Foitnina plačana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. - q32 Cen« posamezni številki Din 150. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Haročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za tU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Brednifitvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v torek, dne 2. avgusta 1932. štev. 87. Minister Mohorič o stanju letošnje žetve in finansiranju njenega izvoza Beograjska »Politika« je objavila v svoji nedeljski številki izjavo trgovinskega ministra Mohoriča o stanju letošnje žetve ter financiranju njenega izvoza. Izjava min. Mohoriča je tem važnejša, ker so se v beograjskem tisku pojavila razna in nasprotna mneja o stanju letošnje žetve in je šele z izjavo min. Mohoriča ustvarjena potrebna jasnost. Na prvo vprašanj^ o sklicanju žitne konference, (o kateri je poročal tudi »Trgovski list«) je dejal min. Mohorič: »Smatral sem za potrebno, da se mora pred definitivnimi sklepi o letošnjem žitnem režimu vršiti konferenca, na kateri bi bili zastopani vsi krogi, ki so zainteresirani na tem vprašanju. Mnenja sem bil, da morajo prisostvovati konferenci razen producentov, trgovcev, zastopnikov mlinske industrije tudi zastopniki pasivnih krajev in zadružništvo. Na ta način je bil dosežen cilj, da se na kontradiktorni razpravi razčisti vprašanje: kakšen režim bi najbolje odgovarjal našim prilikam z ozirom na letošnjo žetev, prehrano prebivalstva, našo izvozno politiko in naše obstoječe obvez® do tujine.« »Konferenca sama se je vršila v času, ko j© bila žetev v polnem teku in ko je torej imela konferenca polno možnost, da preceni položaj... Konferenca je konstatirala, da je zlasti v tako zvanih pasivnih krajih rezultat žetve letos ugoden, v nekaterih krajih celo zelo ugoden in da bodo v znatni meri z fljim pokrite potrebe teh krajev. V žitorod-®ih krajih pa je pridelek letos mnogo pod povprečjem. Konferenca je bila soglasno tega mnenja, da bomo imeli za notranjo porabo dovolj pšenice in da bo še ostal gotov višek če* domačo potrebo, ki bi se mogel izvoziti. Višina tega viška za visi od ramih okoliščin, ki se bodo pokazale v prihodnjih mesecih, med drugim tudi od rezultata žetve koruze. Po ocenah, ki so bile povedane, bo naš izvozni višek verjetno pokril oa« potrebe, sa katere obstoj« pre-»orencijalni dogovori s Avstrijo in češkoslovaško. Toda sam obstoj viška še ne pomeni, da ga bomo tudi mogli izvesti, ker je bila večina konference mnenja, da se bodo z ozirom na dosedanje rezultate žetve v naši fcemlji ravnale cene na notranjem trgu po Uvozni pariteti, torej nad svetovno pariteto ter bi bil vsled tega mogoč izvoz le * Intervencijo, to je, da bi se dražje nabavljena pšenica v državi prodajala po nižji Iceni v tujino. Brez ozira na to, pa trgovci izvozniki zahtevajo, da se uvede režim svobodne trgovine tudi za izvoz, čeprav istočasno napovedujejo, da se bodo morale iste količine, ki jih bomo eventualno v jeseni izvozili, na spomlad zopet uvoziti.« Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o svobodni trgovini, je odgovoril minister Bohorič: »Jaz sam sem od nekdaj zastopal staii-®8e, da mora sodelovati v izvozni trgovini, tudi če je reglementirana ali kontrolirana, ®asebna inicijativa ter da se izkoristijo vse *veze ter ves trgovski kapital in aparat, ki nam je sploh na razpolago. V načelu zastopam to stališče tudi sedaj, in zato je moje Prizadevanje v tem, da se najde prava ob-*ika, da bo mogla tudi pri nepovoljnem rezultatu žetve sodelovati zasebna trgovina pri izvozu pšenice in moke. Ne smemo Pa pozabiti, da smo v tem pogledu do go-,°ve mere vezani po obstoječih preferencialnih dogovorih s tujino. Zato je potrebno, še nadalje obstoji za izvoz pšenice 0srednje mesto in organ, vsekakor pa vsaj Za promet z onimi državami, s katerimi smo v preferencialnem odnosu. Po mojem mnenju pa to nikakor ne preprečuje, a se najde prikladen način, da v izvoznem P°slu sodelujejo tudi zasebne tvrdke in jaz ®em v ta namen tudi že sondiral teren. Ta-°i Pa moram pripomniti, da odziv ni bil velik, kar je z ozirom na riskantnost posla in na nestalne prilike v naši izvozni trgovini čisto razumljivo.