol. Izračun - Naravni odpad ene varoje na dan pomeni, da je v čebelji družini: v obdobju aktivnega zaleganja od 50 do 150 varoj, v obdobju brez zaleganja (november, december) pa do 500 varoj. 3. Ugotavljanje števila varoj na odraslih čebelah - Potrebujete odrasle čebele, - čebele stehtajte ali jih preštejte (100 čebel = pribl. 10 g), - preštejete varoje na čebelah, in sicer: s testom s sladkorjem ali z izpiranjem mrtvih čebel z vodo. Izračun Izračunajte odstotek napadenosti odraslih čebel z varojami: 1. na podlagi teže vzorca čebel: število ugotovljenih varoj pomnožite z 10 in delite s težo vzorca čebel v gramih; 2. na podlagi števila čebel v vzorcu: število ugotovljenih varoj pomnožite s 100 in delite s številom čebel v vzorcu. Izračunajte razliko med ocenjeno populacijo va-roj pred zdravljenjem in številom odpadlih varoj med zdravljenjem ter ocenite število varoj, ki so ostale v družini. Štejte naravni odpad varoj po končanem zdravljenju, ga primerjajte z odpadom varoj pred zdravljenjem ter ocenite populacijo varoj v družini in učinkovitost uporabljenega zdravila. Med aktivno sezono je po mnenju strokovnjakov lahko v družini največ od 1500-2000 varoj, v zimskih mesecih pa od 10-40. Redno izrezujte pokrito trotovsko zalego, v kateri se varoje najraje naselijo, in na podlagi preštetih va-roj na trotovskih bubah ocenite napadenost družine. Test s sladkorjem • Potrebujete posodo z mrežico na pokrovu, elektronsko tehtnico, bel pladenj z vodo, 20-30 g (dve do tri velike žlice) mletega sladkorja in približno 300-500 mladih čebel (30-50 g čebel) ob nepokriti zalegi. • Stehtajte posodo. • V posodo ometite čebele in jo pokrijte s pokrovom. • Posodo s čebelami stehtajte in izračunajte težo čebel. • Čebele v posodi skozi mrežico na pokrovu posuj-te s sladkorjem v prahu (2-3 velike žlice mletega sladkorja). • Posodo rahlo stresite in povaljajte, da se sladkor enakomerno razporedi po vseh čebelah. • Po dveh do treh minutah obrnite posodo s čebelami in jo stresajte nad pladnjem z vodo. - ' v * ¿T- ^'■■Pl 2- Ugotavljanje števila varoj v t „ ¡^ trotovski in delavski zalegi -Potrebujete najmanj 100 pokritih celic tro-tovske ali delavske zalege; - s pinceto, zobotrebcem ali vilicami za odkrivanje pokrovcev odstranite pokrovce zalege ter preštejte varoje na bubah in v satnih celicah; - na ta način preglejte dva do tri sate. Izračun Izračunajte odstotek napadenosti delavskih ali trotovskih ličink z varojami: št. ugotovljenih varoj pomnožite s 100 in delite s številom pregledanih ličink. SLOVENSKi ČEBELAR 3/2016 LETNIK CXVIII 225 ZDRAVJE ČEBEL • Varoje s čebel odpadejo v vodo. • Preštejte odpadle varoje in izračunajte odstotek napadenosti odraslih čebel z varojami. Ocena napadenosti čebeljih družin z varojami na podlagi ugotovljenega števila varoj na odraslih čebelah je zelo priporočljiva pri narejenih in rojevih družinah. Če namreč v njih ugotovimo več kot sto varoj, je nujno preveriti napadenost z varojami tudi pri njihovih matičnih gospodarskih družinah. Prav tako je ta test priporočljiv, kadar nimamo podatka o naravnem odpadu varoj ali kadar želimo podkrepiti oceno, ki smo jo pridobili ob pregledu trotovske zalege in merjenju odpada varoj na testnem vložku. Posebej priporočamo uporabo tega testa po končanem poletnem zdravljenju, saj moramo ugotoviti, ali je potrebno še dodatno zdravljenje čebel jeseni oz. pred obveznim zimskim zatiranjem. 4. Katera od teh metod je najpreprostejša in najbolj realna oz. najbolj priporočljiva? • Upoštevati je treba razvoj čebelje družine oz. čas, v katerem ocenjujemo število varoj v družini. • Ugotavljanje varoj na trotovski zalegi je omejeno na obdobje od aprila do julija, torej na obdobje izrezovanja pokrite trotovske zalege. • Odpad varoj na testnih vložkih lahko preverjate vse leto, vendar točnih podatkov ne boste dobili, če družina roji, če se pripravlja na rojenje, če je v družini manj kot 10.000 celic zalege, če družina propada, če je v družini veliko mravelj, če testni vložek ne zavzema celotne podnice panja in ni zaščiten z mrežo ali če varoj ne štejete dovolj dolgo. Odpadle varoje na testnih vložkih so lahko posledica zdravljenja še več tednov po uporabi zdravila! • Število varoj na odraslih čebelah je pomemben diagnostični postopek, ki ga lahko izvajamo vse leto, tudi v tem primeru pa je treba upoštevati obseg zalege v družini. Pri družini, ki je na primer julija brez zalege, lahko pričakujete večjo napadenost odraslih čebel z varojami, zato morate v tem primeru upoštevati tudi število čebel v družini. • Kolikor bolj so čebelje družine v pričakovani kon-diciji in kolikor bolj sta obseg zalege in populacija odraslih čebel primerljiva s tem, kar je pričakovati v posameznem letnem obdobju, toliko bolj je pričakovati, da je primerjava med podatkom, pridobljenim z izračunom na podlagi testov, in podatkom o še dopustni meji ustrezna in realna. • Priporočljivo je uporabljati vse tri metode ter pri tem preverjati odpad varoj na testnih vložkih pri vseh ali pri večini čebeljih družin, za primerjavo pa pri čim večjem številu družin uporabljajte tudi drugi dve metodi. 5. Kako naj vem, kdaj je treba začeti zdraviti? Na splošno velja, da morate upoštevati podatke o napadenosti svojih čebeljih družin z varojami, pridobljenih z opisanimi diagnostičnimi metodami, ter jih primerjati s podatkom o pragu škodljivosti ali dopustni meji oz. s številom varoj, ki jih čebelja družina še lahko prenese. Za lažje razumevanje so podatki zbrani v Tabeli 1. V vsakem konkretnem primeru boste lahko pridobili informacijo in strokovni nasvet pri vašem veterinarju NVI VF, pristojnem za zdravstveno varstvo čebel. J Cas kontrole napadenosti družin z varojami Povprečni naravni odpad varoj v 21-24 dneh Število varoj/100 trotovskih ličink Število varoj/100 čebeljih ličink Število varoj/300 odraslih čebel april do ena varoja/dan manj kot dve varoji do ena varoja do tri varoje oz. do 1-odstotna napadenost julij do tri varoje/dan manj kot sedem varoj do tri varoje oz. do 1-odstotna napadenost jeseni po končanem poletnem zdravljenju do tri varoje/teden oz. 0,4 varoje/dan manj kot šest varoj oz. manj kot 2-odstotna napadenost Čebelarski dnevnik veterinarskih posegov in ukrepov Čebelarska zveza Slovenije ima znova v zalogi »Čebelarski dnevnik veterinarskih posegov in ukrepov«. Cena enega izvoda z DDV je 4,00 EUR, v njej pa niso zajeti stroški pošiljanja. Čebelarski dnevnik lahko naročite po tel. št. 041/370 409 ali na e-naslov: barbara.dimc@ czs.si. Zaloga je omejena. Tajništvo ČZS Tabela 1: Dopustna meja napadenosti čebeljih družin z varojami - izračun praga škodljivosti varoj na podlagi štetja varoj z različnimi diagnostičnimi metodami 226 Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII SMGO P) Analiza ankete o SMGO Matej Mandelj*, matej.mandelj@gmail.com Z analizo ankete o SMGO sem želel ugotoviti odnos slovenskih čebelarjev do te kakovostne sheme. Ugotovil sem, da je zelo slabo predvsem poznavanje prednosti, ki jih ponuja omenjena kakovostna shema, oziroma da čebelarji ne vedo, kako bi to dodano vrednost uporabili v svoj prid. Ta ugotovitev je vsekakor presenetljiva, saj je ČZS v zadnjih letih vložila veliko truda in sredstev v promocijo kakovostne sheme SMGO, tako med čebelarji kot tudi med porabniki. V raziskavi me je najbolj presenetilo spoznanje, da kar 85 odstotkov anketirancev ne čebelari poklicno. Glede na to se torej večina čebelarjev uporabnikov SMGO, ki so izpolnili anketni vprašalnik, s čebelarstvom ukvarja le ljubiteljsko. Predvideval sem nasprotno, namreč da bo večina uporabnikov SMGO velikih čebelarjev oz. čebelarjev, ki se s čebelarstvom ukvarjajo poklicno, saj poklicni čebelarji živijo od svojih čebeljih pridelkov in izdelkov ter porabijo veliko več časa in denarja za njihovo promocijo, kajti v primerjavi z ljubiteljskimi čebelarji pridelujejo veliko večje količine medu. Na podlagi tega lahko sklepamo, da se pri izvedbi uporabe kakovostne sheme SMGO kot orodja za trženje medu nekje zelo zalomi. Če se to ne bi dogajalo, bi to kakovostno shemo za prodajo svojih pridelkov gotovo uporabljalo tudi več poklicnih čebelarjev. Preverjal sem tudi, v čem je po mnenju anketirancev prednost uporabe SMGO. Nad samimi izsledki raziskave sem nekoliko razočaran, ker se anketiranci niso posebej opredeljevali glede trditev, da ima med z oznako SMGO na trgu višjo vrednost. Strinjali so se, da je zaščita slovenskega medu na ravni EU dobra, čeprav se čebelarji sami očitno ne * Mag. upr. ved. zavedajo, zakaj je to dobro oz. kaj ponuja zaščita na ravni EU. Strinjali so se tudi, da želi končni porabnik kupiti med višje kakovosti in da je slovenski med zaščiten pred tujim. Doba čebelarjenja čebelarjev, vključenih v anketo, je primerljiva s stanjem v celotnem slovenskem čebelarstvu, enako pa velja tudi za starostno strukturo čebelarjev. Glede na to kakovostna shema SMGO ni zanimiva samo za nekatere čebelarje, ampak za vse. Zaradi mešane demografske strukture anketirancev je večja tudi verodostojnost raziskave. Ob analizi evropske zakonodaje s področja živil sem ugotovil, da ta veliko pozornost namenja zaupanju porabnikov v izdelke in živila, ki so proizvedeni v EU. Na prvem mestu so zdravi izdelki nadzorovane kakovosti, brez ostankov nedovoljenih snovi. Zaradi nedavne odmevne afere je še toliko pomembneje, da je porabnikom ponujen proizvod, ki je zanesljivo preverjen in certificiran ter nedvoumno višje kakovosti. J D0L1NŠEK MARJAN S.P., IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME. MD OPREMA V NOVOI fGladtl 27 ki Sefajotnam -i411 Iztek* ^W prednaročila za Iflofipr 041 9B5 313 osmukalniko. \ lil.. 05 973 05 36 pO 15 uri Pri nas izdelujemo dve velikosti ometalnikov in s;>rtine topilnike iz narjavne plotevine po ugodnih cenah. OBVESTILA - Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji lahko oddate v analizo vsebnosti HMF tudi med iz sheme kakovosti, ki je starejši od enega leta, če želite preveriti njegovo skladnost z zahtevo Pravilnika o SMGO. Več informacij dobite pri ge. Nataši Lilek. ^ SMGO š Število novih članov SMGO Število članov, ki so izstopili Število vseh članov SMGO aprila 2016 aprila 2016 aprila 2016 1 0 289 i S i e Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII 227 S KNJIŽNE POLICE PoDsmofeH /Ä^oö©^!