P osamezne številke« Navadne Din 1*—^ ob nedeljah Din 1*50.
»TABOR- izhaja r*ak dan, razven
nedelje in praznikov, ob 1Q. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 12*50, z« inozemstvo D 20*50, dostavljen na dom H 14’—*, na izkaznice D 12*5CL in ser a ti po dogovora.
&r£?a •« pri opravi .TABC ' MARIBOR, Jurčičeva ulica
Leto: IV.
VlSlSvIril.
TTM
‘7
’> 'J-';-
:1 V '#*■
Maribor, petek 20. aprila 1923.
Posamezne Številke: Navadne Din In—, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO m nahaja v Mariboru, Jurčičeva uL žt 4, L nadstropje, Telefon interurb. St. 27tt. UPRAVA a« nahaja v Jurčičevi ulici st« ^ pritličje, desno. Telefon it 21. - SHS poštnočekovni račun atev. 1L787.
Na naročila bre* denarja ae n« aaira, — Rokopisi 9« ae vračajo.
Številka; 89
Separatistični blok v razsulu.
ffr ,	- ...........
Maribor, Yj. aprila.
Kar so dalekovidnejši ljuije takoj PJ ve dni pogajanj med Kadi čem id dr.
orogcem predvidevali, to postaja Sedaj ^ejstvo: tako Korošec kakor Spaho se — p enkrat še sicer previdne — odrekata '•icii&j, Dr> Korošec siesr skuša S** ne L5°. Ogovarjati nedeljski govor Radi* J"’	’ m°ral je tako gjvoriti, da pomiri
dik^rra<^ m°rebitnega sporazuma ■/. ra-fct- v!' ^eilt^ar že takoj v prihodnjem lini ST°.i° izjave pokaže, da mu ni >c °’ da se je pretesno zapletel z Radi-in š Pravi, da je sklenil z Radičem Pod Pa^0D^ samo zvezo za medsebojno eram°r° izv^° strankarskih pro-
še P°50ČiIa iz Beograda p% vedo povedati tud'"’• ^a^or Pri Spahovcih, še opaža iy ! klerikalcih velika poparjenost. raj.?re^ so ce^° popoldne letali okrog pJ**!«kih poslancev in jih skušali jQ ,1Ca^i, da niso solidarni z Radičem g0 a odločno obsojajo njegov nedeljski *>a V‘ . Najdašali so, da blok so obstoji jj programa, kakor ga je razvil Ponujali so se radikalcem' za so-^al ’n so izvijali, da bi bili za rad‘1 koncesije pripravljali podpirati lu i; sk° vlado v parlamentarnem’ de-eai .^a^e> na t°> da se klerikalci sku-
0	Pričeti umikati sedaj, ko vidijo, da
^iHa a^i<‘6m Vre^ P°®ore^ J?l®dc »spora-
Se umikajo fnnsliiffaul. Beo-jav	^Tribuna« že 17. tiri. prinaša iz-
de].° ?* Spaha, ki pravi: Ako bomo vl-da je program! vlade v skladu s gramom’ naše stranke, more priti do °i N^lma Sašo skupino id radikal-U* , ase postopanja v Beogradu fji v ho-i!Pol odrhtaoitt od postopanja Zagreba. se ~.yCna situacija je tako nejasna, da se
o	^ic more reči o našem zadržanju iri »H bomo tudi z dr. Korošcem v
^kupno delali j*av ^Porod« pa prinaša istočasno h-bkun‘ ru®reea odličnega člana Spaliove 'jail..‘ne' ki je rekel: »Ko je pri poga-Drlj-1 _v. Magrebu Radič od nas zahteval a®3e> da je Bosna in Hercegovina v smo kili tnf odločrio proti te-Bo§a . Rrno jogoslovenska stranka, ker SrK ® ^ Hercegovine Ko priznavamo Be fetopa0*, il° Hrvatom, ampak jih za-Idejni k'pt^ predstavniki jngoslovenSke Savirfr ^i zabteval od nas, da se iz-feijjo za republikansko idejo, a mi tevrin ^-.Ve®krat izjavili, da sirio "zraziti v tollfcŠti'	7	Radičem	j	c	'šairio
Gpo»)f.r ,rcs^cfi> v kolikor še nanaša lia lcl61. ls^° dc!o v narodni skupščini. Do-fte velja. ”C pr^c v Beograd, pakt
3‘e	,ta^°	vam	iagleda ta hlok', ki ga
MtŽr>»^xgq'- ^Soplsj.6 napovedovalo s ^ave X - taoi-famom kot odrešenika dr-^®Pe Vn« ^®riKalci so že v 'duhu gledali ,'tigjjili Se’ . ? hodo s pomočjo Radiča prl-
V	ra. .^kalee, da jim’ prepuste T-lano ¥i Vi	•1'- 2e So imeli določene o^eHe,
ISafii ?ascdlc razna važna mesta v tjub-^ovo^-drilJ?od‘ -01-- Brc-'c bl P°stal »ban' Se	zaradi šolskeea vprašanja so
^lenn?1	nference strokovrtjakov, so Že
p	.*?a ^^oišajo število Srednjih Sol
%py a gre Radič S firojim’ govorom ^ftsV	ra5une! In' Sedaj bi se pa radi
v r. Obsedeli «o med dvema 'stoloma „ I1.1® ne bo \7, vseh' mogočnih' obljub, > •,la dajali ljudstvu v volilnem1 b'oju "ko bogati Kert
m!0 p,a,Ml’a5a Iz vsega kot Hepo^itno Jo .V°' blok separatistov je v razšulu.
Ha^av^°> ®aj ni bil ustvarjen! na ij; viii-i?0 ,as^’ amPak edino ifi izključno ^5i>^i--va. ntars^G5;a Profita itf fetran-ČisCPTl. interesov poSatneznih »kompa-°S«. Taka gtavba pa je nenaravga
Razpletanje krize v Beogradu.
Korošec Int Spafio čakata poziva K avdi jenci. — Pašič pri kralju. — Radikalci še
vedno spletkarijo. v . 1
Beograd, 19. aprila. Uzv.) I)r. Ko delovna ali pa volilna, DemoEratje S© rošec in dr. Spaho sta izjav;Is. novinar- Sklicujejo na resolucijo, sprejeto na zbo-jem', da ne moreta podati nikakih iz.ja.v o ru dne 3, septembra, v kateri izjavljajo, jem, da ne moreta podati nikakih izjav da stopijo v koalicijo s katerokoli Straif-sprejeta v avdijenoi pri kralju. Pričako- ko, če stoji na stališču vidovdanske usta-vala sta povabilo včeraj, vendar para ve. V Slučaju koalicije z radikalci zah-doslej še nista sprejel«, V tukajSffjjh po- tevajo od njih, da natočijo čisto vino. še-litičnih krogih 3’ zatrjajs, da brata dr. le, ko še to zgodi, se lahko sklepa o tem', Korošec in’ dr. Spalio v slučaju radikal- kaka koalicija bi bila bolj na mostu. Ra-no-demokratske k )aliiS'ije S isvojirai pr!- dikalci z nastalim' položajem: seveda ni-stasi zapustila Bjog^al.	^	kakor ni^o zadovoljni, ker morajo vsako
Beograd, ii). aprila, (izv.) Včeraj misel na homogeno radikalno vlado opu-zvečer je kralj ponovno pozval na dvor stiti. V svojih listih predbacivajo demo-bivšega ministrskega predsednika Paši- kratom' intrarfsigentnost. Demokrati opo-ča, ki mu je poročal o političnem: polo- rekajo takim očitkom, povdarjajoč, da so
težkoče sicer res velike, toda energične« Beograd, 19. aprila. (Izv.)' Včeraj- mu nastopu krone bi bilo mogoče pospe-50ji dan je potekel v znamenju inter- šiti rešitev krize v kar najkrajšem času. vencij krone. Kralj je veš daii sprejemal Beograd, 19. aprila. (Izv.) Po seji predstavnike posameznih političnih Sin- radikalnega kluba so zahtevali nekateri piri. Četudi podrobnosti o teh avdijencah' ministri (levičarji) sklicanje ministrske niso znane, Se splošno domneva, da niso konference, na kateri bi se naj razprav-zgolj korizultativriega značaja, temveč da Jjalo-o rešitvi nastale politične krize. — kralj sam’ izraža Svoje mnenje iri zahte- Pašič je tej zahtevi ugodil ter sklical za va ha vprašanja konkretne odgovore. To 18. nro konferenco. V dobropoučenh kro-kraljevo postopanja tvori glavni pred- gih se zatrjuje, da je Pašid debatiral 6a-met razgovorov zlasti v radikalfienf :n mo z onimi, ministri, ki so bili prej za demokratskem klubu. Obe stranki Sta Sporazum z Radičem', sedaj pa so za ho-mnenja, da^ je koalicija možna samo S mogeno radikalno vlado. Konferenca je posredovanjem krone. Debatira Se raiio- trajala skoraj tri ure. go tudi o tem, ali r»:a} bi bila koalicija
Gospodarska politika Rusife.