« Financiranje izvoza. Ker je z ozirom na obstoječe kreditne razmere in stanje na denarnem trgu, ko tudi vsled zadolženosti našega kmeta eno najvažnejših vprašanj, kako zagotoviti sredstva za finansiranje žetve, sem smatral že v začetku junija za svojo dolžnost, da dosežem otvoritev potrebnega sezonskega kredita pri Narodni banki. Z zadovoljstvom morem izjaviti, da je tej zahtevi ustreženo. Zahtevan je bil kredit od 150 milijonov dinarjev, od katerega je prvi obrok v znesku 25 milijonov že stavljen na razpolago. Razven tega nam je zagotovljen s pomočjo zvez, ki jih ima naše Izvozno društvo v tujini, lombardni kredit na blago v znesku do 100 milijonov dinarjev. Zato upam, da bomo mogli s temi sredstvi premagati prvi naval na žitna tržišča, s katerim se mora to leto računati vsled slabega stanja kmeta.« Koncem svoje izjave je minister Mohorič še enkrat povdaril, da se vprašanje žitnega izvoza zelo resno proučuje, kar kaže tudi njegovo prizadevanje, da se pravočasno zagotove potrebna finančna sredstva. Bolgarska konkurenca našim pridelkom (Poročilo z Dunaja) Razumljivo je, ako pišemo o ogerski konkurenci našemu izvozu zemeljskih pridelkov v vse severne dežele. Zato sem prepričan, da so naši poljedelci in izvozniki z zadovoljstvom čitald moj članek pred osmimi dnevi, in isto tako sem prepričan, da nisem dosti novega povedal takim izvoznikom, ki so vredni tega imena. V obče vsem izvoznikom pa bi priporočal, da si vsebino tistega mojega članka dobro zapomnijo in se po njem ravnajo. Manj razumljivo pa utegne biti marsikomu pri nas, ako danes pišem o nevarni konkurenci iz — Bolgarske. In vendar je bolgarski izvoz že danes prav nevaren tekmec, posebno: grozdja, orehov in — češpelj, da celo češpelj, ki so veliko desetletij bile v vsej srednji Evropi brez konkurence. V Bolgariji so začeli po vojni jako intenzivno gojiti tisto vrsto grozdja, ki je našemu smederevskemu najbolj podobno, samo da je nekoliko trpežnejše, da toliko bolje prenaša transportne štrapace. Po zunanjem licu pa je povsem podobno našemu najlepšemu grozdju, ki je v severnih deželah že kakih 50 let dobro znano in priljubljeno. Kdo ne pozna v Avstriji in Nemčiji — Semendria-Trauben? Že pred 40 in več leti so prihajali z Dunaja in iz Berlina trgovci v Smederevo, pripeljali so seboj i* sosednje Ogerske izurjene ljudi za pako-vanje in nalaganje, kupovali so tam grozdje in sami ga odpošiljali. Od njih so se po-malem naučili domačini in potem tudi sami pošiljali. Toda žal treba javno ugotoviti, — da se pa tega posla niso doslej prav nič naučili. Bulgari imajo torej dandanes na razpolago za izvoz prav velike množine tistega lepega belega grozdja, ki po kakovosti tekmuje z našim smederevskim (posebno pa enakemu grozdju iz okrožja Arandjelovac, v Selu Banja je velika Venčačka Zadruga, ki ima ogromne kleti) po načinu pakova-nja in razpošiljanja pa so Bulgari daleč pred nami. Rekel sem že, da je tisto bul-garsko grozdje povsem podobno našemu, ali je trpežnejše za daljše vožnje po železnici. Vrhu tega imajo Bulgari na razpolago že tiste moderne vagone, o katerih sem govoril v svojem poročilu, tako da ga morejo tovariti do 10.000 kg na pripravne police do stropa vagona. Koški se komaj dotikajo drug drugega, nikdar pa niso koški drug vrh drugega. O kakem poškodovanju, zmečkanju itd., tu ni govora. — Koški so vsi enaki, takozvani nemški Steigen ali po beogradsko: štajgni. Za izvoz tega blaga določene tvrdke so urejene po italijanskem velikopoteznem načinu, kajti one imajo privilegij, da 'morejo računati na ogromen izvoz, torej morejo ves svoj aparat urediti v največjih dimenzijah, ergo je — najcenejši. Dokler so morali Bulgari voziti svoje pridelke do Donave (Ruščuk) in od tam preko Rumunije in Ogrske na Dunaj, v Prago, Berlin itd., takrat je bilo tekmovanje z našim blagom težavna reč. Toda že nekaj let je dovoljen prevoz po naši državi, in od takrat je pričelo naravnost nevarno tekmovanje z našim izvozom. Konstatujeni: bulgarski izvozniki so na višku zahtev te obrti, in imajo od strani države vse predpogoje za nevarno tekmo z nami. Drugi sovražnik našemu izvozu