© Ljubljana: Kmečki glas 128 strani ISBN 978-961-203-453-5 Slovenci smo po številu izdane literature, ki obravnava zdravljenje s pomočjo čebel in čebeljih pridelkov, v samem svetovnem vrhu, če omenim samo zadnji dve obširni deli dr. med. Petra Kapša »Zdravljenje s čebeljimi pridelki« (2012) in »Bolezi dihal in čebelji pridelki« (2014). Nedavno je izšla nova knjiga s kratkim naslovom »Apiterapi-ja« Vlada Pušnika iz Maribora. Čeprav avtor po poklicu ni zdravnik, ga zadnja leta poznamo predvsem po njegovih dejavnostih v okviru sekcije za apiterapi-jo dr. Filipa Terča, po organizaciji drugega, zelo odmevnega in dobro obiskanega tečaja za apiterapavte v Mariboru, po mednarodnih simpozijih o apiterapiji ter po knjižicah o uporabi čebeljih pridelkov v api-medicini. V uvodu svoje nove knjige je zapisal, da se je veliko naučil od predavateljev na omenjenih simpozijih, v oporo pa su mu bili tudi številni viri, navede- ni v knjigah dr. Stojmira Mladenova iz Bolgarije ter dr. Milanke Erski Biljič in Aleksandra Biljiča Erskega, dr. med., iz Srbije. V nadaljevanju avtor predstavi vsak čebelji pridelek posebej, njegovo kemično sestavo, hranilne in zdravilne lastnosti, terapevstko uporabo, hranjenje in za nekatere med njimi, na primer za propolis, tudi izdelavo zdravilnih pripravkov. Novo je poglavje o api-larnilu, najnovejšem sredstvu, narejenem na podlagi trotovskih žerk. V zadnjem poglavju z naslovom Uporaba čebeljih pridelkov pri boleznih avtor najprej govori o splošnih obolenjih, potem pa tudi o posebnih težavah, kot so na primer kožna in mišična obolenja, bolezni ušes, sluha, oči oz. vida, ust, grla, dihal, srca in ožilja, prebavnega trakta, bolezni ledvic in sečevodov, jeter in trebušne slinavke, spolovil, sklepov, živčevja ter na koncu še o različnih poškodbah. Sicer pa je knjiga pisana v lepem, razumljivem jeziku, vsebuje veliko koristnih nasvetov in receptov, zato jo toplo priporočam ne samo čebelarjem, ki morajo svojim kupcem pogosto svetovati, kako naj uporabljajo čebelje pridelke ob morebitnih obolenjih, ampak tudi vsem privržencem alternativne medicine in zagovornikom uporabe zdravilnih moči iz narave. J Franc Šivic Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10 % popust. Čebelarstvo KAPUN Vaneča 70a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603 e-pošta: kapunstanislav@gmail.com www.kapun.net [KÜNSTE^] 250 Slovenski čebelar 7-8/2016 Letnik CXVIII Miha Kunstelj, s. p. GSM: +386 (0)31 352 797 e-pošta: jm-kunstelj@amis.net KLOBUKI, KAPE, ROKAVICE (usnjene in iz latexa - univerzalne), JOPIČE IN KOMBINEZONE (običajne in iz mrežaste tkanine) inž. Jože Kunstelj, s.p. GSM: +386 (0)31 893 276 e-pošta: jmkunsteij@amis.net Zaviti 41 1234 Mengeš SLOVENIA Tel./Faks: +386 (0)1 723 80 27 wwwjtij-kunstelJ.com ^TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV Rezultati 39. državnega tekmovanja in srečanja mladih čebelarjev - Markovci 2016 REZULTATI NIŽJE STOPNJE Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje za udeležbo Število točk 29 do 30 točk 26 do 28 točk 23 do 25 točk do 22 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 30 Jasmina Andreje, Nuša Grobelnik Alenka Požarnik, Milan Grobelnik OS Podgorje, POS Smiklavž 30 Gašper Vrtačnik, Klara Kitak Marjetka Koeuvan OS Markovei 30 Mineja Ramšak, Žiga Verčkovnik Polonea Krašovee, Jure Tasič OS Mislinja 30 Aljaž Orličnik, Vid Hatunšek Polonea Krašovee, Jure Tasič OS Mislinja 30 Inja Naglič, Naja Gornjee Olga Bauer, Janez Bauer Druga OS Slovenj Gradee 30 Mitja Kositer, Ožbej Očko Blaž Lovrič OS Selniea ob Dravi 30 Matie Rihter, Žan Javornik Blaž Lovrič OS Selniea ob Dravi / POS Gradišče na Kozjaku 30 Gašper Jurea, Maj Sivic Boštjan Sojer, Frane Sivie OS Danile Kumar Ljubljana 30 Jan Kuselj, Miha Osetič Suzana Paeek OS Jurija Dalmatina Krško 30 David Gregorčič, Gregor Bohte Mira Vukolič OS dr. Pavla Lunačka, Sentrupert 30 Matie Turšič, Matie Žaren Daniela Zalokar OS Leskovee pri Krškem 30 Jernej Rupnik, Tine Rupnik Boris Knez OS Poljčane 30 Erik Medvešek, Jan Blagotinšek Karlo Bicanic, Ariana Opresnik OS narodnega heroja Rajka Hrastnik 30 Blažka Rupčič, Lavra Gorenšek Alenka Požarnik, Milan Grobelnik OS Podgorje, POS Smiklavž 30 Mark Velel, Miha Pole Alenka Požarnik, Milan Grobelnik OS Podgorje, POS Smiklavž 30 Katarina Pelko, Tinkara Ravnikar Ida Žnidaršič Meglič OS Preska, Medvode 30 Uroš Vujic, Val Torkar Jože Friderik Mali, Jana Dubraviea OS Simona Jenka Kranj, PS Goriče 30 Matie Torkar, Neje Torkar Jože Friderik Mali, Jana Dubraviea OS Simona Jenka Kranj, PS Goriče 30 Blaž Fijavž Vivod, Matija Žvikart Frane Žvikart, Mojea Tomažič Capello CD Slovenske Konjiee 30 Jani Lamprečnik, Matjaž Suhoveršnik Ivan Rop, Anda Kavčič OS Frana Koebeka Gornji Grad 30 Benjamin Gašperin, Klemen Cvetek Bogdan Rupnik CD Bohinj 30 Urban Rozman Bogdan Rupnik CD Bohinj 30 Maniea Drnovšek, Valerija Turk Anton Krivee OS Antona Aškerea Rimske Topliee 30 Ema Solar, Jure Santej Anton Krivee OS Primoža Trubarja Laško 30 Neje Kranje, Tilen Kuhelj Mihael Potočar OS Žužemberk, PS Dvor 30 Alen Primožič Zver, Anastazija Miklavčič Andreja Smrdelj OS Dekani 30 Anamarija Morato, Ela Vičič Andreja Smrdelj OCD Koper 30 Dominik Miklošič, Nadja Stelel Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 30 Julija Leštan, Urška Rižnar Nataša Horvatic Dolamič OS Stročja vas 29 Maša Fras, Sara Mere Marjetka Koeuvan OS Markovei 29 Beti Kočet, Sara Slemenšek Igor Krajne, Katarina Krajne CD Vojnik 29 David Lisae, Jakob Hladnik Igor Krajne, Katarina Krajne CD Vojnik 29 Adrian Seško, Lea Seško Igor Krajne, Katarina Krajne CD Vojnik 29 David Svikart, Sara Pogoreve Olga Bauer, Janez Bauer Druga OS Slovenj Gradee 29 Nalu Muhič Sitar, Patriek Požun Boštjan Sojer, Frane Sivie OS Danile Kumar Ljubljana 29 Martin Otrin, Tilen Leskovšek Marjan Koderman CD Krtina Dob 29 Kiara Cižmešija, Manja Kirbiš Marjan Koderman OS Dob 29 Livija Smrkolj, Mateja Selšek Marjan Koderman OS Janka Modra Dol pri Ljubljani 29 Klemen Uršič, Lori Skulj Marjan Koderman OS Janka Modra Dol pri Ljubljani 29 Urška Pogačar Jože Pikelj, Spela Paš OS Ivana Kavčiča Izlake 29 Miha Omeje Burger, Urh Grile Viljem Kavčnik OS Senčur 29 Marija Marinčič, Vid Žaren Daniela Zalokar CD Leskovee 29 Samo Rogl, Tobia Jakolič Alojz Lipnik OS Franea Lešnika Vuka Slivniea 29 Lara Kralj, Tjaša Rajtmajer Alojz Lipnik OS Franea Lešnika Vuka Slivniea 29 Aleksander Ambrož Boris Knez OS Poljčane 29 Anej Silak, Zoja Sok Slaviea Golob OS dr. Franja Žgeča Dornava 29 Blaž Lesnjak, Leon Kreft Tomaž Lesnjak OS bratov Letonja Smartno ob Paki 29 Ema Sajovie, Manea Omersa Jože Friderik Mali, Jana Dubraviea OS Simona Jenka Kranj, PS Goriče 29 Johana Lesjak, Vrhnjak Neje Marija Sepul CD Crna na Koroškem 29 Blaž Penko, Maks Mahnič Dejan Sanabor OS Pivka 29 Aljaž Pajk, Neja Ljutic Anton Krivee OS Primoža Trubarja Laško 29 Krištof Bučar, Peter Pršina Mihael Potočar OS Dolenjske Topliee 29 Andraž Prapotnik, Anej Fujs Vinko Perne POS Lom pod Storžičem SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 28 Gregor Pačnik, Tilen Blodnik Majda Tomše Horvat OS Podgorje pri Slovenj Gradeu 28 Eva Kočet, Spela Spegelj Igor Krajne, Katarina Krajne CD Vojnik 28 Alex Tomasini, Gaja Surc Olga Bauer, Janez Bauer Druga OS Slovenj Gradee 28 Franc Avsec, Primož Koligar Dušan Milinkovič OS Loka 28 Klara Koderman, Maj Miš Marjan Koderman CD Krtina Dob 28 Nina Dvoršak, Tia Valentine Suzana Paeek OS Jurija Dalmatina Krško 28 Ali Ernecl El Ghannam, Blaž Delopst Blaž Podrižnik OS Mozirje Priloga - Slovenski čebelar 6/2016 I ^TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV 28 Lara Privšek, Pia Privšek Franc Solar CD Laško / POS Sentrupert 28 Timotej Avsec, Vasja Belušic Ida Žnidaršič Meglič POS Sora, Medvode 28 Natalija Vertnik, Nina Vertnik Franc Žvikart, Mojca Tomažič Capello CD Slovenske Konjice 28 Mitja Suhoveršnik, Vid Tevš Ivan Rop, Anda Kavčič OS Frana Kocbeka Gornji Grad 28 Maja Božičnik, Zala Bohorč Mirela Zalokar OS Koprivnica 28 Filip Vukovič, Janja Hari Jože Matavž OS Gornja Radgona 28 Andraž Arh, Urh Torkar Blaž Ambrožič CD Bled Gorje 28 Emma Kuzmič, Nastja Nemec Jakob Madjar OS Sveti Jurij 28 Anja Meglič, Tim Praprotnik Vinko Perne POS Lom pod Storžičem 28 Anže Movrin, Lev Berginc Boštjan Sojer, Franc Sivic OS Danile Kumar Ljubljana 28 Eva Vajs, Sara Vrbančič Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 27 Aleksej Tevž, Nik Vincek Ivan Rop, Anda Kavčič OS Frana Kocbeka Gornji Grad 27 David Golc, Luka Kokot Edvard Hojnik OS Cirkulane Zavrč 27 Luka Povhe, Žiga Povhe Marjan Koderman CD Krtina Dob 27 Gaja Mihačič, Sara Šimenc Marjan Koderman CD Dolsko 27 Anže Knific, Jaka Draksler Viljem Kavčnik OS Senčur / POS Trboje 27 Gal Udovič, Jan Golob Viljem Kavčnik OS Senčur 27 Ajda Robnik, Meta Suhodolnik Dominik Pečovnik OS Blaža Arniča Luče 27 Doris Kolar, Megi Car Alenka Cor OS Puconci 27 Matija Juteršek, Miha Gotar Branko Mešel CD Laško / POS Debro 27 Blaž Jakopič, Maruša Kovač Karlo Bicanic, Ariana Opresnik OS narodnega heroja Rajka Hrastnik 27 Rebeka Mlinarič, Špela Zeme Franc Solar CD Laško / POS Sentrupert 27 Nika Petrovič, Tanja Zajtl Franc Solar CD Laško / POS Sentrupert 27 Alja Šprah, Melisande Šneider Duret Simona Kocbek OS Miklavž na Dravskem polju 27 Luka Vujic, Matevž Strnišnik Stane Rener OS Domžale 27 Domen Mirt, Maj Pirc Mirela Zalokar OS Koprivnica 27 Aljoša Markovic, Luka Šadl Jože Matavž OS Gornja Radgona 