List št. 51.
Opomin kmetovavcam.
Kar stari možje pomnijo, ni bilo tistigamalo-pridniga zeliša, ki se vošič aliplošič, glušič, lešic, lušič, soldki, vinarčki, vaškanc, škropotec (grosser Klappertopf, Alectorolophus major, Rhinanthus villosus) imenuje, toliko po se-nožetih, posebno pa po njivah med redko režjd, kakor ga najdemo letos.
Ni nam treba tega rumeno-cvetečiga, kosma-tiga zeliša, ki ima cvetje v podobi kljukic, dalje popisovati, ker je pod gori naštetimi imeni kmetam predobro znano. *
Ker pa ima vsako zeliše mnogo semena, se je bati, da se bo po njivah tako zasejalo, da bo drugo leto silno nadlegovalo žitam in jim škodovalo, ako ga, preden odcvete in seme dozori, kmetovavci ne dajo izpleti.
Svetjemo tedaj prav živo: naj se iz njiv popolnama izpuli, kar se v redkih žitih brez škode za žito in v velik dobiček za prihodnje leto lahko storiti da. Trud je majhen, dobiček pa velik!
Izpuljeno zeliše pa naj se ne verze na gnoj, da se morebiti že dozorelo seme ne zaplodi po gnoji na njive. Tudi naj se ne poklada živini, ker je grozno malopridna piča in želodec zreliga semena tudi prebaviti ne more, ki pride po živinskim blatu potem spet v gnoj.
Posuši naj se in potemsožge; tojenarbolje za tako osatje!        _________