naprain bolgarskemu je — valuta, je mali lev naprain našemu dinarju. Cim slabša je denarna edinica, toliko lože tekmuje v trgovini z ostalimi valutami. Za bulgarsko grozdje prejmejo izvozniki toliko levov, da morejo z lahkoto zadovoljiti svoje kmete, to pomeni, da imajo bulgarski izvozniki nižje nakupne cene nego naši. — Zato sem videl na Dunaju, v Pragi, v Berlinu vedno isto prakso: da so pri enakih razmerah na trgih bulgarski izvozniki že izborno izhajali takrat, ko so naši izgubljali ogromne vsote. Tako morejo Bulgari izhajati in pošiljati blago v tuje kraje tudi takrat, ko morajo Enoletni moratorij za naše dolgove v Franciji Lep uspeh finančnega ministra dr. Djordjevica Vsled brisanja nemških reparacij je pri- šla naša država v največje finančne težko-če in jasno je bilo, da brez občutnega oškodovanja lastnega gospodarstva ne bi mogla Jugoslavija v polni meri zadostiti vsem svojim zunanjim obveznostim. Moratoriju za remške reparacije je moral slediti tudi moratorij za naša plačila v tujini! To se je sedaj tudi v veliki meri zgodilo in v posebni izjavi novinarjem je fin. minister dr. Djordjevič podrobneje poročal o uspehih svojega pariškega potovanja. Iz njegove izjave posnemamo: Na sestanku s predsednikom franc, vlade g. Herriotom ter na mnogih drugih sestankih s fin. ministrom Germain-Marti-nom, zastopniki franc. Narodne banke in drugimi merodajnimi osebnostmi iz franc, finančnega sveta je dr. Djordjevič obširno razložil finančno stanje Jugoslavije in zlasti z ozirom na naša plačila v tujini. Eks-poze dr. Djordjevica so povsod ugodno sprejeli in rezultat nato sledečih konferenc ZAŠČITA DOMAČEGA DELA PRI JAVNIH DOBAVAH Minister za trgovino in industrijo, gospod Ivan Mohorič se je s posebnim pismom od 17. junija obrnil na finančnega ministra zaradi zaščite domače industrije pri javnih nabavkah. To pismo je bilo sedaj v prepisu dostavljeno vsem državnim in samoupravnim oblastem in je finančni minister v zvezi s tem odredil, da državne in samoupravne ustanove ne smejo vnesti v pogoje za javne nabavke znamko, žig, patent, firmo ali slično označbo kakovosti blaga, za katero je razpisana nabava. S takimi pogoji se ne sme izključevati možnost udeležbe domačih producentov za enako ali slično blago na licitacijah. Vezanje pogojev na posamezne znamke ali tvrdke je šlo večinoma v korist inozemske industrije na škodo domače. V cilju zaščite domače delavnosti se v bodoče dopušča taka praksa samo v primeru, če je absolutno neobhodno, da se nabavi blago specijalne kakovosti dotične industrije. * * * EKSKURZIJA ČEŠKOSLOVAŠKIH GOSPODARSTVENIKOV PO JUGOSLAVIJI Oficijelno ekskurzijo svojih članov v Jugoslavijo priredi Češkoslovaška trgovska in obrtniška stranka od 3. do 16. septembra t. 1. Ekskurzije se bo udeležilo okrog 300 članov stranke, vsi samo mali trgovci in obrtniki, ki žele ob tej priložnosti stopiti v zvezo z našimi producenti posebno onih predmetov, ki se izvažajo v CSR. V Ljubljano prispo 4. septembra ob 8. uri dopoldne. Po sprejemu v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo si ogledajo jesenski Ljubljanski velesejem, popoldne pa znamenitosti mesta in gospodarske ustanove. Ob 18. uri istega dne se odpeljejo v Zagreb. Pripravimo se, da bo ta skupina iz bratske CSR tudi pri nas najgosto^ ljubneje sprejeta. je bil, da nam je dovolila francoska vlada moratorij od 15. oktobra tega leta pa do 15. oktobra prihodnjega leta za vsa naša plačila. V vsem se nam olajšajo plačila Franciji do srede prihodnjega leta za okroglo 630 milijonov Din, pri čemur pa niso všteti vojni dolgovi, za katere so vneseni v državni proračun potrebni krediti. S tem ne bo samo znatno zmanjšan odtok deviz, temveč je doseženo tudi veliko proračunsko olajšanje. Poleg tega pa je fin. minister dr. Djordjevič sprožil tudi vprašanje zboljšanja trgovinskih odnosov med Francijo in Jugoslavijo, zlasti povečanja našega izvoza lesa in živine v Francijo. Tudi v tem pogledu je naletel na polno razumevanje in naša vlada ima izdelati podroben načrt, kako bi se povečal izvoz našega lesa in naše živine v Francijo. Svojo izjavo je zaključil fin. minister z zagotovilom, da bo