27 Franci Hrastar, Žana Šercer Mihael Potočar OS Žužemberk, PS Dvor 27 Jaka Zupančič, Laura Jurič Ivan Sopotnik, Milena Grom OS Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi 27 Eva Zupančič, Maruša Matovski Ivan Sopotnik, Milena Grom OS Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi 27 Blaž Rakuša, Klemen Puconja Nataša Horvatic Dolamič OS Stročja vas 26 David Savič Dušan Milinkovič OS Loka 26 Maša Jelšnik, Max Jerovčnik Branka Nareks OS Nazarje 26 Matej Marolt, Neža Gradišar Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 26 Martin Golc, Rok Kelc Vnuk Edvard Hojnik OS Cirkulane Zavrč 26 Gašper Koren, Rene Sedlar Marija Andrejč OS Kapela 26 Maruša Mastnak, Tjaša Skelovnik Sabina Tauses CD Griže 26 Lana Podkrajnik, Manca Knific Viljem Kavčnik OS Senčur 26 Manca Šemlak, Maša Strmčnik Dominik Pečovnik OS Blaža Arniča Luče 26 Domen Seme, Živa Mešel Branko Mešel CD Laško / POS Debro 26 Matevž Šilak, Nino Leben Slavica Golob OS dr. Franja Žgeča Dornava 26 Ela Glavač, Urška Hojkar Brane Kozinc CD Karavanke Begunje 26 Lana Leskovar, Maja Lebič Milan Mernik CD Loče 26 Beno Kovačič, Jakob Fortuna Rafko Cerovšek OS Toneta Pavčka, Mirna Peč 26 Anže Celič, Jakob Lovrin Mihael Potočar OS Dolenjske Toplice 26 Urban Koce, Žan Kobetič Jožica Medvešek Grobovšek OS Komandanta Staneta Dragatuš 26 Sely Obal, Timea Terezija Kranjec Jakob Madjar OS Sveti Jurij 26 Aleks Mišic, Anej Mišic Anica Toplak OS Korena 26 Eva Kalin, Lija Mumlek Anica Toplak OS Korena BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 25 Klemen Pograjc, Urh Lebar Jože Pikelj, Spela Paš OS Ivana Kavčiča Izlake 25 Gaber Vereš, Klara Žagar Viljem Kavčnik OS Senčur / POS Trboje 25 Kristijan Ornik, Tamara Dvoršak Ivanka Lorenčič OS Sveta Ana 25 Hana Bizjak, Pija Lesnjak Tomaž Lesnjak OS bratov Letonja Smartno ob Paki 25 Jan Zupančič, Lan Bregač Rafko Cerovšek OS Toneta Pavčka, Mirna Peč 25 Matevž Markež, Miha Valant Blaž Ambrožič CD Bled Gorje 25 Rok Petrovič, Taj Kolarič Ivan Laura OS Gorišnica 25 Pia Skrlec, Živa Fijavž Nada Mesarič OS Ivana Cankarja Ljutomer 25 Lea Trenk, Živa Skof Jožef Veselič OS Metlika 25 Pia Zjačič Veselič, Žan Nemanič Jožef Veselič OS Metlika 24 Lovro Což, Tim Kos Miroslav Hrovat OS Mokronog 24 Ajda Flere Kodrca, Neža Vodnik Marjan Koderman OS Janka Modra Dol pri Ljubljani 24 Benjamin Bokal, Blaž Lipovšek Jože Pikelj, Spela Paš OS Ivana Kavčiča Izlake 24 Ana Marija Kancler, Simon Mohorič Slavko Ceh OS Hajdina 24 Jaka Ravšelj, Rihard Mlakar Anton Truden OS heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 24 Melanie Stumperger, Nuša Krajnc Simona Kocbek OS Miklavž na Dravskem polju 24 Maj Lipanje, Stefan Brožič Dejan Sanabor OS Pivka 24 Tilen Poštrak Anica Toplak OS Korena 24 Anže Bezjak, Jaka Purgaj Ivan Laura CD Gorišnica 23 Barbara Absec, Valerija Kolar Dušan Milinkovič OS Loka 23 Amadej Kolednik, Jan Vidovič Edvard Hojnik CD Cirkulane / CD Zavrč 23 Ivona Mes, Ronja Slavič Marija Andrejč OS Kapela 23 Maruša Mastnak, Timea Orter Sabina Tauses CD Griže II Priloga - Slovenski čebelar 6/2016 ^TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV 23 Janja Murko, Lia Gabrovec Vidovič Slavko Ceh OS Hajdina 23 Gašper Torkar, Tadej Ambrožič Blaž Ambrožič CD Bled Gorje PRIZNANJE O ZA UDELEŽBO NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 22 Kaja Frece Marjan Koderman CD Dolsko 22 David Breznik, Gašper Germelj Dominik Pečovnik OS Blaža Arniča Luče 22 Melisa Baric, Mitja Horvat Suzana Kovač DOS Prosenjakovci 21 Luka Rejc, Tadej Hrastar Miroslav Hrovat OS Mokronog 21 Urban Sirec, Žiga Bigec Karlo Bicanic, Ariana Opresnik OS narodnega heroja Rajka Hrastnik 20 Aljaž Magdič Marjan Koderman OS Dob 16 Nela Brlek, Valentina Juhart Edvard Hojnik CD Cirkulane / CD Zavrč REZULTATI SREDNJE STOPNJE Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje za udeležbo Število točk 38 do 40 točk 34 do 37 točk 30 do 33 točk do 29 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 39 Kaja Kristovič, Nik Maroh Marjetka Kocuvan OS Markovci 39 Aljaž Rihter, Andrej Hartman Blaž Lovrič OS Selnica ob Dravi / POS Gradišče na Kozjaku 39 Aljaž Vute, Luka Kričej Blaž Lovrič OS Selnica ob Dravi 39 Karin Poljanšek, Lana Sumi Helena Cilenšek OS F.S. Finžgarja Lesce 38 Marcel Kodrin, Matic Gosak Blaž Lovrič OS Selnica ob Dravi 38 Danijela Bec, Klara Kranjc Lidija Martinčič OS Milana Majcna Sentjanž 38 Grega Krmelj, Matic Lazar Lidija Martinčič OS Milana Majcna Sentjanž 38 Lana Žnideršič, Živa Bratkovič Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 38 Daša Žoher, Karla Maček Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 37 Jakob Kutin, Leon Andreje Majda Tomše Horvat OS Podgorje pri Slovenj Gradcu 37 Nika Mravinee, Patrieija Selakovič Zlatko Lakner OS Vinica 37 Ajša Kavšek, Urška Hudak Zlatko Lakner OS Vinica 37 Laura Milar, Lia Zorko Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 37 Janja Ravšelj, Martin Mlakar Anton Truden OS heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 37 Barbara Dvoršak, Julija Letnik Ivanka Lorenčič OS Sveta Ana 37 Domen Požar, Luka Dekleva Dejan Sanabor OS Pivka 37 Nika Nardin, Tilen Fink Mihael Potočar OS Dolenjske Toplice 37 Dejan Lavbič, Tilen Zalokar Viljem Krajnc OS Dobje 36 Anja Kae, Neja Balek Majda Tomše Horvat OS Podgorje pri Slovenj Gradcu 36 Jože Zunič, Urška Ana Horvat Zlatko Lakner OS Vinica 36 Luka Zakšek, Tina Zakšek Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 36 Jošt Rovtar, Leon Gostiša Zvonko Mohorič OS Idrija 36 Simon Zgone, Urban Erzar Frantar Boris Jereb OS Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem 36 Aneja Zmaue, Evelin Munda Damjan Simenko OS Juršinci 36 Anja Cuš, Petra Gabrovee Damjan Simenko OS Juršinci 36 Katja Ornik, Lara Trojner Ivanka Lorenčič OS Sveta Ana 36 Mihael Kolbl Jože Matavž OS Gornja Radgona 36 Maja Pongrae, Tine Koritnik Ismet Cenanovic, Dejan Peklar OS Janka Padežnika Maribor 36 Lia Zunee, Sara Volgemut Ismet Cenanovic, Dejan Peklar CD Peter Močnik Studenci Pekre 35 Urša Mlakar, Vivien Peteršič Slavica Golob OS dr. Franja Žgeča Dornava 35 Gregor Mansutti, Peter Mansutti Andrej Jernej OS Slivnica pri Celju 35 Jure Tojnko, Zan Debelee Andrej Jernej OS Slivnica pri Celju 35 Kaja Senegačnik, Tamara Pinter Igor Krajnc, Katarina Krajnc CD Vojnik 35 Aleksander Spes, Matej Petrovič Norbert Jedlovčnik, Marijan Dreo OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 35 Jaka Lenček, Jaka Strnišnik Stane Rener OS Domžale 35 Matej Lovenjak Marič, Tomi Sinko Jože Kuhar, Simon Sever POS Bodonci 35 Beno Jud, Neje Fartek Jože Kuhar, Simon Sever POS Bodonci 35 Katjuša Salemovič, Ziva Zurga Ismet Cenanovic, Dejan Peklar OS Janka Padežnika Maribor 35 Marko Pintarič, Vita Karoli Stefan Semen CD Beltinci 35 Matjaž Karanovič, Peter Vidmar Andreja Smrdelj OS Dekani 35 Neja Kokot, Pia Suklje Jožef Veselič OS Metlika 34 Crt Gradišar, Zak Gradišar Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče 34 Grega Papež, Jaka Krivie Miroslav Hrovat OS Mokronog 34 Zan Sešet, Ziga Božič Jože Cemič CD Raka 34 Brin Lipovž, Maj Malečkar Novak Daniela Zalokar OS Leskovec pri Krškem 34 Brina Lipnik, Katarina Gril Alojz Lipnik OS Franca Lešnika Vuka Slivnica 34 Alen Kandare, David Pueelj Anton Truden OS heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 34 Ema Dedič, Jure Hojkar Helena Cilenšek OS F.S. Finžgarja Lesce 34 Barbara Klinar, Ruby Cop Helena Cilenšek OS F.S. Finžgarja Lesce BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 33 Marko Simončič, Ziga Kramer Spelca Bubnjic OS Podbočje 33 Jakob Račič, Ziva Letnar Daniela Zalokar OS Leskovec pri Krškem 33 Jasmina Jodl, Vita Podlesnik Boris Kojc OS Lovrenc na Pohorju ^TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV 33 Andreas Krajnc, Marjan Jeseničnik Boris Kojc OS Lovrenc na Pohorju 33 Nik Rantaša, Tilen Bratkovič Jože Matavž OS Gornja Radgona 32 Aljaž Stern Norbert Jedlovčnik, Marijan Dreo OS Antona Ingoliča Spodnja Polskava 32 Anja Purnat, Fejsal Mesic Blaž Podrižnik OS Mozirje 32 Matija Marolt, Oskar Rosc Blaž Podrižnik OS Mozirje 32 Maša Kaker, Zana Zohar Marija Sepul CD Crna na Koroškem 32 Kristjan Kusterle, Marko Cerkovnik Bogdan Rupnik CD Bohinj 32 Urban Pulko, Uroš Medved Anica Toplak OS Korena 32 Jernej Lapanje, Nika Smic Boštjan Sojer, Franc Sivic OS Danile Kumar Ljubljana 31 Tinkara Kuplen, Tristan Plevnik Polonca Krašovec, Jure Tasič OS Mislinja 31 Eva Tojnko, Maruša Zerjav Igor Krajnc, Katarina Krajnc CD Vojnik 31 Klemen Strnad, Maj Kos Jože Pikelj, Spela Paš OS Ivana Kavčiča Izlake 31 Nejc Matjašec, Ziga Podlogar Lidija Martinčič OS Milana Majcna Sentjanž 31 Luna Sara Kalamar, Nina Novak Suzana Kovač DOS Prosenjakovci 31 Primož Kvas, Samo Erzar Frantar Boris Jereb OS Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem 31 Matic Skoda, Miha Janc Franja Murn OS Boštanj 31 Sara Petrič, Sara Steinbacher Boris Kojc OS Lovrenc na Pohorju 31 Aljaž Hari, Simon Kerndl Jože Matavž OS Gornja Radgona 31 Jakob Pulko, Sara Mišic Anica Toplak OS Korena 31 Blaž Kuzma, Mihael Bogdan Nataša Horvatic Dolamič OS Stročja vas 30 Teo Wajs, Tomi Kolarič Marija Andrejč OS Kapela 30 Lea Vrhovnik, Valerija Rupar Zičkar Suzana Pacek OS Jurija Dalmatina Krško 30 Neža Didovič, Vid Korošec Viljem Kavčnik OS Senčur 30 Kaja Perovic, Maruša Godler Viljem Kavčnik OS Senčur PRIZNANJE ZA UDELEŽBO NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 29 Anže Colarič, Patrik Kožar Spelca Bubnjic OS Podbočje 29 Anej Cigut, Jure Lazar Alenka Cor OS Puconci 29 Doris Lajh, Zan Soštarič Damjan Simenko OS Juršinci 29 Arsim Salihaj, Marko Vodišek Anton Krivec OS Antona Aškerca Rimske Toplice 28 Julija Pihler, Saša Leben Slavica Golob OS dr. Franja Zgeča Dornava 28 Maša Stante, Pia Stermecki Igor Krajnc, Katarina Krajnc CD Vojnik 28 Neža Verzelak, Tinkara Zolnir Valentina Toman Cremožnik OS Sempeter