M o 9 k V a, 18. aprila (Izv.)’ Na kongresu ruske komunistične stranke je podal Zinojev politično poročilo centralnega odbora ter je med drugim izjavil, da se ruska zunanja politika v Moskvi in Haagu ne bo nikdar uklonila bnržo-aziji, ki hoče Rusijo zopet podjarmiti. To pa na drugi strani nikakor ne ovira Rusije, da bi ne sklepala z inozemstvom trgovinskih pogodb. V 12 državah ima Rusija svoja zastopstva, z nadaljriimi devetimi državami pa še tečejo tozadevna pogajanja. Temelj ruske zunanje politike tvori koordinacija S prebujajočim se vzhodom’ in onimi državami, ki jih zatira imperijalizem antante. Večina frari-
-n-
Kraljica na potu r Dubrovnik.
Serij, 19. aprila (Izv.) Včeraj ob pol 11. uri dopoldne sta se peljali Nj. Vel. kraljica Marija in’ mati-kraljica. s parnikom »Karagjorgjevič« mimo Senja — Parnik spremlja topedovka. Vozil je tik ob obali, kjer se je zbralo številno občinstvo, ki je prirejalo visokim' gostom vi-harrie ovacije. Pri Sv. Juraju so pokali topiči, ko Se je premikal mimo parnik s kraljicama. S parnika so odgovorili s pozdravom z zastavami.
Madžarski politik v Beogradu.
Beograd, 19. aprila (Izv.) V Beograd je dospel madžarski politik Jaesy, ki ostane par dni v naši prestollcl. Stopil bo v stik z vodilnimi politiki ter Se iriformiral o zunanji politiki Jugoslavije, zlasti riapram Madžarski.
coskega naroda je ria 'strani Rusije, žele ti pa bi bilo zboljšanje odnošajev z An glijo. Tudi pobuda S strani Amerike bi bila dobrodošla. . Glede procesa zoper Škofa Cieplaka iri prelata Bntkiewicza je izjavil, da Rusija ne bo trpela pritiska od znhaj ter bo vedno nastopala tudi proti špijorionf v duhovniških oblačilih. Novo gospodarsko politiko je definiral Zinovjev kot Sistem državriesraimperija-lizma, ki si je postavil za cilj združenje kmeta s proletarcem. Napram prejšnjim lotom' je letos 17% več posejane zemlje. Računa Se, da bo letošnja žetev vrgla tri in pol Inilijarde pndov žita.
Konec rudarske stavke ria HemŠkerri Štajerskem.
Gradec, 19. aprila. (Izv.) Na darir.š' rij! konferenci delavskih zastopriikov je bil Soglasno Sprejet sklep, da pričnejo Stavku joči Ha Štajerskem v petek’ zopet delati. Samo v Stevreggu, glede katerega. So v teku posebna pogajanja, Se stavka nadaljuje.
Francozi zadovoljni a poruKrsko akcija Pariz, 18. apr. V Pariz Se je vinil vojni minister Magmot i* izjavil, da je dobil v Ponjhrju v vsakem pogledu u-godne utise. Fragcosko-belgijska zased-SRorazum^o Jako nrejena, dai
rie v1 zasedenem ozemlju vedno enako štfvilo čet. Med zavezniki je popolno Soglasje glede uporabe sredstev v svrho popolne izvedbe programa za dobavo reparacij.
Špekulacijo z dolarjem v Berlinu.
B e r 1 i ri, 19. aprila Včeraj je bila ria Korzi velika haussa dolarja Zadnji čas je opažati v krogih industrijske trgovine ter v krogih špekulantov velik naval ria devizni trg. Državna banka je sklenila, pustiti nekaj čas?a špekulaciji prosto pot, da v ugodnem’ momentu vmes poseže )n ji povzroči izgube. Listi 'Švaro pred brez-glavnim nakupom' deviz.
Amerika še potrebuje priseljence.
Washitfgtoif, 18. aprila. (Izv.) V poučenih krogih se zatrjuje, da je predsednik Hardirig prepričan', da bo imel riovi zakon’ glede, priseljevanja tujcev za posledico pomanjkanje ročnih' delavcev, ki se bo že v kratkem' občutilo. De-fovni tajnik je predložil predsedniku poročilo, iz katerega je razvidno, da je pomanjkanje že nastopilo. Radi tega fee pripravlja novi zakon' glede prišeljen-cev, ki^ b'o omogočal razriiiff kategorijam večje število pirseljetfcev.
^ r BORZA!.
CuriH, 19. jprila. (Izv.) Predborza. Pariz 36.60, Beograd 5.575 London' 25.63, Berlirf 0.019, Praga 16.475, Italija 27.15, Newyork 551.—, Dunaj O.00775, žisr. krone 0.00775, .Varšava 0.013, Sofija 450. „,.v..
in a priori obsojeria Ha smrt'. Politični razvoj pa pojde svojo naravno pot iit daje vedno bolj prav ideologiji demokratske stranke, ki stopa zopet v ospredje kot^ najmočnejša opora jugosloveriske ideje in kot najmočnejša trdnjava proti vsem separatističnim spletkam.
Z davčnim vijakom in varčevanjem.
Trst, 16. aprila
(it H.) — Naše Primorje je bilo tudi v prošlih, brez dvoma V gospodarskem pogledu mnogo boljših časih, kot pa so sedanji, pasivno in je dežela potrebovala izdatne državne podpore. Koliko milijo-nov je Avstrija žrtvovala samo za Trst! Goriška in Istra, zlasti le-ta, se sicer nista mogli ponašati s posebno naklonjenostjo dunajskih vlad, ali tupatam je vendarle kaj kanilo z Dunaja, če ne drugače, pa vsaj v obliki podpor za kraje, ki so bili prizadeti po uimi. Sedaj, pod Italijo, pa ne le, da je vse to odpadlo, temveč nas je rimska vlada osrečila tudi še z vsemi neštetimi davščinami, ki o-bremenjujejo stare pokrajine in ki zlasti nekatere, raztežnjene tudi na naše Primorje, tako težko prizadeto po vojni, pomenjajo naravnost strahovit udarec za vse prebivalstvo. Dočim si je prej naš človek, ki ni imel doma kruha, iskal zaslužka v veleprometnem Trstu, ga dane« išče tainkaj zastonj, ker prometa v Trstu rii več. Istran je šel v Pulo; v arzenalu je bilo delo zanj, dobil ga je pri stavbah, dobil tu ali tam: danes je Pula prazna, arzenal prazen, ljudstvo pa strada
Edini pridelek, s katerim si je Primorec mogel vsaj kolikortoliko podpreti svo je gospodarstvo, je bilo vino. Darieš vipavski vinorejec ne ve, kam naj gre s svojim' vinom in istrski kmet ima v Svoji kleti še predlanjsiki pridelek, ker ga Jie more spraviti v denar. Konkurenca ir kraljevine je danes že tako porinila v stran naš domači primorski pridelek, da ni več kupca zanj, ali pa kvečjemu po takih cenah, da se delo in trud nikakor več ne izplačata Ir* vkljub' vsemu temu je vlada prav sedaj udarila nov davek naš vinski pridelek S kar 20 lirami za hektoliter. Denar je izginil iz naših kmetskih hiš, rii ga niti za najpotrebnejše, a glede davkov pa država ne pozna usmiljenja in priznanja Ne glede na vse njene strahote, ki so šle preko dežele, rie glede na obupno stanje, v katerem’ Se nahaja prebivalstvo daneS, se davki izterjujejo z vso odločnostjo. I« ne Samo Bedariji, temveč tudi vsi zaostanki od leta. 1914 sem. Ljudstvo je obupano! Kam naj se zateče?
K svojim posojilnicam? Kako, ko Same nimajo denarja. Njihov denar, naložen v onostranskih zadruženih zvezah', še danes ni izmenjan’. S svetomargeritsko konvencijo so pač dali 16 milijonov lir bankam, češ, da jih odškodujejo za žko-do, ki so jo trpele pri izmenjavi kron vi lire, našim zadrugam, našim posojilnicam, ki pa so imele naložen svoj denar v zvezah na oni strani, pa vkljub pravočasni priglasitvi teh vlog niso izmenjali ničesar. Ti Haši zavodi so tako dane« brez sredstev in ne morejo izplačevati vlog niti v najskromnejši izmeri. Nekoliko jih je Se moralo likvidirati, drugi so pana vrsti. In kakšne bodo posledicet Izterjati se bodo morala posojila Iri to pomenja gospodarski polom nepregledne vrste posestnikov, ki se bodo mogli rešiti le tedaj, če se zatečejo k laškim za*-vodom', laškim bankam, ki komaj čakajo ria to, da dobe Haše ljudstvo V Svojo kremplje.