mogla sedaj Narodna banka izdatneje zadostitjj deviznim potrebam našega gospodarstva. NOVA PUBLIKACIJA ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE ZUNANJE TRGOVINE Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je začel s 1. julijem t. 1. izdajati svoj »Bulletin d’informations čconomi-ques«, ki bo od 1. avgusta t. 1. dalje izhajal tudi v nemškem jeziku. Dostavljal se bo vsem inozemskim važnejšim listom in strokovnemu časopisju, gospodarskim ustanovam in gospodarstvenikom. V tem »Bulletin-u«, ki bo imel rubriko o ponudbi našega blaga, bodo brezplačno uvrščene ponudbe naših izvoznikov, a interesenti, ki se bodo javili, bodo dovedeni v zvezo z dotičnim ponudnikom. Priporočamo našim podjetjem, da to rubril.-o kar največ izkoristijo in se v tej zadevi obračajo naravnost na omenjeni Zavod ’ * * IZPLAČEVANJE VLOG PRI PRVI IIRVATSKI ŠTEDI0NICI. Vsled nejasne stilizacije v našem zad-ffjem poročilu, omenjamo še enkrat, da se bodo zaenkrat izplačevale stare vloge, ki ne prekašajo 5000 Din in sicer po stanju z dne 23. aprila v višini do 20 odstotkov. Vlagatelji bodo lahko dvignili prvih 10°/’o cd 1. avgusta dalje, drugih 10% pa po 15. septembru. — Kakor poroča »Jugoslovanski Lloyd«, je bila bilanca I. hrv. štedio-nice za prvo poletje 1932 aktivna za približno 5 milijonov dinarjev in je zato gotovo, da bo mogla šfedionica polagoma poravnati vse svoje obveznosti. * » * ZLATE REZERVE ZDRUŽENIH DRŽAV SEV. AMERIKE so znašale po uradnih podatkih dne 20. julija 3.952,000.000 dolarjev, to je za 942 milijonov dolarjev več, kakor mora znašati po zakonu kovinska podloga. naši — prenehati. Pri istih cenah so Bul-gari delali lepe dobičke, dočim so naši imeli občutne izgube. Še pred tremi leti je na Dunaju nosilo zvonec >Semend'ria-Traube«, imelo je naše vedno vsaj za 20 grošev višjo ceno, lani pa so že dajali prednost bulgarskemu, ker jim to dalje časa vzdrži, naše jim je pa predelikatno. Ako pojde tako dalje, utegne prav kmalu bulvarsko grozdje naše povsem izpodriniti. Proti tej nevarnosti mora priti pomoč tudi od strani države v tem smislu, da preskrbi praktične vagone, enake bulgarskim, — in da izvoz omeji samo na nekoliko zares sposobnih izvoznih tvrdk. In ako ostane pri sistemu izvoznih premij, naj daje premije če na grozdje, ne šele pozneje na vino. Praksa je namreč pokazala, da naj je bila cena za naše grozdje še tako nizka, je bila še vedno bolja nego za — vino iz istega kvantuma grozdja... Lansko leto smo imeli na Dunaju take slučaje: Prejemali »o naši izvozniki za grozdje netto nad dva dinarja, a to jim je bilo premalo, tako da so nehali pošiljati. Kaj se je zgodilo? Pozneje niti za vino niso prejeli po dva dinarja!! Za sveže češplje je bila Jugoslavija doslej edina dobaviteljica za Avstrijo, Češko, Nemčijo. Že par let pa vidimo tudi velike pošiljatve iz Bulgarije. Češplje so nenavadno debele in okusa so istega, kakor češplje tam okoli Jagodine in K ruševca; skratka: konkurenca prav nevarna. Bulgari imajo češpelj čedalje več, glede pakovanja in drugačnih pogojev pa so že vsaj na taki stopnji kakor pri nas tam kje v Brčku ali Bosanskem Samcu, kjer se že veliko desetletij pečajo s tem izvozom. Za češplje pa rabijo tudi običajne vagone, samo koške imajo drugačne. Novi koški so brez pokrovca, tako da ni nikdar nevarnosti zaradi pritiska pokrovca na blago. Koški »o malo širji, zato nižji, — vogalni klini, cokoli katerih je zbit košek, imajo nožico kake 4 prste višjo, katere ošpičen podaljšek pada točno v luknje na vrhu klina spodnjega koška. Tako morejo nalagati koške v vagone brez polic od dna do vrha, ne da se koški mečkajo drug drugega in ne da se morejo koški prekucniti v vagonu med vožnjo. — Bulgarske češplje so doslej vedno lepše prenašale transportne težave nego naše. In kar je čudno je to: bulgarske češplje prihajajo na severne trge tudi še potem, ko našili že vež ni. In navadno so prav takrat oene boljše. Bulgarska je nevaren tekmec tudi za — orehe. V Jugoslaviji je bolj po malem orehov z mehko lupino, imamo več kost-njakov ali vsaj napol kostnjakov. Hud konkurent nam je Rumunija, ali zadnja leta tudi Bulgarija. Značilno je