v Savinjski dolini 27 Janja Janasik, Maja Benko Alenka Cor OS Puconci 27 Mihael Matkovič, Nejc Simec Jožica Medvešek Grobovšek OS Komandanta Staneta Dragatuš 27 Lorena Romih Rexhaj, Spela Starkel Valentina Toman Cremožnik OS Sempeter v Savinjski dolini 26 Luka Fijavž Vivod, Luka Potnik Franc Zvikart, Mojca Tomažič Capello CD Slovenske Konjice 26 Luka Lazar, Matija Musar Lidija Martinčič OS Milana Majcna Sentjanž 26 Filip Klevže, Jošt Rotovnik Valentina Toman Cremožnik OS Sempeter v Savinjski dolini 25 Jaka Kočet, Jernej Vilč Igor Krajnc, Katarina Krajnc CD Vojnik 24 Branko Orel, Matej Strukelj Branka Nareks OS Nazarje 24 Tim Polavder Sabina Tauses CD Griže 24 Nika Mulec Anica Toplak OS Korena 23 David Gorše, Tilen Hudelja Jožica Medvešek Grobovšek OS Komandanta Staneta Dragatuš 22 Martin Perne Vinko Perne POS Lom pod Storžičem 20 Oka Bizjak, Sandra Kirbiš Marjan Koderman OS Dob REZULTATI VIŠJE STOPNJE Priznanje zlato priznanje srebrno priznanje bronasto priznanje priznanje za udeležbo Število točk 48 do 50 točk 43 do 47 točk 38 do 42 točk do 37 točk ZLATO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 49 Aljaž Rajtmajer, Nik Javornik Gorazd Potisk Lesarska šola Maribor 48 Tadeja Virant Brane Borštnik OS Primoža Trubarja Velike Lašče SREBRNO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 47 Marko Kričej Blaž Lovrič OS Selnica ob Dravi 47 Ana Brdnik, Gašper Dušič Marko Hrastelj Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma 45 Janja Moličnik, Miha Drolc Andrej Jernej Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 45 Tinkara Zalokar in Gašper Letnar Daniela Zalokar CD Leskovec 43 Rok Borak, Vesna Trojanšek Viljem Kavčnik OS Senčur 43 Jan Primožič Zver Andreja Smrdelj OCD Koper BRONASTO PRIZNANJE Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 42 Jan Jamnik, Stanislav Polanec Gorazd Potisk Lesarska šola Maribor 42 Manca Stupan, Tamara Mlakar Erna Hafner Biotehniška šola Maribor 41 Domen Znidaršič, Loti Gorenc Jože Cemič CD Raka 40 Tin Bantan, Vid Podgrajšek Andrej Jernej Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje PRIZNANJE ZA UDELEŽBO NA TEKMOVANJU Točke Ekipa Mentor Ime šole / društva 32 Anej Modrijan Pruš, Kristjan Smid Erna Hafner Biotehniška šola Maribor 25 Anže Matavž, Staš Dajčman Erna Hafner Biotehniška šola Maribor IV Priloga - Slovenskí čebelar 6/2016 ODMEVI Kaj imam pa jaz od tega? Med slovenskimi čebelarji se najde tudi kdo, ki mu ni čisto jasno, »kaj se gredo na Zvezi«. Svetovni dan čebel, pa kandidatura za Apimon-dio 2021 ... In se vpraša: »Kaj imam pa jaz od tega?« Kot zunanja opazovalka, ki ji delo slovenske čebelarske organizacije ni tuje, tako da se lahko štejem skoraj za poznavalko, lahko z gotovostjo trdim: zaradi ambicioznih načrtov ČZS boste slovenski čebelarji pridobili zelo veliko! Spoznam se na marketing in na stike z javnostjo, zato lahko zatrdim, da tako dobre projekte, kot jih pripravlja ČZS, vidim le redkokje. Projekti so dobro načrtovani in vaše vodstvo jih odlično vodi. Zato vam v nadaljevanju navajam razloge, zakaj sem trdno prepričana, da so ti projekti za čebelarje dobri. 1. Slovenija - svetovna čebelarska velesila V zadnjem letu se na ČZS spopadate s »sladkimi problemi«. Domala ves svet zanima, kako čebelarite, kako vzrejate čebele, kako je biti slovenski čebelar ... Vidijo, da ste zares dobri in vrhunsko organizirani. Vašim dobrim zgledom želijo slediti tudi drugod po svetu in vabijo vas na vse konce, da bi iz prve roke spoznali, v čem je skrivnost Slovenije, ki postaja najpomembnejša čebelarska sila na svetu. 2. Zgodovinski privilegij Mogoče ta hip še ni videti, a naša generacija ima zgodovinski privilegij, da je lahko priča tako pomembnim čebelarskim prelomnicam. Čebelarji, ki imate to srečo, da ste dejavni v tem času in na tem prostoru, soustvarjate zgodovino! Zato vas pozivam, bodite dejavni, kajti pomembni ste! Sodelujte, dajajte predloge, skupaj pišite zgodovino in skupaj povejte svetu, kaj pomeni biti slovenski čebelar. 3. Povečan obisk turistov Vaše skupno dobro delo že opažajo. Doma in po svetu. Aktivno sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo (STO), s tujimi turističnimi novinarji ... Prek Aritoursa prihaja k nam vse več turistov, ki jih zanimata apiturizem in slovensko čebelarstvo nasploh. Turizem Izšla je knjiga ... Knjiga, ki smo jo čakali, je končno izšla (Noč, B., 2016: Rojen za čebele. Žirovnica: Medium, 238 str.). Je takšna, kakršno je napovedoval avtor, sicer tudi vnovič izvoljeni predsednik Čebelarske zveze Slovenije (čestitam!)? Je! Pa ne samo takšna, saj gre za knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki mu je mar za čebele! je edina svetovna panoga, ki se je krepila tudi v obdobju krize in se še vedno krepi. Turisti so dobri porabniki in ob vse večji prepoznavnosti našega čebelarstva jih bomo vse več privabili tudi k našim čebelarjem. 4. Bolj cenjeni čebelarski pridelki Promocija in večja prodaja gresta z roko v roki. Naša zelena dežela s kranjsko sivko je najboljše zagotovilo za odlično kakovost čebeljih pridelkov, kakršni so vse bolj iskani. Ljudje vse bolj skrbijo za zdravje, zavedajo pa se tudi učinkovitosti medu in medenih izdelkov, zato bodo iskali najboljše, kar jim lahko ponudi trg. 5. Višja odkupna cena medu Slovenski med bo v nekaj letih postal tekoče zlato - tudi ko bo šlo za odkupne cene. Saj veste, za koliko se je v zadnjih letih že zvišala cena kilograma medu (vse druge odkupne cene v kmetijstvu pa so se se znižale). Zlahka boste dosegli tudi 20 evrov za kilogram medu, saj bo povpraševanje tistih, ki cenijo najboljše, tako doma kot v tujini, preseglo ponudbo. 6. Zaželenost slovenskih čebelarjev po svetu Slovenski čebelarji ste zakon. To spoznavamo iz dneva v dan, ko vas vabijo v različne kraje sveta, ko občudovanja polni tujci, tudi čebelarji, snemajo klobuke pred vami. Bolj ko se boste promovirali z velikimi projekti, več boste imeli od tega tudi čebelarji posamezniki. 7. Večja prepoznavnost in moč tudi doma Ker vas je prepoznal svet, boste bolj cenjeni tudi doma. Saj veste, nihče ni prerok v svoji domovini, pri nas pa to še posebej velja! Zdaj ko postajate prepoznavni na tujem, vas bodo bolj cenili tudi doma. Stroka vam to že priznava, bojijo se vas in vas skušajo izriniti s trga, kot se je pokazalo pri lanski medeni aferi. A ne uklonite se, kajti bolj ko vas bo cenil svet, večjo veljavo bo imel vaš glas tudi doma. Držite skupaj in s skupnimi močmi delajmo dobro za naše čebele in čebelarje! Karolina Vrtačnik Že na predstavitvi v Žirovnici sem vedel, da jo hočem prebrati in imeti. Kajti ta debela knjiga ni zgolj za eno branje, ampak je zmes najmanj dvojega: pikantnih resnic iz zakulisja vodilnih velmož našega čebelarstva in priročnika, v katerem nam gospod Noč razkrije, kako čebelari. In upravičeno ga imenujemo za prvega med enakimi, kadar gre za čebele. Všeč SLOVENSKi ČEBELAR 6/2016 LETNIK CXVIII 229 ODMEVI mi je, da se z besedami ni smukal kot mačka okoli vrele kaše, ampak je natančno in jasno razložil, kako do več medu, kako pripraviti čebele na pašo in na zimo, kako ... Osrednji del knjige je namenjen njegovemu »boju« za nas, čebelarje. Predvsem je iz knjige mogoče razbrati, da uspehi v čebelarstvu niso samoumevni. Bralec spozna, da je nam »malim« ljudem veliko stvari nerazumljivih. Šele ko prebereš vse to, vidiš, da je za vse, kar se je v zadnjem času zgodilo v čebelarstvu, potreben izjemen trud. Ne manjka besednih zvez, kot so na primer »kje je zdrava kmečka pamet«, »butalska logika« ..., vendar so uporabljene z razlogom. Med branjem mi je postalo dobesedno vroče, ko sem spoznal, da se tudi v čebelarstvu dogaja politika. Po mojem mnenju ima knjiga samo eno napako - prehitro je zmanjka! Zato, dragi predsednik, vse čestitke za odlično knjigo in napiši še kakšno, kot si obljubil! Pravi čebelarji, tisti, ki smo pri čebelah z dušo in s srcem, bi radi prebrali še kaj izpod tvojega peresa. Predvsem še več o tvojem načinu čebelarjenja! Ne odlašaj predolgo, ampak deli svoje znanje, kot ga deliš v knjigi Rojen za čebele. Naj medi! Čebelar Andrej VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji GSM: 041/836 050, 041/779 119 Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: vzreja.dremelj@gmail.com Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke in zrele matičnike, Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, Ob večjem naročilu matic je poštnina brez plačna, VZREJA ČEBELJIH MATIC Henrik Zaletelj Vzrejamo matice, čiste kranjske sivke pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Sprejemamo tudi naročila za matičnike. Fužina 59, 1303 Zagradec, TEL: 01/788 60 86 GSM: 041/775 333 in 031/775 333 E-POŠTA: zaletelj.henrik@gmail.com 230 Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII DOGODKI IN OBVESTILA 39. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev V začetku maja je v Markovcih ob navzočnosti korantov potekal »izredni fašenk« mladih čebelarjev. ČZS je v sodelovanju s ČD Mar-kovci in OŠ Markovci v soboto, 7. maja 2016, pripravila 39. državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev. Tokratnega tekmovanja se je v spremstvu 96 mentorjev udeležilo 485 mladih čebelarjev (274 jih je tekmovalo na nižji, 187 na srednji in 24 na višji stopnji). Novost letošnjega tekmovanja so bile naloge iz sklopa mikroskopiranje - deli čebeljega telesa in pelod. Tekmovalni del so kot po navadi spremljali ogledi lokalnih kulturnih in čebelarskih zanimivosti. Da je dan hitro minil ter se iztekel v odlično in izvirno pripravljeno sklepno prireditev, s katero so Markovci pokazali, da imajo veliko raznovrstnih talentov, se moramo zahvaliti učencem in osebju OŠ Markovci z ravnateljem Ivanom Štrafelo na čelu ter čebelarjem ČD Markovci, predvsem Marjetki Kocuvan in Andreju Pihlerju. MB Tekmovalci z zlatim priznanjem na nižji stopnji Tekmovalci z zlatim priznanjem na srednji stopnji Zahvala sponzorjem Sponzorjem 39. tekmovanja mladih čebelarjev Markovci 2016 in 7. natečaja za najboljšo po-slikavo panjske končnice se iskreno zahvaljujemo za njihovo sodelovanje. S tem so nam dokazali, da so družbeno odgovorni in da se zavedajo pomembnosti podpore mladim čebelarskim talentom za prihodnost čebelarstva. Sponzorji so bili: Anton Ciglič, Belokranjski hram, Cirila Šmid, Comsen-sus, ČZS, Čebelarski center Lenart, Čebelarstvo Noč, Čebelarstvo Pislak Bali, Čebelarstvo Rihar Kocjan, Marjan Dolinšek, JUB, Kipgo čebelarska oprema, Logar Trade, Miha Kunstelj, Mizarstvo Kr-že, PE Čebelarski Center Maribor, Trajnice Golob Klančič ter Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Tekmovalci z zlatim priznanjem na višji stopnji {¿HusssA Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII DOGODKI IN OBVESTILA Najboljše poslikava panjskih končnic v letu 2016 V okviru 39. tekmovanja in srečanja mladih čebelarjev v Markovcih so bili razglašeni tudi zmagovalci sedmega natečaja za najboljšo poslikavo panjske končnice. Na natečaju je sodelovalo 22 mentorjev čebelarskih krožkov s 85 panjskimi končnicami. Komisija (Zlatica Kovačevič, Nataša Klemenčič Štrukelj, Marko Borko) je poslikave panjskih končnic anonimno ocenjevala po vnaprej določenih merilih: izpovednost, originalnost, tehnična izpopolnjenost in estetika. Komisija je izbrala deset najboljših posli-kav. Mladi avtorji najboljših končnic so prejeli praktične čebelarske nagrade. Vsem mladim slikarskim talentom in tudi njihovim mentorjem čestitamo za njihov uspeh! MB REZULTATI NATEČAJA: 1. mesto: David Pu-celj, 12 let, OŠ Stari Trg pri Ložu, 2. mesto: Maša Gospodarič, 7 let, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, 3. mesto: Barbara Absec, 11 let, OŠ Loka Črnomelj, 4. mesto: Eva Kočet, 9 let, POŠ Socka, 5. mesto: Rebeka Muhič, 13 let, OŠ Jurovski Dol, 6. mesto: Janja Štraus, 6 let, POŠ Socka, 7. mesto: Ajda Dri-novec, 8 let, OŠ F. S. Finžgarja Lesce, 8. mesto: Jaka Ravšelj, 11 let, OŠ Stari Trg pri Ložu, 9. mesto: Ela Vičič, 10 let, OŠ Koper, 10. mesto: Lina Smrkolj, 13 let, OŠ Šenčur. Prvi festival čebeljih pridelkov in izdelkov v Celju - vabilo za ponudnike Na celjskem sejmišču bo v soboto, 15. oktobra 2016, potekal 1. festival čebeljih pridelkov in izdelkov, ki ga skupaj pripravljata Celjski sejem in ČZS. Festival je namenjen vsem čebelarjem, ki želijo pred »sezono« prodaje zalog medu in drugih čebeljih pridelkov končnim porabnikom ponuditi v nakup svoje pridelke oz. izdelke ter se predstaviti širši zainteresirani javnosti. Ta je odlično sprejela nove kulinarične festivale, ki jih Celjski sejem od oktobra 2015 pripravlja vsak mesec, zato pričakujejo, da bo Festival čebeljih pridelkov in izdelkov, ki bo potekal hkrati s Festivalom sladkih dobrot in Štrudlijado, obiskalo vsaj 2000 obiskovalcev. Mesečni festivali so za obiskovalce še posebej zanimivi, saj je vstop nanje brezplačen. V neposredni bližini prizorišča je na voljo tudi dovolj brezplačnih parkirnih mest, festivalom pa do živega ne more niti vreme, saj ima Celjski sejem na voljo dovolj pokritih površin (sejemske dvorane), če je vreme slabo, kot tudi odprtih površin, če je vreme lepo, tako da se dogajanje lahko preseli na prosto. Novi projekt kulinaričnih festivalov, ki so ga v Celjskem sejmu poimenovali Sobote na celjskem sejmišču, se je začel oktobra lani, saj želijo ljubiteljem vsega dobrega iz bližnje in daljne okolice ponuditi dodatne dogodke za dejavno preživljanje prostega časa, zabavo in nakupe. Na prvih osmih SOBOTE NA CELJSKEM S FESTIVAL ČEBELJIH PRID IN IZDELKOV ^ 15. QKT. 2016 /Mtf&tnb 232 Slovenski čebelar 6/2016 Letník CXVIII DOGODKI IN OBVESTILA festivalih so našteli več kot 10.000 obiskovalcev, ki se radi vračajo in z navdušenjem sprejemajo različno ponudbo, ki je po navadi sicer ni mogoče najti na trgovskih policah. Ponudnikom pa so v Celju omogočili tudi dostop do novih, zelo zainteresiranih kupcev, ki cenijo dobro domačo, lokalno pridelano hrano in pijačo ter druge zdrave izdelke. Celjski sejem GSM: 040-346-436 IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Specifikacija • material: inox, nerjaveča pločevina • metlice: konjska žima •pogon: 2 motorja, brez jermenov • napajanje : 12 VDC Klin, d. o. o. Logatec e-pošta: cebelarskaoprema@gmail.com Ugodne stojnice za ponudnike in degustacijski kupončki za kupce Festivali so odlično sprejeti zlasti zaradi ugodnih cen stojnic za ponudnike. Celjski sejem jih povabi, naj svojo ponudbo predstavijo kupcem tudi z degustacijami svojih izdelkov. Cena degustacijske-ga kupončka je simboličnih 50 centov, ponudniki pa lahko degustacijske porcije, predvsem za dražje izdelke, ponudijo tudi za več kupončkov. Celjski sejem za vsak zbrani degustacijski kuponček ponudniku povrne večji del vrednosti, ponudnikom pa omogoča tudi najetje davčne blagajne. Partner Celjskega sejma pri organizaciji 1. festivala čebeljih pridelkov in izdelkov je ČZS, ki bo poskrbela za spremljajoči program. V okviru festivala bo pripravila Dan shem višje kakovosti in tekmovanje Zlati medenjak 2016. Več informacij: Špela Peras, Celjski sejem, 03/543 32 13, spela.peras@ce-sejem.si. Zmagovalni recept s tekmovanja v medeni kulinariki - piščančja obara z žličniki in koroško strdjo V okviru 14. čebelarskega praznika, ki so ga letos pripravili v Račah, smo dobili nove zmagovalce v medeni kulinariki. To so koroški čebelarji: glavni kuhar Janez Pušnik ter Pavel Praper in Janko Havle s koordinatorjem Rudijem Voglom, ki so skuhali piščančjo obaro z žličniki in koroško strdjo. Količine zadoščajo za 12 oseb. SESTAVINE ZA PIŠČANČJO OBARO: 2 kg piščančjih perutničk, 5 čebul, 3 korenčki, paradižnikova mezga, timijan, majaron, žafran, peteršilj, sol, poper, kis, svinjska mast, juha, koroški strd SESTAVINE ZA ŽLIČNIKE: 5 jajc, smetana, 5 skodelic moke Priprava: Čebulo narežemo in jo na olju zlatorumeno prepražimo. Dodamo narezane perutničke, solimo in jih dobro popečemo. Dodamo narezane korenčke, začimbe in med. Poprašimo z moko in vse skupaj toliko časa pražimo, da se začne moka oprijemati dna. Nato prilijemo juho. Vse skupaj kuhamo pribl. 40 minut, da se nekoliko zgosti in dodamo paradižnikovo mezgo. Za žličnike v majhno skledico ubijemo jajca, ter jim dodamo nekoliko smetane. Maso dobro stepemo in dodamo moko in sol ter toliko mlačne vode, da po stepanju dobimo mehko testo, ki pada z žlice. Testo naj nekaj časa počiva. Nato žličnike z malo žličko vkuhamo v obaro in jih kuhamo pribl. 12 minut. Dober tek vam želijo koroški čebelarji. Avtor recepta: Janez Pušnik Vaš recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si JizsIMf* Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII 233 OBVESTILA ČZS Vabilo na čebelarski posvet v Prezid Kmetijsko-izobraževalna skupnost Gorski Kotar in Čebelarsko društvo Čaber v sodelovanju s KGZS - Zavod Ljubljana vabita na čebelarski posvet, ki bo potekal v okviru čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Posvet, namenjen čebelarjem in preostali zainteresirani javnosti, bo v soboto, 4. junija 2016, ob 10. uri, v gasilskem domu v Prezidu. Program: 10.00: Slovesno odprtje s pozdravnimi govori. 10.30: Doc. dr. Dražen Lušic, dipl. sanit. inž.: Evropski standardi v oceni kakovosti medu - izzivi in možnosti. 11.15: Dr. Stanko Kapun, univ. dipl. inž. kmetijstva: Z dobro čebelarsko prakso do kakovostnih čebeljih pridelkov. 12.00: Dario Frangen, prof.: Raznovrstnost čebelarske pridelave. 12.45: Razprava in zaključek posveta. 13.15: Druženje in pogostitev. Posvet, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je namenjen tudi podpori za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Antun Arh, predsednik ČD Čaber Obisk 54. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA Na 54. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA bosta ČZS, JSSČ in ČZD Pomurja od sobote, 20., do četrtka, 25. avgusta 2016, tradicionalno predstavili čebelarstvo in najnovejša strokovna spoznanja. Na stojnici ČZS, JSSČ in ČZD Pomurja bo sejem vse dni krasila čebelarska razstava, osladile ga bodo pokušnje medu, oživele pa delavnice za otroke, ki jih bodo izvajale vzgojiteljice Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona. Čebelarsko dogajanje bo še posebej živahno in strokovno okrepljeno v nedeljo, 21. avgusta, na sejemski dan čebelarjev. Tedaj bosta potekali strokovni razpravi o pomenu ustanovitve skupine proizvajalcev ter o možnosti predelave čebeljih pridelkov za izboljšanje ekonomičnosti čebelarstva, Pomurski sejem, d. d., pa bo čebelarjem podelil priznanja z ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. Podrobnejši program Dneva čebelarjev bo objavljen v prihodnji številki glasila Slovenski čebelar. Lidija Senič, vodja JSSČ Vabilo na razpravo o ekološkem čebelarstvu ČZS, JSSČ bo v torek, 21. junija 2016, ob 17. uri, v prostorih Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju pripravila razpravo o ekološkem čebelarstvu. V njej bodo sodelovali: • Mitja Zupančič, svetovalec specialist za področje ekološkega kmetovanja: Ekološko čebelarjenje v prihodnje; • Jože Rantaša, koordinator EKOpridelave pri Inštitutu za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor: Pogoji za pridobitev ekocer-tifikata v čebelarstvu; • Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri JSSČ: Pridobivanje neoporečnih pridelkov v ekološkem čebelarjenju; • Andrej Jernej, terenski svetovalec JSSČ: Čebelarska praksa v ekološkem čebelarjenju. Po razpravi si bodo udeleženci lahko ogledali čebelnjak in čebelarsko prakso v ekološkem čebelarstvu. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Državno senzorično ocenjevanje medu 2016 K sodelovanju na državnem senzoričnem ocenjevanju medu vabimo izvajalce letošnjih senzoričnih ocenjevanj medu, na katerih bodo ocenjevanje izvedli v skladu s Pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju medu (UO ČZS, 26. 