Prošli teden Se je Vršilo ¥ Puli zborovanje istrskih župattoV, na katerem je sam fašistovski poslanec AlbarieSe Ciino ostro govoril o postopanju vlade riapram! novim pokrajinam. Dejal je, da ge ima*
trajo naše dežele za kolonije, da poslanci ne morejo storiti ni S, da po cele mesece Hi mogoče govoriti s kakim ministrom, da se davčni zaostanki izterjajo z nezaslišano strogostjo, da bi bilo por j e, če bi država kje v Italiji postopala s prebivalstvom tako, kakor postopa v Istri, da se z gorjačami ne delajo duševni čudeži, da se spomenice v Rimu mečejo v koš, da naj posebno odposlanstvo nese spomenico o položaju v Rim in naj se spomenica da v tisk, da jo bo tako bral vsaj načelnik tiskovnega urada, ki vidi ministra vsaj tupatam pri kaki dirki itd. Če je ta mož, fašistovski poslanec, govoril tako, potem si je pač lahko misliti, kakšne so razmere šele v resnici! Da ga je Mussolini poklical na odgovor, da .vso faSistovsko časopisje bljuje ogenj 5n žveplo nanj, je umljivo, ker je bil mož toliko odkritosrčen, da je povedal vsaj nekaj resnice, ki bi jo rimski mogotci m njihovi primorski pajdaši tako radi prikrili svetu, namreč resnico, da Italija namenoma uničuje naše dežele, da bi tako prisilila prebivalstvo — jugosloven-Sko in tudi italijpnsko — ki jc bilo navajeno živeti v bolj človeških razmerah, k zadnjemu obupnemu koraku, izselitvi, da •bi potem te naše dežele kolonizirala s tistimi stctfsoči, ki v starih pokrajinah nimajo kaj devati v usta. In ta namen -ima rimska vlada; drugače ne bi tako strahovito privijala naših dežela in povsod kazala svoje m rek osti napram njim. Danes primorski domačin laške narodnosti huje kolne Rim in Italijo kot pa njegov jugoslovenski sosed!
In kako ne bi! Glejte, v Trstu so podržavili mestne srednje šole. Vse tržaško časopisje je bilo pohio hvale za ta vladni ukrep in sc* je silno čudilo, kako to, da se je učiteljski zbor teh šol tako upiral podržavljenju. 7a božjo voTjo, kdo bi se pa ne upiral, če se mu s podr-žavljenjem dohodki znižajo na — polovico! Prej 120<) lir mesečne plače, sedaj pa 600!
Da, tako se dela. In ne samo v Trstu. Vse učiteljstvo na Goriškem je dobilo za 'ta mCsec samo polovico prejšnje plače. To se, pravi no fašistovsko — štediti. Poznam učiteljico v Vipavski dolini, ki ima že kakih 18 let službe in ji je prvega, ko je plačala hrano in stanovanje ter perico — lika si seveda sama — ostal za vse ostale potrebščine vsnr.ra meseca velikanski znesek — dveh lir!
Tudi to štedenje ima svoj namen: ■prigabiti hočejo domačemu, zlasti pa na-Kemu učiteljstvu službovanje v deželi, ida bi ga čim prej namestili s Kalnbreži in Sicilijanci, ki so že sedaj kot učitelji ra italijanščino raztreseni po vsej deželi, ki povsod, kamor prihajajo, ustanavljajo »fjtSije« in so na svoje sijajno tlelo na šolskem polju seveda še posebej nagrajeni, dočim' pa naj učitelj-domaehl (strada ali pa, kar seveda predvsem žele,
■'■■■M* H'	   "'!!?
C. Flammarion (I—us).
Mumija.
(Konec.)
Zdi se, da- je Ramses razdelil svoje življenje na dve polovici: na zabavo in slavo in da je ves čas, kar je živel na [svetu, izprašujeva! obe peneči čaši.
V	njegovem haremu so bilo najrazličnejše lepotice iz Afrike in Azije: nahajalo se je 170 otrok, med njimi !>0 sinov. Izgleda celo, da je inu.l otroka z lastno hčerjo, zakaj faraonu je »*ilo tudi to dopuščeno. Vse, kar je stor i, so takoj xabeležili pisarji, slikarji in kiparji. V palači Medinet-Abua vidimo še danes sliko njegove ljubice, ki je bila naslikana v obleki prve žene, pred njo pa sloji Irralj. Lep primer javne nravnosti!
Vendar pa je ta prenagli vžrast že "prav kmalu povzročil splošm nazadovanje in’ upadanje. Poltenost jo pomehkužila egipčanske mogotce, dasi jih jo i.a drugi strani odvrnila od še huiše nenravnosti, spolnega življenja z istim spolom, ‘ki se je razpaslo zlasti zn vladrtisja Seti a
I.	Glavno faraonovo mesto ni bilo zgolj (mistično mesto mrtvih in' duhovščine, ampak tudi razkošno mesto vojščakov, trnesto trgovine in zabavišč. Niti Rima niti Pariza ni mogoče primerjati s sliko Theb in’ Nila v Mojzesovem času.
Spomnimo se, da je bil ta iz groba izkopani faraon tisti faraon, kateremu jo pobegnilo šeststotiSoč Židov, ki j'h’ je iz-Krtal kot Sužnje v deželo Gessen, da bi tam pod nadzorstvom njegovih valpetov *?radjU Rafflsesovo mesto ob Nilu, Ko
pobere Svoja šila in kopita ter izgine preko meje.
Tako se vrši sistematično ubijanje našega ljudstva na gospodarskem polju in na tak način hočejo tudi v gmotnem pogledu izpodkopati obstanek itak že tako redkemu razumništvu med našim narodom. Kar nista dosegla bomba in samokres, kar niso zmogli požigi in poboji, kar se ni posrečilo gorjači in ricinovemu olju, naj dovršita davčni vijak in varčevanje!
O,	blažena Italija, ki si nas odrešila!
* Is seje demokratskega kluba. V sredo 18. tm. je bila seja demokratskega kluba. Ljuba Davidovič je poročal o av-dijenci pri kralju. O tem in o razpravi, ki je sledila, ni bilo izdano nobeno poročilo. Eno pa se lahko ugotovi, da je vladala popolna enodušnost v tem, da ni govora o razgovorih z radikali za vstop v koalicijo, dokler ne vemo, ali politika radikalske stranke še sloni na bazi vidovdanske ustave. To pa z ozirom na dejstvo, da so se radikalci spustili v pogajanja z izrazitimi revizionističnimi strankami in da so predhodno ž njim sklenili celo nekak sporazum, ter da so prvaki radikalske stranke v javnosti podajali izjave, da je vprašanje revizije ustave za njihovo stranko vprašanje politične oportunitete.
* Proti koaliciji demokratov j. radikali je med demokrati v Srbiji najodloč-nejše razpoloženje. Glavni organ demokratske stranke »Demokratija« prinaša iz vseh strani Srbije dopise, v katerih
(se somišljeniki z vso ostrostjo izrekajo proti koaliciji. List sam prinaša v št. od 17. tm. pod naslovom »Prvi uslov« uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Koalicijska vlada bi samo podaljšala /Jo, ne bi ga pa odstranila. Mesto odločnih, radikalnih metod bi dala malokrvne in blede metode, katere ustvarja vzajemao paraliziranjo onih, ki hočejo naprej, in onih, ki vlečejo nazaj. In dokler bo bolezen razjedala narodno telo in trovaia njegove življenske sokove, more koalicija samo črez krvave rane vreži svileno kopreno. Več ne zmore. A je-!i dovolj? In kako dolgo more to trajati brez nevarnosti, da nekega dne izbruhne bolezen kot vulkanska erupcija? Ni zdravilo v koaliciji z radikali. Mi moramo imeti potrpljenje, moč in hladnokrvnost. Radi-kalsko besnilo za vlado nas ne sme okužiti. Mesto da si delimo sramoto z radikali, si moramo deliti delo z vsemi onimi, ki vidijo v zlomu koruptnega radi-kalskega režima in v uvedbi široke so-cijalno reformistične politike prvi pogoj za ureditev države, Naš čas ni daleč, dotlej pa: čuvajmo čast domovine in čast stranke!«
* Nima politične važnosti. Dr. Korošec je izjavil, da Radičev nedeljski go-
se je bil naveličal vlade, jo je ;zroči! še za življenja svojemu nasledniku, in če so podatki pravilni, je bil faraon od Rdečega morja Ramsesov sin.
Spomnimo se nadalje, da je bila doba. ki nam jo vzbujajo ti ostanki, štiri sto let starejša od Jeruzalema in Davida, da jc ta kralj, čigar mumijo smo opisali uvodoma, vladal sedem sto let pred ustanovitvijo Rima in da so se šele dva tisoč lot pozneje pojavili prvi francoski kralji in začeli našo zgodovino.