morebiti to, da so najbolj cenjeni naši orehi iz Leskovca tam dol pod Nišem, torej ob bulgarski meji. Za orehe iz Leskovca dunajskim veletrž-cem niti vzorca ni treba, tako so na dobrem glasu. Drugi kraj za orehe je tam okoli Višegrada ob železnici Sarajevo-Beograd preko Užice in čačka. — Izvoz naših orehov v Avstrijo, Češko in Nemčijo propada, napreduje pa izvoz iz Bulgarije. Sicer je ta izvoz sam na sebi čedalje slabši. Bili so časi, ko je za češplje, grozdje in orehe prihajalo v našo državo ogromnih vsot tujega denarja. Zato bi bilo treba obračati vso pozornost tuji konkurenci, ki sem jo zadnjič opisal iz Ogrske in danes iz Bulgarije. To moramo storiti toliko skrb-neje, ker je tudi konkurenca Italije, za grozdje tudi Grške in Španije, čedalje in-tenzivneja. Kar zmore pa Bulgarija, to zmoremo tudi mi, samo dobre volje in vse pozornosti je treba. S starokopitnostjo proč, pa naj bo ta pri obdelovanju, pri obiranju in spravljanju pridelkov, pri shranjevanju, pri pa/kovanju in razpošiljanju. Pridobitve tujih naprednih dežel treba vse skrbno izkoristiti. — Na eno pa morajo biti naši pridelovalci pripravljeni: na take cene, kakoršne so prejemali še pred par leti, ne smejo več upati. Vse okrog nas nam napoveduje boj, in ako hočemo ta boj vzdržati, moramo biti konkurenčni tudi v cenah. A. G—k. ŽELEZNA INDUSTRIJA RUSIJE Kakor poročamo na drugem mestu, ruska železna industrija še ni tam, kjer bi danes morala po načrtu biti, vendar se je pa v zadnjem času prav zelo razvila. Sedaj so dali v promet drugi veliki plavž z 326 m3. V prvem letošnjem polletju je producirala Rusija tri milijone ton litega že-teza proti dvema milijonoma ton v prvem polletju 1. 1929. Produkcija jekla je znašala S,900.000 ton proti 2,400.000, produkcija premoga 33 milijonov ton proti 19,300.000. V železni industriji je Rusija sedaj na prvem mestu v Evropi in na drugem sploh, za U. S. A.; v premogovni produkciji je Rusija v Evropi na tretjem mestu. Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska c. 6 VELIKE TOBAČNE PRODAJE BOLGARIJE Inozemski interesenti so dospeli v večjem številu v Sofijo, da izvršijo tobačne nakupe. Doslej je bilo prevzetih že 19 milijonov kg tobaka, in jih je na razpolago Še 12 milijonov. Močen interesent je Poljska, ki pa kupuje potom izmenjave železniških tračnic za bolgarski tobak. Tudi zastopniki ogrske -in nemške industrije so prišli v Sofijo, da se pogajajo c izmenjavi nemških in ogrskih industrijskih predmetov za bolgarski tobak. Poleg Bolgarov razvijajo sedaj tudi Turki veliko energijo v prodaji tobaka. DRUŽENJE FRANCOSKE EKSPORTNE INDUSTRIJE Pod predsedstvom bivšega francoskega trgovskega ministra Le Trouqučre-a je bila ustanovljena v Parizu Francoska zveza ekspertne industrije, ki ji pripadajo vsi merodajni zastopniki francoske trgovine in industrije. Naloga in cilj te zveze je, da deluje za odpravo sedaj obstoječih carinskih ovir ter da pospešuje gospodarske odnošaje med posameznimi deželami z direktnimi pogajanji mednarodnih industrijskih panog. Tvrdka Singerjev! šivalni stroji se je preselila v Gajevo ulico št. 3, E ZRAČNA ZVEZA BEOGRAD—BERLIN Te dni otvorjeno neposredno zračno zvezo med imenovanima mestoma oskrbujejo aeroplani nemške zračne družbe Lufthansa«. Vožnja traja sedem ur; prihodnje leto bodo pa vstavili hitrejše aeroplane, in bo trajala vožnja samo štiri ure. Aeroplani odhajajo iz Beograda ob petkih in nedeljah ob 12. uri in pridejo v Berlin ob 19-10. Ob torkih, sredah in četrtkih pa odhajajo ob 11.50 in pridejo v Berlin ob 18.50. Torej je že letos zveza zelo hitra. OPOZORILO PRED NEZANESLJIVO TVRDKO Več domačih tvrdk je prosilo kr. poslaništvo v Kairu, da jim da informacije o tvrdki Yougo-Import v Aleksandriji, Bou-levard Saad Zagloul 38, ker niso mogle priti do poravnave svojih terjatev. Po dobljenih zanesljivih poročilih opozarjamo zato ponovno vse domače tvrdke, da ne sklepajo z gori navedeno tvrdko v Aleksandriji nikakih poslov. Tvrdka nima niti kapitala, niti trgovskih zvez, niti podružnic v Kairu, Beyrutu in Palestini, kakor to baje navaja v svojih dopisih. Tvrdke, ki iščejo zveze s poslovnimi krogi v Egiptu, naj pišejo Poslaništvu kr. Jugoslavije v Kairu. Oto . rkino • lary ngolog Dr. Drago Švajger Ljubljana Beethovnova ulica it. 2 zopet redno ordinira od 10—12 In 3—4 Telefon St. 32-19 Telefon St. 32-19 Tečaj 1. avgusta 1932. Povpra- ševanje Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M ••••*< Bruselj 100 belg . . . . » BudimpeSta 100 pengO Curih 100 fr. •••••' London 1 funt .... Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev , Pariz 100 fr, Praga 100 kron . . * ■ • Stockholm 100 Šved. kr Trst 100 lir............ Ponudbe Din 2269 87 2281-23 1335-62 1346-42 78267 786-61 1097-35 1102-85 19764 199-14 8619-75 664801 22090 222 02 166-78 16764 286-69 289 09 lanen0 0,ie> ,irnež> lTlvlllv lidllm vse vrsto lakov ter cmajlno-lakaste in oljnate barve. Smotreni trgovci in industrijci Utajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščaj-te ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! UMETNIŠKA RAZSTAVA NA JESENSKEM VELESEJMU V LJUBLJANI OD 3. DO 12. SEPTEMBRA 1932. (Žena v slov. umetnosti) Umetnike, ki so se prijavili za to raz-etavo prosimo, da najkasneje do 20. avgusta pošljejo svoja dela na upravo velesejma, kjer jih bo sprejemna komisija pregledala ter odobrila ali zavrnila. Slike, ikater ne bodo sprejete, se vrnejo avtorjem. Ponovno opozarjamo gg. umetnike, da pošljejo tudi fotografije slik, ki bi prišle v poštev za reprodukcijo, ker bo izšla po možnosti cela serija ženskih portrejev in slik v reprodukciji in je v interesu posameznika, da je v tej seriji zastopan. $j>4veju Omejitev produkcije v nemški bombaževi industriji je nespremenjeno podaljšana do 12. septembra. Če se do tedaj kupčija nemškega bombaževega predilništva ne bo poživila, bodo omejitev še poostrili. Za organizacijo in propagando prodaje brazilske kave so ustanovili v Rio de Ja-neiro dražbo, ki bo stopila v kupčijske zveze z Avstralijo, Vzhodno Azijo in z Evropo brez Anglije. Mednarodna konferenca celuloze, sklicana v Stockholm v svrho nadaljnje splošne omejitve produkcije, je preložena na začetek septembra. Število poravnalnih postopanj v češkoslovaški je naraslo od 351 v maju na 386 v juniju (lani 370 in 398); konkurzov je bilo v juniju 131 (lani 93). Westem Union Telcgraph Co v Newyor-ku je dosegla v prvem letošnjem polletju le še 17.000 dol. čistega dobička proti 4,320.000 dol. še v lanski prvi polovici, kaj šele proti prej. Sladkorna konferenca!* v Ostende je bila preložena na jesen. Do tedaj naj izdela Kuba definitivne predloge. Vse je nekam mistično. Gradba svetovnega trgovskega brodovja v dragem letošnjem četrtletju je navedena s ca 1 milijonom ton: Velika Britanija in Irska 280.000, Italija 180.000, U. S. A. 160.000, Francija 130.000, Nemčija 100.000, Švedska 90.000 bratoregisterton itd. Perzijska vlada je sklenila anuliranje dogovorov iz leta 1901, po katerih so dovoljene dražbi Anglo Persian Oil vrtalne koncesije v Perziji za dobo 60 let. Vlada Latvije je zvišala dosedanje carinske postavke za celo vrsto blaga za 50 do 300 odstotkov, tako za žito, ladje, premog, stroje in tkanine. Obenem je odpravila uvozne kontingente za več blagovnih vrst. Železniške voznine v Grčiji bodo zvišane za 10 do 16 odstotkov. Manj bodo zvišane voznine onih prog, ki trpijo veled avtobusne konkurence. Za avstrijske zvezne železnice je bilo v Lausanne postavljeno načelo, naj po mož-nuou krijejo svoj deficit iz lastnih dohodkov; dokler pa obstojijo sedanje devizne in potovalmoprometne ovire, naj država izenači njih deficit, in sicer zmeraj po preteku vsakega meseca. Ogrska družba umetnih gnojil Hungaria je prodala v Nemčijo za 1,500.000 pengo svojih zalog. Spričo ogromnih zalog nemškega kalija se to nekam čudno sliši. Tri največja poljska železna podjetja (topilnice) so dobila od države toliko državnih naročil, da imajo do novembra dosti dela. Jugoslov. Vaeuum Oil Comp. v Zagrebu izkazuje za preteklo leto 2,800.000 Din čistega dobička ob 48 milijonski glavnici. Pridelek Ogrske se je vsled rje in velike vročine v zadnjem času poslabšal; še pred dvema mesecema so cenili pridelek pšenice na 18 milijonov meterskih stotov, sedaj ga cenijo na 16,550.000 stotov. Nasprotno