5. 2014) in ki želijo letos sodelovati tudi na senzoričnem ocenjevanju za državnega prvaka. Letošnje ocenjevanje bo potekalo za vse vrste medu, značilne za Slovenijo, to je za aka-cijev, cvetlični, lipov, rešeljikov, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med ter za med oljne ogrščice. Zainteresirani izvajalci naj na naslov ČZS, Brdo 8, 1225 Lu-kovica, ali na e-naslov natasa.lilek@czs.si najpozneje 234 do 20. junija 2016 posredujejo podatke o razpisani kategoriji senzoričnega ocenjevanja (slovensko, mednarodno), datumu, kraju in uri sprejemanja vzorcev, datumu senzoričnega ocenjevanja medu, datumu sklepne slovesnosti in višini kotizacije, dodajo pa naj še ime in priimek kontaktne osebe za dodatne informacije. Izvajalci senzoričnih ocenjevanj, ki prijave ne bodo oddali pravočasno in ocenjevanja ne bodo izvedli v skladu z veljavnim Pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju medu, v tem letu ne bodo mogli sodelovati na državnem senzoričnem ocenjevanju. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII „G OBVESTILA ČZS Seminar o tehnologiji čebelarjenja s povečanimi različicami AŽ-panja ČZS, JSSČ razpisuje dva 5-urna seminarja o čebelarjenju v povečanih izvedbah AŽ-panja. Seminar obsega tri ure teoretičnega in dve uri praktičnega izobraževanja, na njem pa bomo obravnavali zgodovino AŽ-panja, temeljna načela čebelarjenja v različnih izvedbah AŽ-panja, izvajanje apitehničnih ukrepov v AŽ-panjih ... Seminarja bosta potekala v Hrovači 35, 1310 Ribnica. • 1. termin: 5. julij 2016, ob 17.00 - teorija, 6. julij 2016, ob 15.00 - praksa, • 2. termin: 13. julij 2016, ob 17.00 - teorija, 14. julij 2016, ob 15.00 - praksa. Na seminar se lahko prijavite (potrebna je poprejšnja registracija) na e-naslovu: bostjan.kojek@czs.si ali po tel. št.: 030/604 015. Na tej telefonski številki lahko dobite tudi dodatne informacije. Ob prijavi po e-po-šti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let čebelarite, svojo tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Prijave zbiramo do 15. junija oz. do zapolnitve prostih mest. Ker bo v posamezni skupini lahko največ 15 slušateljev, pohitite s prijavo. Ob morebitnem slabem vremenu vas bomo o spremembi termina ali o kaki drugi spremembi obvestili na naslov, naveden v prijavnici. Boštjan Kojek, svetovalec JSSČ Seminar o gozdnem medenju Opazovalno-napovedovalna služba razpisuje dva seminarja o gozdnem medenju s terenskim ogledom. Prvi bo v soboto, 4. junija 2016, na območju južnega Pohorja, drugi pa na območju Koroške (prijave sprejema g. Justinek po tel. št.: 041/644 217). Oba seminarja bosta zaradi iskanja povzročiteljev medenja potekala dopoldne. Udeleženci prvega seminarja na južnem Pohorju se bomo zbrali ob 9. uri pred trgovino Interspar v Zrečah, za drugega pa bodo točen kraj, datum in ura naknadno objavljeni na spletu ČZS. Jure Justinek, vodja ONS Delavnica fotografiranja čebel na satju K sodelovanju v fotosekciji ČZS vabimo nove člane. Za vse njene člane in druge zainteresirane pripravljamo delavnico fotografiranja čebel na satju, ki jo bo vodil g. Franc Šivic, dipl. inž. gozdarstva ter uveljavljeni čebelarski fotograf. Delavnica ponuja odlično priložnost za fotografiranje (z makro objektivom) posebnih prizorov, ki na vrhuncu razvoja čebelje družine potekajo v skrivnostni notranjosti čebeljega gnezda. Naj vas ne skrbi, če še nimate svojega makro objektiva, saj se boste lahko preizkusili na izposojenem fotoaparatu. Pristojbina za sodelovanje na delavnici je 17 EUR/udeleženca. Delavnica bo za tiste, ki bodo poravnali kotizacijo, potekala v ponedeljek, 20. junija 2016 od 14.00 do 17.00 uri v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Prijave na delavnico zbiramo na e-naslovu: marko.borko@czs.si. Ob prijavi obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), tel. št. in e-naslov. Prijave zbiramo do vključno 10. maja 2016. Na voljo je največ 20 prostih mest, zato pohitite s prijavo! ČZS Povabilo k sodelovanju na Festivalu čebelarske pesmi - Lukovica 2016 Petje in čebelarjenje sta del slovenske kulture, zato smo se pri ČZS v sodelovanju z Občino Luko-vica odločili organizirati Festival čebelarske pesmi. Na ta način želimo pevske skupine spodbuditi k izvajanju sicer številnih, vendar malo znanih pesmi s čebelarsko vsebino, skladatelje pa k pisanju novih. Festival čebelarske pesmi bo potekal v petek, 2. decembra 2016, popoldne na Brdu pri Lukovici. Podroben program festivala bomo objavili po prejetju prijav pevskih skupin za sodelovanje na festivalu. K sodelovanju vabimo odrasle moške, ženske ali mešane pevske skupine. Na festivalu se bodo vse predstavile s tremi slovenskimi pesmimi po svoji iz- biri, ena od njih pa bo morala imeti čebelarsko vsebino. Izvedbo pesmi s čebelarsko vsebino bomo strokovno ocenili in najboljšo tudi nagradili. Rok za prijavo na Festival čebelarske pesmi je 15. oktober 2016. Obrazec za prijavo je objavljen na spletni strani ČZS, na voljo pa je tudi na e-naslovu: anton.tomec@czs.si. Čebelarska zveza Slovenije SLOVENSKi ČEBELAR 7-8/2016 LETNIK CXVIII 235 OBVESTILA ČZS Poročanje o dohodku iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji Nosilec dopolnilne dejavnosti mora v skladu z zakonom o kmetijstvu do 30. junija 2016 območni upravni enoti sporočiti podatke o dohodku iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dohodek dopolnilne dejavnosti je kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki v primeru normiranih odhodkov ugotovljen na podlagi podatkov o obračunu dohodnine iz dohodka iz dejavnosti. Če na kmetiji opravljajo tudi druge dejavnosti, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti. Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih letnih plač (pet na OMD) na zaposlenega v RS minulem letu. Izračun: 1.540,25 x 12 = 18.483,00 EUR 3 povp. letne plače: 55.449,00 EUR 5 povp. letnih plač: 92.415,00 EUR Če eden od nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji ne javi dohodka iz 99. člena tega zakona, bodo razveljavljena vsa dovoljenja za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Podrobnejše informacije o načinu poročanja o dohodku dobite na območnih upravnih enotah. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Izšel je zbornik o obiskih čebelarskih društev po Sloveniji Čebelarska zveza Slovenije je izdala posebno publikacijo z naslovom »Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet! Obiskali smo čebelarska društva v Sloveniji«. Vsako čebelarsko društvo bo prejelo brezplačen izvod, cena dodatnih izvodov pa je 15 EUR/kos brez stroškov pošiljanja. Priporočamo, da izvod zbornika podarite občinam, šolam in drugim tedaj navzočim gostom. Dodatne izvode lahko do porabe zalog naročite po tel. št. 041/370 409 ali na e-naslov: barbara.dimc@czs. si. Zaloga je omejena. Tajništvo ČZS Terensko svetovanje in menjava matic na terenu Terenski svetovalci v tem obdobju izvajajo intenzivna svetovanja pri čebelarjih glede osnovne odbire v čebelarstvu. Do 13. junija 2016 morajo namreč sporočiti potrebe po zamenjavi matic na območjih, za katera so pristojni. Zaradi tega naj čebelarji tudi sami pokličejo terenskega svetovalca in skupaj z njim ugotovijo stanje obarvanosti čebel v svojem čebelarstvu. Če terenski svetovalec v posamezni čebelji družini ugotovi več kot 2 % čebel z rumenimi obročki na zadkih, bo predlagal zamenjavo matice, čebelarji pa jo bodo prejeli brezplačno. Letos so do brezplačne menjave matic upravičeni čebelarji, ki imajo urejene vpise v registru kmetijskih gospodarstev in v obdobju 2014/2015 niso prejeli matic. Svetovanja terenskih svetovalcev v juniju Čebelarje pozivamo, naj pohitijo, saj bo rok 13. junij, ko morajo terenski svetovalci sporočiti potrebe po zamenjavi matic na svojih območjih, hitro pred vrati. Kontaktni podatki terenskih svetovalcev so objavljeni na spletni strani ČZS, lahko pa tudi pokličete na telefonsko številko 040/436 517 in skupaj bomo poiskali najbližjega terenskega svetovalca na vašem območju. Ta mesec se udeležite tudi delavnic, ki jih terenski svetovalci brezplačno izvajajo na terenu. Urnik delavnic je objavljen v nadaljevanju. Sicer pa terenskega svetovalca lahko pokličete tudi za svetovanje o tehnologiji čebelarjenja in izvajanju interne kontrole medu, svetuje pa vam lahko tudi glede vključevanja v kakovostne sheme medu. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Datum Cas Izvajalec Kraj Kontakt Apitehnični ukrepi 2. jun. 11.00 Mitja Bavdaž V društvenih prostorih, Trg Jožeta Srebrniča 7, Solkan 030/604 034 3. jun. 17.00 Mitja Bavdaž Čebelarski dom, Neblo 1b, Nova Gorica 030/604 034 7. jun. 16.00 Jakob Madjar NVI Murska Sobota 041/598 356 10. jun. 17.00 Jakob Madjar Pri Matjažu Zidariču, Zepovci 6 (ČD Apače) 041/598 356 236 Slovenski čebelar 7-8/2016 Letnik CXVIII OBVESTILA ČZS Datum Cas Izvajalec Kraj Kontakt 10. jun. 19.00 Andrej Jernej KS Planina 030/604 064 13. jun. 16.00 Andrej Jernej Mladinska soba pri KS Blagovna, Proseniško 030/604 064 15. jun. 16.00 Martin Cuš Čebelarski dom Markovci 030/604 071 18. jun. 10.00 Klavdijo Babič V Padni (obalno-kraško območje) 030/604 036 21. jun. 16.00 Franc Kobe Dolž-Lipnica 15, Novo mesto 041/940 606 22. jun. 18.00 Rajko Anzeljc V prostorih CD Ilirska Bistrica 031/423322 Rejski program in osnovna odbira 1. jun. 19.00 Janez Markič Center CRIC Gorenjske 041/633185 2.jun. 16.00 Franc Tratnjek Šolski čebelnjak v Ljutomeru 041/494190 3.jun. 19.00 Mitja Bavdaž Čebelarski dom, Neblo 1b, Nova Gorica 030/604 034 17. jun. 19.00 Tomaž Pintar Pri Sprajcarju v Britofu 041/971 121 23. jun. 18.00 Andrej Jernej V prostorih KS Blagovna, Proseniško 030/604 064 23. jun. 18.00 Rajko Anzeljc Park vojaške zgodovine Pivka, Kolodvorska 51, Pivka 040/757 694 30. jun. 17.00 Peter Babnik Društveni čebelnjak Vojnik 041/211 295 Pridelava medu in kakovostne sheme 2.jun. 13.00 Mitja Bavdaž V društvenih prostorih, Trg Jožeta Srebrniča 7, Solkan 030/604 034 7. jun. 18.00 Jakob Madjar NVI Murska Sobota 041/598356 9.jun. 16.00 Franc Tratnjek Učni čebelnjak v Lendavi 041/471 088 15. jun. 18.00 Martin Cuš Čebelarski dom Markovci 030/604 071 17. jun. 20.00 Tomaž Pintar Pri Sprajcarju v Britofu 041/971 121 18. jun. 11.00 Franc Podrižnik Čebelarski center SASA Luče 030/604 068 18. jun. 12.00 Klavdijo Babič V Padni (obalno-kraško območje) 030/604 036 21. jun. 18.00 Franc Kobe Dolž-Lipnica 15, Novo mesto 041/940 606 23. jun. 16.00 Andrej Jernej V prostorih KS Blagovna, Proseniško 030/604 064 30. jun. 19.00 Peter Babnik Društveni čebelnjak Vojnik 041/211 295 1. jul. 18.00 Roman Marinko V prostorih KS Notranje Gorice 030/604 008 Izpolnjevanje obrazcev SDHNC 17. jun. 19.00 Miroslav Cetina Gasilski dom Begunje pri Cerknici, Begunje pri Cerknici 25 031/394 914 Rejski program in osnovna odbira ter apitehnični ukrepi 10. jun. 18.00 Dušan Milinkovic V čebelarskem domu na Selih pri Otovcu 030/604 090 Spiralni potopni talilniki za med Odlikuje jih: • velika kontaktna površina med medom in grelnim telesom, ki je izdelano iz nerjavečega jekla, • zaradi spiralne oblike je grelna površina enakomerno razporejena po celotni širini posode, • stalna temperatura gretja, tako da ta ni nikoli višja od 40 °C. Kupiti jih je mogoče v štirih različnih dimenzijah: Premer 170 mm 215 mm 300 mm 350 mm Moč 50 W 50 W 75 W 100 W Cena z DDV 79,00 € 75,00 € 85,00 € 95,00 € DOSTAVA V ROKU DVEH DNI Naročila sprejema in prodaja: Air maat, d. o. .o., Povir 52a, Sežana e-pošta: jani@atelsek.si, GSM: 031/667 158 SLOVENSKi ČEBELAR 7-8/2016 LETNIK CXVIII 237 OBVESTILA ČZS Urnik usposabljanj v juniju Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 2. jun. 17.00 Pomen in postopek izvajanja osnovne odbire kranjske čebele dr. Peter Kozmus Čebelarski dom ČD Lovrenc na Pohorju, Čebelarska ulica 2 g. Porok 031/407590 9. jun. 17.00 Pomen in postopek izvajanja osnovne odbire kranjske čebele dr. Peter Kozmus Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Tumov drevored 6, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 8. jun. 17.00 Vzreja čebeljih matic - delavnica Milan Starovasnik Pri čebelnjaku g. Mitje Smrdelja, Zalog 125, Zalog g. Tiringer 041/971 121 (obvezne prijave) 10. jun. 16.00 Vzreja čebeljih matic - delavnica dr. Stanko Kapun Čebelnjak ČD Turnišče g. Repič 031/484 527 (obvezna prijava) 10. jun. 16.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenia Franc Šivic KS Notranje Gorice g. Bedekovič 041/464 346 17. jun. 16.00 Vzreja čebeljih matic - delavnica dr. Stanko Kapun Čebelnjak g. Novaka, Narcisna 14, Veržej g. Novak 041/612 769 (obvezna prijava) 24. jun. 16.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenia Franc Šivic ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce g. Stušek 041/762 651 27. jun. 17.00 Vzreja čebeljih matic - delavnica Marija Sivec Pri čebelnjaku Alfreda Šalamuna, Palčje 74, Pivka g. Dolgan 040/757 694 29. jun. 16.00 Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja Franc Šivic Pri cerkvi svetega Jurija na Legnu, Legen 82, Šmartno pri Slovenj Gradcu (ob slabem vremenu bo ogled dan pozneje) g. Jelen 041/522 230 Delavnice »Praktični prikaz pravilne uporabe registriranih zdravil za zdravljenje varoze« Datum Čas Izvajalec Kraj Kontakt 1.jun. 17.00 Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Ivan Atelšek, Povir 52a, Sežana g. Atelšek 041/649142 2. jun. 17.00 Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Šolski čebelnjak Hrastovlje ga. Smrdelj 041/613067 2. jun. 16.00 Alenka Juric, dr. vet. med. Čebelnjak ČD Šentjur, Ulica skladateljev Ipavcev (ob slabem vremenu v sejni sobi občine Šentjur) ga. Kotnik mihaela.kotnik@ siol.net 2. jun. 16.00 mag. Lidija Matavž, dr. vet. med Lendava, učni čebelnjak ga. Matavž 031/622730 2. jun. 17.00 Martina Škof, dr. vet. med. ČD Grosuplje, Spodnje Blato 20 ga. Skof 041/650 158 3. jun. 17.00 mag. Ivo Planinc, dr. vet. med. Čebelarski dom Neblo, Neblo 1, Dobrovo g. Stucin 041/450240 3. jun. 16.00 Alenka Juric, dr. vet. med. Čebelnjak ČD Prebold, Prebold (ob slabem vremenu v prostorih Aninega doma) g. Grm 041/201 327 3. jun. 16.00 mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Čebelnjak g. Čenčiča, Selca 74, Selca g. Cenčič 031/741 371 4. jun. 9.00 Alenka Juric, dr. vet. med. Pri čebelarju Antonu Trbovcu, Topole 1, Rogaška Slatina g. Terbovc, 040/494 094 7. jun. 15.00 mag. Lidija Matavž, dr. vet. med NVI Murska Sobota, poskusni čebelnjak ga. Matavž 031/622730 7. jun. 16.00 mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Društveni čebelnjak ČD Cerklje, Cerklje g. Stular 051/351 845 7. jun. 17.00 Suzana Skerbiš, dr. vet. med. MCG Gaber, Notranjskega odreda 45, Stari trg pri Ložu g. Znidaršič 040/737 952 7. jun. 16.00 mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Čebelnjak ČD Prevalje, Na Fari, Prevalje g. Vogel 041/347 229 7. jun. 17.00 Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Društveni čebelnjak Senovo-Brestanica, Senovo ga. Vraničar Novak 041/649 495 8. jun. 16.00 mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Čebelnjak ČZD Maribor, Pivola 8, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 8. jun. 17.00 Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Čebelarski dom na Podstenicah ga. Vraničar Novak 041/649 495 8. jun. 17.00 Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Čebelarski dom Ilirska Bistrica, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica g. Sabec 070/758 752 9.jun. 17.00 Martina Škof, dr. vet. med. Lanšprež ga. Vraničar Novak 041/649 495 9.jun. 17.00 Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Pri Irmi Petelin, Pliskovica 77b, Dutovlje ga. Petelin 05/764 1683 238 Slovenski čebelar 6/2016 Letník CXVIII _£¡ OBVESTILA ČZS Datum Cas Izvajalec Kraj Kontakt 9. jun. 16.00 mag. Lidija Matavž, dr. vet. med Šolski čebelnjak, Ljutomer ga. Matavz 031/622730 10. jun. 16.00 mag. Lidija Matavž, dr. vet. med Čebelnjak Matjaža Zidariča v Žepoveih, Apače ga. Matavz 031/622730 10. jun. 16.00 mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Čebelnjak ČD Škofja Loka pri Domu čebelarjev Brode, Brode 37 pri Škofii Loki g. Bokal 041/344065 13. jun. 17.00 Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Čebelarski dom Sela pri Otoveu, Črnomelj ga. Vranicar Novak 041/649 495 14. jun. 16.00 mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Krajevna skupnost Malečnik, Malečnik 51, Malečnik g. Stramec 031/861 903 14. jun. 15.00 mag. Lidija Matavž, dr. vet. med NVI Murska Sobota, poskusni čebelnjak ga. Matavz 031/622 730 14. jun. 16.00 mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Društveni čebelnjak ČD Šenčur pri OŠ Šenčurju, Šenčur g. Kimovec 040/360 485 15. jun. 16.00 mag. Lidija Matavž, dr. vet. med Čebelnjak pri Jakšiču, Kapea ga. Matavz 031/622 730 15. jun. 17.00 Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Gasilski dom v Šmarjeti ga. Vranicar Novak 041/649 495 15. jun. 17.00 mag. Ivo Planine dr. vet. med. Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Tumov drevored 6, Tolmin g. Planinc 041/740 805 16. jun. 17.00 Martina Škof, dr. vet. med. OŠ Leskovee pri Krškem ga. Vranicar Novak 041/649 495 16. jun. 16.00 Alenka Juric, dr. vet. med. Društveni čebelnjak ČD Vojnik, Vojnik g. Babnik 041/ 211 295 17. jun. 16.00 Alenka Juric, dr. vet. med. Čebelarstvo Žvikart, Mizarska eesta 21, Slovenske Konjiee g. Kokelj 040/268 803 18. jun. 9.00 Alenka Juric, dr. vet. med. ČZ SAŠA v Lučah (ob slabem vremenu v prostorih gasilskega doma v Lučah) g. Podriznik 041/420821 21. jun. 17.00 mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. ČRICG, Rožna dolina 50a, Lesee g. Ambrozic 031/628 499 Podatki o gibanju tehtnic od 21. 4. 2016 do 20. 5. 2016 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Bela krajina, Poljanska gora 6,5 Sadno drevje, rearat Bistriško Pohorje -1,0 Ni medilo Bled 1,6 Sadno drevje, regrat Braslovče 0,7 Sadno drevje, regrat Brežiee 4,0 Sadno drevje, regrat Dolenjske Topliee 0,4 Sadno drevje, regrat Goričko, Dankovei 3,0 Sadno drevje, regrat Goriško, Šempeter 12,3 Sadno drevje, regrat Gorjanei, Kostanjeviea na Krki 4,8 Sadno drevje, regrat Ilirska Bistriea -0,5 Ni medilo Kanalsko, Tolminsko 1,1 Sadno drevje, regrat Kočevski roq -1,1 Ni medilo Koper, Dekani 3,3 Sadno drevje, regrat Kostrivniea, Lahomno 3,9 Sadno drevje, regrat Kranjska Gora -2,8 Ni medilo Krim - Kurešček -0,9 Ni medilo Krško, Sevniško 2,0 Sadno drevje, regrat Laško, Malič 0,3 Sadno drevje, regrat Lendava 9,1 Sadno drevje, regrat Ljutomer 7,9 Sadno drevje, regrat Logaška planota, Menišija -2,2 Ni medilo Loška dolina, Kozarišče -1,8 Ni medilo Lovrenško Pohorje 0,1 Sadno drevje, regrat Metlika 4,4 Sadno drevje, regrat Podčetrtek 9,6 Sadno drevje, regrat Ptuj, Haloze 7,2 Sadno drevje, regrat Ribniško Pohorje -2,3 Ni medilo Slovenska Bistriea, Oplotniea 4,3 Sadno drevje, regrat Slovenske goriee, Lenart 5,0 Sadno drevje, regrat Stojna 0,2 Sadno drevje, regrat Travna gora -2,1 Ni medilo Vransko, Prebold 6,1 Sadno drevje, regrat Vrhnika, Borovniea -1,3 Ni medilo Žužemberk 0,5 Sadno drevje, regrat Šenčur - Kranj 0,0 Ni medilo Pri nas lahko kupljene označene čebelje matice prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Vzrejališče je odobril KIS. Novačanova ulica 3, 3202 Ljubečna, Tel.: 03/546 14 47, GSM: 031/705 961 VZREJALISCE ČEBELJIH MATIC GABER SLOVENSKi ČEBELAR 7-8/2016 LETNIK CXVIII 239 MALI OGLASI Enoletne sadike evodije -čebeljega drevesa v lončkih, tel.: 051/361 795. Cvetni prah, pakiran po 5 kg, tel.: 041/990 360. Cvetni prah in hojev med, tel.: 02/887 37 33. Letošnji cvetni prah, tel.: 041/521 215. Letošnji, posušen cvetni prah, mogoča menjava za čebelarsko opremo, tel.: 031/734 283. Letošnji cvetni prah, posušen, svež ali zamrznjen, pridelan v neokrnjeni naravi Gorenjske, tel.: 051/855 070. Letošnji cvetni prah, svež, zamrznjen ali posušen, tel.: 041/620 810. Akacijev in cvetlični med, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, kostanjev, gozdni in hojev med lastne pridelave z možnostjo dostave do Ljubljane, cena po dogovoru, tel.: 041/252 695. Cvetlični med, letošnji, kakovosten, tel.: 051/225 916. Cvetlični med (letošnji), akacijev, gozdni, kostanjev in hojev med ter svež matični mleček, tel.: 041/587 573. Tri čebelje družine na 7 in 5 AŽ-satih z letošnjimi maticami (Notranje Gorice), tel.: 041/853 793. Štiri čebelje družine na 7 AŽ--satih (Domžale), tel.: 041/329 116. Nekaj močnih čebeljih družin na AŽ-satih, lahko tudi s panji (Gorenjska,Tržič), tel.: 041/617 052. Čebelje družine na 7 AŽ-sa-tih z lanskimi maticami (Zasavje), tel.: 051/681 817. Čebelje družine na AŽ-satih (Dol pri Ljubljani), tel.: 040/470 897. Čebelje družine na LR- in AŽ-satih, tel.: 041/643 003. Več čebeljih družin na AŽ-sa-tih, tel.: 040/412 793. 