In vendar je že v tisti davni dobi kipelo bujno življenje, poljedelci so polnili svoje shrambe .s pridelki, vojaki so rušili osvojena mesta, duhovniki so služili službe božje, učenjaki so proučeval; naravo, stavbeniki so zidati palačo in cerkve, kurtizane so delile svjjo >tolaž-bo«, trgovci so prodajali blago, ladje so plavale po rekah in po morju, življenje je v svojih najvaznovrstnejših oblikah oživljalo mesta in vršelo naj Egiplcm kakor vrši polna Icošnica čebel.
Koliko slavnih mož od Mencs? do Ptolomejvcev, koliko delikatno lepih žena od Nitacjrite do Klepatre je pač živelo v dobi teh potih tisočletij v siju davno egipčanske civilizacije. ’ Tu čemu so živeli.'?
Kakšno pofemrtno solnea, kakšna neznana luČ je razsvetljevala te duhove, o katerih nam danes pričajo le žalostne muipije, razvaline in od zobov časa izglodani stebri'J
Več ko kraljeva mumija bi nam laTii-ko pripovedovala faraonova tuša. Nedvomno bi nas podučila, da j«?, bila eso-ferična teorija Rilskih duhovnikov jtav-
vor nima take politične važnosti kot niu jo pripisujejo in je treba iti preko ujega na dnevni red. Vraga, kam smo pa aažli s svojo politiko, da pri nas voditelji, v najvažnejših trenutkih govore tako neresno, da je treba preko njihovih govorov iti na dnevni red. Ustavna borba je dosegla svoj višek, notranja kriza mm čepi na vratu, opozicija se z vsemi silami peha. za »sporazum«, voditelji te opozicije. leader najmočnejše opozieijonalne stranke pa ima pred množicami naroda govor, ki jih ne. gre jemati resno. V tej blokadiji vlada babilonska zmešnjava.
V	trenutku, ko vsa država upira vanj oči. blebeta Radič, kakor da je ravnokar zapustil beznico v Vlaški ulici. Kje je srbijanski politik, ki je imel v času najhujše volilne borbe tako neresen govor, kakor ga je imel Radič v enem najvažnejših političnih trenutkov? Celo famozni Pašičev volilni govor v Zemunu jo vsebinsko in stilistično na taki višini, da je Radičev govor v primeri z njim navadno kvantanje. In to naj bodo voditelji ljudstva! Gorje narodu in državi, kjer so voditelji v zgodovinsko važnih dneh brez
—	glave,
* KIcrikalci nočejo Radičeve otrobe
in jih po stari jezuitski navadi obračajo tako, da pokažejo santo to, kar je njim prav, vse drugo pa zamolčijo ali pa povejo z blažjimi besedami. Klerikalci naj se kar nič ne sramujejo Radičevega sejmarskega žlobudranja; Radič bi se celo utegnil iz njihovih listov še marsikaj naučiti, saj so jezuitje vedno prekašali framazone.
* Nič ne povejo, klerikalci namreč, da se je Radič pobahal, češ. iz strahu pred menoj je dr. Korošec sklenil politično zvezo s čovječansko republiko. Jaz, jaz sem tisti, ki to klerikalne pope strahujem s šibo v roki kakor kak učitelj kratko-srajčnik! Če ne bodo mirno držali rok na moji kloni, pa bom jaz — Radič ~~ tisti, ki' bom ustvaril slovensko republiko. Ljudstvo, ki je 18. marca napolnilo 'klerikalne Skrinjice, bo nekega drugega dne napolnilo Radičevske, pa še vagon žegnov ne bo nič voč pomagalo. — Dr. Korošec seveda dobro pozna naše verno ljudstvo, zato pa drži roko na klopi. Stipica ima šibo, ja! ,
* Pm>rost kmet izpod Triglava, klerikalni poslanec Brodar je pri zagrebškem republikanskem cirkusu zastopal slovenske Avguštine. Brodar je nekaj besedičil tudi o zvestobi, ki smo jo obljubili Čehom in katero smo držali, lo-kler se nismo osvobodili.’ In sedaj smo obljubili zvestobo Hrvatom, pa bomo jo tudi držali. —- Radi bi poznali kmeta izpod Triglava, ki j« obljubil Čehom zvestobo! Klerikalna stranka ni dala niti enega člana »Jugoslov. odbory«, ki je pripravljal osvobojen je; njeni oristaši niso hoteli vstopiti'v prostovoljne legije, da bi se borili proti habsburški armadi in zato je bila tudi zvestoba češke-
dihnjena od razuma, ker bi sicer ne prenesla nesmrtnega življenja v carstvo zvezd, v neskončne daljave vesoljstva.
* *
V	tisti dobi. ko je še v Egiptu kipelo ono življenje, ki je sedaj zašlo v tišini pustinje, takrat, ko so radosti in bridkosti, zabave in bolesti, ljubezen in sovraštvo oživljali ljudstvo, ki ga danes ni več — smo ml Gali ali Franki živeli v divjih gozdovih. Zapustili smo stoprv barbarstvo kamenite dobe. branili smo se z lovom in ribarstvom; nismo imeli hiš, ognjišč in domovine, vse naše življenje je bilo kruta borba za obstoj.
Neskončni gozdovi so se razprostirali na, tleh Galije, ki so jo začeli obdelovati stari Kelti; pusto je bilo na obalah Rena in v sedanji Nemčiji, skoraj pusta js ležala današnja Velika, Britanija, slabo ob-ijuc.ctia je. bili <.»d. Ital'j» K c'rt ; ivvrok bi ne mogei ujsihiii fcr».j<v kjer bede'« nastala dva	moderna civilizacije
—- Rim in pozneje Pariz — velemesti, katerima bo dan-.' »ajagfj, la 'suvereno obvladata novo svetovno •iviKz&cijo. V dobi Menesa, Cbeopsa, J\hcpli3ema, Ni-tanrite, v dobi Kyfcsosov, Abrahama in Amenophisa. da, ‘udi v dobi Sesostrisa sta Rim in Pariz dremala v 'skrivnosti bodočih možnosti; ni 5e vzklil nobeden sedanji jezik, nobeden moderni nazor, bodisi filozofični, verski, politično-gospodarski ali socialni, edinole astronomija jo nastopila svojo slavno pot,..
Ploveči svetilnik človeške misli, ki je razsvelijaval Nil, je po zakonu večne spremenljivosti preplul Sredozemsko
mu narodu neiskrena. Kajti Cehi so dtv bro vedeli, da jo manifestacija v Pragi moralna potrditev tega, kar so stori*® legije in kar so dosegli možje kakor Ha-saryk iti Boneš v inozemstvu. Takoj P0 preobratu so klerikalci ponudili zvestobo tudi Srbom in so dve leti pisali o p°“ trebi te zvestobe ter pobijali frankovske in radičevske težnje na Ilrvatskeuu Sedaj, ko so videli, da bi se moral njihov rimski klerikalizem odavstrijčiti in tnalo preorientirati, pa so rajši obrnili plašč, izlili čez Srbe vse že davno preležane o-čiike in prelomili zvestobo. Z Radiče®' ki je tičal v Zagrebu kakor jazbec v svo* ji luknji, namesto da bi se s trezno P°' litiko udeleževal dela za dobrobit drža* ve, se hočejo klerikalci boriti za samostojno slovensko republiko! Češko-jug°' slov. geslo »Zvestoba za zvestobo« je skrunjeno, odkar je slovenski klerika!®®
Ž njim zagovarjal Radičevo nemško i*1 protiosvobodilno politiko.
onika.-,
— Smrtna kosa. V Framu je um?* vpokojeni učitelj gospod Leopold Šefi)1' nek. Pogreb se vrši v petek 20. tm.
11. uri dopoldne. N. v m. p.!
— Slov. trg. društvo priredi skupn® informativno potovanje mariborskih govcev (članov in nečlanov) na Zagreb' ški sejm z vlakom dne 28. aprila tl. zve' čer. Ker je neizbežno za naše trgovstvo, da je informirano o stanju produkcij® in trgovine naše države, udeležbo nujn® priporočamo. Da se oskrbi vse potrebno pravočasno, uaj se udeleženci takoj Prl' javijo pri tvrdkah: N. Šoštarič, DratJ® Rozina in Pinter 6: Lenard.
— Občinske volitve na Koroškem. nedeljo 8. aprila so bile obč. volitve 'f Prevaljah, soc. demokrati so dobili združeni Slovenci 12 obč. odbornikov. V, Mežici so bile volitve 15. tm. Soc. de«10' krati so dobili 18, klerikalci 7 odbornik'^'
— Avtomobilska nesreča. Iz Gor ni0 Polskave so v sredo ob pol 12. uri ki1’ cali muriborski reši liti oddelek. V bliž’in* Polskave se je pripetila avtomobil*15® nesreča, pri kateri se je zagrebški tr#3'* vec Nikola Strizakovič težko poškodoval* Rešilni oddelek mu je prožil prvo P°' moč ter ga prepeljal v mariborsko bej' nico. Toda predno je rešilni avtomobil dospel v Maribor, je Strizakovič pod!®’1 sel poškodbam. Imel je zlomljeno loba* njo. Podrobnosti o nesreči nam še ni8® znane.