so se pa izgledi rženega pridelka nekoliko zboljšali. Med Rusijo in Nemčijo se je po poročilih iz Pariza sklenil dogovor o fiksnih dobavah ruskega petroleja za Nemčijo pToti odpisu ruskega kupčijskega dolga v Nemčiji. Rusi te vesti energično dementirajo, in so najbrž ravno zato resnične. Bemberg d. d. poroča, da je letos produkcija umetne svile prvič padla, in sicer za 20 odstotkov. Mislijo, da je globinska točka sedaj dosežena. Glede predvojnih dolgov Bolgarije eo se v Parizu zedinili na nekakšen delni moratorij za šest mesecev. Dr. Pi rčeva sladna kava Gospodje trgovci! Ponudite Dr. Pirčevo slanino kavo Vašim odjemalcem je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Mariborski teden Prvi jugoslovanski velesejem sadja,in sadežev v Mariboru. Slov. Gorice zač. avgusta. Z velikim veseljem smo čitali v zadnjem »Trgovskem listu« v poročilu za »Maribor-ski teden« tudi nasvet za prireditev razstave sadja in sadežev, ki naj se pozneje odnosno kar polagoma po dozorevanju v posameznih banovinah izpopolni z razstavo grozdja iz cele države. Razstava naj bi bila obenem sejem in sejem že tudi praktičen temelj za borzo, kakor je tudi že bilo v »Trgovskem listu« nasvetovano. Ker naj ta sejem kolikor mogoče zastopa vsaj vse večje kraje iz cele države, bi bil to po pravici »Prvi jugoslovanski velesejem sadja in sadežev«. Odgovoriti pa je na troje vprašanj: Predvsem: Kraj. Ali je, oziroma zakaj je ravno Maribor najbolj primerno mesto za tako prireditev. Na to vprašanje nudi Maribor sam najbolji odgovor. In sicer kot nekakšno središče (in kolikor to ni) kot prometno osišče krajev, ki že od preje negujejo najbolje sadje (gotove vrste), katero že dolgo uživa takorekoč svetovni sloves (in bi ga še bolj, če bi tudi izvoz-ničarji naše sadje razpečavali kot naše). S tem v zvezi je že rešeno tudi drugo vprašanje. Namreč, ravno Maribor je radi omenjenega slovesa že davno znan inozemskim interesentom za sadje (in svoj- čas tudi za vinske specialitete: Pekrčan,-Ljutomerčan itd.). Sedanja bližina državne meje to privlačnost še bolj pospešuje, zlasti odkar se je na bližnji postaji Pesnica ustanovilo glavno nalagališče vsega sadja iz naših goric. Takih prednosti nima nobeno drugo mesto v Jugoslaviji. Ta prednost pa se še čimdalje bolj pospešuje z načrti, kakor jih tudi ne goji nobeno drugo mesto v Jugoslaviji. Preostane še tretje vprašanje: Kdo naj prevzame vodstvo cele prireditve in pa kje (v katerem lokalu) naj se ista vrši. O tem vprašanju je treba razmišljati. Seveda ne predolgo, ker čas hiti, sezija za sadje in grozdje je takorekoč že tu. Kar so da že med tem napraviti ali pripraviti, bi bilo to-le: Kakor je »Trgovski list« že ponovno in pravilno opozarjal, moramo s tem računati, da si pravzaprav šele ustanovimo soliden, trden domači trg, sploh domačo uporabo za sadje in grozdje. Na tem so zainteresirani prav vsi trgovci iz cele Jugoslavije in seveda (celo v prvi vrsti) vsi sadjerejci in vinogradniki. In ta trgovina je sedaj še edina, ki vsaj z veliko sigurnostjo obeta postati za vse plodonosna. Zato se izplača, da temu načrtu posvetimo prav vso posebno pozornost. Jože Kovač: Pregled osemletnega poslovanja Ljubljanske borze Prva povojna leta naše državne samostojnosti so podčrtala bitno zaokroženost Slovenije predvsem kot gospodarske celote. Nasi gospodarski prvoboritelji so kaj kmalu prišli do prepričanja, da je poleg drugega neobhodno potrebna zlasti gospodarska osamosvojitev, ki pa teži le v zdravi gospodarski discipliniranosti in dobro razviti organiziranosti, katere vrh pa tvori samo popolna borzna institucija, In zgraditev takšne prevažne gospodarske ustanove so si postavili za cilj. Tvegali so prvi korak, ki je pa le napol uspel; Dobljena koncesija ni obsegala deviznega in valutnega trgovanja. Zbog tega je pričela borba za dosego dopolnilne koncesije z istočasno ustanovitvijo Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, ki je bila otvor-jena v gornjih prostorih bivše Filharmonije (na Kongresnem trgu) dne 16. avgusta 1924 — tedaj baš v času, ko je konkurenčni boj že močno razgibal skoro vsa gospodarska poprišča naše mlade države in