2/3 LR-naklade, ohranjene, z opranimi zažičenimi/inox satniki, in 2/3 LR-satnike, nove, nezbite, tel.: 041/545 009. Panje iz stirodura, 6-satne s pitalnikom - odlični za narejen-ce, roje, rezervne družine, tel.: 070/225 949. Šest naseljenih 10-satnih in šest naseljenih 9-satnih AŽ-pa-njev, tel.: 01/362 72 58. 10-satne AŽ-panje (dvo- in trietažne), 9- in 7-satne prašilčke, pitalnik, satnice ter nakladne AŽ--panje (Cerknica), tel.: 041/840 357. Nove 7- in 10-satne AŽ-pa-nje, tudi 3-etažne, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Deset novih 10-satnih AŽ--panjev, starih eno leto (okolica Ptuja), tel.: 031/552 169. 15 novih 10-satnih AŽ-panjev in nov čebelnjak, tel.: 040/253 874. Nakladni AŽ-panj s čebelami, tel.: 031/360 467. Šest novih LR-panjev in enega rabljenega, vsi so pobarvani, ter šest 5-satnih AŽ-prašil-čkov in enega 7-satnega, tel.: 041/804 139. Čebelnjak za 6 AŽ-panjev, brez panjev (Štajerska), tel.: 041/366 005. Prevozno enoto z 10 naseljenimi AŽ-panji ter posode za med: dve 100-kilogramski in dve 50-kilogramski, tel.: 031/204 490. Tovornjak Hyundai H100, skupaj s 24 10-satnimi AŽ-panji, A-testiran, tel.: 041/727 456. Elektronsko tehtnico, odlično ohranjeno, 6-satno samoobra-čalno točilo z novim motorjem in elektroniko ter trietažni 10-satni AŽ-panj, tel.: 040/563 247. Novo, dvosatno ročno točilo, cena po dogovoru, tel.: 041/924 073. Točilo za med, osipalnik, posodo za med in opremo za čebelarjenje, tel.: 041/678 886. Dva kovinska soda s prostornino 300 l, oba z nastavkom za točenje medu, in več plastičnih sodov (po 50 in 100 l) s tesnilnimi pokrovi, tel.: 04/513 10 27. Čebelarsko obleko, otroško, za višino do 122 cm, oblečeno enkrat, priložim še dva para rokavic, tel.: 040/533 956. Čebelje roje (Ljubljana z okolico), tel.: 070/447 430. Več čebeljih rojev, tel.: 041/344 594. 10 AŽ-panjev z notranjim osmukalnikom (Domžale), tel.: 041/567 541. 20 rabljenih 11+3 AŽ-pa-njev, tel.: 040/302 523. Mehansko panjsko tehtnico, tel.: 041/560 075. Štirisatno točilo za med z elektromotorjem, e-naslov: mutic. zdravko@amis.net. Čebelarstvo Vidovič VZREJA ČEBELJIH MATIC Joie Vidovič Apaee 300 Na podlagi 20'letnih Izkuicrij vzrejamo kvalitetne 2324 Lovrenc na Dr. polju matice pod nsdrorom K14. Matice pošiljamo po Ml 579 £27 posti «Ji pa jih osebno prevzamete. www.cebelarstw-vidovjc.si 240 Slovenski čebelar 6/2016 Letnik CXVIII „G MALI OGLASI RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si Telefonski odzivnik: 01/729 61 20 Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programom napovedi medenja. ČD Čeb. paša Rok za odd. vlog Naslov za oddajo pisne vloge Inform. Kočevje lipa in hoja do zapolnitve pasišč Damjan Intihar, Konca vas 7, 1332 Stara Cerkev; dintihar@gmail.com g. Vidmar 041/548 052 Rakek gozd 15. 6. 2016 ČD Rakek, Begunje pri Cerknici 131, 1382 Begunje pri Cerknici; cdrakek@ gmail.com g. Škrlj 031/648 886 DLČ APIS Ribnica lipa in gozd 10. 6. 2016 Franc Lesar, Slatnik 14, 1310 Ribnica g. Lesar 041/527 372 www.fln.si UGODNE CENE Nad izviri 34 www.fln.si *: 02/62-96-226 2204 Miklavž na Dravskem polju Delovni čas: od ponedeljka-petka od 8. do 14. ure UGODNE CENE Pokrovi 063 Sri?!r?TO™ifm SATJE že od 0/055I€/kJS (cena z DDV, prodajalec FCO, za nakup minimalno 1 kartona akcijska cena - zaloge omejene) ( ' " ^ gj i-lJ^JM ■ ->■ " "A" i W ZV IM * 'r+ % '■ iklt. Triglav Vreme Doživite in spremljajte vreme na povsem drugačen način. Nova brezplačna mobilna aplikacija Triglav Vreme. { O , ' Prenos iz ^ NAVOUOV • App Store r» Google Play triglav vreme.triglav.si SLOVENSKi ČEBELAR 7-8/2016 LETNIK CXVIII 241 APIS < D ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 apis.md@siol.net Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 Trgovina in proizvodnja: Opekarska 16 na Vrhniki AZ-PANJI 10-SATNI TRIETAZNI AZ-PANJ NAKLADNI AZ-PANJ PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,19 EUR/KG SATNIKI: AŽ - VRTAN, LEPLJEN, ZBIT, LR - STANDARD LR 2/3 PRASILCEK AZ 3-, S-, 7- IN 9-SATNI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,19 eur/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. GRELNIKI ZA MED 187 EUR KAKOVOSTNA RSF-POSODA IN TOCILA STANDARDNI LR-PANJ IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF - 4,8 EUR 250 g CINKANE - 2,9 EUR STIMI - 1,20 EUR/KG KOLIČINSKI POPUST NAD 100 KG - 1,15 EUR/KG KOLIČINSKI POPUST NAD 200 KG - 1,10 EUR/KG Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. Prodamo čebelje družine na AŽ- in LR 2/3-satih (Farrar). Sprejemamo naročila. MALI OGLASI , PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR ^ Streliška 150, Maribor-Tel/Fax: 02/331 8010 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. Zaščitna oprema za čebelarjenje Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele Nudimo vam: Voščene satnice AŽ, LR Satniki AZ - lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, pri večji količini pa po želji dostavimo na dom! GSM: 051/348-426 e-mail:jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si Kozarce za med Pokrovčke s čebeljimi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo PE ČEBELARNA OB PARKU TyrSeva 26, Maribor, Tel-/Fnx: 02/251 60 12 Delovni čns: Pon., sre., pet. odprto od 9h - 17h JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor Za člane ČZS nudimo 7% popust pri nakupu čebelarske opreme v | N^Cj (P] |\J vrednosti nad 50 EUR. Pri nakupu sladkorja v količini večji od 200 kg pa prejmete 11 % popust na vso opremo Lyson. As HUl if Točilo 6 kaset kombinirano Točilo 4 satno za AŽ in LR, avtomatsko univerzalni koš, samoobračalno motorni pogon cena: 1.620,16 € cena: 547,00 € Ü Zaščitni kombinezon več vrst že za 32,00 € S o Komora za dekristalizacijo medu cena: 1.100 € LR panj iz polistirena cena: 74,50 € Trietažni panj AŽ 10 satni standard s kontrolo varoe, cen- :7D.."u* NOVA CENA: 152,15 € Ä5 Inox sončni topilnik-mali cena: 184,4« € irV P Panj AŽ 10 satni standard s kontrolo varoe cena: 115,00 € Satnice LR in AŽ cena: 1,15 € Pogače in sladkor za krmljenje čebel -ugodno Ostalo čebelarsko opremo si lahko ogledate na naši spletni strani: www.belokranjski-hram.si Delovni čas: pon-pet 09:00-13:00 in 16:00-19:00, sob 08:00-12:00 Belokranjski hram d.0.0., Ulica Staneta Rozmana 16,8340 Črnomelj, M: +386 40 745 750, +386 40 748 588, +386 31695 485 www.beiokranjski-hram.si, facebook-belokranjski hram, E: info.beiokranjski-hram@t-2.si "Čebelica na rajžo gre" Izdelava prevoznih čebelnjakov prilagodljiva notranja stena Anton Ciglič, s.p. www.cebelnjaki.si, info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 MAT ICE Č EBEL ARSTVA PISLAK BALI Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Prevzeti jih je mogoče osebno, lahko pa vam jih pošljemo tudi po pošti. Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico ČZS priznamo 4 % popust ob nakupu opreme in pribora, matic in čebeljih pridelkov v vrednosti več kot 50 EUR. 031/734 905- Čebelarstvo PISLAK BALI Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u ¡nfo@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si 244 Slovenski čebelar 7-8/2016 Letnik CXVIII MALI OGLASI Refraktometer za merjenje vlage v medu za 62,60 /kos z DDV. Naročila na ekokult@ekokult.com ali na 041 341 943. Kvasica 2, 8343 Dragatuš. Dostava tudi po povzetju. VZREJA MATIC JOŽEF POTISEK sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Jelša 23, Šmartno pri Litiji GSM: 041 953 748, 031 762 025 e-pošta: jozef.potisek@gmx.com ČEBELARSTVO LUZNAR Begunje 170, 4275 Begunje na Gorenjskem Tel.: 040/321 556 cebelarstvo.luznar@gmail.com PRODAJA ČEBELJIH DRUŽIN IN ČEBELJIH MATIC Na voljo so vam čebelje matice iz Gorenjske -alpski ekotip (vzrejene v sodelovanju s KIS-om) in čebelje družine na AŽ-satih. Nudi ni d vam označene m;; tiče kra.lukovlea@gmail.eom URNIK S t NUDIMO IZDELAVO SATNIC IZ VAŠEGA VOSKA IIISl. KOLIČINA VOSKA/ 10 KG IZDELUJEMO: -pra£il£ke 3S, 4S. 5S, 7S -panje až 9s. 10S, po nsnoiilu 11S. 12S ■panje až 3e 9S. 10S. po naročilu 11S panji až kozinc 11+3 B* iwn»»-"» !J»H "* ■_ X ponw 00 MK! KO I «n-iaool - »i i.-1 -. I no-iiml OBIŠČITE NAS1 V NAŠI SPLETNI 1 TRGOVINI WWW.KIPGO.NET Ji PRIVOŠČITE rVASlM ČEBELAM NAJBOLJŠE! INVERTNE POGAČE APIMEL 30% VEČJA STIMULACIJA ELE STAVA rSjUHTMAJilt DEKSTTKJIAS15* TRlfiZAi* SLAUmjKi* ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM.: 031351964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI ELAVA ČEBELARSKE O LARSTVO-TRGOVI PLASTIČNO OBEŠALO IZOLACIJSKE KASETE AŽ,LR,LR2/3 SATNIKILR, LR 2/3 PLASTIČNA TESTNA MREŽA SATNICE OJACANA RAZSTOJISCA Znali INOX DVO IN TRI SATNI SATNIKI AŽ PANJIČM Delovni čas: od pon. do čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto. VSE ZA OBNOVO IN IZDELAVO PANJEV