— Od gostovanja v smrt. V Topoli
obhajali poroko tamošnjega kmeta Tothgyorgyja z običajnim1 goRtov*ttOen: in popivanjem. Ženinov stari oče, 82 le*? starček, ki je bil prav Židane volje, se J® proti večeru napotil domov. Med Poto* je moral čez nek potok. Ko je dospel n* brv. se mu je zavrtelo; padel je v si®® ne globok potok in utonil. Ko so Sa 11 večer našli, je bil že mrtev.
morje, da razsvetl najprej Grško, Italijo, nato Francijo — dočim se J1"®, Egiptom zmračilo popolnoma: čudeži- * so nastali v dobi cvetoče civilizacij^’ razpadli v razvaline, izginil je tudi ieI
—	le sfinga je ostala zaprtih ust na	^
nožju piramid kakor simbol večno Čečih grobov. Polagoma sta rastla morja Francija in Pariz, da riekes& ” iznenadita človeško zgodovino * n° še sijajnejšo civilizacijo.	sn
Vali zgodovinske plime in osek® g0 vrgli Ramsesa II. v za njegovega barbarsko deželo; kralja kraljev so ^ peljali v navadni skrinji iz Kih!r° p Marseille, odtod pa v Pariz,
shranjen' v louvrskem muzeju. v^goda pa je to še vedno častnejše ueg°^f05ili Ludvika XIV, čigar ostanke so
Voltairja, ki je bil
Pii'
vetru ali Seini.
Pa kakorkoli je že — kako - in’ neva na našem planetu človeS1^1.^ iet slava! Kdo ve, kako bo čez pet *lS z'0pet z našo civilizacijo! Morda se ^P,.° _nj0vi nad Parizom in Londonom’ pod.11 ' .jf in mordn bo vlada Republike 55* 1rl' držav azijskih odpoRlala s	a.p0i§čfi
sebno podmorsko ekspedicijo, *	0,
pod razvalinami pariške	'stris**1	•*'
stanke kakega francoskega	’	j-š-
Naša civilizacija uteffne u^fsli(i^asn-0 kor zvezda itf davno pred njo -, .o spomin na vse one, ki danes; tri nad drugimi.
Ničeva radost, otročji pouo
Ž’i. % zeml ja se & srtela že na'
dalje!
'A' U O Kn""	Stran'O/
Maribor, 20 aprila 1923:
— Reforma vojaške službe na Polj-
em’ P°1jski parlamentarni odbor ra vojaška vprašanja je sprejel predlog, da redna vojaška služba traja poldrugo leto in da so ženske od 20—40 leta dolžne sluziti v pomožne vojaške namene. v — Električno zvonenjc v Parizu. V easu, ko se vse elektrificira, so tudi zvo-^ar.ii postali modernejši. V pariški kate-f rali Notre Dame bo uvedeno električno zvonenje. Na mesto romantičnih zvonar-! Jev bo stopil hladnokrvni elektrotehnik. Težka želva. Iz Splita poročajo, da m°rnarji vlovili med Korčulo in Spli-°m 50 kg težko morsko želvo in jo prodali v Splitu za 400 Din.
— Avtomobil pod vlakom. V Badenu Pri Dunaju se je pripetila te dni velika nesreča, ki je zahtevala sedem mladih življenj. Nek dunajski tovarnar se je Peljal s svojo družino z avtomobilom Proti Badenu. V bližini mesta polje cesta cez železniški tir. Ker zavornice niso bile zaprle, je šofer hotel peljati čez tir. V ,em trenutku pa je privozil brzovlak, ki •1° na mestu zdrobil avtomobil. Vseh sedem oseb, ki so bile v avtomobilu, je našlo ^smrt pod vlakom.
^ Krvava družinska drama v Sombo-fn’ Minuli četrtek se jo odigrala v Som-oru krvava družinska drama. Odvetnik r' Jakob Sehweisgut je imel skupno s svojim tastom Jakobom Berchtoldom le-no trgovino, v kateri je bil po večini avestiran Berchtoldov kapital. Schweis-b'l°V lakon 7‘ Berchtoldovo hčerko pa ni
- Srečen. . SchweisRut se je v zadnjem 8,1 udajal pijači ter zanemarjal trgo-
be 0,;.Po8leflica so znatno izgu-g, ’ ** jih je moral kriti tast. Radi tega
- a ^ zet in tast često sprla. V zadnjem t su je sklenil Schweisigut večjo kupčijo RPr • kos8rtsk° tvrdko. Na račun je dob ^ ^va ™tlij°na, kron. Ker pa ni gjj avil lesa, je tvrdka zahtevala povra-p .° denarja. Seveda Schweisgut ni raz-j, asal s tako velikimi svotami ter je Be vSHil mojega tasta, naj mu pomaga. Ve ,	mu je očital zapravljivost, j** Pa je sklenil, da proda 90 ora-,j P°l.ia, da krije to izgubo. Usodnega Vaj ?e Schoveisgut zopet vso noč pijanče-Za' l pr’^el zjutraj piian domov in se k0 » Prepirati s svojo ženo. To je tasta teracn° tnko ujezilo, da je vzel samokres
.;,strelil dr. Sc,hweisguta ter sebe. Zadel	na	^derko, ki je pa ni
Vet^-v^Tadni jezik v Romuniji. Na od-
kongresu v Rumuniji je mi-za Pravosodje Floresco izjavil, da re biti uradni jezik v Rumuniji 'sa-ta° nmiunski. Na pravice, ki jih dajejo ROflK™ nar°dnirn manjšinam mirovne nv jjQ^ e' se Rumunija iz državnih razlo-dr? ae more ozirati. Kdor ne razume h>aČVnftS:a ^GZlka’ na.i se poslužuje tol-nij.i8' kongresu je pravosodni mi-]0v.Gr odredil, da morajo vsi sodniki oo-tzpit iz rumunščinc. Oni, ki niso ni uradnega jezika, bodo odpuščeni ^avne službe.
Oblava.
jng ^uro(tno železničarstvo to je Zveza škili železničarjev, podružnica ®tvo n ’n nar°Jho žel. glasbeno drn-m* f‘va* priredi v četrtek dne 19. t. Sta d nr’ v veliki dvorani Narodne-'telit°ma ^ruz'nski večer ob priliki po-Č8g|Vc spominskih diplom društvenim k n,01111 klanom. Najuljudneje vabimo pr:-n,0^ptir°jni udeležbi vse članstvo in »a,ebe društva. Vstoo prost.
Bpov "	•	vsemira.	Polkovnik	K.	Phi-
tfetje ° Pr^Te<tt v petek dne 20. t. m. svoje d8va Plavanje iz astronomije. To pre-b0 0Tn.'le 0 Posvečeno solncu. Predavatelj jave ‘!Sil1 ,1a nas PO-iniovnnje čudežne po-l6mlj-la,TiSOlnci1' 0GGku vsega živega na t^ j* ' Jutrišnje predavanje bo višek *°ahst zanimivih izvajanj o zvezdo-W * • , ?ato ^ Pričakovati, da bo obisk kr; a]obilnejši. Začetek točno ob p d 8. jigg Zvečer, mala kazinska dvorana. Sto-Wa 1)0 1 dinar, sedeži po 3 in 5 dinar-
Vsi upokojenci južne želez-ti^ še v švrho naročitve novih Iegi-zKlase v šoli na glavnem kolo-3o, v1 *8&k naj prinese novo fotografiji** ®° stare neveljavne. Poštajetia-
zhor Mariborskega slov. žen-vNh,jo™5tva se vsled ovir Mie bo vršil ho T. c^ek 23. tm’.; kakor je bilo prvot-^ahir	Opozarjamo na to naše
****£&£“p40 *“•
Mariborske vesti.