je zavladala najtežja stagnacija po vsem svetu. Do pričetka borznega poslovanja so bila — poleg raznih pravilnikov za interno poslovanje — izdelana pravila, kodificirani splošni običaji za trgovanje z vrednotami (efekti) in z blagom (slednji izdelani malo pozneje v posebni knjižici: »Obče uzance Ljubljanske borze za blago in vrednote, za trgovanje z blagom«), poleg tega pa je bil izdelan tudi zelo važen pravilnik borznega razsodišča. Dne 18. avgusta 1924 se je vršil prvi borzni sestanek, na katerem je bil sklenjen prvi blagovni posel v žitu (zaključen 1 vagon merk. ječmena po Din 475-— za 100 kg netto franko vagon) in perfektu-iran prvi zaključek v industrijskih efektih (v delnicah Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode po Din 130-— za komad). S tem je bil led že prebit, kajti prvi sklep je najtežji vzgled. Na prvem borznem sestanku (18. avgusta 1924) so bile določene za blago naslednje notice: Denar Blago Les: Trami monte, franko meja 400 450 Trami, sortirani, franko meja 420 489 Testoni monte, franko meja . 670 700 Remeljni monte, franko meja 720 760 Deske' 12 mm I. II. III. . . 790 825 Deske 12 mm I. II. . . . 830 890 Deske 18—60 mm I. II. III. 700 740 Deske 18—60 mm III. . . . 600 620 Oglje: bukovo vilano .... 118 138 Drva: cepanice (10% okroglic) . 31 37 žito: Pšenica bačka, nova, pariteta Ljubljana — 433 Pšenica domača, nova . • • 405 — Pšenica bačka, stara, pariteta Ljubljana — 447 Pšenica domača, stara . • • 415 — Koruza zobata — 325 Oves bački, rešetani . . . 340 375 Ječmen pivovarski, pariteta Ljubljana..................... 430 440 Ječmen merkantilni .... — 375 Mlcvski izdelki: Pšenični otrobi debeli, pariteta Ljubljana . — 235 Deželni pridelki: Laneno seme — 750 Takoj prvi borzni dan so kotirale na Ljubljanski borzi sledeče vrednote: I. Državne vrednote. a) Obveznice: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. 4% konvertirauo posojilo iz leta 1895. 5% monopolno posojilo iz leta 1902 4 'A% posojilo iz leta 1906. 4 V-% posojilo iz leta 1909. 5% posojilo iz leta 1913. * 4% obveznice za fin. likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921. b) Srečke: 2% loterijsko posojilo iz leta 1881; tobačne srečke iz 1. 1888 in 254% drž. renta za vojno škodo. II. Delnice, a) Denarni zavodi: Gospodarska in socijalna zakonodaja (Poroča dr. Adolf Golia) O rt O na 6n/o ter se je s tem takrat odpravil znaten računski deficit v nezgodni panogi delavskega zavarovanja. Znižanje obrestne mere bi pomenilo nedopusten poseg v imovino nezgodne panoge. S takim ukrepom, ki bi bil istoveten z delno razlastitvijo imovine nezgodnega zavarovanja, bi se v temeljih omajalo zaupanje v gospodarstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev z imovino, katera mu ie izročena v varstvo in upravljanje. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: Sedež: Mengeš. Besedilo: Keramični in gradbeni mate-rijal, L. Battelino & Co. družba z o. z. v Mengšu. Po sklepu občnega zbora z dne 25. aprila 1931. se je izpremenil odstavek Devetič, po sklepu z dne 13. junija 1932 pa sta se izpremenila odstavka Trinajstič in Stiri-najstič družabne pogodbe ter se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Battelino Alojz, pečar v Malem Mengšu 81, Vrhovec Franc, monter v Ljubljani, Bežigrad 18. Likvidacijska firma: kakor doslej z dostavkom »v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Izbriše se poslovodja Fellacher Rado in podružnica v Ljubljani. Likvidatorjema se naroča, da tekom enega meseca izvršita in sodišču izkažeta po ziv upnikov v smislu § 91. zakona o družbah z o. z. i Deželno sodišče y Ljubljani. dne 24. junija 1932. Firm. 603. — Rg C IV 217/4. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva. Siajno __ Holandski in nemški interesenti zvočnega filma so ustanovili v Amsterdamu z glavnico 1,700.000 hol. gold. družbo Internationale Eidciphon; v Berlinu bo podružnica z glavnico 400.000 mark. Konfiskacija vlog v inozemskih vrednotah v Chile je bila vsled protesta Anglije, U. S. A., Francije, Italije in Španije odložena do 1. avgusta; menda bo dMMKUJU kot izdajatelja ia tiskarja; 0. M1CHALEK. Liubliana.