Maribor 19. aprila 1923.
m f Josip Sitter. Danes 19. tm. smo
položili k večnemu počitku enega najidealnejših narodnjakov, vpokojenega višjega sodnega svetnika g. Jos. Sitterja. Rojeni koroški Slovenec iz Št. Jakoba v Rožu se jo posvetil sodni službi, a pod avstrijskim režimom seveda ni moi?el dobiti mesta v ožji koroški domovini, ki se je smatrala za nemško domeno, ter je služboval na Kranjskem in Štajerskem, naposled dolgo let kot sodni predstojnik v Brežicah, kjer je bil član, deloma tudi sonstanovnik raznih narodnih društev, v katerih se je požrtvovalno u-dejstvoval in si pridobil srca vseh narodnjakov, ki so ga poznali. Že vpokojen se je takoj po prevratu ponudil v službovanje na Koroškem, kjer je vztrajal, dokler niso naše oblasti vslcd nesrečnega plebiscita morale zapustiti dežele. Kot koroški begunec je zadnja leta živel v Mariboru in tudi tu vžival splošno spoštovanje. Bodi vrlemu narodnjaku blag spomin!
m Smrtna kosa. Danes je umrla gospa Lojzka Pihlarjeva, roj. Ahčin, soproga trgovca v Gosposki ulici. Pogreb se vrši jutri popoldne. Naj v miru počiva!
m Zahvala. Državni borzi dela v 'Mariboru so kot važni socialnopolitični, narodnogospodarski in obenem dobrodelni ustanov! priskočili na pomoč z darovi naslednji in so darovali: Tvorni ca za dušik, Ruše, 500 D; »Kovina« in V. Freund, Maribor, vsak po 250 D; A. Bernhard, »Elin«, Doctor in drug, K. R. Ježek, »Unio« in Jugoslovenski Llovd, Maribor, vsak po 100 D: Tovarna lepenk, GerSak, Hoffmanu in drug, L. Franz in »Volta«, vsi v Mariboru, vsak po 50 D; Tovarna za taninSki ekstrakt, Majšberg, 25 D; Tovarna perila Maks Durjava in drug, Maribor, je darovala 3 brisače; tovarna pohištva K. Wesiak, Maribor, 1 stol k pisalni mizi; črkoslikar G. Phillipp, Maribor, 1 napisno tablo. Vsem velikodušnim darovateljem bodi izrečena javno najiskrenejša zahvala. — Državna borza dela v Mariboru.
m Na 23 dinarjev je »srečno« narasla cena mesar pri mariborskih mesarjih. Zagrebčani se uspešno bore proti izkoriščevalcem v mesnicah — Mariborčani pa?!
ur Mariborsko žensko učiteljišče. O-krajno sodišče je te dni izdalo sodbo v tožbi mariborske občine, oziroma kleri-kalno-socijalistične koalicije, proti erar-ju radi izpraznitve prostofov drž žen skega učiteljišča. Sodišče je obari'lo erar, da mora poslopje izprazniti. Ako sodbo potrde tudi višje Instance, bo ari. žensko učiteljišče kmalu brez strehe trpamo, da prosvetna uprava stori vse potrebne korake za vzdrževanje zavoda, ki je s svojim delovanjem pokazal, da jo potreben.
m Zanimiva razkritja o mariborskem gasilnem društvu prinaša včerajšnje »Jutro«. Poročilo pravi med drugim: »Mariborsko gasilno društvo ni včlanjeno v Jugoslovanski gasilski zvezi, ker glasom zvezinih pravil ne more biti včlanjeno toliko časa. dokler ima nemško povelje. Gasilna društva z nemškim poveljevalnim in poslovalnim jezikom se principijelno ne sprejemajo. In tako tavajo taka društva ko divjaki brez vsake organizacije okrog. Zato so Mariborčani zahtevali leta 1920. od predsedstva JGZ da jih sprejme kljub nemškemu poveljevalnemu jeziku iu da se jim dovoli usta-
I	noviti gasilsko župo z nemškim poveljevalnim jezikom, nadalje da jih predsedstvo JGZ ščiti napram vladi (eventualni razpust nemških društev in podobno) in končno da se JGZ zaveže občevati z mariborsko požarno brarnbo in župo nemško. Manever je bil dober, toda pri predsedstvu Zveze so bili dovolj previdni in so vsako tako skupno delovanje kljub temu, da je Mariborčaue podpirala tedanja Brejčeva vlada, kralkomalo odklonili in izjavili, da je zanje edina rešitev, da sprejemajo slovenski poveljevalni jezik, česar pa v svoji znani nemški upornosti Mariborčani še do danes niso hoteli storiti. Mariborsko gasilno društvo k svoji slavnosti tudi ni vabilo nobenega slovenskega društva in tudi ne predsedstva Zveze, ampak samo nemško postojanke v Celju, Ptuju, Konjicah in drugod. Vsakdo^ razvidi iz tega, kakšne cilje zasledujejo vodje teh’ požarnikov z nemško komando, katere se tako krčevito držijo.«
m Cepljenje Svinj zoper rdečico. Mestni magistrat razglaša: Stranke iz mest-pega območja, ki želijo, letos, dati cepit)
svinje proti rdečici, naj to javijo do 1. maja v mestnem vetorinarnem uradu pri tržnem nadzorstvu, Rotovški trg 6.
m »Grenzlandovoche« v Gradcu. Graška Siidmarka je priredila minule dni ta.lcozvani »Grenzlandvvoche« kot nekako propagando za »odcepljene nemško kraje«. Vršili so sc posebni »obmejni večeri«, na katerih se je razvijala živahna propaganda. Seveda se stvar ni mogla vršiti brez »lojalnih« mariborskih Nemcev, ki imajo svojo lojalnost ob vsaki priliki na prodaj. Zastopali so trpine »der altert deutschen Draustadt« ter oživljali spomine na krvave dogodke na mariborskem Glavnem trgu. Mi bi tem lojalnim’ državljanom samo svetovali, da si čim prej preskrbo polne liste v Avstrijo, kjer lahko mirno izzivajo, toda ljudi, ki se udeležujejo takih prireditev v Gradcu, na naših tleh ne bomo trpeli. Spoštujemo lojalne Nemce kot naše sodržavljane, katerim pa taki pojavi mnogo škodujejo. Bilo bi v interesu mariborskih Nemcev samih, da bi s takimi tipi sami pomedli.
rrt IC astronomskemu predavanju g. Philippoviča, ki smo o njem poročili v eni zadnjih številk, pristavljamo:	Naš
poročevalec je bil pri predavanju Ir pol ure. V tem delu svojega predavanje se g. P. ni oddaljil od znanstvenega stališča. Kakor pa sedaj povzamemo iz kritike v nekem drugem tukajšnjem listu, je bila naša sodba nepopolna: pve lavnielj se je izgubil v sfere, ki so predmet verovanja a ne znanosti. V toliko pooravi.ia-mo oziroma izpopolnjujemo dotlčin notico.
m Surov napad. V sredo zvečer Sc je trgovski pomočnik F. L. vračal na svoj dom v Radvanje. Iz Radvanja pa se je pripeljal na vozu znani nemŠkutarski gostilničar Jo.ritsch iz Frankopanove ulice z žeilo in še enim spremljevalcem. S surovim kričanjem: »Du bist ein Orjunc, ich werde dir schon lielfen!« sta se oba moška zakadila nanj, ga zagrabila in ga tolkla po obrazu. Da bi pa odvrnili krivdo od sebe. so ga zavlekli na voz. ga peljali na stražnico v Frankopanovi u-liei in tam zahtevali, da ga policija zapre, češ, da jih jo napadel. Ker pa stražnik ni našel pri njem niti najmanjšega orodja, ki bi služilo za napad, in ker je na drugi strani videl, da je F. L. hudo zbit od surovih nemškutarjev, ga je seveda takoj izpustil, zadevo pa ovadil kompetentni oblasti. Kaj res mirni Slovenci na cesti ne bodo več varni pred nemškutarskimi surovinami?
m Kradljtva sraka je neka Marija Smigovc. iz ptujske okolice, ki je radi tatvin' že dvanajstkrat predkaznovana. Meseca februarja je prišla zopet na svetlo, toda brez tatvin ni mogla živeti. Ker se ji ni nudila nobena ugodnejša prilika, je obiskala svojo znanko Hribernik v Studencih. V njeni odsotnosti ji je u-kradla žensko obleko ter brez sledu izginila. Te dni jo je policija izsledila v Splavarski ulici ter jo oddala sodišču.
ni Mlad potepuh. Policija, je aretirala jedva 15-1 etn ega Franca Markoviča, ki se brez posla potepa po mestu in prenočuje po hlevih. Njegov oče živi v Mariboru z neko drugo žensko te” se za svojega otroka sploh ne briga. Pravi, da ga noče imeti, ker je tale 'nepridiprav. Policija ga je oddala državfii zaščiti dece. ki bo skrbela za nadaljno vzgojo to žrtve žalostnih socialnih razmer*.
m Ne hodite čez mejo! V zadnjem času hodijo zopet večinoma mladi ljudje čez mejo, seveda brez potnih listov, ba-je iskat dela v Avstrijo. Avstrijski obmejni komisarijat take ljudi navadno vrača našemu obmejnemu komisarijafu, kjer dobe za te izlete primerno nagrado.
m Pazite na kokoši! Dozdevno je zopet naročila 'sezona kurjih tatvin- V minuli noči je bilo neki stranki v Einspielerjevi uliri ukradenih iz dvorišča zopet šest kokoš. Tat kokoši bržkone zadavi in jih spravi v kako vrečo, tako, da ni lahko mrziti, kaj nosi. V mnogih slučajih so okradeni simi krivi, ker puščajo kokoši na cesto ali no brez zadostnega, varstva m Najlepše romane in druge raznovrstne knjige iz svetovnega slovstva v vseh jezikih izposojuje proti neznatni izposojnini »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu. Knjižnica kupi takoj po izidu vsako novo slovensko knjigo.
ooSESromcTD" □* ommodBodb
,Jadranske Strafel
i ro-rinmnnnnn □ □ ooaaaaoaODOa
 ...............................T -------
Marsdne gledališče
Predstava 170. Sezona 1923-9.>. Abonement B. V četrtek. 19. aprila 1923 ob 191/«.
Svatba KroHnskesa
Komedija v treh do atijih Spisal A. Suhovo-Kobi-lin. Pievel Bad. Peterlin - PetruSia. Režira: Branko Tepavac.
OSEBE:
Peier Konstantinove Muromskij . . Tepavse
Lidica, njegova liči............Savinova
Ana Antonovna Atujevg, mena teta . Sturmova
Vladimir Dmitrič Nelltin........Tomažič
Mihael Vasiljič Krečinskij......Grom
Ivan Antoniič tlaspljujdv	Kovič
Niknnor Savič Bek, oderuh.....Haiastovifi
Fiodor, strežaj Krorinskega ..... Jerman Tička, vratar pri Muromskih .... Kožič
Polici sh: uradnik..............Tovornik
Dejanje se vrči v Moskvi ob h-u, ko ruski kmet že ni bil o«vob»jen.
Med izvajanjem vstop n! dovoljen.
Repertolre:
Četrtek, 19. aprila Svatba Krečinskegai B. Premijera.
Tetek, 20. aprila. Zaprto.
Sobota, 21. aprila. Svatba Krečinske« ga. A.
Nedelja, 22. aprila Pri treh mladenkah, izv. Kuponi. Gostuje g. Sovilski, član ijubljauske opers.
Dramatična šola. V petak, dntf 20. t. J o. ob 18 in pol. Na odru.
Svatba Krečinskega. Danes, v četrtek* 19 aprila se vrši premijera komedij® »Svatba Krečinskega« <ab. B.) Spisal AV Luhovo-Koblin. Že včeraj smo poročali* da je komedija vseskozi zabavna ter imal mnogo tipičnih scen Izza Gogoljevih ča« lov.
Pritreh mladenkah. (Drehmiderlhaus)'«
V nedeljo zvečer se ponovno \ prizori! priljubljena opereta »Pri treh mladenkah« za izv. ab. iu kuponi. Schuberta b® kreiral nam znani iu priljubljeni' gost g« Sovvilski, član ljubljanske opere.
Balet — Margareta iit Maks Fromarl,
V najkrajšem času se bo vršil v nošeni gledališču zopet nadvse zanimiv baletnS večer Margarete in Maks Fromann. Ta dva odlična umetnika, ki smo ju im cilj priliko videti pri zadnjem gostovanju, nam jamčita zn izvaureden' umetniški užitek. Spored bo popolnoma nov. Pole« tega bo izvajal baletni eusemble še pan« tomino v 1. dej. »Prevarjeui PieroU.
Ce!jske vesti.
Arbiv celjskega mestnega magistrat«, Nemški občinski svet je mnogo zgodovin« sko in arheološko važnih aktov in doku« mentov mesta Celja odstopil svoj čad graškemu namestništvu. — Celjskemu! mestnemu uradu se je sedaj posrečilo^ dobiti vse te spise zopet nazaj, ki se to« do shranili v mestnem arhivu, ozir. muzeju.	i
Nepoboljšljiv tat je neki Štefan Cru«'
ber, 27 let stari postopač iz Teharij. Ko« maj je odslužil v moški kaznilnici v} Mariboru svojo zadnjo 14mesečno kazeri radi tatvine, je že zopet kradel koncejri leta 1922 po teharski okolici in izvršili celo vrsto drznih tatvin. Celjsko okrožil® sodišče ga je obsodilo dne 14. t. m. na 19 mesecev težke ječe. .	^
Gospodarstvo.
g Novosadska blagovna bor/,a 18. apr,
V	dinarjih notirajo: pšenica baška 452.50 —455, ječmen baški 310—312.50. banatski
307.50, oves baški 287.50. koruza baška 256—262.50, moka pšenična »0« ®70, »24 637.50; tendenca stalna.	j
Zagrebški živinski trg 18. apr. Cefl®
v glavnem nespremenjene. Nolirajo: volil Ta 16.25—20 din.. Ila 12—14.50. bosanski 10.35—10.50, krave In 14.50—15.50, ITa 10-«
12.50, svinje la 26-27.50, Ila 24.25-25, te« leta la 16.75—18, Ila 16—16.50 din. za kg} žive teže.
Zagrebški žitni trg 18. apr. V din. p® 100 kg postavno baška odn. vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450—460, koru« za suha 255—275, rž 350—400, ječmefl za pivovarne 320—325, za hrano 310—315,
i	moka pšenična »o, fi7'w^710, »2« 650—685, »6« 625—650; tendenca mirna,
—1*1—«
m
M
Ravnateljstvo Posojilnice v Framu
naznanja, da je njegov dolgoletni član, gospod
danes ob pol 6. uri po dolgi bolezni mirno Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika se vrši petek, dne 20. aprila ob 11. uri dopoldne. Fram, dne 18. aprila 1923.
763	Ravnateljstvo.
Posebna obvestila se ne razpošiljajo.
Mihel Zovaco:
Markiza Pompadour.
Zgodovinski roma«. — Poslovenila Rosandra.
I	(Dalje.)	(73)
»Sedanjost se kaže bolj vesela od preteklosti,« — je povedala Lebon, ko je zopet razložila karte. — »Vi ljubite in ste ljubljeni. — ste gotovi te ljubezni, ker yam je bila zagotovljena, prisežeua. Re-eite mi gospa, ali sem na pravem potu, ali se morda motim 1 — Če bi to ne bilo prav, bi mogla seči po drugem šopu kart.« —
»Ne, ne,« — je živahno vzkliknila Ivana, — »sicer pa to ni tako in tako važno!«
»Tedaj pa skušajmo razjasniti bodočnost!« —
»Da, povejte mi o bodočnosti!« —
In pritajeno, v mislih, je pristavila: »Da, srečo ali nesrečo!« —
Ura v sobi je bila devet udarcev in dva bolj tiho, — poldesetih je bilo. — Odzunaj je slišala Ivana ropot kočije,
Potem je umolknila za hip, — pomi-, svojo bojno sabljo iri pa svoji pištoli. —- '■ nje. — Oh gospod policijski povelj i'k, slila, pa vprašala z obotavljanjem:	1 Ivo je dospel na versaillskto cesto, mu gospod ropar žensk! — Vreden ih zV(^
»Ali res verujete, da vaše karte go- je začelo slediti šest jezdecev, ki so bili sluga njega visokega in mogočnega 'e vorijo resnico1?« —	j	do tedaj skriti na dvorišču samotne ličanstva! — Lopo rokodelstvo res, —
»Kakor jo res, da ate vi tu pred me- krčme. — Oddaljeni kakih dvesto me- vaše! — Podlež! — Ali — potrpite, — fee’ noj! — Imela som že preveč in preveč, trov jih d’ Assas v teini ni mogel opa- daj bodeva obračunala!« —	,
resnih dokazov, da bi še kaj dvomila.. — j žiti. —	!	V bojevitem pogledu so švigali blisk1'
Iz druge strani pa. ali bi izvrševala to:	Bili	so to grof du Barry š svojimi to-.	Potem pa je pobledoval. —
božjo umetnost, ako bi mislila, da je variši. odločeni, da pomagajo d’ Assasu, j	bi'le res vedel da Ivan3 111
morda lažnjiva!« —
Ivana pa je, da. skrije svojo zbeganost, vzela svojo denarno mošnjo in pogledala Debori, če ji bo zadosti. —
Debori si je pustila plačevati jako' rovnti onega, katerega tako srčno so-drago svoje vedeževanje, pet, tudi deset
zlatnikov, tudi vec, kakor je sodila one,' »Zahteve gospoda Jakoba so že nezno-ki so jo vpraševali za svet.	J	sne, kje se vendar ustavi s svojimi za-
Ali za sedaj pa je pač spoznala, da še htevami. — Ah, da bi ga hotela kaka do-
privolila, dij, si ni želela tega ropa
sniflo?
Ali mi je gospod Jakob povedal resur ^ Tvnkn hi hil nntem šfiie močen! — ih® ‘.
ako bi bilo potreba. — Bili so zakrinkani in’ ne dovolj so bili šc zaviti v plašče, da
se jih ni moglo spoznati. -	,	Rako	w bi] fem |de mogen! _ _r
»Ta 3e lepa, - sedaj sem> prisdjen v a-; vedel> da reSi f]a s0 jo 8Uoma vrs*
da jo povedel®
ertff
iČili
‘ kočijo, z namenom.
vražim,« - je premišljeval du Barry.	1	bi	biVkočija
Se gre več za navadne zlatnike. —
Ko je videla, da ji Ivana hoče ponuditi denar, je z resnim vljudnim poklonom odklonila, ter rekla priprosto:
»Gospa, ne uničite mi lepega večera, presrečna 'sem. da sem imela čast spre-i jeti vas v svoje priprosto stanovanje, —
I spomin' na to mi ostane neizbrisen. — To j mi zadošča!« —
»Poslati ji hočem kako umetnost.« — je mislila Ivana, — a glasno pristavila: »Hvala vam tedaj, gospa! — Verjemite!
bra k rogi j a...« —
Du Barrv je z kretnjo dokončal misel smrti, ki iSe mu je porodila v hudobnih možganih in s pogledom sovražnega u-
! ljana od dvajset vitezov, bi jo iri rešil Ivano ali pa. na mestu umrl-*
Pustil je konja, da je počasi ter vdihaval prosto večerni zrak s g : jim plemenitim korakom. —
me bo li kedaj
»Ali. kdo ve,
panja je sledil d’ Assasu, katerega se je bila?« — j0 zopet nadaljeval svoje komaj videlo v daljavi. —	j mišljevanje ubogi vitez. — »Blaznež. .
Mladi vitez je jahal počasi, — saj je • -;az gom blazen, ona vendar ljubi kr*«"j bilo še dovolj časa! — Divja radost so ^Ta tisti prokleti slavnosti je to pre% ga je polastila, — iri čez obraz mu je več-< pabazala, — tako da je cel dvor dva® , krat hušknil nasmeh, ki pa ni obljubljal govoril 0 n3>j. — ln vendar, jaz še uP3
ki se je približala, iri ki se je vstavila, ....
pod okni Lebonovega stanovanja. —	30	™±sl1	a	-Ivana	.	a	tUasno	pristavila^	nig dobrega za njegove sovražnike. -
Tudi vedeževalka je slišala ropot iri* /Hvala vam tedaj, gospa! - Verjemite | »Eh, častivredni gospod Berryer pač lahen usraev je hušknil čez resno lice, ”}'* da 1 3“ ®!,ran™	1.! ne	da	»a	čaka	neljubo	sreča
medtem ko je Ivana zasledovala njene j s 11 v va81 11SI roke, ki so mešale karte. —
(Dalje Pr'
h.)
Debon je zopet začela razlagati. — Obstala je bila par trenutkov dozdevno v globokem premišljevanju. —
»Če je preteklost prepojena s solzami iri sedanjost polna, veselja, — je bodoč riost
Ali — kje sta pa moja dva kavalirja!« —
»Gotovo vas čakata v predšobjuT« — Poisson in Grebi 1 lori sta prišla iz svojega podstrešja, ko sta zaslišala ronot kočije. Ivana se je šc jedenkrat zahvalila Debori, ki se je klanjala, — iri potem je
Ivana je
sijajna iri mogočna. - Kralj vasi ?.d81a « svojima kavalirjema, ljubi, kralj vas pričakuje!« -	sla prva’ a 0Tiadva za *3°- “
»Kralj me pričakuje!« — jo zašepetala Ivana zbegana. —
»Tako govorijo karte, — gospa. Jaz j pač ne vem drugega, ampak čitam iz j kart, — in te mi pravijo, da postanete še skoro kraljica....« —
»Dovolj, dovolj, gospa,« — jo je prekinila Ivaria S kraljevskim dostojanstvom in vstala. —
Vedeževalka je razumela, da je šla predaleč iri živ nemir se ji je pokazal na obrazu.—
»Gospa,« — je šepetala tih'o, — »če sem va« užalila, oprostite mi, — ali nisem j to storila iz slabega namena.. — Zahte- j vali Ste, da vam’ povem bodočnost in jaz Seiri vam1 povedala, kar je razvidno iz j kart, — tri jaz nisem' kriva, ako...«
»Umirite se, gospa Debori,« — ji je ; odgovorila Ivaria, — »jaz nikakor nisem'1 užaljena.« —
Ko je prišla v vežo, je opazila, da je j kočija st.a.la tik pred vratmi, iri vratiča I so bila odprta. — Ivaria se je hitro umak- j nila z lahnim vzklikom, ah 'nekdo jo jej bil zagrabil za roke iri potisnil proti, kočiji. —
»Na pomoč —- na pomoč!« — je 'zavpi-; la prestrašeno. —	j
'Ali že je bila v kočiji in vratiča šo So ■ zaprla zanjo. —	>
»Poženi!« — jo ukazal nekdo iri kočija < je oddrdrala. —	i
Pred hišo pa sta ostala Noe Poisšop iri Crebillorf, — obadva malo bleda. —	}
P "šena je!« — je rekel PoisSott. —* i »Kdo triore to pač vedeti,« — je vzdih- J nil Grebillon. —
xxv. "
CeSta v Versailles. '
Istega večera je odjahal vitez d’ Assas , iz Pariza proti mraku. — Vzel je s seboj i
Mala oznanila.
Odvetniška pisarna sprejme praktikantinjo. Ponudbe na upravo pod „Praktlkautinja‘.
765
' 1 ' !
Trgovski pomočnik, prvovrstna mož, z večletno prakso, iSče stalno nameščenje. Gre tudi za poslovodjo. Vstop takoj. Ponudbe na upravo „Ta-bsra* pod „Starejša mo6“. 767 3-1
Jfa posestvo pol ure od Ptuja s« sprejmejo s 1. majem: 1. Izborna kuharica, ki bi kuhala za 6. oseb; 3. Kuhinjska dekla, uporabna tndi za lahka vrtna dele; 8. starejši neoženjen vrtnar, popolnoma uvoden y vrtnarstvo zelenjave ia dreves. Ponudbe sprejema pod : Osobje št. 1884 oglasni zavod Vor-Siž, Maribor, Slomikov trg 16.
769
Ha prodaj posestvo, a/, ure od
Maribora, obstoježe iz vinograda, njive, sadonosnika in gozda, skupno pet in pol oralov zemlje. Cena 540.000 K. Vprašati: Danajski jarek 194, 766 3-1
K«|tim registrirno blagajno
s Itirimt ali Šestimi predali. Ponudbe na naslov: l.ekarna pri - Mariii Pomagaj*, Celje 761 3—3
Na prodaj otročki voziček. ;
Aleksandrova cesta St. 15/1. S nad. desno Ruedl. 762 3—1
Proda se po ceni skoraj nov gostilniški orkestrlon pr-
vovstne dunajske tvrdke. Mizarstvo Hojker, Ptuj, Ljutomerska cesta 20. Istotam se prodata 2 postelji iz trdega] lesa, skoraj novi, z žimnicami na zmeteh in 2 ponožni omar-ci x marmornatimi ploščami.
764 3—1
mfBgssmsmBStes&sesiet, \ Zamenjava stanovanja.!
Snažno stanovanje v Sodni i ulici z eno sobo in kuhinjo j se zamenja s stanovanjem z j dvema sobama in kuhinjo, event. tndi v okolici, Naslov! pove uprava.
Pristopajte k Jugoslovenslri Matici.
Neizmerne žalosti potrti, naznanjamo > > .51 sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nikdar pozabljena soproga, mamica, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa
Lojzka Pihlar, roj. Ahčin
trgovčeva soproga
včeraj dne 18. aprila 1923 ob pol 14. uri po kratki, zelo mučni bolezni, v starosti komaj 30. let, previdena z svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala in za vedno zatisnila svoje blage oči.
Pogreb nikdar pozabljene se vrši v petek, dne 20. aprila 1923 ob pol 17, (pol B.) uri iz mrtvašnice v rodbinsko grobnico mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bode brala v pondeljek. dne 23. t. m, ob 7, urj v župni cerkvi pri Sv. Magdalen).
MARIBOR, dne 19. aprila 1923.
Srečko Pihlar, trgovec, soprog, Srečko, Elica, o ti o a. F?	:rt3gger,	mati,
Janko Ahčin, brat in vsi drugi sorod,u
Naznanilo
preselitve
S IS. aprffPIB preselim svojo-	jERMENARS^^,
lil JOmmSMDELAVNICO iz dosedanjih prost^
na itoošld cesta na Si@raštew Srn šf.6	stolm®	*	•	.
ZahvaBJuJem se za doseežanše zaupanje ter se jsriporocsm za nadaife.
Lastnik jjj izdajateLi:	»Tabor«,	Odgovorni	O	a	1	m_	«-■	Tiska;	Mariborska	tiskarSa	d-